ftt. 139. V Gorici, v soboto due 2 decembra 4911. i Izhaja trikrat na teden, in sicer t torek, četrtek in soboto ob 4. uri popoldne ter stane po pošti prejemana ali v Oorici na dom pošiljati a: vae leto . . 15 K V, :if?~.T"' Posamične številke stanejo 10 vin. V Oorici se prodaja »Soča" v vseh tobakarnah. »SOČA* ima naslednje i 2 red ne pri.'oge: Ob novem Mu „ Kažipot po Cori&kem io Gradi&6anskemu in dvakrat v letu „ Vogli red še-leiBie, pamikof in poštnih z?esK. Ha naroČila fcro floposlane naročnine se ne oziramo. ečaj XLI »?ie m narod, svobodo in napredek l« Dr. K. Lavrič, Uredništvo j nahaja v Oosposki ulici št. 7 Oorici v I, nadstr. na desno. Upravništvo se nahaja v Oosposki ulici št. 7 v 1. nadstr. na levo v tiskarni. Naročnino in oglase je plačati loco Gorica. Oglasi in poslanice se računijo po Petit-vrstah, Če tiskano 1-krat 16 vin., 2-krat 14 vin., 3-krat 12 vin. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. Večje črke po prostoru. Reklame in spisi v uredniškem delu 30..vin. vrsta* — Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivin Kavčič v Gorici. TeHefoD 61. 83. „Gor. Tiskarna" A. Gabršček (odgov. J. Fabfiič) tiska in zaL V Oorici, dne JO. 11. 11. Vsa e 'ropska javnosi stoji pod utisom zadni -i ugotovitev v nemškem in angleškem državnem zboru; sedaj je še le jasno, kako resna je bila bojazen pred meseci, kriku upravičene so bile nade, da se zaplete vsa Evropa v veliko vojno, ki bi zorela nedogledu-.,*, uničujoče posledice. 4. november je napravi! konec neposredni vojni nevarnosti. Tega dne so francoski in nemški diplomati podpisali m a * roški d o g o v o r. ki ima zgodovinski pomen. Z njim se končuje faza Štiridesetletne vojne« med Francijo in Nemčijo. Francija je dobila svojo »rčvanche«. Nemčija je doživela svoj Sedan, drugi Jena, in globoka žjajos! je zavladala »in den Tagen der nacionalen Scttmaclu. Tako vsaj žalujejo nemški nacionalisti in njihov tisk, V resnici stvar sicer ni tako huda. .Nemec je dobil le lekcijo, da se mu ni treba vmešavati v stvari, ki mu ne tičejo. V tem smislu je Nemčija zares poražena. In kar je glavno, Kvropa je za enkrat rešena vojne. Maroko meji na francoske severo-afriške kolonije in je kot taka najbližja francoskemu vplivu. Francija ima tu Ji svoj interes na tem. da si pridobi Maroko, ki je prava dežela, kjer se cedi mleko iu med«. Pripovesti o maroškem pesku in viharju so izmišljene; Maroko je ena najro-dovitejših, uajobljudencjšth, najbogatejših afriških dežel, razsežna je za pet Avstrij. a slabo oborožena, neizobražena dežela. Gospodarstvo je še precej nattiralno, nekako tako, kakor smo ga poznali pred sio leti. obdelovanje iracionalno v razmerju z rodovitnostjo zemlje. Po vseli svojih lastnostih in po svoji zemljepisni legi je Maroko idealna kolonija iu Francija bi bila slepa, da se jej ne bi zahotelo po tem biseru. Zahotelo se je pa tudi Španiji in Nemčiji in Angliji. Ali Anglija ima Južna Afriko in Fgipt, pa bi jej bilo pretežavno upravljan pridobljeni Maroko proti zaveznicama Franciji in Nemčiji: Nemčija, ki jej je že itak nevarna tekmica, bi postala v taki zvezi še močnejša in nevarnejša. Zato se je Anglija — lahko odpovedala Maroku, ne le v korist Franciji, ampak v odkritem nasprotovanji! Nemčiji. Slaba Španija dobi odškodnino drugje. Ta položaj je bil dan že pred desetletjem, ko se je zanimanje teh držav na tihem pričelo baviti z Marokom, predno je širša publika kal izvedela o tem. Pred desetletjem se je pričelo živahno, četudi tiho francosko ugnezdevanje v Maroku, z mi-sionarji. ekspedicijami, trgovci, diplomati, vojaki, topovi, z denarjem. Slika je bila, da je pajek zajel v mreže okroglobeder slasten plen. Francozi so krstili ta proces — tako bistroumno kakor humorno — »mirno pronicanje«, »pčnetration paci-iique«. A tudi Nemčija bi bila rada tak pajek in zahotelo se iej je tembolj po tem, ker tacaš še irarc.ski vpliv ni bil nepremagljiv: maročanski notranji boji regenta s pretendentom so Francozom sicer dobrodošli, a kakor je Francija s pretendentom, more iti tudi Nemčija z regsntom .... Govorilo se \t že tačas o vojni, a evropske s:le so se sestale na mednarodni konferenci v Algscirasu l. 1906. Diplomatski umetnosti pok. angleškega kralja Edvarda VII, se je zahvaliti, da je ostala Nemčija na tej konferenci docela osamljena, v takozv. »splendid isolatiori«. Niti Italija Te ni podpirala, edina avstro-ogrska diplomacija je lomila kopje za Nemčijo;»!m treuen Seksndantendienst«. je to imenoval Viljem II. Jri'poplačal nam je to uslugo v naši bosanski aferi, ko smo šli v ogenj po nemški kftsta^^iB^feog, da bi se vsej* ta zmota izpremenila ke-daj v blagoslov___ V Algeeiraški pogodbi so se diplomati zedinili končno, da bodi v Maroku vsaka država r a v n o p r a v n a, da imej vsaka odprte d u r i. To je bil poraz Nemčije, ker je ibilo jasno, da Nemčija ab ovo, cd vsega začetka sem, nima nobene koristi od teh odprtih duri, najmanj pa v državi, kjer je vkljub naravnemu bogastvu nizka kultura. Tam je tekma na blagovnem trgu glavna os mednarodnega trgovskega življenja. Francoska trgovina je Imela torej prosto roko. Francoski kapital se je množil, fraiuoski vpliv je rasel, obenem pa tudi pritisk, na drugoroduo konkurenco. Ko je Francija pri šerifatski maročanski vladi končno dosegla razne tarifne, obratne in izvozne naklade in davščine od onih rudnikov, ki so v rokah nemškega kapitala, ko je francoski kapital ne le s konkurenco, ampak naravnost represivno nastopil proti nemškemu kapitalu, grozeč obenem s popolno tormelno okupacijo Francije, je Nemčija izrekla svoj veto in poslala vojn.) ladjo, križarko, pred južnomaročansko luko Agadir. .Kvropa i: pridržala dih. Nad njo je ležala tišina pred viharjem. Iz daljave je momljal odmev gromu. A tačas. ko so evropski narodi strahotna pričakovali najhujega, so se diplomati pogajali. In le ^ut osamljenosti in končne slabosti te zavesti, da škoda prov-zrečena v vojni, daleč prekaša mogoč; Joblčck, je mora'a privesti nemško diplomacijo do zaključka, do katerega je prišla. Udala se je končno, potem, ko je skušala doseči za svojo državo kolikor ;m;goče mnogo dobička, ^kompenzacija • Nemškemu političnemu vplivu na Maroku je odbilo. Nemškemu gospodarskemu vplivu je pot zelo omejena, vsaj toliko, da ne more maroških kapitaljj zase porabiti. Odprta mu 'bo pot Je v toliko, v kolikor mu je v vsako drugo civilizirano državo, h. največjega pomena, zlasti za nas, je idealna stran: Nemčija je še vedno,, ali bolje, je vedno bolj splendidno osamljena, vedno bolj se kaže nasprotje med Anglijo in Nemčijo, Francijo in Nemčijo. Naša trozveza se tudi bliža h koncu in Je Avstrija ostane pokoren trabant Nemčiji, ne deležna njenih dobrot, a deležna njenih batin in neuspehov, njene osamljenost',. Javnost se peča sedaj i govorom državnega kancelarja Bethmann - Holl-wega v nemškem državnem zboru, z izzivalnim obnašanjem" Kronprinza v debati o tem govoru in o očetovski kazni, ki je doletela Kronprinza in vso konservativno-nacioualistično stranko z njenim voditeljem Hevdebrandom von der Lasa; z od-.»topem Undequista___vse to skoraj neposredno pred volitvami v nemški državni zbor. Tako vpHva zunanja politika na notranjo; posledica nemškega imperializma, — morebitna sijajna zmaga socialne demokracije pri volitvah. V Angliji je te dni govoril o istem 