rcator
Pozdrav novemu tisočletju! V 51. letu 51% popusta!
detergent Weiser Riese 5,4 kg 899,- SIT krema Solea 60 ml	89,-	SIT
keksi Leibniz miel schoko 150 g 146,- SIT čips Kellya Alrpack 200 g	179,-	SIT
Od 6.1. do 16.1.
V Brežicah in Novem mestu višji strokovni šoli
Za komercialista in poslovnega sekretarja
BREŽICE, NOVO MESTO -V Brežicah in Novem mestu mestu bodo letos ustanovili višje strokovne šole. To je sklenila vlada Republike Slovenije na seji 6. januarja. Vladni sklep tudi določa, da bodo višje strokovne šole ustanovili letos še v Murski Soboti, Slovenj Gradcu in Celju. Minister za šolstvo je prejšnji teden izdal odredbo o novem izobraževalnem programu za pridobitev višješolske izobrazbe “komercialist”, ki ga bodo predvidoma izvajale višje strokovne šole v Murski Soboti, Celju in Brežicah. Omenjeni novi višji strokovni šoli v Slovenj Gradcu in Novem mestu bosta izvajali izobraževalni program “Poslovni sekretar”.
Prve višje strokovne šole so bile v Sloveniji ustanovljene leta 1996 po sprejemu nove šolske zakonodaje. Te šole med drugim omogočajo, da se izobraževanje po srednji šoli razvija v pokrajinskih središčih zunaj Ljubljane in Maribora. Danes deluje v Sloveniji 9 takih šol, ki imajo 2.592 študentov.
FOTOGRAFIJA LETA 2000
Revija Emzin razpisuje natečaj Fotografija leta 2000. Tema natečaja je poljubna, sodeluje pa lahko vsak, ki ima stalno bivališče v Sloveniji. Avtorji naj pošljejo do vključno 31. januarja šest in največ deset črno-belih ali barvnih fofografij formata od 18x24 cm dalje na naslov: Revija Emzin, Metelkova 6/11. 100 Ljubljana. Vsaka fotografija naj vsebuje letnico nastanka (ne starejša od 1998), zaporedno številko in šifro. Fotografijam je treba priložiti zaprto kuverto s podatki o avtorju in fotografijah. Žirija bo podelila tri denarne nagrade in posebno nagrado za reportažno fotografijo.
I
I
V
Št. 2 (2629), leto LI »Novo mesto, četrtek, 13. januarja 2000 »Cena: 220 tolarjev
Gnojnica v vodovodu
Prebivalci krajevne skupnosti Cerklje ob Krki so 6. januarja ugotovili, da voda v njihovem vodovodu zaudarja - Za 1.500 ljudi voda iz cistern
STOLP PRED OBNOVO - Grajski stolp, v katerem ima Posavski muzej Brežice lepo urejen mali avditorij, je zob časa precej načel, zato so morali že pred časom prekiniti s kulturnimi prireditvami, ki so potekale v malem avditoriju. Tla oziroma nosilni strop je bil tako načet, da je bil že nevaren za obiskovalce. Ko so strokovnjaki načrtovali obnovo, so ugotovili, da je načet tudi sam zid stolpa in da je treba najprej učvrstiti zid in bo šele potem mogoče postaviti dovolj trden nosilni strop. Grajski stolp je v prvih dneh novega leta dobil gradbeni oder, na katerem bodo delavci SGP Posavje iz Sevnice, takoj ko bo vreme primerno, začeli z deli za učvrstitev stolpnega zidovja. (Foto: MiM)
CERKLJE OB KRKI - Prebivalci krajevne skupnosti Cerklje ob Krki so 6. januarja zvečer ugotovili, da voda v njihovem vodovodu zaudarja po gnojnici. Takoj naslednji dan je onesnaženje po-bliže pogledala posebna komisija, vodo pa je nemudoma vzel pod drobnogled tudi Zavod za zdravstveno varstvo Celje.
Komisija je potrdila, da onesnaženi vodovod oskrbuje z vodo okrog 1.500 ljudi v 14 vaseh. Ob takih številkah je nemudoma ukrepal tudi krizni štab v krajevni skupnosti Cerklje ob Krki. Prepovedal je uporabo pitne vode v gospodinjstvu in za napajanje živine in zato organiziral dovoz vode s cisternami, ki sojih postavili po
SOCIALDEMOKRATI IGRAČE OTROŠKEMU ODDELKU BOLNIŠNICE
BREŽICE - Občinski odbor Socialdemokratske stranke Slovenije v Brežicah je organiziral turnir v malem nogometu v Dobovi. Izkupiček so organizatorji namenili nakupu igrač za otroški oddelek v brežiški bolnišnici. Igrače sta otrokom izročila Milko Veršec, predsednik OO SDS Brežice, in mag. Andrej Vizjak, vodja svetniške skupine SDS v občinskem svetu Brežice in podžupan brežiške občine. Brežiški socialdemokrati so se otroškega oddelka v brežiški bolnišnici podobno spomnili tudi že pred tokratno obdaritvijo.
Košarka
KRKA TELEKOM
Liga Kolinska
ZM MARIBOR
Novo mesto, športna dvorana Marof, sobota, 15.1.2000, ob 20. uri Pokrovitelj: Trgovina Novoteks
Žrebanje vstopnic: Mobičuk (Kobra)
PREHITRO PO MOKRI IN SPOLZKI CESTI
STRAŽA PRI RAKI - Ponedeljek sc je slabo končal za sedemnajstletno M. Š. iz Smolenje vasi, ki je bila kot sopotnica udeležena v prometni nesreči in se zaradi hudih poškodb zdravi v novomeški bolnišnici. Do nesreče je prišlo ob 13.50, ko je 21-letni D. J. iz Straže pri Raki vozil iz domačega kraja proti Zalogu. Malo pred tem naseljem je izgubil oblast nad vozilom, zato ga je zaneslo v levo, kjer je vozilo nekaj metrov drselo po makadamski bankini in zemeljskem useku, nato pa se prevrnilo. Policijsko poročilo pravi, da je glede na spolzko in mokro cesto vozil z neprimerno hitrostjo.
ZBORNIK OB STOLETNICI ROJSTVA DR. PAVU LUNAČKA
ŠENTRUPERT -31. januarja 2000 bo minilo 100 let od rojstva enega najvidnejših Šentruperčanov - dr. Pavla Lunačka, 2. aprila pa 45 let od prezgodnje smrti tega plemenitega človeka, humanista, izvrstnega učitelja in strokovnjaka, ki se je zavzemal za urejenost slovenskih porodnišnic. Šola, ki nosi njegovo ime, in kraj(ani) so ponosni na velikega domačina, oddolžili pa se mu bodo z izdajo Zbornika, v katerem bo zbrano nekaj spominov zdravnikov, ki so sodelovali z njim, in številnih drugih, ki so imeli srečo, da so ga (s)po-znali. Zbornik bodo predstavili v začetku aprila 2000.
vaseh.
Zaradi umazanega vodovoda so v Cerklje ob Krki 7. januarja prišli strokovnjaki Zavoda za zdravstveno varstvo Celje. Po navedbah Simone Renčelj Rus, vodje službe za higieno v celjskem zavodu, je njihova ustanova 7. januarja pregledala zajetje in okolico cerkljanskega vodovoda. Zavod je tudi vzel vzorce na zajetju in dveh mestih v omrežju. Strokovnjaki zavoda niso dvomili, da ima voda na zajetju vonj po gnojnici.
Po delnih rezultatih mikrobioloških preiskav je celjski zavod predlagal upravljavcu cerkljanskega vodovoda, naj na zajetju klorira vodo bolj kot doslej. V torek dopoldne, ko nastaja ta zapis, še zmeraj velja prepoved uporabe vode iz spornega omrežja, tako da prebivalce oskrbujejo s cisternami.
Vse, kar je znanega doslej, je, da so se v vodi na območju Cerkelj ob Krki znašle fekalije. Kako je ta nevarna umazanija zašla v cerkljanski vodovod, ostaja za zdaj uganka, vsaj uradno o tem ni znanega ničesar. Nadaljnje raziskave bodo bržkone odgovorile tudi na to vprašanje, ki si ga v teh dneh zastavlja več kot tisoč prebivalcev vasi ob spodnjem toku reke Krke.
M. LUZAR
ANA PUPEDAN V MLADINSKEM CENTRU
ČRNOMEIJ - V Mladinskem klubu bodo novo koncertno sezono začeli v soboto, 15. januarja, ob desetih zvečer z nastopom skupine Ana Pupedan. V glasbi te primorske skupine odzvanja istrski melos, italijanska kancona in rokenrol.
MERKUR-:
Že spet vranovišk
Skrb za okolje ni poceni, zato se ji poskušajo marsikje izogniti, če le imajo srečo, da jim tisti, ki - tudi po službeni dolžnosti - skrbijo za varovanje okolja, ne gledajo preveč pod prste. A ko se v prebivalcih, ki se zaradi onesnaženosti počutijo ogrožene, prebudi strah, pomešan s skrbjo za njihovo zdravje in premoženje, jih je navadno težko ustaviti. Kot plaz so. V Beli krajini se je zaradi ekoloških nesreč ali bojazni pred onesnaževanjem javnost kar nekajkrat razburkala. Spomnimo se polikloriranih hifenilov iz Iskre, razburjenja ob predvideni deponiji komunalnih odpadkov pri Dragatušu, nekajmesečne zapore odlagališča smeti pri Vranovičih. In najbolj svež primer: črnomaljski Livar s svojimi izpuhi iz kupolke ter livarskim peskom. Ljudje so sprva verjeli obljubam iz Livarja in županu Fabjanu, ki je pred letom dni zastavil svojo besedo in politično moč, da bodo v tovarni uresničili napovedan sanacijski program, a danes pravi, da nima nikakršnih pristojnosti za rešitev problema. Črnomaljcem pa je začelo usihati potrpljenje, kar so dokazali tudi s 1.200 podpisi za zaprtje Livarja. Ali gre povsem za racionalno dejanje ali pa igra pomembno vlogo tudi čustven naboj, se ne sprašujejo več. Pač pa si zastavljajo vprašanje, ali bodo morali res uporabiti metode, kakršnih so se pred leti lotili prebivalci Vranovičev, ki so, ko jim je bilo vsega dovolj, preprosto zaprli bližnjo deponijo komunalnih odpadkov.
MIRJAM BEZEK-JAKŠE
I
ZGORELA LESENA POČITNIŠKA HIŠA
DOLENJE LAKNICE - V ponedeljek okrog 14. ure je zagorelo v počitniški hiši v Dolenji Laknici, ki je last A. K. in B. K. iz Litije. Lesena stavba z vso opremo je pogorela, čeprav so se okrog nje trudili gasilci GD Mokronog in GD Trebelno. Vzrok požara še ni znan, ve se pa, daje napravil za 1,5 milijona tolarjev škode.
/1LP ŠPORT jf
NOVO MESTO tel. 068 316-127
POSEZONSKO ZNIŽANJE
zimske konfekcije od 10. do 22. januarja 2000
bunde in smučarske hlače znamk: GIERRE in RAI-SKI in puhovke DOLOMITE
bunde znamk: THINK PINK,
M&M, TRESPASS, BAILO in ANZI BESSON
5 POPUSTA ZA GOTOVINSKA PLAČILA NAD 15.000 SIT %	ALI	DVA	OBROKA	BREZ OBRESTI.
MERKURJEVE VR0CE CENE
hiše maribor d.o.o.
Hiše po vaši meri
ISSN 0416-2242
770416
224000
Dražba stoletia
Berite danes
stran 3:
•Vsi plačujemo zanikrnost nekaterih
stran 4:
•Samoprispevek bo, če bo sanacija
stran 8:
• Gospodarstvo boso brez lobiranja
stran 9:
•So dohodki iz gozda postali nezanimivi?
stran 11:
•Hišo pognal v zrak, kot je grozil
stran 18:
• Vse dežele in okoliši za EU ena cona
stran 24:
• Ustrelil bivšo ženo, nato pa še sebe
Danes stenski koledar “Po Dolenjski”
Spoštovani naročniki, obljuba dela dolg - in tako boste v današnjem izvodu časopisa našli še drugi koledar, ki vam ga za 2000. leto podarja Dolenjski list. “Po Dolenjski” - tako so v novomeški Galeriji Kralj naslovili ličen stenski koledar, ki prinaša dvanajst podob naših krajev. Poleg Galerije Kralj so pri izdaji koledarja sodelovali še Intel servis, Ljubljanska banka, Novotehna (Merkur skupina), novomeška OE Zavarovalnice Triglav, Radio Krka in Trimo.
Pa še tole: ob 50-letnici Dolenjskega lista bomo sredi februarja med naročniki, ki bodo imeli do tedaj plačano naročnino za 1. polletje ali celo leto, izžrebali pet dobitnikov slik (gre za uokvirjena olja) s koledarja.
jfcVBEME
Ob koncu tedna se bo večinoma še zadrževala nizka oblačnost, le v visokogorju bo precej jasno.
L—
B«f , S
L—L
hd
ččz.
