navzoče.
SVOBODNA SLOVENIJA
LETO (ANO) L1V (48)	¥ TRPF	BUENOSAIRES
Štev. (N°) 25	LiiJLjV/	V	Ul	1	6	de	julio	-	6.	julija	1995
Sprava se je zgodila Proslava Dneva samo navzen
Mašni govor župnika iz Koževia Marjana Lampreta ob obletni pogrebni maši v Koievskem Rogu
v Slovenski
Predavatelj je omenil, da je slovenska država v primerjavi z drugimi še zelo mlada, saj je v razvoju in v iskanju novih poti. Sledil je zaključek, da prav zaradi teh okol-nosti ne smemo biti neučakani in nestrpni temveč imeti veliko potrpljenja, upanja in poguma ob razvoju dogodkov. Po drugi strani je pa omenil, da je prisotnost slovenskega naroda v zgodovini Evrope stara že 14. stoletij, kar je pravi čudež.
Slavnostni govornik je končal svoje misli z besedami zahvale za vso prijaznost, razumevanje in duhovno podporo, ki jo je prejel s strani Slovencev v Argentini v teh mesecih.
SLAVNOSTNA AKADEMIJA
Po govoru prof. Matjaža Puca je sledil kulturni del programa. Pela sta solista Ani Rode in Luka Debevec ob spremljavi prof. Ivana Vombergarja. Prvi del petja je bil posvečen stvaritvam umetniške glasbe. Nastopajoči so kvalitetno predvajali Kdor zlate strune brati zna; nato Ceržiničevo Metuljčki slovo že jemljejo; Adamičevo Ave Marijo, Pavčičevo Uspavanko ter Vilharjevo Kam?
Nato je Andrejka Vombergar občuteno recitirala poezijo Ivana Preglja Bog in Slovenija.
S sledečimi besedami je predsednik Zedinjene Slovenije Marjan Loboda podelil priznanji Zedinjene Slovenije za narodni praznik.
Spoštovani gospe, cenjeni gospodje!
Naše nocojšnjo srečanje je namenjeno počastitivi Dneva slovenske državnosti. Pri maši smo se Bogu zahvalili za varstvo našega naroda, prosili pa smo tudi za večno plačilo vsem tistim, ki so delali, trpeli in umirali za samostojno in svobodno Slovenijo. Ko se danes, v 50. letu našega zdomstva spomin povrača v preteklost, vstajajo pred nami številni obrazi žena in deklet, mož in fantov, duhovnikov in laikov, preprostih in izobraženih. Med njimi so naši sorodniki, prijatelji in znanci, naši sošolci in naši sosedje. Kakšna množica dobrih ljudi, je v tistih groznih dneh pred 50 let z žrtvijo lastnega življenja polagala temelje slovenski samostojnosti. Spoštljivo se klanjamo njihovemu spominu.
Spomin pa objema tudi vsa leta naše naselitve v tej novi domovini Argentini. Kot v dolgi vrsti stojijo vsi, ki so bili nekoč skupaj z nami, pa so že odšli za vedno od nas. Ob vsakem od njih se ustavi spomin in bere dolgo zgodbo o delu po naših Domovih, ustanovah in organizacijah, o pisanju člankov in poročil za naše časopise, o umetniškem ustvarjanju iz bolečine begunstva in izgnanstva, z eno besedo; o trudapolni graditvi naše slovenske skupnosti v Argentini, naše Slovenije v svetu. Ta skupnost ni nastala čudežno, ampak kot sad trdega dela, žrtev in odpovedi naših dobrih ljudi. Mislim, da ne rečem preveč, če pravim, da so bili vsi ti med odličnimi graditelji tudi samostojne slovenske države (Nad. na 3. str.)
Dragi bratje in sestre!
Prišli smo v Kočevski Rog, da bomo dolili in darovali obletno pogrebno mašo za slovenske domobrance in za druge žrtve revolucije.
Pet let je že od takrat, ko smo v komunistični svobodi prvič smeli priti sem m na grobovih roških mučencev javno darovati sveto mašo zanje. Za tisti milostni trenutek nismo prosili, saj je končno prišel čas, ko nam je bila milost „priti sem" podarjena.
Nastopil je čas — za ene zelo pozno, za drugo prehitro. Govorili smo o spravi. Upali smo, da se bosta ranjeni m tisti, ki je rane zadal, zbližala, si segla v roke.
To je namreč bistvo spravo. Žal se je to zgodilo samo navzen..
Pred petimi leti smo tu, v Rogu, poslušali besede svetega moža — iz stare zaveze svetega pisma — Pridigarja: je čas rojstva in čas umirja, je čas ubijanja in čas ozdravljenja, čas podiranja in čas zidanja/ čas jokanja in čas sniejanja, čas žalovanja ® čas plesanja, čas molčanja in čas govorjenja, j® čas ljubezni in čas sovraštva, čas vojne in čas miru...
Te besede so si sposodila usta (predsed-nika Kučana; op. ur.), ki ■ so obetala, da je čas u-b'janja, podiranja, jo-l^nja, žalovaja, molčanja, zasmehovanja m sovraštva in vojne minil, da je nastopa čas ozdravljanja, zidanja, ljubezni... miru...
Te besede so izgovarjala usta, ki Pridigarja niso razumela in ga ne jemala tosno; ki so celo obljubljala, da bo tu, Pod Krenom, stalo znamenje, kakršnega si Pobiti zaslužijo in smo jim ga dolžni Postaviti. Sramotno je, da od teh obljub ln skupnih načrtovanj ni nič. Isti sveti Pisatelj na drugem mestu dodaja: Kadar storiš Bogu obljubo, je ne odlašaj spolnili Zakaj niso mu všeč bedaki; kar si ob-jubil, spolni! Del krivde, da svetega znamenja še ni, nosi tudi tista stran, ki se lrna za ranjeno in ponižano... Kapela bi Namreč tu že morala stati in opominjati to govoriti in služiti svojemu namenu: da 1 romarji, ki prihajajo sem, mogli tu za umorjene opraviti sveto daritev. i^fT)ragi bratje in sestre, poskušajmo ?^8*r)<).'resno vzeti vsaj mi; tega bož-
Predsednik ZS Alarjan Loboda ob nagovoru pri podelitvi priznanj.
Letos v mesecu juniju je Republika Slovenija praznovala štiri leta, odkar je proglasila svojo samostojnost in se vključila v skupnost ostalih suverenih držav.
V Buenos Airesu smo v naši skupnosti praznovali to slavje dne 24. junija v Slovenski hiši.
Slovesnost se je pričela z mašo v cerkvi Marije Pomagaj. Daroval jo je pater Alojzij Kukoviča s somaševanjem Janeza Petka CM. V nagovoru je Alojzij Kukoviča poudaril dolžnost slehernega katoličana, da se zanima in sodeluje na političnem področju v skupni blagor vseh državljanov.
Proslava se je nadaljevala v dvorani. Potek včera je povezoval arh. Jurij Vombergar. V uvodu je pojasnil, da imamo v Argentini Siovend običaj, da na Dan slovenske državnosti, še posebej počastimo našo slovensko zastavo. V prisotnosti argentinske in slovenske državne zastave smo odpeli obe himni.
Sledil je pozdrav predsednika Zedinjene Slovenije, Marjana Loboda, ki je po odhodu zastavonoš pozdravil vse navzoče.
/MISLI SLAVNOSTNEGA GOVORNIKA PROF. MATJAŽA PUCA
V svojem nagovoru je odpravik poslov Republike Slovenije prof. Matjaž Puc jasno in jedrnato podal nekaj zanimivih misli. Slavnostni govornik je najprej poudaril, koliko veselja in radosti predstavlja za vsakega Slovenca slavje ob 4. obletnid razglasitve neodvisne Republike Slovenije. Nadaljeval je z ugotovitvijo, da se zaenkrat Slovenci, celo iz matične domovine, premalo zavedamo, kako močan simbol je država, čeprav ni le simbol ampak mnogo več. Prav tako naj bi bila za Slovence po svetu močan simbol povezave in podpore slovenska ambasada. Dejal je med drugim, da bo slovenska ambasada v Buenos Airesu verjetno še dolga leta edina v Južni Ameriki, kar razodeva pomembnost slovenske prisotnosti v Argentini.
jega modreca, ki ni govoril in opominjal samo pred dva tisoč leti in pol aji pred petimi leti ampak to dela tudi danes: Prazne so mnoge sanje in blebetanje; zatorej, Boga se boj!
Ne boj se torej ljudi! Ne bojmo se ljudi, ki sprave nočejo; ljudi, ki danes tako zaletavo in poniglavo napadajo Cerkev... bojmo se svojega Boga, pred katerim se bo moralo upogniti vsako koleno in vsaka usta izpovedati resnico, tudi naša...
Priznanji izročeni na proslavi Slovenske državnosti
r—         -----------------------------------------------
Gospod
RUDOLF SMERSU
Libertad 550
SAN ANDRES
Buenos Aires, 24. junija 1995
Spoštovani!
Za Vaše neumorno sodelovanje v okviru katoliške, politične, kulturne in organizacijske dejavnosti v Sloveniji med obema vojnama;
za Vaš odločilen doprinos pri organizaciji demokratičnega slovenskega odpora proti okupatorju in komunističnemu terorju z organizacijo in vodstvom Slovenske Legije;
za Vaše vsestransko delovanje na političnem, socialnem in prosvetnem področju vsa leta izseljenstva, od najvišjega mesta kot predsednik Slovenskega narodnega odbora, do neštetih odborniških in članskih mest v okviru naše organizirane skupnosti,
Vam je Upravni svet društva Zedinjena Slovenija na svoji seji, 24. maja 1995 in v soglasju z Medorganizacijskim svetom, sklenil podeliti
PRIZNANJE ZEDINJENE SLOVENIJE ZA LETO 1995.
