Stari in mladi Slovenec. i. Igra. O. Igra rad. est gr sonare, proprie igra est clamor, cf. česk. hra pol. gra et nsl. gurati se pro igrati sp. Igri f. ludus, ironia; da ne miniši igri to rečeno. 8. Pomenljiva mi je korenika gr t. j. doneti, glasiti se, govoriti. Djali ste Vi: igrati vi gusli, jaz pravim tudi: igrati na gosli. Tudi nimate oblik igravec ali igralec, temuč igrac, igratelj, igrinikii, igrici ali nsl. igrec histrio, igralinica actrix, igriv, igrište itd. Menda sniem reči igerstvo nam. igrav- ali igralstvo. Izbava. 0. To kar rešitev, redpmtio, izbaviti, izbavljati, izbavinikii, izbaviteli redemtor. (8. Ker sem se poprijel ,,zabave, zabavati in zabavljati", naj mi služi časih tudi izbava, izbaviti tem več, ker Slovani navadno molijo: i z b a v i nas zlega t. j. reši nas hudega! Izboru. O: lzbrati, in po tcm izborii electio, voluntas, dobry izborti virtus, izboriniku, kar izbraniku delectus, electus. *Sf. Zborno, izbornik pišeoi večkrat i jaz, in všec mi je Vaš izbiranu probatus. Izborno, izbornik titulus libri, lat. collectio, collectura, raji pišem sbornik. (stpga, Ie nekoliko bolj nofranjega ali dubovnega pomena je izvoliti, izvolitelj, izvoljenik electus, ki se bere že v brizinskih spominkih. Izvriisfinu. 0. Omniuii) sernione tritus, recte e.vimius. $. Prav pogostoma mi rabi i z v e r s t e n ,,ausgezeicbnet", dasi mi ni prav po volji; vendar je slovo dokaj bolje ko hrv. odličan (Vid. Jezičn. II, 24)! Vrustinii je stsl. coaevus, in verstniki so zlasti tiste starosti; ker je pa v r u s t a tudi conditio, linea, naj mi tedaj pomenja izversten takega, ki moli iz verste čez ali nad druge, toraj ^erninens^. Nekoliko se vjemajo v pomenu tudi izročinii, - itu, - itlnu; izgštinu ex izim et suff. š(a-izgti evimere, cf. e^alosrog et eximius: izrgdinu - divinu, na pr. pisici extraordinarius, eximius, insignis. Izvestje. 0. Kar izvesti f. certitudo, izvestiti - stvovati, - štali avati certiorem, securum reddere, — sg confirmari, certiorem fieri; izvesto - slino certo, izvesto mi jesli persuasuin habeo; pomoštnici, izvestnici i pobornici (propugnatores). S. Navadna mi je že beseda sedaj, kar dajo šole svoje izvestja ali sporočila konec leta; nsl. na zveste roke dano fidei comniissum. Izgoj. 0. Proprie exlex, izgojstvo proprie conditio hominis exlegis ; Iucrum in venditione hominis, uti videtur —. 8. Kaj pa, ko bi izgojstvo bilo to, kar se priredi ali pridobi pri izgoji ali izgojevanji na pr. rejencev, rejenčic? Izmetii, O. Eiectamentum, izmetn%ti, -a-i eiicere, izmetaiemu mladenici. 8. Izmetajem mladenec ali učenec, in izmetinu abiiciendus, uti videtur, izmetna reč, 'izmetne knjige, izmetni učenci. Iznaiti. S. Nisem mislil, da ste že Vi pisali i z n a i t i - ida^ - idesi invenire; iznahoditi noscere, — s§ nosci. Iznebjti. 0. Izneb%dq,, -b^deši interire: mnozi otti greku iznebyša. /S. Nsl. znebiti se česa, sed. znebim se (sich entledigen einer Sache). Izumiti. 0. Izuimnu aniens (cf. exlex, exspes_). /S. lzumiti koga t. j. iz uma spraviti mente privare; izumeti, izumili ali - Ijati s§ mente privari (izumljena duša). Ili. 0. II i conj. vel, quam ; ili - ili aut - ant, na pr. ili tele byli ili osle; li čli, čto bole jesti, daru li ili oltari; m ili sed, a ili itd. /Sf. 0 tcm sva že govorila (vid. Jezičn. I, 22; II, 27) in služi mi vsako posebpj, naj mi rabi (udi oboje skupej. / naj se loči razun tega n) i conj. et, etiani, in [3) i interj. nam. ei: i kaj pa delaš, i daj mi pokoj! Imenitu. 