L—,
L-
L,. C—L
IM
L—
Is
K
*
O
>03
S
*
RENAULT
NAŠA A N U E T A
Posezonske razprodaje
Pred leti, ko so v Slovenijo komaj začeli prodirati dobavitelji neznansko velikih količin poceni blaga neznanega porekla, so v eni ljubljanskih veletrgovin priletne mestne gospe kupovale slabo kromirane klešče in garniture kratkotrajnega strojniškega orodja. Po vsem sodeč, so ga nabavljale “za vsak slučaj” in zato, ker je bilo razstavljeno blago res zelo poceni v primerjavi z dotedanjimi cenami na slovenskem tržišču. Podobno kot takrat v ljubljanski veleblagovnici se dogaja ob posezonskih razprodajah obutve, oblek in drugih izdelkov. Smo res že tako revni, da čakamo na občutno znižanje cen, in šele takrat kupimo, kar smo si želeli sicer že mesece prej? Ali pa ne gre za pomanjkanje denarja, ampak bolj zato, da ob razprodajah zadostimo svoji vroči želji po nakupih? Vam je bližja misel, da ne gre nasedati razprodajni evforiji, saj je ta le nekakšna potrošniška mrzlica, ali se bolj strinjate s tistimi, ki mislijo, da je posezonsko znižanje cen še zmeraj premajhno glede na nizke plače? Na temo razprodaje je ubrana tudi tokratna anketa. Kaže, da dosti ljudi le počaka z nakupi, če niso nujni, dotlej, ko trgovci dajo na izložbe obvestila o posezonskem znižanju cen. Saj res, zakaj pa ne, če so cene takrat res nižje. Ni pa nujno, da se pri poceni nabavah zgledujete po v začetku omenjenih kupcih orodja.
MILAN STJEPANOVIČ, upokojenec iz Novega mesta: “Ne nasedam razprodajni evforiji, temu se zavestno upiram, saj mislim, da je to le ena od oblik potrošniške mrzlice. Takrat ljudje kupujejo stvari samo zato, ker so cenejše, ne pa zato, ker jih potrebujejo. Mislim, da gre pri razprodajah tudi za določeno prevaro, da se trgovci znebijo nekurant-nega blaga. Jaz kupujem sproti, kar potrebujem in kar mi je všeč.” KATARINA PAVLIN, upokojenka iz Črnomlja: “Po nakupih grem takrat, kadar kaj potrebujem. Res pa je, da pogledam, kaj prodajajo na razprodajah. Včasih tudi kaj kupim, a ne, ker je ceneje, ampak zgolj zato, ker mi ustreza. Ne nazadnje je dobrodošel vsak prihranek, saj pokojnine niso nikoli previsoke. Je pa danes mogoče na razprodajah dobiti zelo kvalitetne stvari in ne le škart.”
SLAVICA RADOŠ, gostinka z Radoviče: “Napisi na izložbah trgovin o popustih in razprodajah me ne premamijo, da bi stopila v prodajalno. Nakupujem, kadar kaj potrebujem, ne glede na to, kakšna je takrat cena. Vem pa, da mnoge družine kar čakajo, da se bodo pričele razprodaje, kajti marsikje je velika stiska za denar in takšni popusti so dobrodošli za pičle družinske proračune.”
SIMONA VRANEŠIČ, dijakinja srednje vrtnarske šole v Novem mestu: “Na razprodajah kupujem s premislekom, raje v tujini kot doma, ker se dajo tam, posebej v Italiji, dobiti zares poceni in sorazmerno kakovostni konfekcijski izdelki. Toda v tujini se ne kaže prenagliti, ampak moraš poiskati prodajalno, kjer boš imel občutek, da si dobil nekaj vrednega po ugodni ceni.”
MARIJA GORENC, prodajalka v Inpletovi prodajalni v Sevnici: “Tudi naše razprodaje so vse bolj ugodne za kupce, zato se ne čudim navalu kupcev že v teh prvih dneh razprodaj v Sloveniji, ko so ponekod morali celo zaklepati prodajalne in so morali morebitni kupci čakati zunaj, da se malo sprazni. Vsekakor tudi na razprodajah ni pametno kupovati tistega, česar ne potrebuješ.”
JERNEJ PUCELJ, delavec, iz Smečic pri Krškem: “Kdor ne gleda na to, kakšna je moda, dobi na razprodajah dosti tistega, kar misli kupiti. Razprodaje imajo večje trgovine, pripravijo pa jih zato, ker je med trgovci konkurenca, saj na razprodajah prodajo, česar ne morejo drugače. Letos še nisem kupoval na razprodajah. Včasih sem že bil na razprodajah. Cene so nižje. Se izplača.”
LUTVI HALIL, zidar v Brežicah: “Je dosti robe in poceni. Vseeno blago na razprodajah v Sloveniji ni cenejše kot v Italiji. Dobro je, da so razprodaje, a je slabo to, da ljudje nimajo denarja, da bi kupovali. Tudj če so na razprodaji cene znižane za 30 odstotkov, je za veliko ljudi še predrago. Mislim, da trgovcem robe še ostane. Naj bi še bolj pocenili, da bi prodali!”
STAŠA KOBLER, učiteljica razrednega pouka iz Kočevja: “Imam tri otroke, in ker smo velika družina, potrebujemo vsega več kot družine, ki imajo samo enega otroka. Zato nakupujem na razprodajah, kjer dobim veliko kvalitetnih stvari ceneje. Je pa to dvorezen meč: včasih namreč kupim tudi stvari, ki jih sploh ne potrebujem, in to samo zato, ker so mi všeč in se mi zdijo poceni.”
ANDREJA KOŠIR, ekonomsko-komercialni tehnik iz Ribnice: “Kupujem takrat, kadar kaj potrebujem ali ko imam čas za nakupe, zato na razprodaje ne hodim. Za tiste, ki lahko najdejo kaj zase, so takšni nakupi verjetno ugodni, če seveda kupijo samo tisto, kar potrebujejo. Mislim pa, da pogosto kupujejo tudi reči, ki jih sploh ne potrebujejo!”
Dve prireditvi za obnovo otroškega oddelka
Radio Max se zahvaljuje
NOVO MESTO - Mestna občina Novo mesto in Radio Max sta 27. decembra na Glavnem trgu pripravila dve dobrodelni prireditvi, zbrani denar pa sta namenila obnovi otroškega oddelka novomeške bolnišnice. Otroke je dopoldne zabaval Čarovnik Grega, fotografirali so se z dedkom Mrazom in dobili darila, ki sojih prispevali številni sponzorji.
V popoldanskem času je prireditev odlično vodil Vili Resnik ter v družbi košarkarjev Krke Telekoma, skupin Foxy Teens in Igor The Primc, zabaval vse navzoče. Celotnemu projektu je ob strani stala tudi Biserka Simčič iz Splošne bolnišnice Novo mesto.
Kot sporoča direktorica Radia Max Neva Pevec, so s prireditvama zbrali 300.000 tolarjev, poleg tega pa so prijazni sponzorji nakazali denarna sredstva kar na žiro račun bolnišnice, kar lahko storite tudi vsi ostali! Skupno je bilo za akcijo Otroški nasmeh novega tisočletja do sedaj zbranih že več kot milijon tolarjev.
Radio Max se zahvaljujejo vsem, ki so kupili vstopnice za prireditvi ali kako drugače pomagali pri humanitarni akciji. Pri tem posebej omenja podjetja: Plasta Šentrupert, Spar Slovenija, Krka, Dolenjka, Kolinska, Dana Mirna, Krka Kozmetika, Lejja, d.o.o., Krka Zelena zdravila, Žito Gorenjka, Gusto Mirna, Interflash, TV-govina Flopi, Vita Trebnje in Tiskarna Vesel. Denarna sredstva so nakazali: Kompas Novo mesto, Menocom, Sindikat KNG Krka in Unitehna Trebnje!
DAROVANJE ORGANOV PO SMRTI
Povrne zdravje ali reši življenje
Presajanje organov in tkiv splošno sprejeta oblika zdravljenja - Darovalec lahko postane vsak, starejši od 18 let - Na novomeškem Rdečem križu se za darovalce opredeljujejo predvsem mladi
NOVO MESTO - Čeprav je napredek medicine in medicinske tehnologije v zadnjem stoletju zelo velik, še vedno nimamo zdravil in pripomočkov, s katerimi bi lahko pomagali vsakemu bolniku. Že dolgo pa je znano, da lahko nekateri deli telesa umrlega človeka dobro nadomestijo okvarjeni organ in tkivo. Presajanje organov in tkiv je v svetu splošno sprejeta oblika zdravljenja, še posebno v zadnjih desetih letih pa se pospešeno uveljavlja tudi pri nas.
Največ so do sedaj v svetu presadili ledvic, med najpomembnejšimi organi za presajanje pa so še srce, pljuča, jetra in trebušna slinavka, od tkiv pa roženica, kosti, koža, žile in srčne zaklopke. Potrebe po darovanju so velike, bistveno več je tistih, ki čakajo na presaditev organa, kot pa dejansko opravljenih posegov. To pa bi lahko zmanjšali le z motiviranjem ljudi, da darujejo organe po svoji smrti. Kartico - darovalec izdajajo na Rdečem križu in v bolnišnici na oddelku za transfuziologijo. Na novomeškem Rdečem križu se za darovanje organov po smrti najpogosteje odločajo mladi. Sicer pa je darovalec organov lahko vsak človek, starejši od 18 let, pri mlajših pa lahko v primeru smrti dovolijo odvzem organov starši oz. skrbnik. Darovalci ne morejo biti le ljudje, ki imajo take bolezni, ki bi se s presaditvijo lahko prenesle na prejemnika. Ali je kdo darovalec organov, je po novem kot neviden podatek zapisano tudi na kartici zdravstvenega zavarovanja, ki je lani jeseni zamenjala zdravstveno knjižico.
Zaradi potrebe po organih ni nihče prikrajšan pri zdravljenju,
saj šele, ko nastopi smrt, lahko pride do vprašanja darovanja. Darovanje organov ali tkiv po smrti pomeni pomoč sočloveku, z
ZBORI OBČANOV OBČINE SEMIČ
SEMIČ - Občina Semič bo v drugi polovici januarja pripravila zbore krajanov, na katerih bo predstavila delo občine v preteklem letu in osnutek letošnjega občinskega proračuna, glavna tema zborov krajanov pa bodo težave, ki jih imajo posamezni kraji in bi se jih dalo z občinko pomočjo odpraviti. V Rožnem Dolu bo zbor krajanov 17. januarja, v Črmoš-njicah 18., v Črešnjevcu 19., v Stranski vasi 20., v Semiču 21., v Kotu 22., na Gradniku 23. in Štrekljevcu prav tako 23. januarja. Vsi zbori krajanov bodo ob 18. uri, razen na Gradniku, ki se bo začel ob 14. uri in na Štrekljevcu, kjer se bo začel ob 17. uri.
Vina ne skrivajo pred sosedi
V Drašičih, ki naj bi postali belokrajska vinska prestolnica, že desetič ocenjevali vino - Od 200 vzorcev jih je bilo izločenih le 12 - Najboljši laški rizling-ledeno vino družine Kostelec
DRAŠIČI - Pretekli konec tedna je bilo v Drašičih pri Metliki deseto ocenjevanje vin in osmo v okviru soseske zidanice. Na prvo ocenjevanje so vinogradniki prinesli 13 vzorcev, letos pa že 200, kar je tudi največ doslej. Strokovni komisiji pod vodstvom dr. Julija Nemaniča in dr. Mojmira VVondrc sta pokušali vina iz vse Bele krajine, a tudi onstran Gorjancev in z druge strani Kolpe.
vsem dobra podkovanost vinarjev v kletarjenju,” je pohvalil Kostelec. M. BEZEK-JAKŠE
njim lahko povrnemo zdravje ali eelo rešimo življenje. Z darovanjem lahko rešimo življenje na smrt bolnemu srčnemu bolniku ali bolniku z odpovedjo jeter, ledvičnemu bolniku, ki je bil ure in ure vezan na dializo, pa pomagamo, da spet zaživi normalno in slepemu, da se mu povrne vid.
Izbira, kdo bo prejel darovane organe in tkiva, pa ni prepuščena naključju. Za nekatere presaditve je dovolj skladna krvna skupina, zadruge pa je potrebna večja tkivna skladnost. Ševeda mora bolnik po presaditvi hoditi na redne kontrole in jemati zdravila, vendar s pomočjo darovanega organa ali tkiva lahko skoraj povsem normalno zaživi. Vsak, ki se opredeli za prostovoljnega darovalca delov človeškega telesa, dobi posebno izkaznico. V primeru možganske smrti se tako bistveno skrajša čas do odvzema organa in s tem tudi poveča uspeh presaditve.
J. D.
FEBRUARJA VEČJI OTROŠKI DODATKI
LJUBLJANA - V februarju bodo prvič izplačani otroški dodatki (za januar) v novi višini, ki bo usklajena z indeksom rasti življenjskih potrebščin v lanskem letu. Tako bodo po novem tisti, ki sovletu 1998prejemali do23.710 SIT mesečnih prihodkov na družinskega člana (prvi razred), dobili 16.200 SIT otroškega dodatka za prvega otroka, 17.820 za drugega in 19.440 za tretjega. Če so mesečni prejemki znašali nad 55.324 do 71.131 SIT (peti razred), bo dodatek za prvega otroka 6.804, za drugega 7.938 in za tretjega 9.072 SIT. V družinah v zadnjem od osmih razredov, ki so imele od 118.552 do 156.488 SIT prejemkov na člana, bo dodatek 2.808, 3.888 oz. 4.968 SIT.