Prejmite izraze naše globoke hvaležnosti in spoštovanja ter najboljše želje za vašo osebno srečo!
Za ZEDINJENO SLOVENIJO:
Arh. Jure Vombergar	Marjan	Loboda	Alenka	Poznič
Kulturni referent	Predsednik	Tajnica
Gospod EMIL COF
BUENOS AIRES
Spoštovani!
Buenos Aires, 24. junija 1995
Za Vaš pogumni nastop v obrambi demokratičnih svoboščin slovenskega naroda v okviru Slovenskega domobranstva;
za Vašo zvesto pripadnost slovenski politični emigraciji, potrjeno z dolgoletnim vestnim izvrševanjem odgovornih odborniških dolžnosti, tako v društvu Zedinjena Slovenija, kot v drugih ustanovah;
po finu najvišjemu še živečemu častniku Slovenskega domobranstva,
Vam je Upravni svet društva Zedinjena Slovenija na svoji seji, 24. maja 1995 in v soglasju z Medorganizacijskim svetom, sklenil podeliti
PRIZNANJE ZEDINJENE SLOVENIJE ZA LETO 1995.
Prejmite izraze naše globoke hvaležnosti in spoštovanja ter najboljše želje za vašo osebno srečo!
Za ZEDINJENO SLOVENIJO:
Arh. Jure Vombergar	Marjan	Loboda	Alenka	Poznič
Kulturni referent	Predsednik	Tajnica
Zgodilo se je v Sloveniji
i
Ji'to
Tone Mizerit
IZ ZIVUENJA V ARGENTINI
Predsednik vlade RS Janez Drnovšek in predsednik portugalske vlade Anibal Ca-vaco Silva, ki je prispel na prvi uradni obisk v Slovenijo, sta se pogovarjala o dvostranskem sodelovanju in poteku evropskih povezovanj. Drnovšek je dejal, da sta državi vzpostavili zelo dobro politično sodelovanje, obstaja pa „še veliko možnosti za razvoj gospodarskega sodelovanja". V okviru pogovorov premierov in vladnih delegacij je bil podpisan sporazum o rednem zračnem prometu med Slovenijo in Portugalsko.
DZ je sprejel zakon o izvajanju Dogovora o politiki plač in drugih prejemkov zaposlenih v gospodarstvu in Socialnega sporazuma za leto 1995 ter o najnižji in najvišji dejanski plači. Najnižje izplačilo mesečne plače pa po tem zakonu in dogovoru med socialnimi partnerji ne more biti
nižje od 45.000 SIT bruto, zakonodajalec pa je določil tudi zgornji prag plač, ki skupaj z dodatki ne bodo smele presegati 700.000 SIT bruto.
Tako je prepuščeno ugibanjem in časnikarskim ocenam, ali je sedanja naglica v primerjavi z jesenskim evropskepticizmom posledica dejstva, da se Sloveniji cena za vstop v Evropo viša. Če se bo izkazalo, da je zaradi jesenskega „Oglejskega" notranje političnega obračuna proti bivšemu zunanjemu ministru, predsedniku SKD Lojzetu Peterletu pred lokalnimi volitvami prišlo do hude škode za slovensko državo in so bila otežena njena prizadevanja za vstop v Evropo, bodo nosilci nepremišljenih potez morali nositi vso odgovornost za prihodnost Slovenije.
Večkrat smo na tem mestu poudarjali, kako vsakdanji včasih, manj važni dogodki zasenčijo važne točke političnega in gospodarskega življenja. Strani časopisja in čas avdiovizulanih sredstev se polnijo z aktualno snovjo, temeljna vprašanja pa ostajajo nerešena. Tako se dogaja z večino novic, Id so zadnje dni zanimala splošno argentinsko občinstvo.
PROVINCE NA RAZPOTJU
Cordobska kriza, na primer, nima ne konca ne kraja. Celotna zadeva izgleda, da se je osredotočila okoli točke ali bo guverner Angeloz zbral potreben denar, da izplača vse, kar dolguje državnim uslužbencem in drugim upnikom ali ne. Res je, da je od tega odvisen socialni mir in da podaljšanje kočljivega stanja lahko povzroči nove in nevarne izgrede. Ni brez smisla, da je zadevo v roke vzel tudi cordobski nadškof kardinal Primatesta. Toda resnično vprašanje je, kaj se je zgodilo s kordobsko ekonomijo, ki je bila svoj čas ena najmočnejših v državi. Sedanji guverner je stvari peljal celo tako daleč, da je provinca samostojno izvažala svoje izdelke v razne države sveta, ne da bi bila odvisna od centralne vlade. Taki koraki so^bili nekdaj zgled za ostale regionalne ekonomije.
Naenkrat pa se je vse sesulo, in izgleda kot da bodočnost Cordobe odvisi od tega, ali bo guverner privatiziral provincijsko energetsko podjetje in provincijske banke ali ne. Ne bodimo naivni: ni mogoče, da bi bila to odločilna točka v bodočnosti neke pokrajine.
Drug je primer Tucumana. Kot je bilo napovedano in so razne ankete jasno kazale, je zmagal na guvernerskih volitvah general Bussi. On je bil vojaški guverner province v letih 1976-77, ko je bila tam največja protigverilska akcija. Kljub strogosti v nastopanju in raznim obtožbam kršenja človekovih pravic, je med prebivalstvom ohranil sloves, in se od nastopa demokracije bori^za civilno guvemerstvo. Doslej mu sreča ni bila mila. In tudi sedaj je vprašanje, kateri je dejanski vzrok njegove zmage, kot je še vedno vprašanje, kateri je dejanski vzrok, da je Solidarnostna fronta na predsedniških volitvah prejela tretjino glasov. Zato je Bussi potreboval troje volitev, da se je končno vrnil na tucumansko guverner-stvo.
KAKO S SINDIKATI
In končno, zadeva sindikalne edinosti. To je eno velikih vprašanj sodobne argentinske politike. Te dni so zasedali sindikalni vodje, da bi slavni a sedaj zelo uveli CGT poiskali novo vodstvo in novo gonilno silo. In znova je treba zapisati, da je pravzaprav kaj malo važno, kdo trenutno (in začasno) vodi CGT, ali če je zmagala ta ali ona notranja struja. Vse to je zanimivo za vsakdanjo uporabo, a važno je, kakšno vlogo igra sindikalizem v sodobnem argentinskem življenju. In tu vidimo, da so se stvari izredno spremenile.
Ne bomo znova opevali vloge, ki jo je imelo delavstvo pod peronizmom. Dovolj je zatrditi, da so bili časi, ko je bilo delavstvo, sindikalizem in peronizem dejansko sinonim. To se je počasi spreminjalo, a je menemizem tisti, ki je peronističnemu sindikalnemu gibanju zadal dokončen udarec. Posledice tega odmevajo še danes, ko se dejansko gremializem izživlja v debatah o podpori ali nasprotovanju sedanjemu predsedniku oziroma gospodarskemu načrtu. Edina stvar, ki še nekoliko obudi
speče sindikalno delovanje, je vrsta občasnih vladnih poizkusov okrniti še obstoječe sindikalne privilegije. Sindikalizem danes spoh nima več moči, da bi branil delavske pravice. Nekoliko (le nekoliko) se zmiga še v obrambo lastnega kosa oblasti, politične oblasti.
Predsednik je kaj hitro dosegel, da so gremiji uprizorili viden umik iz javnega življenja. A to, ki je bilo trenutno vladi in državi koristno (brez tega bi ne bilo mogoče izvesti gospodarske reforme), se danes maščuje, ker vsaka zdrava demokracija zahteva vrsto zdravih udov. Sindikalizem, važen ud vsakega javnega življenja, pa je danes globoko bolan. To ne le ker je notranje hudo razkosan, marveč zlasti ker večina sindikalnih vodiij nima jasnega pojma, kaj hočejo, za kaj naj se borijo. Dejansko niti minajo niakake volje do boja, razen proti nenehnemu pohodu gospodarske ekipe na razne ugodnosti, ki vodjem še ostajajo.
BREZPOSELNOST BO ODLOČALA
Govorili smo o Tucumanu in tamošnjih volitvah. Vladi ni šlo preveč dobro, saj je izgubila važno provinco, ki jo je doslej imela pod svojim nadzorstvom. In nekatere bodoče guvernerske volitve tudi ne kažejo dobro. Da pa je mera polna, ostajata dva ključna okrožja: prestolno mesto in provinca Santa Fe. In prav zadnje statistike kažejo, da je v Buenos Airesu in v Rosari-ju, drugem največjem mestu mestu v državi in osrčju province Santa Fe, brezpossel-nost hudo narasla. V zadnjih dvanajstih mesecih je brezposelnost v vsej državi narasla za okoli 2 odstotka. V prestolnici je bil skok za 4,8%; v Rosariu pa kar 9,66%.
Nič več se ne govori o 300.000 novih delovnih mestih, ki naj jih ustvarijo mesečno. Vlada o tem molči. Gospodarski minister pa še vedno vztrajno trdi, da številke brezposelnih rastejo, ker zaradi stabilizacije vedno več ljudi hoče delati, kar da se doslej ni dogajalo.