0. Celeber, nominatus (renommirt); i m e n o t v o r i j e ili imgtvorije onomatopoea. 8. Kakor Vi, pišejo tudi ini Slovani iinati in inieti, imanje, imenje in imetje (Habe), iniovit, imovitec dives. Inu. 0. Inii mi služi pogostoraa ter pomeni a) alius; b) nnus, vu in%, vynu semper; c) quidam. Inakil, inakovti diversus, inustvo , inakovistvo diversitas, inatno, inače, inogda itd. 8. Tudi o tem sva že se menila (Jezičn. I, 46.); (u naj le opomnim, da se mi prav dozdeva, da je naš un-a-o iz stsl. i n u unus, alius, ne pa kar iz lat. unus, in da toraj ni treba pisariti on-a-o nam. un-uni-a-o (cf. stsl. igo, čes. jiho lat. iugum, jib-jug, jihovec-jugovec, jinoš-junoš, jitro - jutro , již-juž-už nsl. že). Pišem že tudi i n a č e za drugače, inamo za drugamo, inoverec, inosloven, inoskazateljen allegoricus itd. Iskii, *S. Kratka pa krepka za petitio, iska t. j. prošnja, zlasti v glagoliških knjigali, iz iskati pelere, quaerere. Iskri. 0. Iskrl adv. prope, praep. cum genit. iungenda, nltjaiov p. iskrč sniriti, nsl. isker proxime habd.; iskrinti 6 nh\oiov proximus, certior. <S. Iskerna Ijubezpn je toraj nsl. a) iz iskra, iskren -iskern, g oreča, ali b) po stsl. bližnja, Ijubezen do bližnjega. Iskravii imate sicer scintillans, in iskren - iskern je nsl. tudi resničen, pravi-a-o (sincerus). IskiKsinu. 0. Peritus, expertus, probatus: - miiži, - ino zlato, pisanija, ve.šfimi i pisanitni; iskusi f. tentatio in iskusu m. experimentum. >S. Tedaj mi ni trt-ba pisariti le skušen ali izkušen mož, ampak smein kar iz iskus-a ali-i: iskusen-sna-o. Ispraviti. S>. Ali tudi izpraviti - vljati corrigere, reformare, izpravitelj corrector. Istina. O. Istina, istovina veritas je iz istii adj., ki ima tele pouiene: qui vere est, verus; idem; ille; principalis; genuinus; insitus, qui natura est; purus; veheniens. *Sf. Vil istin% vere, oinnino, pravite; ali pri i s tu pišete: nsl. k istomu zdencu prip. do isla prip. ta isli Irub. zister zwar e za isto že; istinga (kakor grevinga menda nam. istinja) capifal hung. bulg. ist serb. isti idem mik. i.stom, listom dummodo ssltem mik. istjahno živ. 85. itd. 0. I s t i v u p. pastvri verus, istininu, -niku, istovtivinti verus, verax, diligens, accuratus; istfci reus, debitor, in fontt. russ. actor; isteje accuratius na pr. skazati, videti, slyšati, smotriti; principaliter. Isto. O. Gen. istese testiculns, raro sing. num. usurpatur; istesa renes, istese-i. <Sf. Xsl. obist f. ledvica, pl. obisti ledvice, tudi obistje (das Eingevveide, Murko). Istorii. 0. DaninutH, suratus: — platiti. $. Zdi se človeku beseda istor skor madjar.ska; ako pa pomisli, da je korenika tr, kakor v stsl. trošiti, istrošiti im- pendere, consuinere, vidi, da je slovenska. Istuba. 8. Pri nas pravijo celo ispa, grem na ispo, prodivo mikajo mati na ispi t. j. pod streho. 0. Stsl. istuba tentorium, russ. istiba, istba, i z b a. ,,Vocabulum boc, de cuius origine gennanica dubitat Schmeller, a gerinanis mutuati sunt slavi et, uti Diezio videtur, romanenses et celtae. 8. Kje pa so isti 9celtae" ? Imenitni so pomeni v raznib jezicih: cubile, cella vinaria, coenacuium, vaporarium, fornacula. Kako se je spreminjala beseda po nemški: ahd. stupa, mbd. stobe, nbd. stube. Pa se razni slovenščini čudite v raznih dobab!