Kot je povedal predsednik soseske Tone Kostelec, so se v Drašičih zavestno odločili ocenjevati vina nekoliko pozneje. V začetku sojih pokušali decembra, sedaj pa januarja, ko je vino že dovolj zbi-streno, čisto. Prav zaradi tega, ker nekateri trgajo zelo pozno, celo po novem letu, so lani v Drašičih začeli ocenjevati tudi vina starejših letnikov. Tako so bila letos na ocenjevanju letniki 1997, 1998 in 1999. Zanimivo je, da je bilo izločenih le 12 od 200 vzorcev, niti eden pa ni bil od Drašičanov. “To pomeni, da znamo odpraviti napake že prej. Povsem normalno pa je, da hodimo pri nas vinogradniki drug drugemu pokušat vino v zidanice, saj je v drugi zidanici lažje ugotoviti napako. Vinskega pridelka ne skrivamo drug pred drugim, nikoli pa se tudi ne zgo-
ZAGON KLUBA LOKALPATRIOT
NOVO MESTO - Jutri, 14. januarja, ob dveh popoldne bo na Novem trgu 6 začel delovati mladinski klub Lokalpatriot, ki naj bi obogatil kulturno dogajanje v Novem mestu s komercialno neobremenjenimi gledališkimi in literarnimi večeri, z galerijsko dejavnostjo in čitalnico. Zvečer ob osmih bodo slavnostno odprli klubsko galerijo Simulaker.
di, da kdo ne bi hotel svetovati. S tem krepimo tudi dobre sosedske odnose,” je zadovoljen Kostelec, ki se, tako kot njegovi sovaščani, dobro zaveda, da morajo ljudje najprej spoznati Drašiče in dra-šiško vino in šele potem posamezne vinogradnike. Tudi na ta način naj bi se jim uresničila želja, da bi vas postala belokranjska vinska prestolnica.
Na Simoničevi kmetiji odprtih vrat so ocenjevalci tokrat poskusili kar 47 različnih sort in kategorij vin. Največ je bilo vzorcev Belokranjca, sledila pa sta laški rizling in rumeni muškat. Kraljico metliške črnine (16,22 točke) je pridelal Miko Pečarič iz Drašičev, prvaka med belokranjskimi belimi vini (16,48) pa Janez Matkovič z Gornje Lokvice. Najboljše ocenjeno vino letnika 99 je šardone-suhi jagodni izbor (19,08) družine Malnarič iz Vavpče vasi. Najvišjo oceno med vsemi vzorci pa je dobil laški rizling-ledeno vino, letnik 1997 (19,64), družine Kostelec iz Drašičev. “Sicer pa je kar osem vzorcev dobilo oceno nad 19 točk, zato ne čudi, da je dr. Wondra dejal, da se Drašiči po predikatnih vinih lahko kosajo z evropskimi vinskimi prestolnicami. H kakovosti belokranjskih vin pa niso prispevale le dobre vremenske razmere v zadnjih letih ter ugodne lege vinogradov, temveč pred-
DRAŠIŠKO OCENJEVANJE - Drašiško ocenjevanje vin je generalka za ocenjevanje na Vinski vigredi v Metliki, saj vinogradniki večino vzorcev, ki so dobili dobre ocene v Drašičih, odnesejo tudi v Metliko. Drašičani pa so zadovoljni, da se je tudi njihovo ocenjevanje dobro prijelo, saj vsako leto poskusijo več vin, ki so tudi vse boljše kakovosti. (Foto: M. B.-J.)
Mariborsko pismo
Tamova zgodba spet na začetku?
Za zgled podjetje Mikro-Polo
MARIBOR - Tik pred koncem minulega leta je vse kazalo, da se je Tamova zgodba do konca razpletla, saj je 29. decembra stečajni upravitelj Mirko Žagar sklenil pogodbo o prodaji celotnega Tama za 9,4 milijarde tolarjev z vodjem Konzorcija kupcev premoženja Tama v stečaju Antonom Čok-lom. Vendar seje že naslednjega dne zoper sklep sodišča o prodaji Tama konzorciju pritožil delavec Jože Šef, ki je eden od več tisoč upnikov Tama v ste-čaju. O tem, zakaj se je Šef pritožil na višje sodišče, je bilo takoj veliko ugibanja, ali za njegovo pritožbo stoji podjetje ameriškega poslovneža Johna Eapna, ki se je prav tako potegovalo za nakup Tama, ali so nekateri, zlasti hipotekarni upniki, zainteresirani, da Tama še ne bi prodali, ali Šefa vodijo širši in ne samo osebni motivi, ki bi bili povezani samo z njegovimi ne posebej visokimi terjatvami.
Šef je na ta ugibanja odgovoril kar sam. V pismu, ki ga je poslal stečajnemu upravitelju ter javnosti, piše, da se ne more sprijazniti, da lokalna oblast mirno gleda razprodajo Tama ob dejstvu, da ob Slovenski razvojni družbi konzorcij tvorijo tudi kupci, ki jih zanimajo le nepremičnine, kar pomeni, da bo v celoti razvrednoteno vse skozi leta akumulirano znanje, tehnologija in ne nazadnje blagovna znamka, ki ni bila v svetu nič manj znana kot Elan. “Še posebej me moti, daje z izpodbijano odločitvijo stečajnega senata prišlo do tihega pristanka mestnih oblasti, ki se tako vnaprej odpovedujejo možnosti za
ustanovitev ekonomske cone na tem prostoru, saj res ne razumem, kako bi se v takšno cono lahko vključili izdelovalci copatk, serviserji in zastopniki raznih podjetij, avtoprevozniki in še vrsta obrtnikov, ki z vključitvijo v konzorcij rešujejo svojo prostorsko stisko. Torej pomeni takšna prodaja dokončen pokop Tama, pogrebec pa tokrat ni le Slovenska razvojna družba, ampak tudi ostali odločujoči dejavniki. Ta proces pa nikakor ne teče v korist delavcev Tama, ki bi se lahko zaposlili ob ponovnem zagonu Tamove proizvodnje,” meni Šef, ki opozarja, da ne bi smeli izničiti dela več kot 100.000 delavcev Tama v obdobju od konca 2. svetovne vojne naprej.
O pritožbi Jožeta Šefa bo odločalo višje sodišče, ki lahko sklep sodišča potrdi ali razveljavi. V tem primeru bi bila zgodba Tamovega stečaja po več kot treh letih in pol zopet na začetku.
Na srečo pa Maribor ne pozna samo takšnih zgodb, kot je Tamova. V teh dneh proslavlja l()-letnico poslovanja podjetje Mikro-Polo za proizvodnjo laboratorijske opreme, pribora in kemikalij, kije začelo poslovati ravno v času, ko se je začelo sklepno obdobje propadanja Tama. V podjetju je vsega 35 zaposlenih, vendar pa so sami vrhunski strokovnjaki, kar dokazuje tudi več ameriških in nemških patentov, ki jih ima podjetje. Podjetje ima letno 1,1 milijarde tolarjev prometa oziroma več kot 31 milijonov na zaposlenega. Deset odstotkov proizvodnje izvozi, svoja predstavništva pa ima v Ljubljani, Zagrebu, Sarajevu, Banjaluki in Beogradu. Desetletnico obstoja podjetja, ki ga vodi direktor Vojko Podgornik, proslavlja z otvoritvijo novih poslovnih prostorov in podelitvijo certifikata ISO 9001.
Ravno primer Mikro-Pola dokazuje, da v Mariboru v minulih desetih letih ni vse propadlo, temveč marsikaj tudi
zraslo.
TOMAŽ KŠELA
Novomešh kronika
TRG - Štirinajst prostovoljcev Društva prijateljev Mojca je minulo soboto v rekordnem času skupaj z gasilci odstranilo novoletno razsvetljavo s proeelj hiš na novomeškem Glavnem trgu in s kandijskega mostu. Tako je trg spet dobil žalostno podobo, ki jo “krasijo” prazne in zanemarjene hiše, trgovine in drugi lokali, ljudje pa po njem hodijo v strahu pred odpadanjem ometa in opek s hiš. V tem tisočletju bo težko kaj spremeniti. Na boljše, namreč, na slabše se bo samo. Kljub temu Novomeščani goreče molijo, da jim za novo leto ne bi na trg spet postavili kakšne velešotorske nakaze.
KRAJNC - Komisija je odločila, da bo nagrado mestne občine Novo mesto za lansko leto prejel Ivan Krajne, uspešni obrtnik in dolgoletni zavzeti predsednik novomeške Območne obrtne zbornice. Vrli Ivan si to visoko priznanje nedvomno zasluži. Zaslužil pa bi si tudi, da bi njegov priimek v gradivu za občinsko sejo napisali pravilno. Tam namreč piše, da bo to nagrado dobil Ivan Kranjc in ne Krajnc, kot se nagrajenec v resnici piše. Še dobro, da nagrade ne bo dobil Kranjec, ta bi tistemu, ki ne zna pravilno napisati priimka, prosto po Prešernu - osle kazal.
DAVKARIJA - Pred vhodom v nekdanjo Pionirjevo upravno stavbo v Bršljinu, kjer je danes davkarija, so lepe, a zelo gladke in drsljive ploščice. Človek, ki ima v teh sneženih in ledenih dneh opravke na davkariji, se tako do nje dobesedno pridrsa. Če ga prej ne spodnese. Morda so tudi te gjadke ploščice pripomogle, daje gigantu Pionirju tako grdo spodrsnilo, da se ni nikoli več pobral. Po analogiji lahko tudi pri spo-drsnjenih davčnih zavezancih pričakujemo, da za njihov polom ne bo nihče kriv, s tistim, kar bo od njih ostalo, bo pa rožljal kakšen stečajni upravitelj.
PODOBA - V Bršljinu na veliko oglašajo novo podobo tega nekdaj zanemarjenega predela Novega mesta, ki postaja poslov-no-trgovsko središče dolenjske prestolnice. Ljudje, ki po tej novi podobi hodijo peš, pa spoznavajo, da bi moral tu tudi pešec imeti novo podobo. K njej bi vsekakor sodile angelske peroti, saj navaden smrtnik brez velikega tveganja in kršenja cestnoprometnih predpisov ne more čez zelo prometno cesto iz kompleksa BTC v kompleks Hedera. Da prideš do najbližjega prehoda za pešce, pa moraš imeti kar dobro pohodniško kondicijo.
a
Ena gospa je rekla, da bo v novem letu vse drugače, kot je bilo v starem - še slabše.
TEKMOVANJE IN RAZSTAVA
NOVO MESTO - Danes poteka na Srednji kmetijski šoli Grm 2. državno tekmovanje “etnološke in kulinarične značilnosti slovenskega podeželja”, na katerem s svojimi izdelki in nalogami sodelujejo dijaki slovenskih kmetijskih, živilskih in gostinskih šol. Jutri od d. do 16. ure pa bo razstava prazničnih jedi odprta za javnost.
I>c»i«c>c.l inKin
V času od 3. do 9. januarja so v novomeški porodnišnici rodile: Karmen Koščak iz Velike Bučne vasi - Patricijo, Tanja Šubic z Muhabera - Ano, Andreja Batolj Bele iz Gorenjih Lakovnic - Ano, Milena Zidar iz Novih Lazov pri Kočevski Reki - Denisa, Sentira Ramič iz Gor. Zabukovja - Denisa, Irena Vene z Bučke - Gregorja, Romana Škrlec iz Krškega -£ivo, Monja Pust iz Irče vasi -Žana, Nataša Brozovič iz Metlike - Vika, Marija Antolovič z Bizeljskega - Tjašo, Tanja Zupančič iz Stefana - Tilena, Melita Klobučar iz Tomažje vasi -Tamaro, Sonja_Zagar iz Jelš -Ano, Andreja Čemas z Vrano-vičev - Naceta, Silva Plut iz Črnomlja - Veroniko, Kafja Kramarič iz Blatnika pri Črnomlju - Tjašo.
Iz Novega mesta: Rosanda Tutin, V Brezov log - Ano, Brigita Hočevar, Seidlova cesta -Majo.
Čestitamo!
Vsi plačujemo zanikmost nekaterih
Za urejanje okolja in za občinske ceste vedno premalo denarja ■ Država za cesto, občina za pločnik in kolesarsko stezo - Za podgorski vodovod in cesto - 52 km mestnih ulic
NOVO MESTO - V okviru sekretariata za okolje, prostor in komunalne zadeve pri novomeški občini deluje tudi referat za varstvo okolja. Ta med drugim pripravlja tudi akcije za urejanje okolja; lani je taka akcija potekala od aprila do avgusta, vanjo pa so se vključile krajevne skupnosti, šole, društva in lovske družine.
V tej akciji so zbrali in odpelja- to ni dovolj denarja, kar najbolj
li velike količine raznih odpadkov, med njimi tudi 12 avtomobilskih školjk. Zaradi velike količine so bili tudi stroški akcije precej visoki - 4,3 milijona tolarjev. A se iz krajevnih skupnosti kljub temu vsako leto pritožujejo, da je denarja za to akcijo premalo, kar govori, kako velik in drag problem je onesnaževanje okolja z odpadki.
Vsi torej plačujemo nemarnost in zanikmost nekaterih. Ceneje, predvsem pa učinkoviteje, bi bilo, ko bi na te “nekatere” okoljsko osveščena večina, ki jih, vsaj večino, prav gotovo pozna, pokazala s prstom in javno obsodila njihovo početje. Oblast pa ima zakonsko podlago in moč, da take kaznuje in jih prisili, da svinjarijo, ki jo povzročajo z divjim odlaganjem odpadkov, za sabo pospravijo in počistijo. Tako ne bi bilo treba na občinske, se pravi naše skupne stroške, čistiti črnih odlagališč širom po občini. Lani so tako čistili črna odlagališča med vasmi Mali Slatnik in Križe, pri Jurni vasi, na območju prečenskega letališča, pri novomeškem domu starejših občanov in še kje.