15 edmetu angleški državni kanceiar sir Fhvard Orey. Miren, jasen, velikopotezen je bil njegev govor. Iz vsakega stavka je odsevala volja do moči in samozavest moči, ki je zmagala brčz bo»*a4 Onemogli gnjev nemških nacionalistov je docela razumljiv. , Z maročansko pogodbo z dne 4. oktobra se prične neomejeno definitivno',za- sedanje Maroka s strani Francije. A to še ne jamči jp mir. Videli smo, da je bil -vzrok dosedanje napetosti — kapitalizem. Francoski kapitalizem proti nemškemu. A gospodarski položaj že davno rfi več isti od leta 1906. Investirani so bili od takrat velikanski kapitali, odprta prometna pota in zgrajena prometna sredstva, take, da trgovina odstotno nima več tistega važnega mesta v kolonialnem gospodarstvu. Mesto nje raste pomen pridobivanja zemljišč, rudnikov, tvornic, sploh podjetij z investiranim kapitalom. Tak gospodarski razvoj pa ne strpi nikjer več »odprtih duri«, čeprav ga formelno javnopravno in zasebnopravno, dovoljuje. Kakor je Nemčiji tudi letošnji maročanski dogovor zagotovil neko manjšo eksplo-atacijsko možnost, tako je ta dogovor sam rstvaril pogoje za nov casus belit; saj je Fiancija s priznanim ali taktičnim protek-t natom nad Marokom prevzela tudi odgovornost za izpolnjevanje ustavne ali mednarodno-javnopravne enakosti vseh konkurentov... S tem se tolažijo nemški narodni gospodarji, (n. pr. Max Schippel) in naciona-l*sti, ki niso nad jereniijadami pozabili ra? čintati. V tem pa tiči latentna nevarnost oboroženega konflikta. Najsi profesorji še toliko trudijo dokazati — relativno sicer od vseh priznano —• resnico« da je ideehio to ali ono gonilno sredstvo edino pomembno, ostane dejstvo: Mednarodni odnošaji so knpitalističV nega značaja;.razvoj držav se vrši v tem smislu; gospodarstvo z namenom doseči bogastvo čj-m prej z najmanjšim trudom" takorekoč radii njega samega znači kapitalistični razvoj, kapitalistično ero. Demokracija sama dokazuje na tako kričečih slučajih, kakor je maroški, da niso zaman njena svarila in da niso prasni njeni smotri. Ona noče. da bi evropski narodi sta'i vtd.no na vulkanu vojne, prepustivši neodgovornim odločitev' o življenju in smrti državljanov zaradi — dobička 'kartelov. K. Volitve v pomnoženi okrajni svet tolminski. S Tolminskega. Poročila klerikalne »Gorice« glede volitev v pomnoženi okr. šol.*svet tolminski so lažniva, kakor je stranka sama. Ne maram zagovarjati Andreja Vr-tovca, katerega dolži pravicoljubna »Gorica«; da je agitiral in se silil v to korporacijo, ker se oglasi, če se mu bo zdelo vredno, lahko sam ter jej pritisne peči't lažnivosti, Istotako nočem zagovarjati župana Vuga, o katerem trdi že omenjeno obskurno glasilo, da je strastno agitiral za napredno listo pri ožji volitvi, ko njega niti tačas več v Tolminu rii bilo, kar lahko dokaže, da se je odpeljal že ob S\/s od tam proti Sv. Luciji. Potrditi in pribiti hočem le to, da so se klerikalcem cedile sline po vseh mestih, da bi potem neomejeno zavladali o tej zelo važni korporaciji, v katerej pravzaprav bi ne smeli imeti mesta, ker so kulturi in razvoju naroda prava cokla. Pravijo celo, da niso bili organizirani. Hinavci! Ali se niste organizirali že par let ter delali črne naklepe, kako bi zagospodovali ; v tej korporaciji. t Cerkljanski župan je pred vol|tvij3 pisaril in pritiskal na duhovnike, da naj, mu pomagajo ubiti liberalce, da mu bo potem lažje izstisniti jih pri volitvi, češ, potem pa pokažemo učiteljstvu svojo trdo pest ter jim damo kameri mesio kruha. Kopirati hočete kranjski sistem ter-tudi pri nas vpeljati nov kurs. Vdinjah hočete učiteljstvo s terorizmom klerikalno brezdomovinsko stranko. To se vam ne posreči, ker značajno učiteljstvo vam ne pojde na limanice. Oni učitelj, kateri ni napreden, preneha biti naroden učitelj ter postane le stroj, katerega izrabljate v svoje strankarske namene... Učiteljstvo pozor -— časi so resni! DOPISI. Iz kobariškega okraja. Iz Kobarida, — Ker se vsenaokrog zatrjuje, da je Kobarid napredno-naroden, hočem podati malo sličico izza volitev v okr. šol. svet, katera naj dokaže, koliko je na tej trditvi resnice. iK volitvi v to korporacijo je prišlo 6'podžupanov in župan, tedaj skupno 7 opravičenih volilcev. Izmed teh volilcev so nič manj nego 4 vo-lilci glasovali za klerikalno listo, namreč dva kobariška, en sužiški in podžupan iz vasi Svina. Eden izmed kobariških podžupanov je celo na javnem trgu pred drugimi voliki hotel pridobiti naprednega kobariškega podžupana ali vsaj z vso prirojeno mu modrostjo! natvezati in opravičiti, zakaj ne voli napredne liste. To žalostno dejstvo zadostno ilustrira,- na kako slabih nogaah je naša organizacija. Nasprotna stranka ne pripusti nikakega častnega mesta nasprotnikom, ne pri volitvi v krajni šol. svet. niti v županstvo. Naša nespametna popustljivost in obzirnost nas tepe in tlači. Nekaterniki izmed nas puste, da naj raje vse hudič vzame samo zaradi tega, ker jih ni na listi. Stranka, ki ne pozna discipline, je na potu razsula. Naprednjaki, zapomnite si to! Dixi. iz goriške okolice. Osek. — (Odgovor »Nov. Času« z dne 24. XI.) Ti ubogi revček, kako se ti je odvalil škol od srca, ko si se zopet dregnil ob našo telovadnico. Gotovo ti isti dan, ko si pisal o naši telovadnici, ni bilo treba iti na kozarček vipavca v farovž. Praviš, da si napravil iz Batuj izlet v Osek, zanimalo te je, če je res Osek na sredi sveta in si s svojimi dolgimi poleni prišel merit. Kako te bode naša telovadnica v oči. Praviš, da je hlev brez oken in da je vse prepreženo s pajčevino. Nevoščljiv si, da nimajo čuki v Oseku takega prostora, da bi delali »tombole« z droga, kakor jo je napravil načelnik čukov. Mi smo s telovadnico zadovoljni in tebe pa ne kličemo, da pridi v njo. Bralno društvo je v lepi sobi ločeno od telovadnice, ne kakor u lažeš. Lažnik, sram te bodi! Poglejmo, kako telovadnico imate pa .vi. Kje je? Nikjer! Pod neko.lopo v resnici pred konjsko stalo in pred prostorom, kamor mora vsakdo sam iti. Raje kakor da bi se spodtikal ob našo telovadnico, opiši svoj velcdrrmi ter povej, da se čuki med seboj prepiralo, da jih je nekaj že odletelo. Svariš stariše pred liberalnimi društvi, da se pokvarijo za celo življenje,. Revež. Hočeš po sili, da povemo, da se je en čuk iz Oseka tako ostrelil po obrazu, ko je z možnarji streljal, da je moral iti v bolnišnico. Toraj kje se človek pokvari za celo življenj? . X. 4 Šolskamladina Iz Prvačtne priredi dne 8. decembra t. 1. ob 37* popoldne »Miklavževo ~veselfcw« i .petjem, igro, prizorom . »Cigani«, deklamadjo in s srečkanjem,< v' Po vžporedu nastop Miklavža in njegovega spremstva. Stariši, ki žele obdariti svoje otroke, naj dopošljejo darila, natančno naslovljena, najkasneje do 7. dec. tukajšnjemu šol. vodstvu. Vstopnina za odrasle 20 vin., za otroke 10 vin., srečke po 10 vin. Čisti dobiček se odda v dobrodelne namene. Vodstvo. Le tedaj >oo *3 dopeže kakovost fine zrnate kave svojo polno veljavo, če voli cenjenega gospodinja kot kavni pridatek najzanesli-vejšo vrsto! najbolje storite, če uporabljate izdelek, ki se je izkazal že desetletja kot najbclji, »pravegi :Francka:" iz tovarne Zagreb, vendar pa izrecno le onega s kavnim mlinčkom Ikot tovarniško znamko. t^ Uradniška predloga. Zbornici je predložena nova uradniška predloga, ki razdeljuje uradništvo v ipet skupin. Natančnejše je