Vprašanje, ki vlado najbolj moti je to, kako bodo te številke vplivale na krajevne volitve. V provinci Santa Fe skuša pero-nizme ohraniti svoje tradicionalne glasove s takoimenovanim zakonom „Ley de Le- 1 mas", kjer lahko vsaka stranka predstavi kolikor kandidatov hoče. A tudi to ne pomaga.
Kar se prestolnice tiče, je Menem odredil, naj se vse kar je potrebno (župan, ustavodajni svetniki in tretji senator) voli skupno 8. oktobra. Te skupne volitve bi pomagale, da bi peronizem ne bil preveč prizadet. A tudi tu je socialno vprašanje temeljno, če govorimo o možnih rezultatih. Tisti, ki ohranjajo službo in kako posest, se še boje, kaj bi bilo s spremembo. Tisti pa, ki so brez dela, ne vidijo izhoda v sedanjem stanju in žele le kake spremembe. To lahko tehtnico nagne na stran, ki vladi ne prija.
Čeprav je res, da mala provinca kot je Tucuman ni preveč važna za usodo vlade, je pa tudi res, da bi vrsta volilnih neuspehov kaj negativno vplivala na ugled mene-mizma tako doma kot v inozemstvu. Vlada trenutno mirno sloni na dejstvu prepričljive zmage na volitvah 14. maja. A maj se vedno bolj oddaljuje in bližnji neuspehi huje bole. Zlasti še, če se javno nezadovoljstvo veča in socialni izgredi opozarjajo na nevšečno stran gospodarskega problema. Kriza se lahko gleda v drugačni luči spričo volilnih zmag. A kadar kriza raste in volilni rezultati niso prijetni, se stvar lahko zaplete. Na tej točki stoji vlada, ki ima trenutno kljub vsemu srečo, da ni enotne in bojevite opozicije.
ŽALNA SVEČANOST V ROGU
Odkritje plošče v Škofji Loki dr. Tinetu Debeljaku v spomin
Letošnja žalna slovesnost ob preteku polovice stoletja od poboja neoboroženih domobrancev in drugih na Kočevskem Rogu je potekala v svečanem duhu. Vreme ni bilo kaj naklonjeno, ko so se začele zgrinjati množice v Rog; cenijo jih na kakih 20.000. Na jasi poleg grobišč pod Krenom je bil postavljen oltar in oder za kulturni program. Ljudje so se zgrinjali obenj, ob jami pa so gorele neštevilne spominske lučke.
Spominsko mašo je daroval slovenski metropolit dr. Alojzij Šuštar, z njim pa nadškof Ambrožič iz Toronta in Perko iz Beograda s skupaj nad 50 duhovniki, tudi mnogimi iz Argentine. Ob oltarju so bili tudi člani SKD Lojze Peterle, Ivo Bizjak, minister šter, poslanca Polajnar in Ivan Oman, potem pa še Janez Janša (z očetom, ki je tudi rešenec iz jame) pa še gosta grof Tolstoy in naš prijatelj iz taborišča Corsellis.
Pred mašo je kočevski župnik Lampret prebral odločen nagovor (ki ga objavljamo na uvodnem mestu), pridigo je imel ljubljanski nadškof dr. Šuštar, po maši pa se je pričel kulturno spominski program.
Med petjem pesmi združenih pevskih zborov iz Dobrepolja in Šentjerneja so razni
recitatorji predstavili pesmi: Zorka Simčiča „Pod zemljo" ter „In vendar nekoč bo"; Branka Rebozova „Zadal mi je neozdravljive rane"; Marjana Jakopiča „Našim stražarjem" in „Mrtvi junak dekletu".
Govorniki so podali svoja načelna oziroma spominska razmišljanja: prof. Jakob Planinšek iz Kanade (Tabor); Božidar Fink iz Argentine (govor bomo objavili); prof. Justin Stanovnik, urednik Nove slovenske zaveze. Naj omenimo, da je pesem m. Elizabete „Mati svetih bolečin" pel solist Marko Fink.
Za konec so zbor in vsi prisotni zapeli Mavovo „Moja domovina", ki se je glasno in določno razlivala skozi stoletni gozd in čez bližnje jame, polne pobitih borcev za svobodo in demokracijo.
Slovenska skupnost iz Argentine se je množično udeležila tega slavja, potem pa ša pietetno poromala na robove bližnjih morišč in zasutih jam - grobov, kjer je vsak pomolil za svoje rajne pobite sorodnike in za vse, ki so v tistih težkih časih revolucije darovali svoja mlada življenja za svoje sonarodnjake.
TD
PROSLAVA DNEVA SLOVENSKE DRŽAVNOSTI
(Nad. s 1. str.)
in to v času, ko je v matični domovini to veljalo za navadno utopijo.
Naj bo praznovanje Dneva slovenske državnosti za nas vse, dan hvaležnosti in priznanja vsem našim javnim delavcem. Naj bo tudi priložnost, da vsak zase premislimo, kakšen je naš odnos do dela za skupnost, kakšno je naše mnenje o javnem delu in javnih delavcih, pri vseh napakah m nepopolnostih, ki jih lahko na njih vidimo, se vprašajmo samo eno: kaj bi bilo z našo skupnostjo brez naših dušnih pastirjev, odbornikov, pevovodij in pevcev, režiserjev in igralcev, učiteljic in profesorjev, govornikov in piscev člankov in tolikih drugih, ki včasih opravljajo povsem neznatna a prepotrebna dela, da naše skupno življenje teče naprej.
Prav v tej luči dogodkov pred 50 leti in naše rasti v vseh letih zdomstva v Argentini, se je Upravni odbor društva Zedinjena Slovenija odločil podeliti Priznanje Zedinjene Slovenije za leto 1995 g. Rudolfu Smersuju in g. Emilu Cofu. Želimo se v °beh odlikovancih pokloniti tisočem neznanih junakov, ki so kot pripadniki poli-
Na kulturni prireditvi pred odkritjem spominske plošče je pisatelj Zorko Simčič govoril o pesniškem in prevajalskem delu Tineta Debeljaka, „duši sloveskega kulturnega življeja v diaspori". Poudaril je njegovo navezanost na rodni kraj in željo, da bi se nekoč vrnil v svobodno domovino; vendar se mu ta v življenju žal ni izpolnila. Debeljakovo navezanost na Slovenijo bi mogoče najbolje izrazile besede, ki jih je izrekla žena mladinskega pisatelja Mirka Kunčiča, ko je dejala: „Moj mož ni nikdar živel v tujini, le umrl je v tujini." Spomnil se ga je tudi kot zelo marljivega kulturnega ustvarjalca, predvsem pa kot dobrega in pokončnega človeka, ki je „sejal življenje" in „budil smisel za kulturo", vselej prepričan v možnost sprave na osnovi resnice.
Pesnik in prevajalec Janko Moder, De-
beljakov večletni sodelavec pri našem časopisu, je orisal medvojno dogajanje na Slovenskem in Debeljakov odziv na nasilje fašizma, nacizma in komunizma. Tine Debeljak ni bil zaslepljenec, je poudaril, temveč svobodoljuben in strpen humanist, živo nasprotje nasilja, in se je moral kot žrtev vojne leta 1945 odločiti za umik v tujino. Zdaj se je, kot lastovke po dolgi zimi, simbolno vrnil ob slovenski pomladi.
Pri bogoslužju in v kulturnem sporedu so sodelovali sopranistka Veronika Fink-Menvielle, baritonist Marko Bajuk, organist Tone Potočnik ter recitatorja Jure Svoljšak in Janez Žakelj, književnikov vnuk. Nastopil je tudi komorni pevski zbor Cecilija Kobal iz župnije sv. Jakoba pod vodstvom organista in zborovodje Andreja Prosena.
„Slovenec", 24. junija 95
Domobranska	proslava
tičnih, kulturnih, socialnih in vojaških organizacij in ustanov kot mravlje gradili stavbo slovenske svobode in samostojnosti, naš narodni dom — svobodno in samostojno Slovenijo. Čast in hvala vsem!
Odličij sta bila deležna Rudolf Smersu in Emil Cof. Prvega je zaradi bolezni zastopala hčerka Meta Smersu; Emilu Cofu bo pa plaketa osebno oddana, ko se vme iz obiska v Sloveniji.
Vsi prisotni so odlikovancem v počastitev navdušeno zaploskali. Svobodna Slovenija, katere sta zvesta sodelavca, se pridružuje tem čestitkam!
Sledil je drugi del glasbenega programa tokrat z narodnimi pesmimi: Dober večer, Delaj, delaj, dekle pušeljc, Škrjanček poje, Po jezeru in Moj dom. Prisotni so bili navdušeni nad živahnostjo in barvitostjo interpretacije.
Po končanem kulturnem programu je sledila slavnostna večerja v prijetnem praznovanju in klepetu s prijatelji in znanci.
Bil je zanimiv in lep večer spomina na obletnico slovenskega državnega praznika in utrditve povezav v naši skupnosti.
Ob petdesetletnici komunističnega pomora slovenskih domobrancev in drugih žrtev, seje ramoška srenja v nedeljo, 11. junija, z dostojno proslavo poklonila njih spominu. Saj skoraj ni družine med nami, ki ne bi imela koga izmed svojih v tisti nepregledni galeriji mučenikov, del katere smo motrili v nedeljo na posebnih panojih na okusno pripravljeni sceni (Marko Selan). Izpisana imena in fotografije naših sorodnikov so pričala izgubo, ki so jo utrpele naše družine in ves slovenski narod. Pred to sceno je daroval pater dr. Lojze Kukoviča službo božjo ob izredno številni udeležbi ramoških rojakov.