V pristojnosti tega sekretariata je tudi skrb za lokalne ceste, ki jih vzdržujejo novomeško Cestno podjetje in krajevne skupnosti. V občinskem proračunu že več let za
občutijo uporabniki teh cest. V okviru "programa minus K) odst.”, katerega cilj je bil za 10 odst. zmanjšati število smrtnih žrtev prometnih nesreč, so obnovili prehode za pešce, talne označbe pri šolah, na pomembnejših lokalnih cestah pa tudi sredinske črte. Z denarjem, namenjenim za odpravo črnih točk, bodo odkupili zemljišče, potrebno za ureditev nevarnega odseka pri osnovni šoli v Stopičah. Popravili so mostova v vasi Otočec in pri otoškem gradu, letos pa je na vrsti redni pregled novomeškega kandijskega mostu. Poskrbeli so tudi za odmero dela lokalne ceste Šmarješke Toplice -Herinja vas in plačali odškodnino za zemljišče za lokalno cesto za Bajnof. Denar so namenili še za sanacijo dela lokalne ceste Grčev-je - Jagodnik.
Največja občinska investicija na cestnem področju je bila gradnja pločnikov in kolesarske poti ob severni novomeški obvoznici, ki jo sicer gradi država v okviru izgradnje avtocest.
Uspešno je lani novomeška občina konkurirala na razpis ministrstva za ekonomske odnose in razvoj, na katerega so prijavili gradnjo vodovoda Iglenik - Cerovec, za kar je ministrstvo odobrilo 14,2 milijona tolarjev, ter na razpis ministrstva za kmetijstvo,
Ledena trgatev na Bojniku
Peršetovi iz Zbur so trgali minulo soboto zjutraj - Mošt imel 150 Oechslejevih stopinj - Pridelali že jagodni izbor
BOJNI K PRI ZBURAH - Dolenjski vinarji se zadnje čase vse bolj preizkušajo tudi v zahtevni pridelavi predikatnih vin. Prvi na Dolenjskem, v Sloveniji in morda tudi na svetu so letos Brcarjevi iz Šentruperta; v vinogradu v Nebesih so začeli trgati opolnoči, v prvih minutah leta 2000. Druga letošnja trgatev na Dolenjskem pa je bila minulo soboto na Bojniku, ko so drugo leto zapored imeli ledeno trgatev Peršetovi iz Zbur.
POZORNOST PEŠCEM
NOVO MESTO - Na območju PU Novo mesto so policisti v torek, 11. januarja, med poostreno kontrolo prometa največ pozornosti namenili pešcem, njihovi opremljenosti, merili so hitrost, kontrolirali uporabo varnostnega pasu in ugotavljali druge kršitve.
Trgači so šli v vinograd navsezgodaj zjutraj in ob 8. uri so svoje delo že opravili. Pri nevsakdanjem delu sredi zime se jim je pridružil tudi sevniški župan Kristijan Janc.
“Za to trgatev smo pustili grozdje na 480 trtah sorte laški rizling. Žal so nam ga precej kljub zaščiti odnesle ptice, iz natrganega pa smo kljub temu stisnili 100 litrov sladkega mošta, kije imel kar 150
Suhokranjski drobiž
OBČNI ZBOR - Med prvimi bodo imeli zbore svojih članov suhokranjski gasilci. Prvega bodo imeli na Dvoru že to soboto, v nedeljo v Ajdovcu in nato v Križih, Rebri. Šmihelu, Hinjah in Žužemberku. Gasilci so imeli v preteklem letu vaje in razne druge aktivnosti pri požarni varnosti, tako da bodo zbori minili v delovnem duhu.
ASFALT NA PLEŠIVICO - Vaščani Plešivice, ki šteje le nekaj hiš, želijo, da bi asfaltirali 3 km dolgo cesto od vasi Gradenc do njihovih hiš. Zaradi visoke investicije pa nameravajo v letošnjem letu asfaltirati le cesto skozi vas in največji klanec do vasi, pri tem pa upajo tudi na pomoč občine Žužemberk.
KRAČEVANJE - Po maši v cerkvi sv. Roka bo v ponedeljek, 17. januarja, tradicionalno kračevanje in licitacija krač in sicer v Pucljevem kmečkem turizmu.
KONJ, NJIHOV PRIJATELJ -| Suha krajina sc ne more primerjati j z drugimi konjerejskimi središči po i Dolenjskem, vendar je ljubezen do j te včasih nepogrešljive živali pri | kmečkih opravilih vse večja. Za to se trudi Društvo konjcrejcev Suha krajina, ki ima v svoji sredi tudi dekleta. Konjeniki se pojavljajo na raznih prireditvah, sprejemih in rekreacijskih popotovanjih, tako da bi jih lahko vključili pri oživljanju turizma v Suhi krajini.
S. M.
gozdarstvo in prehrano, od koder so dobili 3,7 milijona tolarjev za gradnjo ceste Dolž - Pangrč Grm. Obe gradnji potekata v najvišje ležečih vaseh v gorjanskem Podgorju.
Ta občinski sekretariat je odgovoren tudi za čiščenje javnih površin, gre za preko 80.(100 m2 ulic in pločnikov. Cestno podjetje pa so zadolžili za vzdrževanje mestnih ulic, ki jih je kar 52 km. Med drugim občina vzdržuje tudi javno razsvetljavo, za kraje, kjer ni vodovoda, pa regresira dovoz vode. Naloga občina oz. njenega sekretariata je tudi vzdrževanje gozdnih cest. Pri vsem tem gre za vzdrževalna dela, kijih izvajajo po programu, ta pa je, kot poudarjajo, glede na razpoložljiva proračunska sredstva okrnjen, bolj ko ne minimalen.
Lani je posebna skupina strokovnjakov pripravila projekt mestnega potniškega prometa, za kar je občina med drugim tudi uredila 45 avtobusnih postajališč.
Tako imenovani mirujoči promet - gre za parkirane avtomobile - sta sprva urejala komunalni nadzornik in policija. Tako je tri dni v tednu odrejala odvoze nepravilno parkiranih avtomobilov s pajkom policija, dva dneva pa komunalni nadzornik. Sedaj pa to opravlja le služba komunalnega nadzora. Lani so obravnavali 1404 prekrške v zvezi z nepravilnim parkiranjem, pajek pa je odpeljal 665 nepravilno parkiranih avtov.
A. B.
Franc Perše
Oechslejevih stopinj, tako da je tudi sladkorna stopnja primerna za ledeno vino,” je povedal Franc Perše, znani gostilničar in vinogradnik iz Zbur. Pred tem so podobno trgatev imeli na predzadnji dan leta 1998, takrat so pridelali jagodni izbor.
Predikatna vina zahtevajo še posebej dobrega in skrbnega kletarja in Franc Perše je že dokazal, da to nedvomno je. Njegov jagodni izbor z Bojnika ie v Tednu dolenjskega cvička lani spomladi prejel zlato priznanje, dobil je
18,5	točke, na Kmetijskem inštitutu pa so mu avgusta lani prisodili kar 19,7 točke. Uidi za ostala vina letnika 1999 Perše pravi, da so zelo dobra. Na Bojniku so Peršetovi pridelali vrhunski sivi pinot pa beli pinot, souvignon, zeleni silvanec, renski rizling in cviček. Ta vina ločijo v svoji gostilni Pri Pavletu, ki ima že stoletni tradicijo.
V dneh pred trgatvijo so imeli Peršetovi toliko ponud za trgače, da vseh niso mogli povabiti. Mno gi bi radi sodelovati pri ledeni trgatvi na Bojniku. čigar ime je v svet z dobrimi vini že pred davnimi leti ponesel klcvevški graščak Ulm.	J.	D.
Mehiške jedi v gostilni Rog
Dnevi mehiške kuhinje v Dolenjskih Toplicah
DOLENJSKE TOPLICE - Od danes do naslednje nedelje, 23. januarja, potekajo v gostilni Rog v Dolenjskih Toplicah dnevi mehiške kuhinje. To so prvi od letos načrtovanih 16 dnevov različnih kuhinj in posebnih jedi v tej daleč naokoli znani in priljubljeni gurmanski gostilni. Vse več gostov prihaja na te posebne kulinarične dneve ne samo iz Novega mesta in Dolenjske, ampak tudi od drugod, zlasti iz ljubljanskega konca. Za mehiško kuhinjo so se odločili tudi zato, ker je bila podobna kulinarična prireditev pred dobrim letom zelo dobro obiskana, anketa med gosti pa je pokazala, da si takih posebnih jedi ljudje še želijo.
“Mehiška kuhinja je znana po bolj začinjenih jedeh, pripravljenih s črnim fižolom, divjim rižem, po upognjencih in palačinkah iz koruzne moke, tacosih in tortiljah. Jedi so največkrat pripravljene s piščančjim, junčjim in svinjskim mesom, od omak pa je pogosta paradižnikova in paprikina jalapena,” našteva mojstrica Berta Grmek, ki ho skrbela za pripravo teh slastnih jedi.
Pripravljajo več vrst hladnih predjedi, od tortilje s piščančjo solato do rančerjevih paradižnikov, juh z divjim rižem in črnim fižolom, toplih predjedi, kot so ocvrte chili paprike ali krompirjeve rezine po mehiško. Glavnih jedi bo kakih deset, od mehiške plošče preko chimichan-gas z junčjim ali piščančjim mesom do svinjske zarebrnice s prelivom Rosarita in mesne štruce z divjim rižem. Za sladico bodo poleg čokoladne kreme še mehiške rezine in sadna solata iz divjega črnega riža.
Seveda bo poskrbljene tudi za k tem jedem ustrezne pijačo, prireditelji pa obljubljajo tudi primerno glasbo.
A.	B.
IZ RODA V ROD - Zdravko Budna - Sine s svojim naslednikom, sinom ' Andrejem, pred novim lokalom Urarstva Budna na novomeškem Glavnem trgu, ki so ga odprli ob 60-letnici delovanje firme. (Foto: A. B.)
Lokal, ki je v okras mestu
Ob 60-letnici Urarstva Budna na Glavnem trgu nov lokal, v katerem sta bogato založena prodajalna in najsodobnejša delavnica
NOVO MESTO - V petek, 7. januarja, je na novomeškem Glavnem trgu Zdravko Budna odprl nov lokal Urarstva Budna. Prireditve so se udeležili številni Novomeščani, ki so zadovoljni pozdravili otvoritev novega lokala na Glavnem trgu, v najožjem zgodovinskem jedru mesta, ki se v zadnjem času tako prazni. Še posebej veseli so, ker Budna ni samo odprl lokal, ampak je prostor tudi lepo in primerno preuredil, tako da je v okras žal vse bolj zapuščenemu Glavnemu trgu.
Zdravko Budna je svoj novi lokal odprl v prostorih nekdanje Pickove trgovine. Otvoritev sovpada s 60-letnico firme Urarstvo Budna, ki jo je leta 1940 v Novem mestu odprl Zdravkov oče, prav tako Zdravko, znani in spoštovani urar, doma iz Savinjske doline, ki se je dve leti po po mojstrskem izpitu z ženo Lucijo, po rodu s Užaškega, priljubljeno učiteljico, naselil in ustalil v dolenjski prestolnici.
Vestni urar Budna, tudi izvrsten violinist, ki je dolga leta igral v novomeškem simfoničnem orkestru, je od prvega dne vodil knjigo svojih strank. Tako iz nje izvemo, da je prvi v Novem mestu k njemu prinesel popravit uro neki Fabijan. (Verjetno gre za znanega profesorja novomeške gimnazije Viktorja Fabijana.) Peta stranka urarskega mojstra Budne v našem mestu pa je bil trgovec Jurij Picek, kije prinesel malo budilko Junghans, popravilo pa je stalo 20 dinarjev. Prav v trgovini tega Picka je danes naslednik mojstra Budne, njegov sin Zdravko - Šine, uredil svoj lepi lokal.
“To je 6. lokacija Urarstva Budne, odkar je oče pred 60 leti prišel v Novo mesto,” pravi Sine. Pet prejšnjih lokalov so imeli v najemu, to pa je prvi v lasti firme. Zanimivo je, da so bili kar štirje od 6 Budnovih lokalov na Glavnem trgu. Sine je od očeta prevzel obrt leta 1968. “Vpisne knjige smo vodili do leta 1980. Do takrat, se pravi v 40 letih, je vpisanih 63.500
strank; in to so le večja urarska popravila, drobna sploh niso zabeležena.”
Ob otvoritvi je vnuk trgovca Picka, v trgovini katerega je sedaj Budna uredil urarski lokal, upokojeni sodnik Jure Picek, novemu lastniku izročil tudi obrtni list svojega starega očeta Jurija Picka iz Rudolfovega št. 70. Tega je kro-novina Kranjska izdala leta 1905 in je imetniku dovoljeval “trgovino s špecerijskim blagom, železnino in žganjem v po trgovinskem običaju zaprtih posodah”. Ohranil se je tudi reklamni letak, ki ga je dal mojster Zdravko Budna natisniti ob začetku svoje urarske obrti v Novem mestu pred 60 leti, s katerim se je priporočal strankam ter jamčil “za solidno in točno popravljanje ur” in ljudi hkrati obveščal, da ima “na zalogi vsakovrstne budilke, stenske, žepne in ročne ure ter nakit”.