določena službena doba tako-le: Skupina A (popolnoma višješolska izobrazba): pet let v X. činovnem razredu, 'sedem let v IX., sedem let v VIII.; skupaj 19 let definitivnega nameščenja do VII. či-novnega razreda. Skupina B (srednješolska izobrazba, visokošolski tečaji in državni izpit): štiri leta v XI., pet let v X, sedem let v IX. činoviiem razredu; skupaj 16 definitivnih let do VIII. činovnega razreda. Skupina C (srednješolska izobrazba): šest let v XI., šest let v X., sedem let v IX. činovnem razredu; skupaj 19 definitivnih let do Vili. činovnega razreda. Skupina D (štirje razredi srednješole in strokovni izpit): š^st let v XI., sedem let v X., devet let v IX. činovnem razredu j- skupaj 22 definitivnih let do VIIK činovnega razreda. Skupina E ,več nego ljudskošolška izobrazba): šest let v XI. in devet let v X. činovnem razredu; skupaj 15 definitivnih let do IX. činovnega razreda. Praktikanti skupine A imajo letni ad-jtttum K 1000, drugi praktikanti pa K 600 s prvim dnem meseca, ki sledi službenemu nastopu. Po poldrugoletnem zadovoljivem službovanju 1200 oziroma 800 K. Uradniki morajo priglasiti svojo pravico do časovnega napredovanja in dokazati, da so izpolnili vse predpisane zahteve. Te preuredbe zahtevajo 11,600.000 K, za sluge in poduradnfke je določenih 2,800.000 K, za državno policijo 116.000 K, za finančno stražo 434.000 K, za orožni-štvo 560.000 Z. Nadaljnih 5 milijonov je določenih za Ostale z dekreti nameščene državne uslužbence, poštarje, poštariee, poštne ofi-cijante in oficijantinje, učitelje, delovodje, državne oin-tne nameščence, pogodbene uradnike, pisarniške pomožne uradnike, davčne eksekutorje, pomožne sluge, jetni-ške paznike in «luge itd.; za delavce v državnih podjetjih pa L500.000 K. in uspešno delovanje te. prekpristne šolske družbe. Med poslušalci je vladala velika navdušenost in narodno zanimanje; letnih članov je 42, kar je za začetek Še precej, ker se jita brezdvomno ,Še pridobi. Nato se je izvolil sledeči odbor: žup. Pil. Hočevar, predsednik, g. Fra-njica Ličar, namestnica, Josip Hočevar, tajnik, g/ Marica Ukmar, namestnica, Marica Svagelj, blagajničarka, Vekoslav Gulj, namestnik. Odborniki: g. Avgust Stare, Janko >Krševan, Angela Fafbiani, Vekoslav Svagelj za Štanjel, Ciril Čelio-vin za Brahico in Marka Turk-ova za Gabrije. Pregledovalca računov sta: g. učitelj 1. Fakin in g. učitelj Vekoslav Gorup. Potem je govoril g. nadučitelj Vendramin iz Dutovelj, kateri je povdarjal ; povsod le složno narodno delovanje. j - V imenu odbora je izrekel zahvalo g. ¦ Begu za trud župan Hočevar, ter izrazil, ; da hoče odbor marljivo delovati v narodno korist. ¦;..:,! * Vsa čast gre g.čni učitV i • ¦' Ličar in Marici Svagelj, kateri stT požrtvovalno delovali k ti ustanovitvi. S polnim druž. nabiralnikom se je lepo zborovanje zaključilo. Jutri, v nedeljo C dec. pop. ob 3V2 se ustanovi v bližnji Podgori podružnica C. M. družbe. V imenu rnožke podružnice v Gorici vabimo vse prijatelje naše šolske , druž-oe, da se udeleže ustanovnega zborovanja, ki se vrši v prostorih otroškega vrtca v Podgori. Odbor možke podr. C. M. dr. v Gorici. * Za družbo. — Naši dobri rojaki v Ameriki ljubijo svojo domovino. Podružnica družbe sv. C. in M. št. 1 v New Yorku je posilala Družbi zopet 100 K. Iskrena hvala in srčne pozdrave slovenskim rodoljubom v Ameriki. | Gdč. Ljudmila Crjavec, blagajničarka C. M. podružnice v Krminu je poslala družbi 8 K, katere je nabral g. nadučitelj Garvas v veseli družbi. Darovali so g:-\x hpne- Iten Ifst, bi molčal, ali ker je kle:* talen Hstf ne molči, marveč hoče kovati kapital v I strankarske namene iz preklica v torkovi »Soči«. Izzvani povemo javnosti celo zgodovino tega procesa. Naši čitatelji j bodo videli, kako neopravičeno je klepe-' tanje po »Prim. Listu« in kaj je privedlo ' »Sočo« do onega preklica radi pravde, katere se jej ni bilo nič bati, toda ne pred laškimi liberalnimi porotniki v Gorici! ¦ »Slovensko bralno in podporno društvo v Gorici« priredi v nedeljo, dne 3. t. decembra kakor že naznanjeno, zabavni večer pri jelenu. Vzpored: 1. Godba; 2. A. Sachs: »V boj«, koračnica; 3. Godba; 4. a) A. Sadiš: »Ljubici pod oknom«, b) dr. Ipavec: »Planinska roža«; 5. Godba; 6. dr. Ipavec: »Savska«; 7. Godba; 8. Komičen prizor: >Tripo!is-6iIopirt«; 9. Prosta žaibava. Začetek ob 7,/2 zveč. in traja do polnoči. — Vstopnina 60 vin. za osebo, k plesu 1 krono. Vabljeni so vsi! Posebnih vabii se ne razpošilja. Odbor, Šolske cfoklade v tolminskem političnem okraju so znašale doslej 1559f; pravijo, da s prihodnjim letom narastejo na 200%. — Ker so bili izvoljeni v sežanski okrajni šolski svet sami naprednjaki, je . vskUknil »Novi Čas«, da .bodo kmetje še plačevali šolske doklade! V tolminskem | okt, 'nem šolskem svetu pa so tudi klerikalci. In »Novi Čas« ni vskliknil, da bodo kmetje še plačevali šolske doklade. i Morda jih odpravijo klerikalci! Seveda bi ' jih črni možje odpravili nairajše s tem. da bi zaprli šole in učitelje pomežnarili! Za predstojnika okrajne sodnfje v Kopru bo imenovan baje neki Lah. Od slovenskih prosilcev ne pride nihče v po-štev. Tako se zagotavlja. Istrski poslanci naj prav energično nastopijo; menda vendar premagajo tisti škodljivi vpliv in pritisk, ki ga je opažati v zadnjem času od strani Lahov in ki zmaguje!! Našim otrokom za Miklavža. — Bližata se sv, Miklavž in božič. Pri tej priliki iznova priporočamo kot najprimernejše darilo za naše otroke lepo ilustrovano knjigo »Modri Janko«, ki jo je izdalo Kranjsko »deželno pomožno društvo za bolne na pljučih«. Knjiga nam v krasnih verzih in pestrih slikah predočuje najvažnejša poduke o higieni in o lepem vedenju ter tako spaja prijetno s koristnim. Lepo doneče Funrkove kitice ne gredo otrokom iz spomina, njih oko pa se ne more ločiti od slik, ki nam s prisrčno komiko predstavljaj-o različne otroške razvade in njih škodljive posledrce. Knjigo je za ceno 2 K 40 dobiti po vseh knjigarnah. V Pevmi je propadlo socialnodem.j-kraško izobraževalno društvo. Tega se neizmerno veseli »Novi Čas«, ki zmerja soc. demokrate s »postopači, lenuhi in malopridneži«. Klerikalci mislijo, da sedaj kaj oni mjamejo, ker ni več onega društva. Obstoji pa v Pevmi napredno društvo, tega naj se oprimejo! -— »Novi Čas« sili delavce v »Jugoslov. Strokovno zvezo«. Saj niso na glavo padli delavci, da pojdejo na Hm ljudem, ki so proti socialnemu zavarovanju ter razlagajo, da čaka delavca plačilo — onstran groba! O skrivnosti katoliške mternaclonal-nostl je pisal »Prim. list«, povdarjdje, kako so papeštvu In katoliški cerkvi vsi narodi preljubi sinovi, itd. — Beži, beži, »Prim. list«! Sedanji papež Sarto je bil debet prizjtelj ranjkega Campitellija in na papeŠki Stolici, je ze pokazal, kak Italijan je. Dalmatinske Hrvate je učij, da so Dal-mati, Italiani, slovensko bogoslužje odpravlja, pa hoče »$>rim. list« natveziti svojim bravcem, kako je papeštvo pravično vsem narodom ter da so katoliški cerkvi vsi narodi preljubi sinovi. — Pred letom dni so krožila po listih razkritju bivšega rimskega policijskega komisarja Bondi. Papež je bil naprošen od našega cesarja, naj vpliva- na Škofe in župnike »neodrešenih dežel«, da bi delovali proti irredenti ter bi ne agitirali s prižnia Ali papež je odgovoril: Ne! Ko je bila neka j tržaška družina pri papežu, jo je vprašal. ! »Odkod ste?