Proslavo je uvedla z izbranimi besedami tajnica Doma prof. Neda Vesel Dolenc, nakar je spregovoril lic. Marjan Schiffrer. Bile so besede pričevalca-domobranca, enega od tolikih tisočev slovenskih mož in fantov, ki so se pogumno odločili braniti pred komunističnim nasiljem dom in krščanske vrednote. Z jasnimi besedami je želel predvsem mladim osvetliti čas in razmere, v katerih so komunisti začeli s svojo revolucijo in povzročili slovenskemu narodu škodo, ki je še danes boleče vidna. V teh in takih razmerah je zrastel nov lik slovenskega vojaka, ki se je prvič v novejši zgodovini boril pod slovensko zastavo, za slovenske interese. Nato je nadaljeval govomik-pričevalec:
„V Sloveniji komunisti in nevedneži zlivajo vedra gnojnice na slovenske domobrance kot ljudi: tatovi, nasilneži, posiljevalci, klavci, itd. A jaz pričujem: V edinici nas je bilo 40, razen mene študenta, so bili vsi kmečki fantje med 20 in 25 leti. V vseh treh mesecih, ko sem bil v tej edinici ni zmanjkalo enega robca, ne denarja, da o ročnih urah in dražjih stvareh sploh ne govorim. Vsak večer
smo redno molili, vsi skupaj. Razen dveh, so vsi vstopili k domobrancem predvsem zato, ker so komunisti bili proti veri, ostala dva iz maščevanja, ker so jim partizani pobili starše. Ko so me pozneje pošiljali po vseh mogočih krajih in edinicah je bila podoba z malo izjemami ista. Žal se je o slovenskem domobrancu kot človeku premalo pisalo. Ti mladi fantje so sanjali o Sloveniji, o svoji nevesti, o družini, ki si jo bodo ustvarili, o tem, kako bo po vojni lepo. Za mnoge od njih sem prepričan, da so bili pravi mučenci. Prelili so kri za vero. Nekoč bo tudi uradna zgodovina pravičnejša do teh fantov in nekoč bo tudi uradna Slovenija morala priznati, da so jo ljubili, da so šli v boj za slovensko domačijo, za svoj dragi dom in rod. Mi jih ohranimo v spominu take kot so odhajali od nas, zveste do konca."
Ob petdesetletnici žalostnega tabora na Vetrinjskem polju nam je žlahtna beseda Karla Mauserja v sestavku „Ne pozabi" oživela spomin na tiste težke dni. Prepričljivo jo je podal Lojze Lavrič ml. Kot balzam na bolečo rano so se razlili glasovi otrok Slomškove šole, ki so pod vodstvom prof. Olge Omahna Urbančič zapeli Vetrič in Iz stolpa sem mi zvon doni. Nato je mala Lučka Kin-kljeva prisrčno deklamirala pesmico Drobna svečka. S šopkom krizantem v rokah je načelovala sprevodu otrok s prižganimi svečkami na oder k spominskemu obeležju našim pobitim sorodnikom mučencem. Kot odmev tako plemenitim čustvom je v dvorani spontano zadonela pesem domovinske ljubezni: Oče, mati, bratje in sestre.
Na tej proslavi ni bilo mesta za sovraštvo in revanšizem. Tu je bila ljubezen. In ljubezen je tista, ki odrešuje.
J. T.
Domobranska	proslava
Pogled na občinstvo med kulturno akademijo.
Zadnjo nedeljo v mesecu juniju, po petdesetih letih, na dan, ko je bila tudi maša zadušnica za pobite domobrance in druge žrtve vojne v Kočevskem rogu, smo se rojaki v San Martinu zbrali v zgornji dvorani in tudi mi počastili naše junake s spoštovanjem. To je v dokaz vsem, ki bodo prišli za nami, da sta resnica in življenje samo ena in ju nihče nima v zakupu, ne posameznik, ne oblast, ampak samo On, ki je vladar vsega.
V istem prostoru se je po končani sveti maši, ki jo je daroval Franci Cukjati, začela proslava.
Gospa Francka Tomazin, doma iz vasi Vrhove na Dolenjskem, nam je prebrala in pripovedovala s prisrčno domačnostjo osebno izpoved doživljanja žene v trpljenju. Govorila je tudi o zločinih, ropanju in poniže-
vanju katoliških žena v času vojne.
Po uvodni glasbi smo prisluhnili odličnemu recitacijskemu prikazu pesmi pesnika Ivana Hribovška, Severina Šalija ter Franceta Balantiča.
Kot recitatorke so nastopile: Metka Kahne, Danica Petkovšek, Angelca Podržaj, Vera Breznikar-Podržaj, Marta Jenko-Škulj in Helena Žužek. Pri tem prikazu so nastopili tudi osnovnošolski otroci pred izredno izdelano sceno Tonija Pavliča. Zvok ter glasbo je imel na skrbi Marjan Petkovšek; idejo ter ureditev programa pa Vera Breznikar-Podržaj. Celotni program se je izvajal v skrbni režiji gospoda Maksa Borštnika.
Za zaključek programa smo vsi udeleženci zapeli pesem Oče, mati, bratje in sestre.	'	D.	Z.
V Sloveniji še ni vladavine prava
Nagovor predsednika SDSS Janeza Janše na svečani akademiji ob 4. obletnici slovenske državnosti na Kongresnem trgu
Republiški center za obveščanje je 27. junija 1991 ob 7.20 prejel zlovešč telegram z zaporedno številko 10.705. Naslovljen je bil na takratnega predsednika vlade Lojzeta Peterleta. V njem je pisalo:
»Obveščamo vas, da je naloga 5. vojaškega območja, da prevzame vse mejne prehode in zavaruje državno mejo Socialistične federativne republike Jugoslavije. Nalogo bomo brezpogojno izvršili, kar pomeni, da bomo postopali po pravilih bojne uporabe enot. Vsak ot(d)por bo zlomljen, za posledice pa bodo odgovarjali na-redbodajalci in izvršitelji! Poveljnik: generalpolkovnik Konrad Kolšek."
Prišli so tanki in letala in z njimi je prišla tudi smrt. A odpor ni bil zlomljen. Bili smo enotni in zato nepremagljivi. Obranili smo sad slovenske pomladi, svojo komaj rojeno državo, ker smo v njej videli svojo domovino.
Po štirih letih žal slovenska država še vedno ni domovina vsem. Nismo jo dovolj odprli za Slovence v zamejstvu, zdomstvu in emigraciji, ki so nam prvi stopili ob stran
v najtežjih trenutkih.
Država je le mačeha tistim, ki se komaj preživijo iz meseca v mesec ali tistim, ki zastonj iščejo pravico in popravo krivic. In mladim, za katere ni mest na fakultetah, ni dela v gospodarstvu in ni stanovanj, ker so jih drugi dobili zastonj. (Seveda je bilo vse to zakonito!) V Sloveniji še ni vladavine prava, saj ustavo in zakone najbolj zapostavljajo in kršijo tisti, ki bi jih morali prvi izvrševati in varovati. Toda kljub vsemu lahko ob 4. rojstnem dnevu Slovenske države rečemo:
Imamo jo in plačali smo relativno nizko ceno. Notranje si jo bomo morali še urediti, pri tem pa izhajajmo iz tiste pozitivne energije in enotnosti, ki nas je povezala ob plebiscitu in vojni za Slovenijo. Za državo smo največ dolžni tistim, ki so v vojni za Slovenijo leta 1991 darovali svoja življenja in vsem tistim našim bratom in sestram, ki so skozi veke zgodovine posamično in množično mučeniško umirali za slovensko zemljo in domovino.
Srečanje Slovenskih krščanskih demokratov
Spoštovani,
Ljubljana, 28. junija 1995
poletni meseci so čas, ko se Slovenci po svetu najraje vračate v domovino k domačim in prijateljem.
Vračate se v domovino, ki je pred petimi oziroma štirimi leti doživela dva, skoraj čudeža: po skoraj pol stoletja demokracijo in po več kot poldrugem tisočletju tudi samostojno državo.
V teh letih se je torej zgodilo marsikaj. Ker je bilo toliko novega, ker še sami nismo natančno vedeli, kaj nas čaka in česa naj pričakujemo, ker so bila pričakovaja vseh nas zaobjela tako veliko število osebnih želja, bolečin in usod, je danes po petih letih demokracije in štirih letih samostojnosti, v marsikomu med vami tudi veliko mešanih občutkov, morda tudi nerazumevanja.
Slovenski krščanski demokrati smo o-stali najmočnejša stranka slovenske pomladi in med njimi prevzeli levji del bremena, ko smo brez oklevanja sprejeli od-
govornosti v politiki in na drugih področjih javnega življenja. Smo najmočnejša krščan-skodemokratska stranka v kateri izmed bivših evropskih komunističnih držav in edina med njimi, ki je še niso pahnili v opozicijo.
Ob tem se zavedamo, da — tudi zaradi razdalj in pomanjkljive obveščenosti — naša prizadevanja v vladi, parlamentu in stranki med vami morda niso vedno najbolje razumljena. Prav tako bi vas radi povabili na skupno srečanje z vodstvom Slovenskih krščanskih demokratov, v četrtek, 6. julija, v Stični. Gostitelj srečanja bo predsednik SKD, gospod Lojze Peterle
Ob 17. uri se bomo najprej zbrali pri maši v stiški cerkvi, nato pa bo ob 18.30 sledilo družabno srečanje v gostilni Štorov-ci v Selah pri Šentvidu pri Stični.