V bistvu se od tistih časov ni nič spremenilo. Tudi danes Zdravko Budna jamči za solidno in točno popravljanje ur in ima na voljo veliko izbiro raznih ur, ročne, žepne, zidne, stoječe, tudi srebrn nakit, v kratkem pa bo tudi nekaj zlatega. “Cenovni razpon je od
4.000	tolarjev do 600 tisočakov, tako da res lahko vsak dobi pri nas uro za svoj žep,” pravi Budna. Največ, kar 90 odst., proda ur po ceni med 10 do 20 tisočakov. Podjetje, ki ga vodi Budnova žena Alenka, pa je uvoznik ur znamk Festina, Calypso in Jaguar, pašč-kov Hirsch ter baterij za ure za celo Slovenijo.
Budna namerava stari lokal v Kobetovi hiši na Glavnem trgu, v katerem je Urarstvo Budna že več kot 30 let, obdržati in v njem prodajati športne ure in ure za mlade. V novem pa je poleg prodajalne uredil tudi najsodobnješo delavnico ter servis. “Seveda v tako investicijo ne bi šel, če ne bi imel naslednika,” pravi Budna. To je njegov sin Andrej, študent ekonomije. To bo že tretji rod novomeških urarjev Budna.
A.	BARTELJ
I
TRIKRA1JF.VSKO KOLEDOVANJE - Šentjemejsko kulturno in etnološko društvo Gallus Bartholomaeusje na predvečer svetih treh kruljev, v sredo, 5. januarja, v Šentjerneju že 5. leto zapored pripravilo trikraljevsko koledovanje. Nastopile so številne koledniške skupine iz Šentjernejske doline, Škocjana in z Rake. Gost večera je bil etnolog dr. Boris Kuhar (pni z leve), ki je številnim obiskovalcem v mrzlem večeru spregovoril o starih koledo-vanjskih običajih. Koledniško zvezdo, ki jo je že tretjo leto zapored izdelal Tone Cvelbar iz Dolenjega Vrhpolja pri Šentjerneju, je komisija letos prisodila koledniški skupini Kralji iz Jutrove dežele, prevzel jo eden od “kraljev”, Stane Bregar (pni z desne), sicer zagnan predsednik društva Gallus Bartholomaeus. (Foto: A. B.)
ASI
H OBČIM
Večkrat je dovolj že lepa beseda
Na Območnem združenju Rdečega križa Metlika spoznavajo, da vedno več ljudi potrebuje pomoč, a mnogi bolj kot materialne dobrine le prijaznost - Vse večji odziv na krvodajalske akcije
METLIKA - Območno združenje Rdečega križa (OZ RK) Metlika združuje v 13 krajevnih organizacijah v občini okrog 1.300 članov. Mnogi od njih, zlasti pa aktivisti, se vključujejo v številna humanitarna dela, med katerimi pa so najbolj pogosta krvodajalstvo, socialna pomoč in obiskovanje ljudi na domu, zlasti starejših in bolehnih.
V Sloveniji krvi primanjkuje, oni eni od tistih, ki najbolj občuti-
zato so v metliškem OZ RK še toliko bolj ponosni, da na redne letne krvodajalske akcije, ki jih pripravljajo s Transfuzijskim oddelkom iz Ljubljane, prihaja vedno več krvodajalcev. V občini jih je sedaj registriranih 453, kar je okrog 12 odst. vseh zaposlenih, seveda pa je dobrodošel vsak, ki se odloči za to humano gesto. Na Rdečem križu pa jih vendarle boli, da se kljub temu, da krvodajalce dobro obvestijo o akciji, nekateri ne odzovejo, ker jih nadrejeni preprosto ne pustijo. Vljudnostna pisma direktorjem in podjetnikom žal še vedno prevečkrat naletijo na gluha ušesa.
Kot pravi sekretarka OZ RK Metlika Jana Gašperič, so prav
jo, da se socialne razlike med ljudmi vse bolj povečujejo. Vedno več se jih znajde na robu preživetja, bodisi da gre za mlade družine ali za ostarele in težko bolne. Na leto ponudijo pomoč več kot dvesto družinam, kar je za majhno občino, kakršna je metliška, veliko. V resnici pa je pomoči potrebnih * najbrž še več, a mnogim ponos ne dovoljuje, da bi zaprosili za pomoč na RK. So pa zato na RK zadovoljni, da so pri svojem socialnem delu uspešni tudi s pomočjo Centra za socialno delo in zdravstvene službe. Opažajo pa, da je vedno več tudi ljudi, ki bolj kot materialne dobrine potrebujejo pozornost in lepo besedo, ki pomagata ublažiti težave. Zato pa bi
■S*T#P
ROČNO DELO JIH POMLAJUJE - Od konca predlanskega leta, ko so si člani Društva upokojencev Metlika v svojem domu uredili klubske prostore, se na pobudo Marje Koležnik vsak torek popoldne v njih zbere okrog deset metliških upokojenk. Osnovale so namreč krožek za ročna dela, v katerem pletejo, kvačkajo, si izmenjujejo izkušnje, vzorce ter klepečejo, saj jim druženje veliko pomeni. Pravijo, da so pripravljene v svojo družbo sprejeti vsakogar, bodisi moške ali ženske, četudi niso upokojenci. Predvsem so dobrodošli začetniki, ki bi jim rade pomagale, a tudi trgovke, ki bi morda potem, ko bi se tudi same ukvarjale z ročnimi deli, le dojele, kako slabo so metliške trgovine založene z volno in garnom. (Foto: M. B.-J.)
Konec denacionalizacije
V črnomaljski upravni enoti so doslej rešili več kot 60 odst. denacionalizacijskih zahtevkov - Vedno več zadev
i pa so za mnoge nesprejemljive. Kot je povedal načelnik uprav-
ČRNOMELJ - V črnomaljski upravni enoti imajo srečo, da razen hotela, grada in dela nekdanjega Belta v črnomaljski in semiški občini ni bilo večjih zahtevkov za denacionalizacijo. Preblemi pa so, ker primanjkuje parcel, ki bi jih lahko dali denacionalizacijskim upravičencem. Tako jim ponujajo parcele na Kočevskem, ki pa st
je do
ne enote Črnomelj Anton Horvat, so doslej rešili 60 do 70 odst. denacionalizacijskih zahtevkov, načrtujejo pa, da bodo letos zaključili z njimi. V tukajšnji upravni
PO KRVODAJALSKI AKCIJI ŠE PRIGRIZEK
METLIKA - Območno združenje Rdečega križa Metlika vabi na redno republiško krvodajalsko akcijo, ki bo v četrtek, 20. januarja, od 7. do 13. ure v zdravstvenem domu Metlika. Vsi krvodajalci bodo pred odvzemom zdravniško pregledani, svetujejo pa jim, naj ne zajtrkujejo nič mastnega. Po odvzemu krvi jim bodo postregli s prigrizkom.
DVE KRVODAJALSKI AKCIJI
ČRNOMELJ, SEMIČ -Območno združenje Rdečega križa Črnomelj pripravlja redno republiško krvodajalsko akcijo, ki bo v torek, 18. januarja, od 7. do 13. ure v osnovni šoli Mirana Jarca. V sredo, 19. januarja, pa bo krvodajalska akcija potekala od 7. do 12. ure v osnovni šoli Semič. Krvodajalci, ki so darovali kri vsaj dvajsetkrat, so upravičeni do 10-odst. popusta pri dodatnem zdravstvenem zavarovanju, vsi pa do enega prostega dne.
enoti je bilo vloženih 324 zahtevkov, doslej pa so izdali že 378 odločb oz. sklepov. Vendar sc na upravni enoti ne boje, da bi jim, ko bodo končali z denacionalizacijo, primanjkovalo dela in bi morali odpuščati. Nasprotno, napovedani so namreč novi potni listi pa izdaja maloobmejnih izkaznic. Tudi sicer imajo vsako leto več zadev, a zadnja tri leta ne dobijo nove delovne sile, ker velja prepoved zaposlovanja. Da pred okenci ni predolgih vrst, si pomagajo s prerazporejanjem delavcev in novo informacijsko opremo. V Črnomlju se dobro zavedajo: kljub temu da imajo sistematiziranih 43 delovnih mest, v resnici pa je za
* l ani so v črnomaljski upravni enoti v vsem letu registrirali nekaj več kot 600 avtomobilov. Letos pa so samo do konca junija na novo registrirali kar 450 avtomobilov.
nedoločen čas zaposlenih 38 upravnih delavcev, najbrž ne bodo se tako kmalu prišli na vrsto za zaposlovanje, saj je za letošnje leto za 58 upravnih enot v vsej državi predvidenih le 6 novih delovnih
mest'	M.	B.-J.
BO DOVOLJ VODE IZ VRTIN?
METLIKA - Poskusno vrtanje za
ftitno vodo na Krmačini je pokaza-o, da priteče na sekundo iz globine 250 metrov 1,2 litra vode, ki pa ima za to globino nadpovprečno visoko temperaturo: kar 16,8 st. Celzija. Z
novim črpalnim poskusom bodo udi |
’j pn P	.	.
črpali 0,8 litra vode na sekundo. Iz
pričeli tudi pod Drašiči, kjer so doslej pri poskusnem črpanju že na-
drašiške in krmačinske vrtine skupaj bi lahko načrpali dovolj vode za Krmačino, Vidošiče, Železnike in zidanice v tamkajšnjih vinskih goricah. V metliški občini nameravajo vrtati 350 metrov globoko vrtino tudi na suhorskem koncu. Veljala bo 23 milijonov tolarjev.
potrebovali še več aktivistov, zlasti v strnjenih naseljih, kjer je problemov največ.
Gašperičeva pohvali mlade, ki se zadnja leta vse bolj vključujejo
* Na sedežu Območnega združenja Rdečega križa v Metliki, ki ima prostore za občinsko stavbo, še vedno vsako sredo merijo količino sladkorja v krvi in krvni pritisk. Pregled je brezplačen.
v RK. Omogočijo jim tudi, da se nekajkrat na leto udeležijo taborov na Otovcu. Žal pa ji je, da imajo podmladek RK le na osnovni šoli v Podzemlju in na podružnični šoli na Suhorju, ne pa tudi na največji šoli v občini v Metliki.
M. B.-J.
SREČANJE 7. ŽUPNIKI - Metliški župan Slavko Dragovan je pretekli teden pripravil tradicionalno srečanje s predstavniki verskih skupnosti v metliški občini. Beseda je tekla o dogodkih v preteklem letu, o srečanju z nadškofom Francem Rodetom na slovesnosti ob 100-letnici rojstva Matije Tomca, o obnovi cerkve sv. Roka. Pri delu v tem letu pa so izpostavili popravilo cerkve sv. Martina, ki ji morajo določiti tudi namen, ter o Treh farah, ki so svetoletna romarska cerkev, kakršnih je v Sloveniji le nekaj. Na fotografiji (od leve): župan Dragovan, metliški grškokatoliški župnik Mihajlo Hardi in župnik suhorske in radovske fare Franc Šiftar. Srečanja sta se udeležila še metliški in podzemeljski župnik Florjan Božnar in Lojze Berce. (Foto: M. B.-J.)
Samoprispevek bo, če bo sanacija
Tkko je bilo slišati na zboru krajanov v Črnomlju, kjer je beseda tekla o občinskem samoprispevku, a tudi o onesnaževanju in ekološki sanaciji IMP-Livarja - Kakšna bo usoda deponije v Čudnem selu?
ČRNOMELJ - Pretekli petek je bil v Črnomlju predzadnji zbor krajanov, ki jih je župan Andrej Fabjan s sodelavci v zadnjih dveh mesecih pripravil po krajevnih skupnostih. Dnevni red se ni bistveno razlikoval. Povsod je tekla beseda o delu v zadnjih letih, o prihodnjih naložbah, od katerih naj bi jih nekaj uresničili tudi s pomočjo občinskega samoprispevka, ter o žgočih problemih, ki pestijo krajane. V Črnomlju je bil to IMP-Livar.
Župan Fabjan je Črnomaljce seznanil z možnostjo uvedbe referenduma za občinski samoprispevek, ki bi bil dvoodstoten. V petih letih bi zbrali 1,2 milijarde tolarjev za vodovode na Preloki, Sinjem Vrhu, za višinski vodovod od Doblič do Naklega, prizidek k osnovni šoli Mirana Jarca, telovadnico in športni center v Loki ter vrtec v Starem trgu. Naložbe bodo sicer veljale 2 milijardi tolarjev, vendar naj bi razliko primaknila ministrstva za šolstvo in šport, okolje in prostor, ekonomske odnose in razvoj, kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, za znanost in tehnologijo ter fondacija za šport. Če se bo občinski svet na seji konec januarja odločil za referendum, bodo občani na njem glasovali za samoprispevek v drugi polovici marca.