« — »Iz Trsta, Svetost.« Papež: »Rešenega ali neodrešenega«? —. Odgovor: »»Neodrešenega.« — Papež: »Skoda!« Sedaj pa farba »Prim. list« svoje bravce z internacionalnostjo papeža l *Papež je Italijan, zagrizen Italijan. — Sedaj ob vojni v Tripolisu se je tudi po-kazalo, kako italijansko-nacionalen je pa- i pež. Škofje blagoslavljajo- vojaštvo in J orožje irr molijo, da bi bili Turki iij Arabci ubiti ter bi jih premagali Italijani. Papež ] je Italijan in katol&ka cerkev italijanska. Kaki ljubi sinovi katoliški cerkvi s> j Slovenci, to spričujejo v samem »Slovencu« članki iz poreške in graške Škofije. kjer se vrši potom cerkve sistematični) potujčevanje slovanskega življa. Tam :„» odkrita »skrivnost katoliške internadc nalnosti«. Še živi »društvo krščansko mislečega učiteljstva«! - Na trg sv. Andreja, to je v ponedeljek, 4. decembra, pa h; radi to revno društvo prodali. Za-kup se zmenijo ob 10. dopoldne v prostorih S. K. S. Z. pod Montovo streho v Gosposki i ulici v Gorici, ob 11. uri bo pa na prodaj. Zato morajo priti v Gorico vsi rnešetarji in mešetartce s svojim krščanskim mi-Sljcnjem. »Kdo da več«? Ceste po Tolminskem, v Gregorčičevem vilajetu, so take, da bi bil res zadnji čas, da se popravijo. Ubogi ljudje ¦* gorskih krajih bi radi kaj prodali, • iV* bo prodai svoje pridelke, ko pa j -t ,.>. ic nesti od hiše, ker so take pu„ uu ;e človek v vedni ne varnosti, da se ubije Kmet mora imeti napravljen testament, k gre od hiše, ker nikoli ne ve, aH se vn?c ali ne. Tako škandaloznih poti, če so to spioti poti! ni v nobenem drugem okraja ] na Slovenskem; tako je samo v Gregor-čičevem kraljestvu.. — Pa sta bu* šla dva j kmetica s Tolminskega radi cest do vl.s« kega gospoda deželnega in državnega pc slanca, podglavarja itd. dr. A. Gregorčič pa sta potožila radi cest. Kaj je rum . mož, »ljubljenec naroda«? Kakor nam pa- j ročajo, jima je obrnil hrbet in ju nenii-lostno odslovil. Potem sta šla k Fonu temu to povedala. Ta ju je tolažil, ali cest in poti le ni in jih tudi ne bo, dokler !n) poslanec Gor tak priden človek, kakor \i j dr. Gregorčič. — Še hranimo pismo du- j hovnika iz Gor, ki je že pred leti pra\ označil Njegovo lenobo. Kakoršen je bi!, tak je še vedno in bo. Le še ga volite! Tri stotnije vojakov-kolesarjev dobimo na Goriško. Ena stotnija bo v Krminu. v Gradišču druga, tretja v Tržiču; šteje;.) po 130 kolesarjev; prideljen je oddelek j strojnih pušk. Te stotnije dobijo tudi a\ tornobile. V Kobaridu je hotela imeti vojaška | oblast vojašnico. Ali občina noče graditi vojašnice. Pred kratkim pa je bilo županstvo v Kobaridu pozvano, naj poskrbi stanovanja za 3 stotnije lovcev in za oddelek strojnih pušk. Lahko ie tako itka-1 zati, ali naši trgi vendar ne morejo kar čez noč dobiti toliko in toliko stanovanj I za vojaštvo. Tu mora pač vojaška oblast j ubrati druga pota ter poskrbeti sama. da dobi streho za vojake. Županstva gotov >| ne bodo nasprotovala, marveč jej pojdejo [ še na roko, toda da bi se zadolževala radi vojaštva ter imela izgube pri najemanju stanovanj — proti temu pa se borijo in j imajo prav. Tu morajo poseči vmes poslanci. — Gregorčič, kje ste? Vojaški zra kopi ovni oddelek v Gorici. — Na Velikih Rojicah .sedaj ne sme j noben civilen zrakoplovec več delati i vzletov; reservirane so za vojaški zrako- j plovni oddelek; hangarji so postavljeni. Tam se bo vežbal torej samo vojaški | zrakoplovni oddelek, vzleti se bodo vršili po našem jugu. (Dal)e v prilogi.) Priloga „Soče" St. 139, z dne 2. decembra 1911, MlklavžeVVečer »Ood&ega Soktto« cftte 7. dec. t. I. ob 8 ^ _;ya uri zvečer pri Ne le mladina pričakuje nestrpno bodisi z veseljem ali pa tirdi š strahom,1 ke-daj pride Miklavž na zemljo in io obdari z različnimi darovi, temveč tudi. starejši se.-yc5Ll6-t6ggi djievL, ^»čakajo tudi oni, J "nakak'(6t NaS^fe&ii-tf vM^i^n^Ti da olajša Miklavžii ogromno - delo; vabi tudi letos svoje člane in prijatelje,k Mi-kavževemu večer«. Sokol je, na nogah in pripravlja vse potrebno, da 'bode" irrtef; vsalr veselje "čakati trenutka, ko stopi pred njega Miklavž s svojim spremstvom, ga pohvali, obdaruje atli pa pokara ter tudi obdaruje — toda le s šibo — .Vspored zA*ta'večer bode z razuoličnosti prekašal1 vse prejšnje take prireditve^ smeha bode dovolj, tako da," vsakdo, kT"bo misTU; da "za zadene gfaja odposlanca z nebes, na to'pozabi ter se v najliuSjem slučaju nasmejan ! postavi pred Miklavža —- sodnika. Vojaška godba/petje, šaljivi prizori v najrazličnejših nastopih, godba ciganskih gigerlov (po domaČe irakarjevKad. bo zabavalo občinstvo, prodno se prikaže' Miklavž. Ta se je popolnoma moderniziral, ue bo sam delit darov, temveč bodo opravljali to delo razun angeljčkov in sv. Antona tudi posebni lakaji. Sporočil nam je Mškavž z ekspresnim pismom, podpisanim od njega in Cirila Jn Metoda, da mora vsak dar biti kolekovan s 5 narodnimi koleki družbe sv, Cirila in Metoda. Pravi, da bode vsak plačal kazen, kdor se tega ne bo držal in da proti kazni ni rekurza. Vsled obče draginje in praznili državnih blagajn tudi »a onem svetu si je drznil Miklavž tudi sporočiti, da bo zahteval za režijske stroške in to dijete /a se in za spremstvo, za vožnjo z zrakoplovom, za eventuelne reparature istega, za postreščke n druge izdatke, od vsakega obiskovalca po 50 vinarjev vstopnine. Če pa kdo kaj več priplača, pa tudi želu hvaležno sprejme. Miklavž '••'" dovoljuje, da sme Sokol dovoli. .ijegovem odhodu ples do piinterne ure z r.z;rom na to, ker je itak drugi dan praznik in se lahko vsak dobro in brez vsakdanjih skrbi naspi. Konečmi pa Miklavž v svojem poročilu izrecno povdarja. da bi mu bilo zelo ljubo, ako bi .se vsi čani Sokola in vsi njegovi prijatelji brez razlike stanu udeležili ' njegovega nastopa, da" ne bi nekteri raje Sit kam drugam iu da ne hi imel povoda kakor Martin tarnati, da ni videl vseh na Martinovem sejmu. Miklavžev večer bo v sredo v Tr-frnvsk.Mii Dcrmi za otroke ob 5. uri, za odrasle v četrtek eb S in pol >pri jelenu«. Zabavni večer »Slovenskega bralnega in podpornega društva v Gorici« obeta biti prav lep. Med občinstvom Je velik > zanimanje iu vse p:>prašuj*Jf$(l so že dospeli Turki in Arabci. Da potolažimo radovedneže, naznanjamo, da so* res prišli iu sicer v prav krasnih oblekah. Jutri večer vsi k »Jelenu* in videl: jih boJemo na svoje lastne oči. * Začett-k ob T 2 zvečer. pZeatralverbanti der Matirer Oester- reichs« ustanavlja v naši deželi podružnice, tako je v Tržiču podružnica, v Gradišču ob Soči in v Krminu. Za občinske volitve v Št. Ferjanski občin! se strašno pehajo klerikalci. Posebno leta okoli bivši čestilec Darvvina sedaj katoliško misleči učitelj Likar. Trpin se trudi in drugi. Po Št. Ferjanu in po Gor. in Dol. Cerovem letajo agitatorji okoli in brusijo pete. Cas bi bil, da se občina povsem otrese klerikalcev. — Klerikalci šo Št. Ferjanu neizmerno škodovali. Vsled njihovega divjanja je Št. Ferjan razupit, da si ljudje še gor ne upajo. Zato proč s klerikalci! S to parolo v boj pri volitvah! Cesta iz G r ga rja do Avc" se baje končno začne graditi. Klerikalci se že hrupijo in napihujejo kot žabe radi te ceste. Deželni odbor baje izplača cel deželni prispevek 76000 K naenkrat v uporabo ceste. Ce bo le imel denar!! — Hvalijo tudi poslanca Zego. Nič pa ne vedo, koliko zasluži pri cestah! V Zgoniku na Krasu je