V pričakovanju, da se boste z veseljem odzvali našemu vabilu, vas lepo pozdravljava
Hilda Tovšak,	Lojze	Peterle,
glavna tajnica	predsednik
ZELENA ZDRAVILA NA POHODU. V zahodnih državah je zelo razvito »samo-zdravljenje". Zelena zdravila so novo ime za odličen zeliščni in vitaminski program podjetja Krka. Prodaja teh je doma čedalje večja, a tudi v tujini dosegajo pomembne uspehe. Krka je lani prodala za 17,5 milijona dolarjev zelenih zdravil, od tega dve tretjini v tujino.
PODJETNIŠKA ŠOLA v Sloveniji. Že dalj časa pripravljajo šolo za podjetnike, ki bi bila namenjena vsej srednji in vzhodni Evropi. Ustanavlja jo Gea College.
USPEŠEN PRODOR NA ITALIJANSKI TRG. Radenska povečuje izvoz slatine v evropske države, Avstralijo, ZDA in Singapur. Letošnji izvoz slatine (Kraljevi vrelec in Tri srca) v Italijo se je povečal za devet odstotkov. Zanimivo je, da so lani italijanski kupci popili kar 48 odstotkov vse
slatine, ki jo je Radenska izvozila do konca maja.
MOČ POŠTENEGA POSLOVANJA je naslov res zanimivi knjigi, pravkar izdani pri celjski Mohorjevi družbi. Avtorja Kenneth Blanchard in Norman Peale navajata izredno koristne napotke, ki poslovnežu pomagajo ovrednotiti vsako dejanje ali odločitev.
MEDNARODNI SEJEM V KRANJU. Bil je 34. Slovenski sejem kmetijstva in gozdarstva, odprt od 7.—14. aprila. Obsegal je razstave za sodobno kmetijstvo in gozdarstvo, prehrano, blago široke porabe, opreme, itd.
Kako	popraviti
Najbrž ni potrebno posebej poudarjati, da je poprava krivic za krščanske demokrate ena najpomembnejših nalog nove slovenske države. Ne le zaradi pravičnosti, ne le zaradi poštenja, ampak tudi in predvsem zaradi Slovenije, zaradi prihodnosti.
Brez poprave krivic, brez postavitve spomenikov mrtvim, brez distanciranja od prejšnjega režima in njegovih zločinov, brez opravičila za prizadejano gorje, namreč Slovenije ne bo mogla nikoli reči: mi smo moralna in pravna država, pri nas'spoštujemo človekovo pravico, cenimo in spoštujemo poštenje, delo, red in stabilnost. Brez poprave krivic, brez poklonitev vsem žrtvam vojne in političnega nasilja pa ne more biti niti gospodarskega napredka, saj je uspešno lahko le tisto gospodarstvo, ki počiva na morali in poštenju, ld se mu mora zavezati in ga zagotavljati država. Brez resnične in iskrene pomiritve, brez poprave krivic za nazaj nas tudi v prihodnosti čaka dolgotrajna in nestabilna »tranzicija", kriminal in »liberalizem" po meri naslednice prejšnjega režima. Zato je poprava krivic pomembna za vse Slovence, za našo državo in za skupno blaginjo, ki jo je mogoče doseči le, če se bo Slovenija odločila biti na strani poštenih in delovnih ljudi.
Mnogi so nam svetovali in nam svetujejo: zahtevajte vse ali nič. Mnogi so celo prepričani, da je bolje, če se krivice sploh ne popravijo, kot če si popravijo le delno. A je že tako, da zahtevati vse v politiki pomeni — ne dobiti nič. In tu smo bili krščanski demokrati v veliki dilemi, ki je druge stranke slovenske pomladi niso zaznale: Ali iti v pogajanja z LDS in ZL in popraviti nekaj krivic ali biti »načelen in pokončen", zahtevati vse in zaradi razmerja moči v parlamentu ne popraviti nobene krivice. Odločili smo se poizkusiti, se pogovarjati, saj bi nadaljnje odlaganje poprave krivic za marsikoga lahko pomenilo, da poprave krivic ne bi dočakal. V tem trenutku je sicer težko reči, kako se bodo stvari razpletle, vendar smo dosegli nekakšen krhek kompromis, ki ga še dopolnjujemo in s katerim bodo, kot je videti, vendarle popravljene nekatere najtežje krivice. Pri tem je potrebno poudariti, da se nikakor nismo odrekli celotni in popolni popravi krivic in
da bo stranka tiste krivice, ki bodo zaenkrat ostale nepopravljene, obdržala na dnevnem redu in jih bo popravila, ko bodo za to dozorele okoliščine, in predvsem, ko bo imela j za uresničitev tega dela svojega programa zadostno podporo v parlamentu.
Poleg navedenega potekajo intenzivna pogajanja tudi o zakonih o vojnih veteranih, vojnih invalidih in žrtvah vojnega nasilja, v katerih predvsem poizkušamo zagotoviti, da bi status po teh zakonih pridobili vsi invalidi vojne, vsi mobiliziranci v katerokoli vojsko, ki je bila vpletena v spopade na ozemlju Slovenije, ter da bi se ustanovil poseben sklad za repatriacijo, ki bi denarno pomagal zdomcem, ki so po vojni morali zapustiti Slovenijo, pa bi se želeli vrniti.
Kljub temu, da mnogih krivic žal ne bo mogoče nikoli popraviti in kljub temu, da kompromis mnogih ljudi ne bo mogel zadovoljiti, smo prepričani, da smo v danih I razmerah dosegli, kar je bilo mogoče in da je bilo prav, da smo se lotili popravljanja krivic. Prav predvsem zaradi ljudi, ki bodo vendarle še doživeli, da bodo vsaj nekatere krivice popravljene, da je led prebit in da država končno tudi njim priznava storjene krivice.
Janez Pogorelec, dipl. iur.
član strokovne pogajalske skupine
V prvi obravnavi zakona je bilo doseženo naslednje:
• vlada bo pripravila posebno izjavo, s katero naj bi se Republika Slovenija, kot pravni naslednik prejšnje države, vsem prizadetim opravičila za storjene krivice in naj bi jo sprejel parlament,
• svojci pobitih po vojni bodo pridobili pravico do odškodnine,
• politični zaporniki prav tako,
• sorodnikom pobitih po vojni bodo izdani mrliški listi, urejen bo opis pobitih v mrliško knjigo,
• poseben zakon bo uredil vprašanje grobov in pogrebov pobitih,
• vlada bo proučila možnosti poprave krivic političnim preganjancem.
Socialdemokratska stranka Slovenije
DOBRODOŠLI MED NAJBOLJŠIMI je nova knjiga Gospodarskega vestnika o poti do kakovosti v storitveni dejavnosti. Avtor je mag. Boris Verbič.
V ponedeljek, 26. junija, je slovenska država praznovala četrto obletnico. Kot že dve leti doslej tudi letos slovenska vlada ni pripravila osrednje državne proslave. Čast uradne oblasti je reševal mestni svet glavnega mesta države, ki je organiziral veličastno proslavo na osrednjem trgu, na kateri se je zbrala množica državljanov iz vse Slovenije. V zvezi s proslavo ob Dnevu državnosti se je zapletlo tudi pri tem, kako naj bi ta dan obeležila diplomatsko-konzu-larna predstavništva Slovenije v tujini. V javnost je namreč prišla informacija, da je Ministrstvo za zunanje zadeve (MZZ) predstavništvom pismeno prepovedalo organizirati kakršenkoli sprejem ob tej priložnosti. Razlog: pomanjkanje finančnih sredstev. Nekatera predstavništva so na MZZ posredovala vprašanja, če sprejem lahko organizirajo v primeru, da zanj uredijo sponzorska finančna sredstva in tudi v tem primeru je bil odgovor negativen. SDSS in stranke slovenske pomladi so ostro protestirale proti takšnemu, povsem neprimernemu odnosu do lastne državnosti.
Odnos vladnih strank do Dneva državnosti kaže tudi dejstvo, da predsednik Državnega zbora (DZ) Jožef Školjč (LDS) ni sklical slavnostne seje DZ, na proslavo, ki so jo za redke izbrance organizirali v režiji vladnega Urada za informiranje pa ni bil povabljen nihče od članov Manevrske strukture narodne zaščite, pa tudi članov državnega štaba obrambe, ki so v času vojne junija 1991 sprejemali ključne odločitve, nihče od poveljnikov Teritorialne obrambe, ki so TO vodili v času vojne leta 1991 in nihče od svojcev padlih v vojni za Slovenijo.
Odbor za zunanjo politiko SDSS ocenjuje vladni predlog smernic zunanje politike kot nedodelan in pomanjkljiv. V dokumentu ni jasnega stališča mednarodnih sporazumov, dogovorov in obveznosti manjkajo pa tudi izhodiščne srednjeročne usmeritve ter izhodišča razmerij s sosednjimi državami. Tudi sicer je ta pomembn' dokument ob dejstvu, da Ministrstvo za zunanje zadeve vodi že tretji minister, sprejet zelo pozno.
Predsedstvo Socialdemokratske stranke
ik
NOVICE IZ SLOVENIJE ^ SLOVENCI V ARGENTINI
LJUBLJANA — Slovenska akademija znanosti in umetnosti ima od 7. junija naprej dvanajst novih izrednih članov in devet novih dopisnikov. Iz statusa izrednih v redne je po štirih letih napredovalo devet njenih članov, se pravi vsi, razen Jožeta Toporišiča, ki ni dobil dovolj glasov. Med skupščino je bilo precej komentarjev o metodah izbiranja kandidatov. Imena novih rednih članov so: Veljko Rus, Taras Kermauner, Jože Krašovec, Branko Stanovnik, Jože Maček, Kajetan Kovič, Lojze Lebič, Drago Tršar in Tone Trontelj.