Vroča tema, ki že sicer precej buri duhove v Črnomlju, pa je bilo onesnaževanje IMP-Livarja. Fabjan je priznal, da je zaradi te tovarne prejel precej ogorčenih pisem in telefonskih klicev, da pa ne on ne občinskih svet nimata zakonskih pristojnosti, da bi jo zapirala. Je pa pripravljen pomagati pri ekološki sanaciji livarne in njene okolice ter podpira tudi civilno iniciativo, vendar le, če bodo problem reševali z roko v roki. Ni tajil, da IMP-Livar ni uresničil celotne sanacije, ki jo je obljubil v začetku lanskega leta, vendar je dopustil možnost, da se je pri načrtovanju uštel. “Nisem za to, da IMP-Livar še naprej onesnažuje, a sem tudi proti zapiranju, saj bi ostalo na cesti 207 delavcev. Sicer pa je direktor Osterman
podpisal pogodbo o izdelavi sanacijskega programa, od njega pa sem dobil tudi pisno zagotovilo, da bo začel 12. januarja filter kupolke poskusno, do 15. januarja pa redno obratovati,” je dejal Fabjan. Uidi vodja talilnice v IMP-Livarju je zagotovil, da bo ta teden urejen filter kupolke, iz katere so zadnje mesece prihajali prašni delci, ki so precej razburjali Črnomaljce. Prav tako je tudi eden od delavcev zagotovil, da bodo ekološko sanirali firmo, saj se zavedajo, da jim jo bo sicer zaprla Evropa. Meščane je prosil le, naj jim dajo še nekaj časa. Ti pa so mu odgovorili, da so ga imeli že dovolj.
Čeprav je Fabjan zagotavljal, da nima pristojnosti za zapiranje livarne, za svetovanje, kaj sme kdo kuriti v tovarni, in še za marsikaj, je na njegov račun letelo precej kritik. Črnomaljci so mu dali vedeti, da bo prav od sanacije Livarja odvisno, ali se bodo odločili za samoprispevek. Med drugim je slišal tudi, da meščani upajo, da bo, potem ko je pred enim letom tako prepričljivo zastavil besedo za sanacijo Livarja, pomagal ljudem povrniti škodo, ki jo je tovarna povzročila v mestu. A kaže, da tudi z deponijo v Čudnem selu, na katero naj bi po 17. januarju začeli odvažati livarski pesek, ki se nekaj let kopiči na tovarniškem dvorišču, ni vse v redu. Fabjan je sicer prebral odločbo o priglasitvi del za odlaganje livarskega peska in gradbenega materiala na tej deponiji, a je ena od razpravljavk, ki je šla zaradi tega problema celo do ministra za okolje in prostor
dr. Pavla Gantarja, povedala, da ji je minister zagotovil, da črnomaljska občina nima prostorskih dokumentov za deponije. Koliko resnice je v tem, številnim Črnomaljcem, ki so prišli na zbor krajanov, ni uspelo izvedeti. Fabjan, ki je že pred tem dejal, da ni prišel na zatožno klop in da bo zaključil sestanek, če se ne bodo strpno pogovarjali, je to tokrat tudi storil, ne da bi sploh dokončali točko o Livarju ter se lotili še točke razno.
M. BEZEK-JAKŠE
ANTONOVO
ŽEGNANJE
STARI TRG, KOVAČA VAS -Župnija Stari trg ob Kolpi vabi na Antonovo žegnanje, ki bo 15. in 16. januarja. V soboto, 15. januarja, bo ob 17. uri v župnijski cerkvi maša, uro pozneje pa v telovadnici starotrške osnovne šole predavanje Andreja Šemrova o pomenu novcev, najdenih pri obnovi cerkve sv. Antona nad Kovačo vasjo. 16. januarja pa bo ob 10. uri maša pri sv. Antonu nad Kovačo vasjo, med katero bo generalni 'vikar Božidar Metelko iz Ljubljane blagoslovil nova zvonova. Po maši bo še licitacija krač in drugih dobrot.
ANTONOV VEČER
SEMIČ - Člani Gasilskega društva Semič bodo pripravili v soboto, 15. januarja, ob 18. uri v telovadnici semiške osnovne šole Antonov večer. Nastopili bodo ansambli Mladi Dolenjci, Mlade frajle, Vasovalci, Bobri, Slapovi, Šentjurski muzikanti in Slavo Plut z mladimi prijatelji. Gostje večera bodo pritrkovalci iz Mengša. Izkupiček od prireditve bodo namenili za nov gasilski avto.
V vrtcu že vidijo konec stiski
Seiniški prvošolčki, ki so prvi v Beli krajini začeli z devetletno osnovno šolo, so zadovoljni - Letos začetek dozidave otroškega vrtca, ki se že dolga leta otepa s prostorsko stisko
SEMIČ - Seiniška osnovna šola je ena od dveh šol v Beli krajini, ki je v letošnjem šolskem letu pričela z devetletnim šolanjem, a edina, ki je v ta program sprejela prvošolčke. Res so imeli starši v začetku pomisleke, da bo učni program za njihove šestletne nadobudneže preobsežen in da bodo preobremenjeni, vendar so se na koncu vsi strinjali. Predvsem pa so na šoli zadovoljni z rezultati ankete, ki sojo opravili lanskega decembra.
“Vseh 39 otrok, od katerih jih je 34 v matični šoli, ostali pa so v podružnici na Štrekljevcu, je zadovoljnih s šolo. Od staršev pa sta imela le dva pomisleke, da sta otroka še premlada za šolo ter da se še preveč igrata. A program je v resnici zastavljen tako, da se otroci učijo s pomočjo igre,” je pojasnila ravnateljica Silva Jančan.
Ker je zaradi prostorske stiske že prejšnje leto semiški vrtec, ki je zadnja tri leta pod okriljem šole, z dvema oddelkoma gostoval v šoli, so imeli v glavnem že ureje-
na prostora za 1. razred devetletke. V vrtcu pa se prostorska stiska nadaljuje, saj ima od petih oddelkov enega v povsem neprimernih prostorih stanovanjskega bloka. Povrh vsega so ne le igralnice, ampak tudi mlečna kuhinja, sanitarije, garderobe, kotički in zbornica premajhni, medtem ko telovadnice in večnamenskega prostora sploh nimajo. Razumljivo torej, da so potrebe po dograditvi vrtca velike.
“Sedaj imamo v vrtcu 89 otrok in še 20 prošenj za sprejem otrok. t
Nekateri starši sojih napisali že za september, ker se bojijo, da otroci sicer ne bodo sprejeti. Najbrž pa jo marsikateri starši niti ne napišejo, ker vedo za našo stisko,” pravi Jančanova, ki pa je zadovoljna, da se bo letos končno začela reševati dolgoletna prostorska stiska semiškega vrtca. Do 15. marca naj bi bili namreč narejeni načrti za dozidavo treh igralnic, na podstrešju bodo prostori za strokovne delavce, v kleti pa telovadnica. S tem bo po prepričanju Jan-čanove rešen prostorski problem v vrtcu za najmanj 20 let, tudi zato, ker število rojstev ne narašča. Načrtujejo, da bodo lahko prve otroke sprejeli v prizidek prihodnje leto, sicer pa bodo samo gradbena dela veljala 99 milijonov tolarjev.	M. B.-J.
Sprehod po Metliki
MEGLA I - Metliški župan Slavko Dragovan se nikakor ne more potolažiti, ker ognjemeta, ki so ga nekaj minut potem, ko smo stopili v leto 2000, z Veselice “lansirali” v temno noč z osrednjega metliškega trga, kjer so Metličani z županom vred silvestrovali, s prostim očesom ni bilo videti. Megla je bila namreč pregosta. Postaja pa Dragovan zadnje čase le nekoliko pomirjen, ker je dognal, kdo je Metličanom podtaknil meglo: Črnomaljci seveda. Nedavno je namreč predstavnikom medijev zaupal, da so njegovi vohuni nekaj ur pred koncem lanskega leta opazovali gibanje megle. Pomikala se je od Črnomlja proti Metliki. Črnomaljci so očitno natančno načrtovali njeno premikanje, kajti še nekaj minut pred ognjemetom je bila na Gavgenhribu. Kdaj se namerava Dragovan oddolžiti, pa ni zaupal. Pa menda ja ne za črnomaljsko jurjevanje?!
MEGLA II - Je pa lahko Dragovan kar srečen, daje v glavnem mestu njegove občine občasno v zraku le megla. Predvsem pa, da so se Črnomaljci odločili poslati v sosednjo občino to nadlogo. Če bi imeli Črnomaljci težave le z meglo, bi jo najbrž održali kar zase. A kako bi sc Dragovan šele počutil, če bi po njegovi občini leteli nekakšni prašni delci, podobni zmleti kavi, in če bi zaudarjalo iz farm. Naj bo kar vesel, da so bili njegovi občani prikrajšani le za občudovanje ognjemeta, kar je vseeno boljše, kot da bi se zaradi prej omenjenih nevšečnosti prepirali, zmerjali, grdo gledali, zbirali podpise, protestirali in se nasploh vedli čisto po Črnomaljsko.
Črnomaljski drobir
GNEČA - Nekaj dni pred novim letom in teden dni po njem sta sejno sobo črnomaljskega gasilskega doma do zadnjega kotička napolnila zbora krajanov. Zrak je zaradi množice ljudi in večinoma zaprtih oken kmalu postal zadušljiv, količina vlage v zraku pa se je nevarno povečala. Če bodo tudi v prihodnje nadaljevali s sklicevanjem zborov v gasilskem domu, “obogatenih” z neizmerno gnečo, bi bilo prav, da bi sklicatelji k vabilu pripisali, naj si udeleženci poleg stola prinesejo še plinsko masko in - rezervne škrge.
ANONIMNOST - Črnomaljski župan Andrej Fabjan vztrajno ponavlja, kako bodo pred odločitvijo o razpisu referenduma za občinski samoprispevek izvedli pri občanih anonimno telefonsko anketo. V njej bodo davkoplačevalce povprašali, kaj si mislijo o samoprispevku. Ali župan res misli, da so njegovi občani takšni bimboti, da bodo verjeli, da je moč izvesti telefonsko anketo, ki bi bila anonimna? In lahko bi bil zares zaskrbljen, če bi v njegovi občini živeli ljudje, ki bi verjeli, da je pri telefonski anketi zagotovljena anonimnost.
SNEG - Ko v Črnomlju zapade sneg, s pločnikov ob glavni Rozmanovi ulici (skoraj) nihče ne počisti snega, razen sodnika za prekrške mag. Janeza Kramariča, kot da bi bil najmlajši v soseski. Črnomaljci, ki se potem prebijajo po zasneženih pločnikih, pričakujejo, da bo naredil red komunalni nadzornik. Če pač noče kaznovati ljudi ali pa za to nima zrca, pešci pričakujejo, da bo sam prijel za lopato.
Semiške tropine
GOVORILNICA - Semičani predlagajo Telekomu, da bi v njihovi zdravstveni postaji namestil telefonsko govorilnico. V kolikšnem času se jim bo želja izpolnila, je sicer težko napovedati, upajo pa. da bodo nanjo čakali manj časa kot na ISDN.
ISDN - No, nekaj srečnežev je pred kratkim v semiški občini res dobilo ISDN, vprašanje pa je, če ne bi bilo boljše, da bi s tem čudom tehnike še nekoliko počakali. Prej so bili Semičani vsaj združeni v nesreči, ki seji pravi nedosegljiv ISDN, sedaj pa so tisti, ki ga niso dobili, jezni na tiste, ki lahko telefonirajo “zdaj, ko je čas”. Telekom pa nič.
ARHIV - Semiški župan Janko Bukovec je začuden in presenečen hkrati. Bere knjigo o tem, kaj se je zgodilo v bližnji in daljni preteklosti v Črnomlju, prelistava knjigo o dogodkih v zadnjih stoletjih v Metliki. Ob tem pa bi prav rad vedel, če je kateri od avtorjev pobrskal po arhivu v Ljubljani, kjer hranijo 37 metrov gradiva o Beli krajini. Morda pa je še boljše, če ni. Kaj bi sicer z nekaj metrov debelo knjigo?
Drobne iz Kočevja
ZANIMA JIH PRIHODNOST - Klub kočevskih študentov (KLUKŠ), ki bo letos zabeležil tretjo obletnico svojega delovanja, tudi po zamenjavi vodstva v zadnjem kvartalu preteklega leta dela pridno in zagnano se naprej. Tako so v začetku tega tedna izdali svojega prvega letošnjega informatorja, ki ga sicer študenti redno prejemajo vsak mesec. Z Informatorjem študente obveščajo o različnih možnostih za popestritev in obogatitev njihovega kulturnega, športnega, zabavnega pa tudi izobraževalnega življenja. Tako je v najnovejšem Informatorju denimo tudi povabilo študentom, naj se udeležijo vodenih pogovorov v nemščini, ki se bodo pričeli v soboto, 22. januarja, ob 11. uri v prostorih KLUKS-a. S tem študenti dokazujejo, da jim ni le do zabave ali, kot pravijo nekateri kočevski podjetniki, “kažejo veliko zanimanje za svojo prihodnost”. Slednje so, po njihovem mnenju, študentje dokazali tudi ob izteku minulega leta, ko so domače podjetnike in obrtnike obdarili s svečkami v obliki medveda. Z drobno pozornostjo, ki je v novejši zgodovini Kočevske brez primere, so si študenti prislužili nemalo pohval, hkrati pa si tudi “odprli vrata priložnostim za zaposlitev”, pa čeprav ponekod zaenkrat morda tudi samo za stcžaj!