odstopil župan Milic. Začasni upravitelj je g. Ivan Oruden. —- Klerikalci se vesele odstopa ~™ zriamerije; da treba na strani naprednja-kov sloge in previdnosti.' n..A Gorica je blla.z zak. 9. febr. 18Š2 postavljena zajedno z bogat. glav. mesti drugih dežel V-najvišji tarif za davke-. Po tem so taksirana mesta Dunaj, Baden, Line, Solnograd, lnbmost, Gradec, Celovec, Praga ter kopališča-Karlove vari, Toplice, potem Olomuc, Črnovice,. Zader in tudi Trst. V vrsto takih mest so bili ušteli tudi ubogo Gorico. '^*"§cdnj serje-vendar spomnil državni poslanec goriškega mesta Ušaj, da bi bilo prav, da bi se brisala Gorica iz najvišjega tarifa za davke. Zato je stavil v poslanski zbornici tostvaren predlog. Naj bo uslišan! Veliki dobrodelni koncert priredi v Trstu dne 7. decembra t. I. »Dijaško podporno društvo« na korist revnim slov. dijakom, ki obiskujejo tržaške srednje šole. , Slov. dijakov je letos ogromno število na tržaških srednjih Šolah a s tem na-rastle so tudi potrebe, ker večina njih je ubogih. Edina podpora jim je bilo dosedaj »Dijaško podp. društvo«, ki jim je pre-sknbljevalo brano, stanovanja, obleko, knjige itd. a tudi to ne more več zmagovati svojega dela radi pičlih dohodkov. V ta namen se priredi dne 7. decembra s prijaznim in požrtvovalnim sodelovanjem odličnih oseb, poznanih na glasbenem polju, prvi veliki dobrodelni koncert, za kojega vlada v vseh tržaških slov. krogih obče zanimanje. Z »zadružnim ministrom« zmerja neumni »Prim. list« gospoda učitelja Mer-moljo iz Dobravelj. »Prismojcncc« hoče škodovati, (i. Mermolja je priden mlad mož, agilcn; bil je v tečaju za zadružništvo na Dunaju. Svoje zname hoče porabiti na zadružnem polju na Goriškem in pripraviti tudi druge za tako koristno delovanje. »Prim. listu«, ki se vedno pri-dusa, da dela le za korist ljudstva, to ni všeč pa se hoče norčevati iz g. Mermo-lj*\ Reva ta »Prim. list*. Nič ne opravi s svojo gonjo, ker ljudstvo sprevideva, da klerikalci strašijo po zadružnem polju le v strankarske namene! Naš trud pa gre v splošno korist ljudstva. »Zadružni minister«! Hm, čemu pravi »Prim. list« g. Merinolji zadružni minister? Kaj se morda boji, da pride g. Svitoslav ob svoj naslov -zadružni minister«.? . Vojašnica na Rojcah. - Klerikalci ja-ko radi pisarijo o vojašnici na Rojcah. »Gradimo jo* — pravijo. Oni pa, ki so naveličani lutmanovanja v občini, pravijo: ogradimo, gradimo ¦— grob za našega župana.« Združena v življenju, združena v smrti. —• V Krminu je umrla starka Terezija Ferizin: par ur na to" je umrl tudi njen mož Andrej, star SO let. Združena sta bila v življenju dolgo vrsto let, združena st;; sedaj.mdi v smrti. V AvČah gradijo vodo Vod. Delo je prevzcUi tvrdka. Cimadori iz" Trsta. Pro-računjeno je delo na 20.000 K; V vasici Avšjc se napravi reservoar. O Sokolih 'm čukih je govoril dr. Turna v Mirnit , na socialnodemokratičncm shodu' in povedal je, da so Sokoli paradno društvo za naprednjakp, , čuki pa za klerikalce! Ce" reče "on, "že mora biti res. Dokler je bil sam Sokol, najbrže ni sodil tako. Ali sedaj sodi io, govori javno tako on, pri katerem se menjavajo misli in prepričanja kakor vreme v aprilu. Kaj pa socialni demokratje? Ali ne oblečejo rdečih srajc?- Rdeča "barva je najbrže dovolj demokratična in pred časom so sklepali nekaj o nekem telovadnem društvu, Ce imajo napredhjaki parado, klerikalci parado, zakaj ne bi je imeli še soc. demokratje? Sedaj jim je za parado pa slabo samo nadrdečkar Turna. X. • Klerikalno konsumno društvo v Mir-r nu se razdruži. Ni bHo drugega pričakovati. Pred časom se je razdružilo tako društvo tudi na Gradišču. Da bi le ljud.'e ne trpeli škode! Če jo bodo, se morajo zahvaliti- klerikalnim osrečevalcem ljudr stva! V Mirnu se klerikalcem še kaj po,-dere. ' ', V Solkanu bodo občinske volitve pb novem letu. Klerikalci se pripravljajo z vso silo, da bi dobili v svoje kremplje solkansko občino. Iz Gorice se vodi že sedaj boj za občino, Pozor, volilci! Pregrešil se je nad neko deklico Italijan iz kraljestva Iv. Medotto. Tukajšnja, okrožna sodnija mu je prisodila za to 6 tednov težke ječe. z jednim¦* postom*; in trdim ležiščem: Laški trgovec Fornlzzi fe izginil. — V ulic! sv. Antona v Gorici je imel zalogo'žnVftdrirnel je tudi hišo. Par dni ga ni. • Raznašajo se razne govorice ,o njegovih mehi'ca'h pri'raznih denarnih zavodih. Šlo mu je pač slabo zadnje čase. V trgovini v Gorici je kriza; za Lahe pa v trgovini v Gorici ni več bodočnosti. — Fornizzi je jaški podanik. 'Pobegnil je najbrže v Italijo.'""* * Voli so se splašili pred avtomobilom na poti proti Solkanu iz Kanala. Miha Simčič, ki je gnal vole, je padel, ko jih je hotel udržati, 'ter dobil- poškodbe po. celem telesu. Kako pleše klerikalna mladina. — Iz klerikalnega Št. Andreža je priobčil »Prim. list« dopis, v katerem čitamo: »Naša mladina se kaj rada suče. če ni plesa v domači občini, hajdi v Ločnik, v Mulo med' Furlane zapravljat težko pri-služene kronice. To ni pametno, še manj priporočljivo.« — Res, to ni pametno, ali tako dela Št. Andrežka klerikalna mladina. Kaj poreče k temu '»Novi Čas«? Ali je kaj »spolnih mikov* tam poHojcah v1 poznih urah?! — Klerikalci naj le pometajo pred svojim pragom in pazijo na svoje Čuke in Marijine hčere — ne pa da tako radi pisarijo O napredni mladini in lažejo o njej! Deklica Amalija Bregant je bila prišla pod voz voznika Ivana Petrovčiča iz Bat, in sicer na poti proti Soškemu mostu. Baje se ni prav umaknil drugemu vozu. Obsojen je zato na 7 dni zapora. Radi tatvine je bil obsojen pred tukajšnjo okrožno sodnijo Ivan Fontanot; ukradel je žepno uro in 10 K denarja. Obsojen je na 7 mesecev težke ječe. Obsojei je sedaj že sedemnajstkrat. Star je 40 let. Odprti lekarni. - Jutri popoludne bosta odprti v Gorici lekarni Cristofoletti-Oliubioh. V teh dveh lekarnah bo tudi ponočna služba v času od 3.—10. t. m. S kateregakoli stališča stvar vzamemo, vedno pridemo do zaključka, da je najbolje kupovati. Kolinsko kavno primes. 'Pri nakupovanju blaga prideta v poštev glavna dva momenta: kakovost blaga in provenijenca blaga. Kar se kakovosti tiče je izven Vsakega dvoma, da je Kolin-ska kavna primes najizboniej$i kavni pri-datek, in to je že tudi dobro znano vsaki slovenski - gospodinji. Kar se pa rrove-uijence tiče, je ravno tako stara znana resnica, da je Kolinska kavna primes edino pristno domače blago te vrste. Iz tega pa sledi samo ob sebi, kar smo zgoraj pmemli. da je najbolje kupovati Kolinsko kavno primes! OV it ta na Želodca trpeCe neprekosljivo •redutvo tatero ima prednost pred ?«emi dragimi dr« stičnimi Čiutil. kroglicami in grenCicami. Cena orig. škatlje K 2 — Ponarejanje le totaUska s&Kledttft. . RdIIo-vo Franc, žganje in sol u ribanje tiiota. - BoleMne •IajlujoC« in okrepCuloie *u-ro:nano ireditvo proti trganja i& . prehlajenja riake trate." Orlg. steklenica JL a*— ,Na prodaj po vseh lekarnah j lamirodilnicah. Olavna lekarna i A..M0LL, «. ia kr. dvorni ttlolnik, Dunaj, ¦l TMnlauken«. T/" 'Zaloga t Gorioi r lekarni: k. Gironooli. . Poživljamo bratska društva, da vsied vaižnosti dnevnega, redia, žanesjji.ya jrspfat-ljejo svoje zastopnike. Na zdar! Predsedstvo Qš; S & >¦> •.;.=.:„••; -,. ,.; Naznanjamo, da se vrši,.v nedeljo dne 3. decembra t. 1.; ob 8:30 uri predpoldne v ;' Gorici v-župnin prostorih v ulici sv,.Iva- , ' na št.7:'v Gorici seja župnega vaditelj-skega zbora' z naznanjenim 'dneynim, re- ;.,"; dom. '¦¦'' i: . .