LJUBLJANA — V Sloveniji zaenkrat ni ustanove, ki bi imela kontrolo ter natančno .vedela, koliko čekov je izdanih za namene, ki jih zakon o čekih ne predvideva. Peter Centrih iz Banke Slovenje je opozoril: „Pri nas nihče ne ve, koliko čekov je bilo, na primer, zastavljenih kot jamstvo za posojilo ali uporabljeno za obročno odplačevaje blaga, pri čemer služimo za kreditiranje kupcev."
CELJE — V Celju so mnoga podjetja v krizi. Sindikat opozarja na nekorektne odnose delodajalcev, vladi pa očita počasnost.
MARIBOR — Meseca junija je odpravni odbor bank upnic Palome Sladkogorska (A banka, Komercialna banka Triglav, Krekova baka, LB Koroška banka in nova KBM) sporočil podjetju, da Paloma ni izpolnila pogojev, pod katerimi so bile pripravljene začeti reševanje materialno-finančnega položaja podjetja.
LJUBLJANA — Po razpravah na seji državnozborskega odbora za kmetijstvo, je kar nekaj razhajanj med vladnimi resorji. Pri izbiri načrtovanja novih cest niso dovolj upoštevali pomena kmetijskih zemljišč.
LJUBLJANA — Hotel Lev naj bi postal enakovreden najbolj znanim hotelom v Evropi. Številne načrtovane prenove bodo spremenile ta znani hotel v hotel s petimi zvezdami. Da je ta obnova bila možna se je botel Lev priključil svetovno znani verigi Intercontinental. Kakovostne storitve, ki jih bo Lev-Intercontinental nudil gostom po končani obnovi, bodo omogočila pojavljanje v višjem cenovnem razredu. Do sedaj Lev zasluži povprečno 60 mark z oddano sobo. Od leta 1998 naj bi hotel Lev-Interconti-uental zaslužil skoraj 200 mark.
LJUBLJANA — 7. junija je pričela v Ženevi 82. generalna konferenca Mednarodne organizacije za delo. Konferenca je končala 23. junija. Konferenca naj bi sprejela konvencijo o varnosti v rudnikih. Slovensko tridelno delegacijo (vlada, delodajalci in delojemalci) je vodil veleposlanik dr. Anton Eebler. Ministrica za delo, družino in socialne zadeve Rina Klinar je govorila o sfaranju prebivalstva, naraščanju števila upokojencev in reševanju problematike brezposlenosti.
LJUBLJANA — Slovenska nova zako-n°daja, ki obravnava mamila in psihotro-pične snovi, je že zastarela. Zdravnik, ki r>udi pacientom sterilne igle, je lahko še vedno inkriminiran, saj tako rekoč krši zakon, ki prepoveduje omogočanje uži-vanja mamil drugi osebi.
PTUJ — V Forminu pri Gorišnici na Pfujskm polju je slovenski kmetijski minister dr. Jože Osterc pognal srce novega namakalnega sistema za 356 hektarjev njiv. Plačnik in lastnik namakalnega sistema je država. Lastniki zemlje, združeni v Kme-hjski namakalni zadrugi Formin, pa si bodo ntorali za svoje površine sami kupiti namakalno opremo in jo priključiti na držaje hidrante ob njivah.
CELJE — Muzej novejše zgodovine v Celju bo skupaj z zavodom za varstvo na-rave in kulturne dediščine uredil fotografski atelje pokojnega mojstra Pelikana v muzej, v katerem bosta na ogled vsa fotografska oprema in obsežno slikovno gra-
divo pokojnega mojstra.
LJUBLJANA — Odvetnik Vladimir Majcen je ovadil pravosodno ministrico Meto Župančič. Mariborski odvetnik dolži ministrico storitve kaznivega dejanja in sicer zlorabe uradnega položaja in preprečitve dokazovanja. Odvetnik meni, da ministrica ni obrazložila svoje diskrecijske pravice in kriterije za selekcijo notarskih kandidatov za imenovanje notarjev v Mariboru.
POSTOJNA — Stalno muzejsko zbirko o človeku v ledeni dobi so odprli v Postojnski jami. V jamskem dvorcu so otvorili razstavo Lovci mamutov — ledena doba v Evropi. V njej je predstavljeno vse tisto, kar je znanega o naših prednikih v ledeni dobi na podlagi arheoloških izkopanin, zbranih v celotnem evropskem prostoru od Španije do Sibirije.
ROGATEC — Na nedavni tribuni v Rogatcu so domačini vprašali župana hrvaške občine Jum na Sotli, če je res, da tik ob meji načrtujejo urediti odlagališče smeti za krapinsko-zagorsko županijo. Odgovoril je, da bo smetišče „urejeno tako, da ga s ceste ne bo moč videti, stran od Sotle pa bo vsaj toliko, kot je vaše sedanje, ki menda ne onesnažuje okolja."
ROGAŠKA SLATINA — Konfekcio-narje Korza iz Rogaške Slatine tepe precenjenost tolarja in vzhodnoevropska konkurenca. Čeprav trenutno nimajo težav ne z delom ne z naročili, to ne pomeni, da so povsem brez njih. To je predvsem posledica dejstva, da devet desetin izdelkov prodajo na tuje. Če se bo trgovina nadaljevala v tej smeri, se bodo ob koncu leta znašli v izgubi.
LJUBLJANA — Slovenski minister za kmetijstvo, gospodarstvo in prehrano dr. Jože Osterc in hrvaški minister za kmetijstvo in gospodarstvo Ivica Gazi sta podpisala sporazum o morskem ribolovu. Podpis je za Slovenijo, ki ima malo morja in s tem omejene možnosti za ribolov, zelo pomemben, saj bodo tako slovenski ribiči nalovili v hrvaških vodah v tem letu do 1500 ton plave ribe. Sporazum je že s samim podpisom dne 6. junija začel veljati.
NOVICE S KOROŠKE
MLEKARNE: Zaprli bodo mlekarni v Velikovcu in Št. Vidu. Koroški mlečni proizvajalci se bodo združili v eno samo veliko mlekarno pod enim imenom, da bodo enotno nastopali na trgu.
MALI SVET: Ob Vrbskem jezeru je Minimundus. V njem se bo letos lahko videlo univerzalno knjižnico Ljubljane, v pripravi pa je portal mesta Petra v Jordaniji. Umetniško oblikovani vhod v zakladno hišo Al Hasa tega mesta, je tudi na ogled v celovškem Minimundusu, 18 ton težki rdečkasti peščen kamen, iz katerega bo izklesana umetnina, bo pripeljan naravnost iz Jordanije.
ODNOS: Življenje slovenskih Korošcev raste ob kulturnih društvih. V nekaterih krajih deluje samo eden, drugod jih deluje več. Vsi pa so vključeni ali v Krščansko kulturno zvezo ali v Slovensko prosvetno zvezo. Nekatera društva imajo premalo naraščaja. Tudi vsa društva niso pripravljena pomagati in podpirati delo naraščaja, večkrat je samo stavek v govoru na občnem zboru. Marsikateri mladi zaradi tega niti ne kaže zanimanja za vključitev. Nekateri pa v svojem prostem času pojejo ali igrajo igre ali se drugače kulturno udejstvujejo.
Osebne novice
Rojstvi: V soboto, 24. junija je družino Marjana J. Lobode in ge. Ani roj. Urbančič razveselila hčerka Marija Cecilija.
Tudi 24. junija se je rodil Saša Nikolaj Horvat, sin arh. Andreja Jožeta in cont. Silvije roj. Bonicalzi.
Staršem najlepše čestitamo!
Krst: Krščena je bila Martina Laura Miklič, hčerka Jureta in Monike roj. Perez.
Najlepše čestitamo!
Smrti: Umrli so: v Capitalu Rosalia Batagelj (81), v J. Ingenierosu p. Gabrijel Arko OFM, v Isidro Časanova Anton Jakše ter v Martinezu Lojzka Urbančič (83).
Naj počivajo v miru!
35. obletnica Slovenskega doma v San Martinu
Praznovanje 35. obletnice Slovenskega doma v San Martinu je bilo v nedeljo 21. maja 1995 in se je pričelo ob 11.30 v prostorih zavoda cerkve Presvetega Srca Jezusovega. Naš delegat župnik Jože Škerbec je daroval sv. mašo za vse žive in pokojne člane Sanmartinskega doma.
Po kratkem pozdravu in molitvi našega župnika Francija Šenka, so pridni strežniki postregli gostom okusno pripravljeno kosilo v prostorih našega doma.
Popoldanski kulturni program se je pričel z dviganjem zastav in petjem obeh himen — argentinske ter slovenske. Nato je predsednik Doma Jože Ziherl pozdravil z uvodnimi besedami vse navzoče.
Gospa Saša Hartman Golobova nam je v slavnostnem govoru podala naslednje misli:
Spoštovani gostje, dragi sanmartinski rojaki, draga mladina in šolarji, vsi prav prisrčno pozdravljeni!
Ko sem bila naprošena, naj na današnjem slavju spregovorim nekaj besed, sem premišljevala, kaj in o čem naj bi govorila. Letos obhajamo 50 let našega zdomstva, 50 let največje tragedije slovenskega naroda, pa tudi leto žene. O vsem tem se bo še veliko govorilo in pisalo. Jaz pa se bom omejila na naš skupni sanmartinski Dom in življenje v njem.