IZ MAŠIM OBČI M
Ribniški zobotrebci
NI POGUMNIH - Da ima državni Sklad za regionalni razvoj in ohranitev poseljenosti slovenskega podeželja sedež v Ribnici, po mnenju nekaterih, ni obrodilo pričakovanih sadov. Kar zadeva pretok oziroma gibanje denarja -tega bi moralo biti po optimističnih pričakovanjih direktorja Sklada Bojana Dejaka zaradi pričetka izvajanja novega zakona o skladnem regionalnem razvoju v letošnjem letu celo dvakrat več kot lani, ko so sicer porabili skoraj 7 milijard tolarjev in s tem dosegli rekord! - so bančniške zadeve in za navadne smrtnike nepomembne. Zanje je namreč pomembno samo tisto, kur vidijo! Vidijo pa lahko sila malo! Ob pomoči Sklada je namreč na širšem kočevsko-ribniškem območju in s tem na območju, kjer naj bi imeli prednost, ker imajo Sklad “na dosegu roke”, zaživelo vsega le nekaj projektov. Gre za turistično bio kmetijo v Loškem potoku, kamp Konda ob Kolpi, kmetijo Kocjančič v Gotenici in projekt v Ložu, do Skladovega denarja pa je uspelo priti tudi nekaj domačim ovčerejcem. Daje to tudi yse, pa je sila preprost razlog: Da je nekaj na dosegu roke, namreč še nič ne pomeni, če ni dovolj pogumnih, ki bi roko sploh stegnili!
Kostelski rižni
ANTENE MONTIRAJO - Te dni v občini Kostel montirajo satelitske antene po naseljih in hišah, kjer prebivalstvo ne sprejema slovenskih TV programov. S temi antenami bo možno sprejemati prvi in drugi program slovenske TV pa še hrvaške in druge TV programe. Ta akcija sodi v akcijo za izboljšanje informiranja prebivalstva, ki jo je začelo Turistično-športno društvo Kostel žc pred leti v sodelovanju s krajevno skupnostjo, zdaj pa jo nadaljuje v sodelovanju z občino Kostel. Prvi uspeh te informacijske dejavnosti je bila napeljava telefonov, kjer jih do tedaj ni bilo, se pravi na območje Banjaluke.
SLABA SLIŠNOST RADIJSKIH SIGNALOV - Na območju občine Kostel in sploh zgornje Kolpske Doline se tudi slabo sliši slovenski radio. Še najbolj zanesljivo tu ujameš Radio Ognjišče in hrvaške radijske programe. Zdaj opravljajo strokovnjaki meritve in ugotavljajo, kako bi slišnost radijskih slovenskih programov, •udi lokalnega radia Univox, izboljšali.
KLIČEŠ KOČEVJE, DOBIŠ LOGATEC - Kostelci se pritožujejo zaradi slabih telefonskih zvez s svetom, predvsem z bližnjim Kočevjem. Ko vrte kakšno kočevsko številko, se jim najpogosteje oglasi kdo z Vrhnike, iz Logatca afi Ljubljane. Sumijo, da gre za napako v domači telefonski centrali, ki pa niti ni preobremenjena, saj ima še nekaj številk nezasedenih, je pa zastarela. Pričakujejo, da bodo že letos staro centralo zamenjali z digitalno in da bo potem bolje. Iz smeri Kočevja bo do Fare položen tako imenovani optični kabel in zveze bodo boljše, kar ne bo pomembno le za domačine, ampak tudi turiste, pa še državna meja je blizu. Z boljšimi telefonskimi zvezami pa upajo tudi na boljši TV sprejem, saj bi poleg TV Slovenija radi slišali in videli vsaj še POP TV in kanal A.
Največ težav z državljanstvi
P« zakonu o denacionalizaciji so na Kočevskem v naravi vrnili že vse, kar je bilo možno vrniti - Poleg ugotavljanja državljanstva težave tudi z odškodninskim skladom
KOČEVJE - Na kočevski upravni enoti so po zakonu o denacionalizaciji prejeli 416 zahtevkov za vračilo kmetijskih zemljišč, gozdov in kmetij ter 82 zahtevkov za vračilo stavbnih zemljišč, stavb, stanovanj in poslovnih prostorov. V obeh primerih so v naravi vrnili že vse, kar seje dalo vrniti, večina še vedno nerešenih vlog pa čaka na ugotovitvene odločbe o državljanstvu.
Na kočevski upravni enoti nimajo vložene nobene zahteve po vračilu zemlje fevdalnega izvora, kar četrtina vseh pa je zahtevkov Kočevarjev. Do sedaj so v celoti rešili 64 zahtevkov in 29 delno, kar pomeni, da so v naravi vrnili že vse, kar je bilo možno vrniti, da pa še vedno ni dokončno odločeno glede odškodnine. 9 zahtevkov so zavrnili, 41 zavrgli, 9 jih rešuje sodišče, ker gre za zahteve po vračilu po 5. členu zakona, 124 zahtevkov pa so stranke same umaknile. Med skupno 169 še vedno nerešenimi zahtevki jih kar 75 čaka na ugotovitvene odločbe o državljanstvu, nekaj jih je še vedno v postopku planimetrira-nja, pri preostalih pa gre za vpra-
PO NOVEM LAŽJE PRI UREJANJU LASTNINSKIH PRAVIC
KUŽELJ - Vzpostavitev neodvisnosti za Republiko Slovenijo 25. junija 1991 in za Republiko Hrvaško 8. oktobra 1991 je pri urejanju lastninskih in drugih stvarnih pravic na nepremičninah povzročila precejšen zastoj na tem področju. Vsi tisti, ki pa nimajo urejenih zadev lastninskih razmerjih, pa sedaj pričakujejo, da se bodo zadeve mnogo lažje in hitreje razreševale, ker od 31. decembra 1999 velja pogodba o premoženjskih razmerjih med Republiko Hrvaško in Republiko Slovenijo. Fo tej pogodbi imajo fizične in pravne osebe na teritoriju ene ali druge republike enako pravno varstvo pred sodišči in drugimi državnimi organi, kot je zajamčeno domačim fizičnim in pravnim osebam. Veljavnost te zakonske pogodbe je pet let, zato je pričakovati, da se bodo zadeve, ki še niso rešene, uredile v tem času. Številni posamezniki, ki jim do sedaj ni uspelo rešiti zadev z vpisom v zemljiško knjigo, bodo nadvse zadovoljni, čeravno se je ta dogovor med obema republikama zelo dolgo reševal.
- vd
Najlepša in najgrša hiša v občinskem središču
Nekdanji kulturni dom • strašilo
LOŠKI POTOK - Skoraj celo preteklo leto so potekala obnovitvena dela na nekdanji stari šoli, v kateri je bil do pred nekaj let Saturnusov obrat. Danes, po prenovitvi, lahko mirne duše zapišemo, da je to ena najlepših stavb v vsej občini, v katero se je prelila občinska uprava in še nekatere dejavnosti.
Samo pol streljaja od te pa kot strašilo stoji nekdanji kulturni dom in ob njem razpadajoče zadružno skladišče. Dvorana, je bila ponos Loškega Potoka, že več kot 10 let ne služi svojemu namenu preprosto za to, ker je ni nihče vzdrževal. Z njo pa je propadla tudi večina kulturnih dejavnosti. Do kraja razdejana, je bila vrnjena nekdanjemu lastniku.
Kaže, da so vse niti uperjene v novo dvorano, vendar na povsem drugi lokaciji. Menda je stara dvorana ponujena občini v odkup. Kot nalašč pa stavba (še) stoji v severnem delu ureditvenega načrta občinskega središča, ki pa še nima uradnega ureditvenega blagoslova.
Jasno pa je, da je 90 let stara stavba že davno odslužila in je težko pričakovati, da bi še kdaj dobila svojo nekdanjo vsebino. Strašilo, ki je postalo iz nekdanjega osrednjega kulturnega hrama, je potrebno po mnenju večine Potočanov podreti in zazidalni prostor nameniti drugim potrebam.
A.	K.
šanja odškodnine po ratifikacijskem zakonu.
Za stavbna zemljišča, stavbe, stanovanja in poslovne prostore so rešili 39 vlog. V 18 primerih so zahtevam strank ugodili, 8 zahtevkov so zavrnili in 13 zavrgli, pri preostalih zahtevkih pa še vedno bodisi ugotavljajo državljanstvo ali čakajo na cenitev. “Odškodninski skladje v šestih letih še na vsako našo odločbo vložil pritožbo, in sicer v večini primerov zaradi previsokih odškodnin. Tako so v zadnjem letu postale pravnomočne šele prve 4 odločbe, za katere je zavezanec za izplačilo odškodninski sklad,” pojasnjuje višja svetovalka za denacionalizacijo stavbnih zemljišč na kočevski upravni enoti Marica Makoter. Med bolj znanimi stavbami v Kočevju so že vrnili stavbe, v katerih so bile trgovine Varteks, Manufaktura in Železnina, v naravi pa bodo tudi vrnili bivšo gostilno
NOVA PRIZNANJA ZA DOSEŽKE V ŠOLSTVU
LJUBIJANA - Zavod RS za šolstvo bo letos prvič podelil priznanja za odlično partnerstvo pri razvoju in uvajanju novosti v predšolski vzgoji, v osnovnih in srednjih šolah, šolah za otroke s posebnimi potrebami in dijaških domovih. Priznanja so poimenovali po Blažu Kumerdeju, ravnatelju ljubljanske realke (od leta 1773), ki si je prizadeval za dvig splošne izobrazbe na Slovenskem, začel pedagoško izobraževati učitelje in zahteval, da se poučuje v slovenskem jeziku. Zavod bo podelil največ pet takih priznanj letno.
Činkl. Pri stavbi knjižnice in trgovine Non-stop ugotavljajo državljanstvo, poleg stavbe Roškega hrama pa je še vedno v postopku denacionalizacije tudi stavba občine, ki jo zahtevajo usmiljene sestre Vincencija Pavelskega z Vrhnike. Vendar obstaja tu, kot pravi Makoterjeva, ovira za vračilo po 19. členu zakona, po katerem bi morali zato, ker občina nima denarja za gradnjo nove stavbe in ga tudi nima predvidenega v svojih planskih aktih, zahtevek za vračilo v naravi spremeniti v odškodninskega.
M. LESKOVŠEK-SVETE
Priznati,	da
V ribniški občini so v zadnjih nekaj letih doživeli že dva večja neuspeha, ko so skušali spraviti med seboj oba romska tabora v občini. Poskus, da bi jih preselili na skupno lokacijo, ni uspel ne le zaradi nasprotovanja krajanov izgradnji romskega naselja v Gornjih Lepovčah, marveč tudi zato, ker so si tudi Romi sami premislili. Najnovejši predlog župana Jožeta Tanka, da bi jih preselili v prostore bivšega begunskega centra oziroma bivše kasarne v Ribnici, se zato zdi mnogim v Ribnici zgolj izziv za razmišljanja o reševanju romske problematike. Županovemu predlogu oporekajo resnost predvsem zaradi neposredne bližine obrtne
cone, vendar pa tudi z vidika ugibanj, kaj bi s tem naredili oziroma kaj pridobili.
Ker so razlike med obema romskima taboroma zelo velike, bi bila po njihovem mnenju preselitev vseh Romov na skupno lokacijo nasilje nad njimi in zato slej kot prej obsojena na neuspeh. Če že rešujejo romsko problematiko, pravijo, naj torej rešujejo probleme Romov, namesto da ustvarjajo nove probleme, ki bi se ob njihovem skupnem bivanju prav gotovo porodili. V nasprotnem primeru naj si namreč v občini raje priznajo, da romskega problema ne morejo rešiti!
MOJCA LESKOVŠEK-SVETE
Kmalu med najbolj urejenimi v državi
V Kočevju dokončujejo z gradnjo kanalizacije na desnem bregu Rinže - Pomembna okoljevarstvena investicija - Še letos tudi pričetek sanacije kanala A
KOČEVJE - Najkasneje v mesecu dni bodo v Kočevju dokončali lani začeto gradnjo kanalizacije na desnem bregu Rinže. Ker bo leta pričakovana gradnja kanalizacije tako kot obstoječa z levega brega vezana na centralno čistilno napravo, bo to v Kočevju pospešilo stanovanjsko in poslovno gradnjo tudi na desnem bregu, v veliki meri pa bodo s tem rešili tudi problem onesnaževanja Rinže s komunalnimi odplakami, ki so se do sedaj stekale neposredno vanjo.
mesta kanalizacija preobremenjena in ponekod tudi že stara in dotrajana, kar so ugotovili tudi s sne-
Izgradnja kanalizacije z zadrževalnim sistemom je bila sprva ocenjena na 46 milijonov tolarjev, vendar pa bo z dodatnimi deli, ki so se pojavila med gradnjo, presegla 50 milijonov. Investitor je Komunala, ki je zagotovila 36 milijonov tolarjev iz republiške takse za'obremenjevanje voda, preostalo pa iz občinskega proračuna. Gre za okoljevarstveno izredno pomemben projekt, saj bo, kot pravi direktorica Komunale Bernarda Poje, poslej kar 95 odstotkov mesta kanalizacijsko urejeno tako, da se bodo vse odplake prečiščevale na čistilni napravi. Kot zatrjuje Pojetova, bo Kočevje to uvrstilo med kanalizacijsko najbolje pokrita področja v Sloveniji. Ker je v najbolj poseljenem delu
manji z videokamero, se bodo na Komunali še letos lotili tudi sanacije A kanala od Petrola, preko Kajuhovega naselja, vzdolž Ljub-
ljanske ceste do Kidričeve ulice. Posodobitev kanalizacijskega omrežja bo potekala v fazah. Po letos začetih delih jo bodo nadaljevali prihodnje leto z izgradnjo zadrževalnega bazena, ki bo imel dozirno vlogo, zaključili pa jo bodo predvidoma leta 2002, ko bodo z namestitvijo nove tehnologije v treh obstoječih bazenih in izgradnjo novih bazenov za prečiščevanje posodobili in razširili tudi centralno čistilno napravo.