¦'. Poživljamo brate društvene načelnike in podnačelnike, da se te seje radi nje , važnosti zanesljivo udeleže. Na zdar! Va-diteljski abbr. •!:•'. Trgovsko-obrtna in gospodarske vesti. Živinski trg v Gorici. — Na trgu v četrtek je biloi* 1500, -prešičev in 800 glav goveje živine...... Proti zvišanju davka na pivo se upirajo gostilničarji po celi državi. Zveza avstrijskih krčmarjev na Dunaju je sprejela ostro resolucijo proti načrtu vlade. V mi-nisterstvii odgovarjajo • deputacijam, da najbrže odpade nameravani povišek davščine na pivo. $oli0lsl{. cestnik- I Za SokolskiDom v Prvačini. — Na ženitovanjih Gregorič-Furlaui-Zorn se je nabralo za »Sokolski Dom« v Prvačini K i 20*03. ..../. Telovadno društvo ;»Sokol« v Prvačini priredi 31. dec. ria, Silvestrov večer "j svoj prvi zabavni večer z bogatim .vspo-' redom, na,kar slavno,občinstvo .... .* ¦ v Gorici v, župnih prostorih v ujicisv, Iva-; • " V pododsekuza pogodbene uradnike na št. 7. seja župnega odbora z naznanjen •je Vit.J,D^eJ;lci vladni zastopnik, pojasnim dnevnim,re$pm7.....' l, '¦¦ .j* nj!eval Vladno'namero; po kateri'se zvi- šajo plače vseta pagodbeoih uradnikov za 7%. Sprava med Poljaki In Malorusi. ~ Na Dunaju so pričele v torek spravne konference med predsedništvom poljskega in maloruskega kluba. Malornski poslanci so predložili 10 toSk za pogajanja; tičejo se volilne reforme in preuredbe deželna reda za Galicijo. Med zahtevami Malorusov je najvažnejša ta, da naj se da njim 31% vseh galiških deželnih mandatov, da se jim zajamči primerno zastopstvo v deželnem odboru in vseh deželnih iNštitucijah ter da se ustanovi posebna maloruska kuriia. Volitve v hrvatski sabor so razpisane na dneve 15., 16. in 18. t. m* Mladočeška stranka je izdala cirkular-iii članek, v katerem povdarja, da se politične razmere razvijajo na Dunaju in v !Pragi precej zadovoljivo. Politična atmosfera se je kolikortoliko umirila. Vlada kaže napram raznim gospodarskim in socialnim vprašanjem pravičnejše stališče, in vsaj nekoliko bolj pravična se tudi kaže v narodnostnih vprašanjih. Ni dvomiti, da vlada izvede z oziron-na vse to svoj predhožični program. Za Čehe velja princip, da ostanejo v rezervi tako dolgo, dokler ne pride do odločitve v vprašanju češkonemSke sprave, kar se morebiti zgodi tudi še pred Božičem. Tržaški mestni svet. — Sinoči je bila Živahna seja. Dovolili so 15000 K podpore »Legi«; predlog za podporo družbe sv. C. in M. je bil odklonjen, glasovali so samo Slovenci. Socialni demokrarje so glasovali za fc^ga in proti družb!. Govoril je med drugimi dr. Wilfan, rekoč o Legi, da se hoče pečati z vprašanjem, če je ta družba vredna podpore občine. On ne more zahtevati od lju'di, da bi bili boiji nego so, mora pa protestirati, da se hoče dati iej raznarodovalni družbi 15.000 K iz občinskih sredstev. (Klici: Še premalo je!) Res, da je malo, Če to sodite kot zasebniki, a je preveč, če se stvar sodi s stališča cele občine in vseh oibčinarjev. Delovanje »Lege Nazionale« je pravično v Trentinu, kjer snuje italijanske šole c,b nemško-ita-lijanski meji, da obvaruje italijanske otroke pred ponemčenjem. Nasprotno pa vrši »Lega Nazionale« v pokrajinah ob Adriji razmarodovamo delo slovenskih otrok. Govornik dokazuje, da so simpatije trentinskih poslancev na naši strani, (Klici: Ker vas ne poznajo!) ne zato, ker nas ne poznajo, temveč zato, ker priznavajo, da je naša stvar pravična in ker dobro poznajo Nemce. Šole »Lege Nazionale« obiskujejo slovanski otroci, ki se tam raz-narodujejo, dočim obiskuje šole družbe sv. Cirila in Metoda v Trstu 1538 otrok in pet otroških vrtcev, ki jih družba vzdržuje, 470 otrok. Vsi ti otroci so Slovenci. Morete se o tem prepričati. Govornik povdarja potem, da bi bila dolžnost tihclne subvencijonirati tudi Družbo sv. O la in Metoda. Za ta slučaj, da večina v^prejme predlagano podporo za »Lego Nazionale«, prdeflaga on enako svo-to za Družbo sv. Cirila in Metoda. (Začudenje.) Ce se.gospodom vidi ta svota previsoka, je on zadovoljen vsprejeti tuJi 5000 kron. Za soc. demokrate je govoril dr. Puecher. Vojna mefl Turčijo m lialijo. OkoHTripoHsa se Italijani utrjujejo. Bombardirali so Ta-guiro. Vetino pa pride do spopadov, ker Arabci in Turki naskakujejo italijanske utrdbe prav pogostoma. Okoli Bengazija se vršijo,večji in manjši boji. V nekem hoju zadnje dni je padlo 22 Italijanov, ranjenih je bilo 40. Turki so izgubili 150 ljudi. Za turške čete v Clrenalkf namenjena karavana 300 kamel je odšla iz Aleksandrije 29, pr. m. Nosijo živež, orožje, municijo. Iz Egipta dobro preskrfoavajo turške čete z vsem potrebnim. ; Vojni troSki. Na dan znašajo vojni troški Italije pa 5 milijonov lir; vzdrževati jetratoa 100,000 vojakov. O vetjih bollh poročajo iz Derne in okolice; padlo je na obdi straneh okoli 1500 mož. — "Pri Hasr el ttusseiru so bfli Italijani odbiti. Boji nadaljujejo. Taki boji bodo trajali Se kdo ve koliko Časa. Turčija noče odnehati, Italija tudi ne, klanje se bo torej nadaljevalo. V Rdečem morju. Iz Perima poročajo, da je neka laška bojna ladja bombardirala trdnjavo Šeid-Said in vojašnico v Moki. Šeid-Said* je važnega strategičnega pomena. Trpinčenje italijanskih vojakov od strani Arabcev in Turkov. One italijanske vojake, ki so jih uj'-*!i Arabci pri Tripolisu, so strašno trpinčili neusmiljeni Arabci. Križali so jih, bili, meso trgali ž njih, z noži zbadali, streljali na nje luže krvi pričajo to in trupla, strašno razbita in razdejana. Nekaj italijanskih vojakov so pokopali živih; samo glave so gledale iz zemlje! Strašno. Razne vesti Za slovensko vseučilišče se je vršilo v Pragi manifestacijsko zborovanje. Poleg dijakov se je udeležilo zborovanja tudi več docentov in profesorji z rektorjem Čelakovskim na čelu. Govoril ie tudi državni poslanec dr. Ravnihar. Rektor praškega češkega vseučilišča izjavlja nato, da so Slovenci slovanski narod, ki vsled svoje žiiavosti zasluži pozornost Čehov, zato bodo Čeh: tudi z veseljem podpirali slovenske težnje. Češko vseučilišče je mati skoro vseh srednjeevropskih vseučilišč, zato želi, da bodi tudi mati slovenskega vseučilišča ter upa, da bo lahko ponosno tudi na to najmlajšo hčerko. V imenu zveze čeških dijakov govori nato pravnik Ježek, ki izvaja, da smatrajo češki dijaki slovenska vseučiliško vprašanje za svoje. Akad. društvo slovenskih agronomov »Kras« na Dunaju priredi svoj drugi redni občni zbor dne 5. decembra t. 1. ob S zvečer v »Brunner Bierhalle«, XVIII. Gentrgasse 62. z običajnim vsporedom. Slovanski gostje dobrodošli! t Tržaški zrakoplovec Aleksander Mosca je ponesrečil pri Dunajskem Novem mestu. Vzdignil se je v zrak nadporočnik Nittner in ž njim Mosca. Ko se je nadporočnik spuščal na tla, je aparat zgubil ravnotežje in Mosca je padel iz aeroplana in se ubil. Nadporočnik je nevarno poškodovan. Kazenska razprava proti zarotnikom zoper repufeliko je pričela 29. pr. ni. v Lizboni. Obtožencev je največ h Oporta. Tatinsko bando so aretirali v Trstu. Zasačili so-nekega Alojzija Kavčiča iz Trsta pri tatvini. Priznal je več tatvin. Ž njim so aretirali njegove pomagače. Pri občinskih volitvah v Celjski okolici so zmagali Slovenci v tretjem in drugem razredu, v prvem Nemci. Slovenski stranki sta nastopali složno. Anarhist pred poroto