Ko smo se pred toliko leti poslavljali od taborišč, v katerih smo preživeli nekateri 3 drugi pa 4 leta, smo v strahu premišljevali, kaj bomo počeli v novem svetu. Usoda, ali da se bolj izrazim, božja previdnost nas je preselila in presadila pod vplivom nepričakovanih in nezaželenih okoliščin iz naše lepe Slovenije v deželo, ki je dala našim ljudem kruha, mlajšim pa še možnost izobrazbe. Življenje ni bilo lahko, a vendar vzdržali smo. Kmalu so se pojavile nove težave, namreč kako ohraniti slovensko identiteto in vero. Pokojni Miloš Stare je leta 1949 na občnem zboru Društva Slovencev dejal: „Naša mladina je zelena veja, na kateri sloni vsa naša emigracija. Če ta usahne, usahnemo tudi mi." S tem je soglašal tudi naš sanmartinski verski in kulturni pobudnik, pokojni svetnik Karel škulj. Takoj je vpeljal nedeljsko sv. mašo, ki je bila vedno dobro obiskovana, začel je s poukom verouka in kmalu so mu priskočile na pomoč še učiteljice za pouk slovenskega jezika. Med njimi je bila tudi požrtvovalna prosvetna in kulturna delavka ga. Katica Kovač Dimnikova, ki že več kot 40 let vodi našo šolo. Začetek je bil skromen; pouk se je vršil v župnijski dvorani, kasneje pa nam je družina Pavlovčič dala na razpolago celo hišo.
Ker pa se je šolska družinica z leti večala, je nastala potreba po večjih prostorih in takrat je skupina naših požrtvovalnih mož in žena začela misliti na skupni dom, kjer bi našle prostor tudi vse ostale organizacije naše sanmartinske skupnosti. Ne bomo ponavljala, koliko je bilo napora, borbe
in težav, ki so spremljale nakup tega našega Doma.
Ko danes proslavljamo novo obletnico Doma, naj gre naša zahvala v prvi vrsti onim našim pobudnikom, ki so že pred 35. leti z zavidljivo iniciativo kot pravi pionirji planirali ta naš Dom. Ni mogoče našteti vseh in kaj vse so ti žrtvovali na prostem času in gmotno, da se danes gibljemo v vedno prostornejšem Domu, ki se je spočel na ledini, ki je danes v ponos nam -San-martinčanom. Včasih se je slišala pripomba zakaj toliko prostorov, a danes lahko rečemo, da jih bo kmalu premalo; število otrok, ki se vsako soboto udeležujejo slovenskega pouka se ne krči, temveč raste, dokaz, da še dolgo ne bo izumrl slovenski rod v Argentini. Podlaga so mu seveda krščanske družine z mnogoštevilnim naraščajem. Veliko število otrok je že šlo skozi to šolo in glejte, koliko od teh bivših učenk so danes učiteljice prav v tej šoli.
Naj omenim naš letošnji seminar, ki se je vršil v Sloveniji za učiteljice iz Argentine in Avstralije. Malo nas je bilo starejših, še doma rojenih, a v naše veliko veselje, so te mlade učiteljice rojene v Argentini, govorile samo slovensko, tako da ni bilo ves čas našega bivanja v domovini slišati ene španske besede. Vse to pa so sadovi tudi naših zavednih družin. Koliko so naše babice pripovedovale otrokom o naših običajih in navadah, koliko so z njimi prepevale in izrabile vsako priložnost za dobro vzgojo. Ko sem to premišljevala, mi je prišlo na misel vprašanje, zakaj so nas in nas še dolžijo, da smo izdajalci slovenskega naroda, ko pa so nas naši predniki vzgajali in vzgajamo tudi mi le v ljubezni do njega samo za to, da bi se nov rod ohranil za slovenstvo.
Naj nas ne bega dejstvo, da smo se morali presaditi v tuji svet. Verujem v naše poslanstvo, proč z zavistjo, sovraštvom in prenapetostjo. Izkoristimo sedanjost v vsej polnosti, obogateni s spomini in prepojeni z vero v boljšo bodočnost. To ni lahko, a vsaj poskusiti je treba. Zidajmo naše domove na trdnih tleh, na temelju ljubezni, požrtvovalnosti in nesebičnosti. Bodimo prepričani, da le dobri ljudje gradijo boljšo bodočnost. Naše delo pa še ni končano. Ima kot cilj vzgojo zdrave in resne mladine. To naj bo v prvi vrsti naša naloga za katero se moramo še posebej prizadevati in žrtvovati. Naši predniki so se borili proti ateistični praksi komunizma, danes imamo mi isto nalogo, a poleg tega še drugo nič manj nevarno ideologijo to je materializem, ki ga je svet poln. Ta je še bolj zahrbten, ker se nam ne vsiljuje ampak nas preslepi. Zato podpirajmo našo mladino, da bo rada zahajala v slovenske Domove, ker bo le tako ostala zvesta vrednotam, zaradi katerih so njihovi predniki morali zapustiti rodno grudo.
Ko s hvaležnostjo in ponosno obhajamo novo obletnico našega Doma, mi dovolite, (Nad. na 6. str.)
Stran6	SVOBODNA	SLOVENIJA
mm
Buenos Aires, 6 de julio de 1995 — Nfl 25
  —---—^-----^—---------------
ESLOVENIA LIBRE
ORIENTE S.R.L. - Prevozi - poroke - rešilni avtomobili - mrliške vežice - pogrebi - Monsenor R. Bufano 2651 (ex Camino de Cintura) 1754 San Justo
- Tel.: 651-2500 / 651-2335
ZDRAVNIKI dr. Marija Avguštin - špecialistka za očesne bolezni. Ponedeljek, torek in petek od 16. do 20. ure. Roma 3122 -1. nadstr. 3. - Isidro Casanova (20 m od Rute 3). Tel.: 485-5194
PSIHOLOGIJA Lic. Jelka Oman, psihologinja. Psihološka pomoč pri učenju in vedenju, orientacija pri izbiri poklica in v njem, ter za starše in vzgojitelje. Finocchietto 1949, Hurlingham, Tel: 665-0268
Psihoanalitični konzultorij; lic psih. Marko Mustar; Santa Fe 3228, 3° „M" — Capital —Tel: 831-3546.
ELEKTRONIKA Električni material za industrijo in dom. Elektro Ader - Franci Jarc. Av. Ader 3295 - Munro; Tel.: 766-8947 / 762-1947
ZOBOZDRAVNIKI Viktor Leber - splošna odontologija, implantes oseo-integrados; sreda in petek, od 14 do 18;Belgrano 3826
- 7. nadstr. „B" - San Martin - Tel.: 755-1353.
TURIZEM
Potovanja, skupinske ekskurzije, letalske in pomorske vožnje poskrbi po ugodni ceni Marjeta Senk - Tel.: 762-2840.
Tel. 441-1264 / 1265
Latalske karte, rezerva (jataJ hotelov, najem avtomobilov in izleti po svetu LEGAJO NQ 3545-82 Y. Yrigoyen 2742 - San Justo
Lepo sobo v Ljubljani oddam za mesec julij in avgust. Tel. 658-0154.
ADVOKATI
dr. Marjana Poznič - odvetnica - Vsak dan od 15. do 18. ure- Lavalle 1290, pis. 402- Tel. 382-1148 dr. Franc Knavs — odvetnik - ponedeljek, torek, petek od 16 do 20 - Tucuman 1455 - 9. nadstr. „E" -Capital - Tel.: 476-4435; tel. in faks 46-7991. dr. Lilijana Kožar, odvetnica; Bogota 3099, 2s B, Capital. Torek in petek od 16. do 20. Tel.: 613-1300 ŽADOM
Matija Debevec - soboslikar. Barvam stanovanja, pohištvo. Peguy 1035 - (1708) Moron - Tel.: 489-3319 lanez Pustavrh: barvam hiše, stanovanja, polagam tapete (empapelado); tel. 651-6622 (po 13. uri). FOTOGRAF
Marko Vombergar - Telefon: 659-2060. Atelje: Garibaldi 2308 - (1754) Villa I uzuriagj.
GOSPODARSTVO Zavarovanja M. in H. Loboda — Sarmiento 385 -1. nadstr., pis. 10 - Buenos Aires - od 11 do 18.30 - Tel.: 325-2127.
Kreditna Zadruga SLOGA — Bme. Mitre 97 - (1704) Ramos Mejla - Tel.: 658-6574/654-6438. Od ponedeljka do petka od 10. do 19. ure.
Mutual SLOGA — Bme. Mitre 97 - (1704) Ramos Mejfa - Tel.: 658-6574/654-6438. Od ponedeljka do petka od 10. do 19. ure.
SLOGA — PODRUŽNICA CASTELAR Slovenska Pristava - Republica de Eslovenia 1851 - Uraduje od sredah od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 10.30 do
12.30 (g. Nande Češarek).
SLOGA — PODRUŽNICA SLOVENSKA VAS -Hladnikov dom - Msgr. J. Hladnik in Hernandarias - Uraduje ob sredah od 19. do 21. ure in ob nedeljah od 10.30 do 12.30 ure (ga. Marija Gorše).
SLOGA — PODRUŽNICA SAN JUSTO Naš dom (pisarna) - H. Yrigoyen 2756 - Tel.: 651-1760, Uraduje ob torkih od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 9.30 do
11.30 ure (gdč. Julka Moder).
SLOGA — PODRUŽNICA SAN MARTIN Slovenski dom - C6rdoba 129 - Tel.: 755-1266 -Uraduje ob četrtkih od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 10. do 11. ure (g. Stanko Oberžan).
OBLETNICA
SANMARTINSKEGA DOMA
(Nad. s 5. str.)
da v imenu nas vseh pošljem iskrene pozdrave našemu dolgoletnemu kulturnemu delavcu gospodu Rudolfu Smersuju, ki se žal ne more več udeleževati naših prireditev, ki pa se še vedno živo zanima za naše delo in napredek v Domu.
Končam z željo, da bi dočakali še veliko jubilejev. To se bo gotovo zgodilo, če bomo ostali trdni v krščanstvu in slovenstvu. Pri vsem tem pa naj nam Bog pomaga.
V pesmi, besedi in plesu je sledil prikaz učencev Rožmanove šole, pevske skupine pod vodstvom gospe Lučke Kastelic ter folklorne skupine pod vodstvom gospe Elizabete Petkovšek-Mavrič .
S prihodom slovenske pomladi je prišel
LASTNINSKI CERTIFIKAT REPUBLIKE SLOVENIJE
— Če ste ga že zahtevali, pa še niste dobili,
— Če ste slovenski državljan, pa še niste zahtevali certifikata,
V OBEH PRIMERIH VAM VSE UREDI SLOGA
Informacije osebno ali po telefonu v naši glavni pisarni: Bme. Mitre 97, Ramos Mejta - tel. 658-6574 - 654-6438, ob delavnikih od 10. do 19. ure.
Capital Federal
MUTUAL SLOGA
Matrlcula I.N.A.M. 580
Sarmiento 385 - P Piso - Of. 10
CONVOCATORIA
De acuerdo con el artfculo 28 del Estatuto Social y conforme con el Acta Nc 190 de la sesion del Organo Directivo de fecha 31 de mayo de 1995, se convoca a los Senores Socios a la 154 Asamblea General Ordinaria, que se realizara el dfa 13 de agosto de 1995, a las 10 horas en el Centro Esloveno, sito en Ramon L. Falcon 4158 de la Capital Federal, para tratar el siguiente:
ORDEN DEL DIA
1) Designation de dos asambleistas para firmar el Acta de la Asamblea.
2) Election de tres miembros de la Junta Electoral, conforme al art. 40° del Estatuto Social.
3) Consideration de la Memoria, Balance General, Inventario, Cuentas de Gastos y Recursos e Informe del Organo de Fiscalizacion, correspondientes al Ejercicio N° 15, iniciado el 1Q de mayo de 1994 y finalizado el 30 de abril de 1995.
4) Consideration y aprobacion del Revaluo Contable, conforme con la Ley NQ 19.742.
5) Election de dos miembros titulares y un miembro suplente del Organo Directivo y de dos miembros titulares y un miembro suplente del Organo de Fiscalizacion conforme al articulo 15“ de los Estatutos Sociales.
ORGANO DIRECTIVO DE LA MUTUAL SLOGA
F.l quorum de la Asamblea sera de la mitad mas uno de los Asodados con derecho a participar; en el caso de no alcanzar este numero a la hora fijada, la Asamblea sesionara 30 minutos despues con los sodos presentes, cuyo numero no podrd ser menor al de bs miembros de los Organos Directivo y de Fiscalizadon.
Buenos Aires, 31 de mayo de 1995.
Veleposlaništvo Republike Slovenije
sporoča, da od 10. julija do 10. avgusta ne bo gospoda Matjaža Puca na veleposlaništvu, ker bo na letnem dopustu.
Sporočamo, da meseca julija ne bo uradnih ur ob petkih.
Uradne ure bodo: ob ponedeljkih in sredah od 10. do 13. ure in od 14. do 16. ure.
ODGOVOR JELINČIČU
Gorica, 3. junija 1995
DELO,
Dunajska 5, Ljubljana
Spoštovani,
prosim, če lahko v Vašem časopisu objavite naslednji moj odgovor. Vnaprej hvala. (Delo, 5. maja 1995)
,Jelinčič proti spravi z domobranci"
V okviru poslanskih večerov Boruta Pahorja v Novi Gorici, ki so pod pokroviteljstvom Združene liste socialnih demokratov, je pred časom nastopil tudi predsednik Slovenske nacionalne stranke in poslanec v Državnem zboru Republike Slovenije Zmago Jelinčič, ki je, kot poroča
v deželo tudi Zeleni Jurij. V San Martinu smo ga sprejeli z recitacijo pesmi o Zelenem Juriju (Marko Golar), Pomladni radosti (Ivan Hribovšek), Zbujeni bolesti (Ivan Hribovšek), Pomladni pesmici (Ivan Hribovšek), Zelenem Juriju (Oton Župančič). Le-te so dovršeno recitirali ter prikazali Danica Petkovšek, Vera Podržaj, Helena Žužek, inž. Tone Podržaj, Andrej Peršuh (Zeleni Jurij) pod vodstvom in režijo Maksa Borštnika.
Po končanem slavnostnem programu je sledila prosta zabava ob zvokih ansambla.
D. Z.
novogoriška dopisnica Dela, Silvica Črnica, ob omenjeni priložnosti izjavil, da je on in njegova stranka proti kakršni koli „na-rodni spravi" in da bela garda in domobranci spadajo na smetišče zgodovine...
...le od kod neki prihaja ta „moralka"!
Seveda bi me prizadelo in postal bi zaskrbljen, ko bi kaj podobnega izjavil kdorkoli, ki si zasluži vsaj trohico kredibilnosti, vse skupaj pa seveda skoraj ni omembe vredno, ker prihaja iz Jelinčičevih ust.
Za tiste bralce, ki so brali omenjeno Jelinčičevo izjavo, niso prebrali podlistka, ki ga je objavii Slovenec in kjer je časnikar Ivo Žajdela obelodanil vso slavo kriminalskih podvigov poslanca Jelinčiča in med katerimi je med drugimi opisan tudi rop v cerkvi, zaradi česar mu lahko poleg naziva poslanca pridodamo tudi naziv cerkveni tat.
Sam sem gospoda Jelinčiča spregledal že precej časa, ko se je oglašal v časopisu Delo s protestom zoper osnutek sedanjega slovenskega državnega grba, češ, da gre za belogardistični grb. Jasno mi je postalo, kdo je Jelinčič in kaj je njegova politika. Žal ni pred volitvami 1992 do tega spoznanja prišlo precejšnje število zavednih volilcev.
Iz povedanega je mogoče razbrati, da bi moral Jelinčič najprej pomesti pred svojim pragom; če si domišlja, da kdo sodi na smetišče zgodovine, je to kvečjemu on. Za poštene Slovence je sicer že zelo dolgo na omenjenem smetišču. Navsezadnje sem razočaran, ker ga ni Državni zbor že tudi
Fundador: MILOŠ STARE Director: Valentin B. Debeljak Propietario: Eslovenia Unida Redaction y Administration: RAMON L. FALCON 4158 (1407) BUENOS AIRES ARGENTINA Telefono: (54-1) 636-0841 Telefax: (54-1) 636-2421
Glavni urednik:
Tine Debeljak ml. Uredniški odbor:
Tone Mizerit, dr. Katica Cukjati, Gregor Batagelj
Correo Argentino Sue. 7	FRANQUEO PAGADO Concesion N° 5775
	TARIFA REDUCIDA Concesion N“ 3824
Registro Nac. de la Propiedad Intelectual N° 85.462	
Naročnina Svobodne Slovenije:
za Argentino $ 55; pri pošiljanju po pošti pa $ 60; obmejne države Argentine 90 USA dol.; ostale države v obeh Amerikah 100 USA dol.; Evropa 110 USA dol.; Avstralija, Afrika, Azija 120 USA dol.; vse za pošiljanje z letalsko pošto. Z navadno pošto 75 USA dol. za vse države.
C
Čeke na ime „Eslovenia Libre
D
Stavljenje in oblikovanje: MALIVILKO - Telefax: (54-1) 362-7215
TALLERES GRAFICOS VILKO S.R.L.
Estados Unidos 425 - Tel./Fax: 362-7215 (1101) Buenos Aires
SREDA, 5. julija:
Redni sestanek Zveze mater in žena.
Razgovor z dr. Jurijem Rodetom o vtisih iz Svete dežele.
SOBOTA, 29. julija:
Zveza slovenskih mater in žena iz Ramos Mejfa in San Justo: celodnevni izlet v j Mundo Marino. Prijave na tel. 658-6157 ali 484-6905.
ZGODILO SE JE V SLOVENIJI
Svet NATO je v petek, 26. maja, sprejel individualni partnerski program med RS in zvezo NATO. Slovenija je s tem postala 13. država-partnerica, ki je sklenila tak sporazum z NATO.
V Portorožu je začel mednarodni seminar Evropske zveze krščanskih demokratov (EUC), Slovenskih krščanskih demokratov (SKD) na temo Praktične ovire pri uresničevanju Listine o manjšinah v razširjajoči se Evropski uniji.
poslal na zgodovinsko smetišče, saj omenjenemu organu jemlje ugled že s svojo navzočnostjo.
Kam sodijo še živeči domobranci in tisti zločinsko pobiti mučeniki, bo tudi dokazal slovenski narod. Saj vedno močneje in izrazito opaža da: STOPA ZDAJ — NA PLAN — SLOVENSKI DOMOBRAN!
Vinko Levstik