v Trstu. — Porota je sodila 27 letnega mizarja Ivana Cecconija iz Kopra, obtoženega zločina motenja javnega miru. V Kopru je razdajal Cecconi letak, v katerem se je proslavljalo anarhistične principe, vzpodbujalo k propagandi in sovraštvu proti oMiki vlade in države ter sploh sedanjemu družabnemu, redu. Obtoženec je rekel, da U anarhist v teoriji, v potrebnem slučaju: bi bil tudi v dejanju. Cecconi je opisan kot jakp diober človek, ki ne stori nikomur nič zalega; vestno je skrbel za svojo sestro in teto. Obsojen je bil na 6 tednov strogega zapora. Slabe življenske razmere so privedle Italijana Iv. Pllosica v Newjorku do tega, da je ustrelft svojo 6 oseb broječo družino in samega sebe. Državna podpora za vsesokolski zlet. — .Ministerstvo javnih del je naklonilo pripravljalnemu odboru za vsesokolski zlet, ki se bo -vršil prihodnje leto v Pragi, 10.000 K podpore z izrecno pripombo, da se ta svota porabi le za propagando, za pritegnitev tujcev. Ponarejeni bankovci. — Za 15 milijonov ponarejenih bankovcev je zaklenila ameriška policija po raznih skrivališčih ponarejevalcev vrednostnih papirjev. Družtoa ponarejevalcev te ofkodpvala razna banke m syoto jp milijonov K.* ( Nleguš obsojen na 7 let težke Ječe. — Njeguš, let je streljal v parlamentu na ministra- ftodhenburgerja ter se je vršila proti njemu na Dunaju pred poroto razprava,- ie obsojen na 7 let težke ječe, poostrene z enim postom vsake 3 mesece in temnico vsakega 5. oktobra. Grozen.umor na kmetih. — V pon-deljek se je pričela pred sodnijo v Zagrebu razprava, ki razkriva strašno žalostno sliko zaostale kulture v nekaterih krajih Hrvaške. Štiriindvajset kmetov iz neke vasi v okraju Ribnik je obtoženih, da so ubili nekega ubogega brezposelnega delavca, ker so ga po krivem smatrali za požigalca. Po leti je bilo v tistem kraju mnogo požarov; oblasti niso storile nobenih korakov, da bi imeli kmetje več varnosti, baje se tudi požigaiec ni iskal in tedaj so kmetje sklenili, da si bodo pomagali sami. Stražili so, po noči se celo patruljirali na konjih. Slučajno je zablodi! neki delavec s češkega, krtačar Fran Tuhaček v vas, pa so takoj posum.li da je on požigaiec. Kar so v svoji razjarjenosti počenjali z njim, je tako grozno, da si razgreta fantazija kakšnega kolportažnega romana ne more lahko izmisliti bolj zverinske brutalnosti. Tuhaček je ponoči 19. septembra počival na koruznem polju, ko so ga kmetje opazili. Začeli so kričati na vso moč in mahoma se je zbrala množica možkih in ženskih. Ves v strahu je Tuhaček pobegnil čez Kolpo na kranjsko stran. Zdaj je bila mnežica še bolj prepričana, da ima požigalca. Na Kranjskem pa so ljudje mislili, da beži kak hudodelec in so ga na njegovo, nesrečo prijeli. S hrvaške strani so prijahali trije kmetje in ga odvedli s seboj. Izpočctka :,o ga hotel; ljudje na Kranjskem izročiti orožnikorr T VIII. Id t« Botree (i 40 |VUI.'» 31 1 VIII. j 35 b Ž»g» pn B-ifctt 7 42 6 1? « «8 i 1 vin. 4a vm. U I »J Srpetika S g h m 3 !l! IX. ~ l IX. «)1 18 Trnovo todaja poŠt«) :, JO h 47 5 m IX. 19 4 IX. 23 ii Kobnrid 6 ao 5 2»' 4 5 \m IX. JU 1 IX. 30 34 Itlrsko toddaja po^te) 2 t) :» ui i 5 li' ~ 1 I Pei-Se (kriipot ? Volte oddaja poŠte) 11.8 34 ¦ ,.j • 4 43 X. 11 8 X 19 16 Tolmin f.6 7 4 m k 4 iH\ X. »o 4 X. 39 6 Sv. Lucija m. 5 t« 4 06* 4 1 W 1 X. 45 (PoStni prad) f\»> 1 ! ; — _ «.. _ Sv. Ladja •/». o (S „ ' __ 4 f| (.žel. po taja) U); I Avtomobil fitttt av C20 t a) [>o oneb. Tlaka JManlot-Trtt It. 13 ......T'8*JuWilo« i%. 16 odhod železniška postaja Si . Luolja-Tc i) Od oiebnega vtuka Jeiiirto -Tr»t M. 15 doh. ", " '.' Al. OO > •• ... TfitJMirt'« Za B H. *auin 14 ., ., ^ " ., dft in raai.Hk« ^a«« nniititti^ ni A " 3 51 »ilno podjetje: Antona Deuetnk naslednik) v Tolmihu, heopold Donko v Bovcu. *) ttim»ke Številk« anaCijo predpoldanaki 9a», Kani na trg sv. Andreja? k u-lejtaB aniotS acilu o.N 4—2 nofomarg ni nrrlseloV*«*".*'!. i. j Zakaj? otaz rek nd lop jnotsaz nI 'ogurd ocivolop1 ed*an ekorhti. Krčma s prenočišči „Alla Speranza" v Gradišču ob Soči, na lepi odprti fcgi v sredini mesta, ki jo je l deloma pokvaril požar in h. koji spada tudi \ *•***>.. -? s#. • j«po zemljiSC* ' c* nrnrla P° i{,ko »R°dnil» pogojih JW p I UUQ (udi na odplačevanje. Pojasnila daje: Bertos, kavarna Mosetig, * GradiSče. Oklic. Potom ziiiževalue dražbe se odda zgradba oziroma razširjanje urirodvoro v davč. obč Gor. Cerovo, dne ffi decembra 1911 od I0.-lt.h prt ti poldni'. Načrti in stroškovnik so m ogled razpoloženi pri g. podž. Josipu Makuc v Gor* Oruvem, kj«»r se bo tudi dražba vrtita. Pismene p<»inidl><» naj se puKljejo do 15. decembra J'.»H, na župaintvo v št. Frjan. PiHHi hižki morajo i!oziti pri dražbi l(f\ v.aU v.**. Županstvo Št. Frjan dno 20. nruvrnltra 19: J. t*pm: Mamuta. Senmijdnelna prilito Imit. angleško blago za 7«jto t$| -«isbniarja 0. firadyf prej Marljardjjte kapljice imenovane — z 1 CoipoB samo 11350 imit. aogl snkao. naročite takoj! Uljudno naznanjava, da sva prevzela od velike brnske tovarne prodajo imit. angleškega blaga ter oddajava / za 1 kompletno oMeko dovolj blaga za samo . kron 13-50 z lepim baržunastim ali pa svilenim okraskom v novomodnih barvah. Ker je blago res krasno in čudo-vito po ceni, priporočava, da si riaba-. vite takoj ! coupon, ki zadostuje za kompletno obleko"'z okraski vred samo za K 13*50. Da je blago res dobro in lepo služi (1io v dokaz, da vzameva vsaki čas\ neugajajoče nazaj ter vrneva denar ali' pa drugo blago. Razpošiljateljska tvrdka Pregrad & Černelič Gorica - Trgovski dom Aa>MateibožjB UHiria^Zetl kot varst. znam. so najboljše sredstvo proti otež-kočenemu prebavljanju vsake vrste, proti zgagi želodčnim bolečinam/ tvorbi kislin itd. To sredstvo se je obneslo že več kot 30 let Varovati se je treba pred podobnimi ptsnotki in ponarejanji in paziti na varstveno znamko s podpisom. Dobiva so v lekarnah; na deželo pošilja lekarnar C. .Lrady, Dunaj I. Ftufech-markt 2. (i steklonic K. 5'—, 3 dvojne steklenico K 4-50.franko. Dr. Karol Pečnik specialist: kožne bolezni in bolezni na vodi. Sprejema*. tll8~- 1 popoldinv Za notranje bolezni; 8 9h in 2 3h Via 8. Caterina št. 1 v notej palači Gmoto na Korsu. Ordinuje v t» jezikih; vstevsi francoski, angleški in arabski. Emulzija trskinega m***) olja! Prodajam dietelicen pripomoček izvr.«tnefra okusa, j.iko priporočljivo za slabotne oseb«, rakifične, škrnfnloziiu i:i v sasli zaostale otroke. 1 steklenica stane K 1*50. VAŽNO: Eiaulzij<> *•* piprtvija wnk talen hvcio iz pristnega in »v«ž<-tfa ti-HkinOKa olja. Pristno trskino olje ravnokar dospelo 1 steklenica K t —. Trskino železnato olje . 1 steklenica K 120. Zgorajnavedmo prodaja in pripravlja z največjo skrbnostjo : Nova lekarna pri ljudskem vrtu (gorica, @ofso (gjiustppt W**di 18 pod garanrjo po poštnem povzetju ' soooreče papige od 50 k naprej. Prane harcer-kanarCIte par od kron 15, "20 do 26. . j Kupujem ludi vsakovrstne ptiče. — Ivan iicha, fiunaj i ftolnerhofgassB 2. Varstvena zcamka: „SMro" I iTij |S|[ ItaJBiRl. Capsici cnas, jKaj! Anker-Pain*Expeller )« povsod priioziano kot najbolj!« ireditfo |?oti prehla)en]n itd. Za ceno 80'tin., K 1-40 In'2-— se dobi po Vseh lakairnah. Pri nakupu tega, tako priljubljenega domačega zdravila, ae je posluževati le originalnih steklenic v 3kttljab z našo varstveno znamko „51- grctflt", ker 16 tako je zagotovljeno, da je izdelek pravi Dr.EICHTERJEVA LEKARNA pri „ datem lava " v Pragi 1 iaatiethgasss Štev. 5 nova. Nanut & Bregant autorizofiana staubena tordka ^ (jopici ulica Adelaide Ristori štev, 5 se priporočata p. n. občinstvu za vsa stavbena dela. Izdelujeta vsakovrstne načrte, proračune in kolavdacije po najnižjih cenah. ' ¦' ' ''' "¦¦ " . i •< .11. Jak. Šuligoj, . salRjpttelJ in nr»r c. kr, ¦.drž. železnic v Gorici, Gosposka ulica - - štev. 25 - - priporoča svojo veliko zalogo najfinejših in preciznih švicarskih ur z večletnim" pismenim jamstvom. TRGOVINA Z ZLATOM IN SREBROM J staro zlato in, srebro se zamenja. Vse po * tovarniških cenah. Popravila se izvršujejo ' točno in natanjčuo. Za vsako popravilo j se jamči 1 leto. j Iv. ZnidaržiS1 dr. j • ¦ . ¦ stavb, tvrdka j o Gorici, Ifla Iffattioli. Izdeluje vsakovrstne načrte, stat. račune, sprejema stavbinska dela vseh vrst; izdeluje tudi Westfal.-slrope oatent, v vseh avstrijskih mestih št. 27221. Lastnina Westfal.-stropi za vsa stav-barska dela brez zadržanja pri zidanju, nizke konstrukcije, z ravnim stropFom' zavarovanim proti ognju, ki izciir.ijo vsako šumenje in opotanje, prihranitev železnio, nosilcev, že-reznih vezi in vijakov. Cenej* kakor vsi 'dragi masivni stropi. Pojasnila, stat. račuui ia proračuni brezplačno. Izdeluje enodružinske hiše po sistemu, votli blok, ki je najtrpežnejše zidovje, ki vzdržuje suha stanovanja z vedno isto temperaturo. Ceneje kakor vsi dragi sistemi. Pri nakupovanju iMIikevan pekarija in sladčičar .„ Raro|Draščik v Carici aa Kfraa v (iastni Mil) zvrfiuje naročila vsakovrstnega tudf najfi-nejega peciva, torte, kolače za birmance in poroke, o d:l i k o v a n e velikonočna pince itd. Prodaja različna fine vina In llk»7j« na drobno ali v originalnih butelkah Priporoča se slavnemu občinstvu za mnogo brojna naroČila ter obljublja solidno postrežbo ayp», p o Jako zmernih cenah. '?•¦ raziifga zimskega moil nega in man ufa k turnega blaga na dafi trga SV,'^Alldrej^t taleor tudi za predstoječe bOŽiČD6 praznike, priporoča se slav. občinstvu tvrdko - Gosposka ulica štev. N ~ G0R9CH Glasne Cardnccn nasproti Hotela treh Kron. VAŽNO 1 Radi pievelike zaloge znatno zivžane ceiie. luančič $ Kurinčičao^ 999 Pouk na klavirju, na mandolinu in gostih daje gospa Via Rafut žt.65, I. bahanja se lahko reče, da so pristni PALMA PODPETHIKI najvažnejši del moderne higijene. Oni omogočujejo tiho in lahko hojo, varujejo mišice in odgovarjajo v vsakem obziru največjim zahtevam. Ako nosimo palma, nimamo s tem niti vinarja več stroškov nasprotno, s tem prihranimo. Palma podpetniki so ne-prekosljivi, kdor ljubi svoje zdravje koraka z moderno higijeno. 0 " IJako praktičnpjhožično darilo \W IToua trgouina i železnino Pinter & kenard Sopfcf tf Raštelju št f. Velika zaloga železa, cementa, kuhinjske posode, raznovrstnega orodja, za poljedelce, mizarje, kovače i. t. d. sesalk, klosetov, peči, štedilnikov in vseh v to stroko spadajočih predmetov. Cene zmerne, pstorežba solidna, prijazna in domača. —^( Cenj. občinstvu se toplo priporočata Pinfer A lenaril. m .a Dobro krepilo za želodčno slabost in za one, ki so se preliladili ali prenajeli a!i si nakopati z zantUjem slabih, z& prebavo težkih, prevroCih ali pren>.,:'ih jedi, neprijetnosti v želodca, kakor katar, krče, bolečine, naplhnjenoBt Ud- jo dr. Engel-nov „BALDRIANUM". „Baldriannm" se izkaže pri takih neprijetnostih, dokler ni«m «e razvite, kot dobro želodčno vino z izvrstnim vspehom in zabronjnje tudi slabe posledice, kakor nervozlteto, nespečnost, omotico, stisko lid. Valed njegovih sestavin, ki so s&moško vino z motovilčnimi kapljicami, maltnovec ia Crešnjevec, vpliva nBaldrIanum" tudi pospešujoče pri zaprtju in zajeclno krepilno na cel CloveSki organizem. Dr. En gre -nov »BALDRIANUM" ne vsebuje nikukih škodljivih seHlarin ter ga lahko prenaSajo slabotne osebe in otroci tudi pri daljšem uživanju. Najboljše je, f.e se ga zavije zjutraj na teSCe ali pa zvečer predno se gre spat ono Cašico kakor za likerje. Za otroke m slabotne osebe se razredči BALDRIANUM" z vročo vodo tor Be nui prktane aekaj sladkorja. 3 Dr. Engel-nov „Baldriaimm" se dobiva v steklenicah po 3 in 4 K v vseh lekaruali. tuirodilnicah ia bolj Si h prodajalnah jestviu Ooriško.GradiSfiaoske. V Gorici, Korminu, Gradišču, Romanmi, Ajei«, CamjKjlongo, R nkah, Tržiča, Ajdovščini, Gor. Idriji, Tolminu, analu, Čedadu, Vidma, ialmi, Červiujanti, Ogleju itd. se dobi a v lekarnah. Tudi pošiljajo goriške lekarne dr. Engel-nov „Baldrianumtt po izvirnih cenah v vse kroje Avstro Ugrske. -------- Soari se pred ponareianffsn! -.- ¦'•¦* •- Zahtevajte izrecno Dr. Engel-nov „l$aldriauuiu". Dvonadstropna hiša se proda v sredini mostu Urijo, na prometnem kraju. V njej se nahaja že '..«1 30 let gostilna. — Hiša je jako pripravna 'za trgovino ali vinsko kupci p na debelo, ker ima prostorno klet. Cona 25 000 K. Naslov pove naše upravulstvo. A. vd. Berini Gorica, Šolska ulica št. 2. ueliha zaloga = = oljkinega olja prve vrste Hjliijift trnli it tttrf, likneift ¦Hfsttijari li Klet f prodajo na drobno in debelo. Prodaja na drobw: Kros --96,1C4 112, "20, 1*23 !'?6 1*44, l'60f !'80, 2'- 2-40, sa Jsci #o 72 vit. ------- Na debelo cene ugodne. ------ Pošilja poštnine prosto na dom. Posodo se puSča kupcu do popolne vporabe o\ja; po vporabi m spet zameni s polno. Pravi vinski kis in navaden. Zaloga _—.--------- mjia in »več.------.---------- Cene zmerne. Zobozdravniki in zobotehntški atelje Dr. I. Eržen GORICA Jas. llsrdil tebaHSie ti*». 37. Umetne zobe, zlato zobovje, zlate krono, zlate mostove, zobe na kaučukove ploVe, uruvii ivanjt* krivo Moječih zub. PlonvU, vsake vrste. ; Crdtaira o socjem afelfcia od 9. are dop. do 5. are pop. Lekarna Cristofoletti v Gorici na fraimiku. 0\ tvtL Rf UZ2n I Trskino (Stokfiievo) jetrno olje. Posebno sredstvo proti prsnim boleznim in splošni telesni siaoostt. Izvirna steklenica tega olja naravno rmene barve po E140, bele barve S 2 Trskino teleznato jetrno olje. Raba t»>ga otja jt» sospbno pri|>u Ijiva otrokom in dfčk« u>zni iti nežno narav i najzanesljivejši brivtol aparat Rezila se pregibajo v sklepih in to omogo-čuje, da se lahko brije na katerikoli način. Aparat z brusilom in 10 britvami v elegantnem usnjatem etuju stane le K 24* — Tovarna: Metall-lndustrie * Winter & Adler, A. G. Dunaj XX. Dresdnersfrasse no. V Gorici se dobiva pri tvrdki: fi. Coitmbani, Corso Gius. Verdi 11. j Tratino jetrno olje se želctnim jodecem. S tem oljarn 'se ozdravijo v kratkem Času z gotovostjo j vse kostne bolezni, žlezni otoki, golše, malokrvnost itd. itd. = Cena ««>« steklenice le i krono 40 vinarjev. ===== !S »fL&itfff1 ilr!kt,w !* »regije, preiiee se vedno v mojem kem laboratoriju, | predno se napolnijo steklenice. Zato tameresi Jamčiti svojim. «. odjemalcem slede eistote in == stalne sposobnosti sa »firavljenje. == Crlfttoffoliittljsva pijača Ia kina In teiaza. Najboljši pripomoček prt tdravijenjn s trškim oljem. = Ena steklenica stane 1 krono 60 vinarjev, -------DelnUka glavnica K 8,000.000. - - ==== PODBOŽN1CB »Ljubljanske kreditne banke1 - se bavl z vsemi v bančno stroko spadijočlmi posli. - Vloge na knjižice obrestDio po 4%°|„ vloge»teta računu po dogovora. Centrala u LJubljani. i Celovec, Gorica,- Sarajevo, V - Rezervni zaklad lL 800.000. - Split, Trst. ¦