M. L.-S.
Računalnik in turizem
Kako dalj zadržati turiste v občini Velike Lašče, razmišlja učiteljica Metka Starič
30-letnica Bridge kluba Kočevje
Med prvimi v državi in še vedno edini na Dolenjskem
kvartopirstvo. "Igra, način tekmovanja, kot tudi naslovi, ki jih lahko osvojijo tekmovalci, so podobni kot pri šahu, le da gre tu za igro s kartami,” pojasnjuje Kozinc neupravičenost predsodkov. Za razliko od bridgea kot družabne igre, ki se lahko igra tudi samo za zabavo, pri tekmovalnem bridgeu igra ni odvisna od sreče, marveč, kot pravi, podobno kot pri šahu zgolj od poznavanja igre. “Študijske literature o bridgeu je več kot za šah, vemo pa, da tudi tega ni malo,” pravi Kozinc. Na prvo mesto za dobro igranje bridgea postavlja znanje, takoj za njim pa usklajenost oziroma medsebojno razumevanje med partnerji. Zato so tudi, kot pravi, pri tekmovalnem bridgeu partnerji praviloma stalni- M. LESKOVŠEK-SVETE
KOČEVJE - Igralci bridgea iz Kočevja so bili med prvimi, če ne celo prvi v Sloveniji, ki so se pred tridesetimi leti registrirali kot klub. Bili so med ustanovitelji tri leta kasneje ustanovljene Bridge zveze Slovenije in so med devetimi klubi, ki danes delujejo v državi, še vedno edini bridge klub na širšem območju Dolenjske.
V počastitev 30. obletnice so oktobra lani pripravili v Dolgi vasi parsko prvenstvo Kočevja v bridgeu, novembra pa je v Kočevju potekal tudi del regionalnega parskega turnirja za uvrstitev v finale slovenskega prvenstva. Na njem sta Franc Gornik in Štefan Čimer osvojila 8. mesto, kar jima je prineslo uvrstitev na letošnje državno prvenstvo, ki bo potekalo od 21. do 23. januarja v Portorožu. Gornik in Čimer, ki imata z nazivom mojstrskega kandidata v kočevskem klubu najvišji rang, sta na državnem prvenstvu leta 1996 osvojila 2. mesto, kar je za kočevski klub dosedaj največji uspeh.
Kočevski bridge klub šteje 11 članov, med katerimi jih je večina klubu zvesta že vse od njegove ustanovitve. Vzrok, da ni v Kočevju kot tudi drugod po Sloveniji večjega zanimanja za bridge, predsednik kluba Marjan Kozin pripisuje predsodku, da gre za
VELIKE LAŠČE - Metka Starič je bila doslej znana predvsem kot zelo uspešna računalničarka. Med drugim je na zadnjem sejmu INFOS ’99 predstavila skupaj z učiteljico Simono Bavdek in dvema učencema, kako praktično poteka uporaba računalnika v šoli na razredni stopnji. Učiteljem in staršem je bil tako omogočen preizkus programov, ki jih v Velikih Laščah (šola Primoža Trubarja) uporabljajo pri pouku.
V zadnjem obdobju pa seje Metka Starič vključila tudi v turistično dejavnost, saj deluje v okviru nove-
I
Metka Starič, učiteljica, računalničarka in turistična delavka. (Foto: J. Primc)
ga zavoda za kulturo in turizem PARNAS, udeležila pa se je tudi študijskega krožka “Turizem na podeželju", ki gaje organizirala Vitra iz Cerknice, kjer je predstavila svoje zamisli, predvsem o razvoju mladinskega turizma oziroma delu z mladimi na področju turizma. Zavod Parnas bo deloval predvsem za turistično in kulturno promocijo občine Velike Lašče, pripravil bo predloge za več izletov po občini in tudi razne ponudbe, saj bo njegovo prizadevanje usmerjeno v to, da bi izletnike dalj časa zadržali na območju občine. Zdaj običajno le pridejo, si ogledajo Turjak, Rašico s Trubarjevo domačijo, rojstne kraje velikih slovenskih mož (Rašica-Trubar, Retje-Levstik, Podsmreka-Stritar, Velike Lašče-Javoršek) in odidejo drugam, da na območju občine od njih ne iztržijo kaj dosti. Zdaj bodo pripravili take programe, da bodo izletnike zadržali tu več ur, medtem ko za več dni še primanjkuje prenočišč. Programi bodo pripravljeni za družine z majhnimi otroki, za šolsko mladino pa bodo med drugim pripravili razne kulturne delavnice. Zamisli je seveda še več, usmerjene pa so tudi v seznanjanje mestne mladine s podeželjem, saj je znano, da mestni otroci bolj poznajo slona kot kravo.
J. PRIMC
Že lani odstotek, letos pa celo dva!?
Za skladnejši regionalni razvoj naj bi po novem namenjali 2 odstotka bruto družbenega proizvoda - Že lani financirali za skoraj 7 milijard tolarjev projektov
RIBNICA - Sklad za regionalni razvoj in ohranitev poseljenosti slovenskega podeželja, ki ima sedež Ribnici, seje v štirih letih delovanja uveljavil kot centralna ustanova, ki se ukvarja z razvojem podeželja. Aprila letos bodo objavili že peti razpis; kaj bo v njem in kolikšna bo razpisana vsota, pa ho več znanega po posvetu o izvajanju novega zakona o skladnem regionalnem razvoju, ki se je pričel danes v Radencih.
Marjan Kozinc
Od ustanovitve do danes je sklad sofinanciral 2.236 projektov. “V začetku je bilo zelo težko, saj smo imeli na voljo malo denarja, pa tudi malo pogumnih projektov,” pravi direktor Sklada Bojan Dejak. Tako so prvo leto lahko odobrili le 272 od 519 prispelih vlog, drugo leto 270 od skupno 611 prošenj, tretje 570 od 937 vlog, lani, ko so poleg kupnin prvič uspeli pridobiti tudi sredstva ministrstev za kmetijstvo in ekonomske odnose in razvoj, pa so lahko odobrili 1.124 od skupno 1.843 prispelih vlog. Lani so se namreč še pred sprejemom novega zakona o skladnem regional-
nem razvoju že delno ravnali po njem. Za klasične programe, razvojno obnovo Posočja ter kmetijske programe so porabili nekaj manj kot 7 milijard tolarjev oziroma odstotek proračuna, kar je, kot pravi Dejak, izjemen uspeh, saj so predtem za razvojne projekte in ohranjanje poseljenosti namenjali le 0,4 odstotke bruto družbenega proizvoda.
Med vidnejšimi projekti, ki so jih sofinancirali, so največji projekti razvoja hladilnic za sadje, za kar so namenili približno milijardo tolarjev, podprli pa so tudi veliko individualnih naložb ob zeleni meji. “Od Ilirske Bistrice do
Metlike smo financirali približno 100 projektov, vendar z učinki nismo zadovoljni, ker tu primanjkuje tako pogumnih projektov kot tudi povezovanja," pravi Dejak. Deloma je to posledica demografskega stanja, vendar pa tudi, kot pravi, dosedanje zakonodaje, ki za ta področja ni imela ustreznih instrumentov pomoči. Po novem naj bi bilo sedaj drugače, saj daje novi zakon, v katerem je določeno, da naj bi za skladnejši regionalni razvoj v bodoče namenjali 2 odstotka bruto družbenega proizvoda, več možnosti tudi individualnim investicijam. Novosti zakona, o katerih bodo spregovorili na posvetu v Radencih danes in jutri, pa so tudi pogoj, kot pojasnjuje Dejak, da bo Slovenija lahko pridobili evropska sredstva v okviru programa Šapard.
M. LESKOVŠEK-SVETE
MAŠ IZ NAŠIH OBČIM ftHUt
Trebanjske iveri
KRILO NAMESTO HLAČ! -Na sobotnem občnem zboru tre- I banjških govedorejcev, ki ga je I sponzorirala trebanjska kmetij- I ska zadruga, se je v Ravnikarjevi I gostilni na Čatežu zbralo okrog I 200 kmetov in gostov. Seveda se | je spet zataknilo pri iskanju par- I kirnih prostorov, ko sosednji I starejši birt ni dovolil parkirati na ozemlju njegove “države” in je v I hladnem vremenu ponoči zunaj I stražil in odganjal avtomobiliste, I češ pojdite parkirat tja, kjer boste pili... V Ravnikarjevi gostilni pa je bilo dovolj toplo (ali pa je bil vmes kakšen drug razlog!?), da so kolegi opazili kolegico - pomislite! - v krilu namesto v hlačah, kakor se je doslej vedno oblekla za v službo med moško družbo...
SUHODOLČAN KOT KOMIK - Pisatelj Primož Suhodolčan je pretekli petek znova dokazal, da je ne le dober prisatelj, temveč tudi odličen igralec komičnih prizorov. Suhodolčan (na posnetku) je povabil otroke na
tekmovanje v “smehovanju in smehihitanju”. Zmagovalci so bili vsi, tudi tisti fantič, ki je bolj zarjovel kot lev v kletki, kot pa sc zasmejal... Številno občinstvo v šentruperški telovadnici se je držalo za trebuhe ob prijetnem dogodku!
KRAJA AVTA MU NI USPELA
SEVNICA - Neznanec je 5. januarja ponoči vlomil v parkirano tovorno vozilo v Sevnici ter se z rezervnim kontaktnim ključem odpeljal v smeri Mokronoga. Izven naselja Gabrje je zapeljal na manjši parkirni prostor in obtičal v snegu in blatu. Vozilo je moral zapustiti, lastnika pa je vseeno oškodoval za okrog 500 tisoč tolarjev.
Sevniški paberki
REVIZIJA DOBRO KAŽE -Občinarjem, predvsem občinski upravi, se je odvalil kamen od srca. Računsko sodišče Slovenije je namreč pretekli petek končalo šesttedensko revizijo, med katero so preverjali poslovanje proračuna občine Sevnica od leta 1995 do 1999. Po mnenju direktorja občinske uprave dr. vet. med. Zvoneta Košmerla je bilo sodelovanje med revizorji in odgovornimi delavci občinske uprave zelo korektno. Košmerl pravi, da so že med samo revizijo odpravili nekaj pomanjkljivosti, končno poročilo pa bo nared šele čez nekaj tednov. Šele to bo pokazalo, ali “so bili revizorji v resnici prijetno presenečeni v pozitivnem smislu”, kot zatrjuje Zvone ali le tolaži sebe in bivšega župana Jožeta Peternela, čigar naglavne grehe bi nekateri radi videli tudi tam, kjer jih sploh ni. Kako slaast-na in minljiiiva je oblast...
KAJ JE POZITIVNA ZAKONODAJA IN KAJ NEGATIVNA? - To ni jasno občinskemu svetniku Rudiju Dobniku (SDS), saj je to glasno vprašal na zadnji seji občinskega sveta, ko očitno ni bil zadovoljen z odgovorom direktorja sevniškega zdravstvenega doma dr. med. Željka Halapije na njegovo vprašanje. Halapija odgovarja svetniku, da “kadrovska zasedba in ma-terialno-tehnična opremljenost zdravstvene postaje Krmelj ustreza pozitivni zakonodaji in ostalim predpisom s tega področja.” Halapija ne razume pripombe glede ustrezne opremljenosti “sobe za urgenco”, zato prosi za natančnejše vprašanje oz. pripombo. V luči tega odgovora je sledila Dob-nikova reakcija, češ, da je treba “o tem zdravstvenem domu enkrat resno spregovoriti” in vprašanje, kaj je to pozitivna in kaj negativna zakonodaja. Zgoraj omenjeni Košmerl, svetnik ZLSD in odvetnik Franc Pipan ali še kdo bi lahko kvalificirano pojasnil nesporazum, a vse tiho je bilo...
.r-
DARILO TREBANJSKIH LIONSOV MAJI - Šele lani ustanovljeni Lions club v Trebnjem je v prvi dobrodelni akciji zbiral pomoč za 6-letno slabovidno deklico Majo Lamovšek iz Šentruperta. Darilo, ki bo v pomoč Majinim staršem ob pogostih obiskih zdravnikov, je Maji in njeni mamici prejšnji petek v šentruperški šoli izročila predsednica Lions cluba Trebnje Marica Skoda, direktorica SKB banke v Novem mestu (na posnetku). Tajnik trebanjskih Lionsov, Jože Zupan, ravnatelj osnovne šole dr. Ravla Lunačka, je povedal, da bodo tako pomagali tudi drugim ljudem, ki jih mati narava ni tako obdarila z zdravjem kot večino ljudi. (Foto: P. Perc)
Strehe puščajo, zastarela oprema
V sevniških družbenih dejavnostih v letu 2000 pri šolah predvsem investicijsko-vzdrževalna dela na zgradbah in nakup opreme za učilnice, v vrtcu nujna ureditev kuhinje
SEVNICA - Iz občinskega proračuna bodo tudi letos za razliko med ceno programov in plačilom staršev zagotavljali sredstva za plače in prejemke ter za davke in prispevke zaposlenih v vrtcih in za materialne stroške. Izvajalci programov predšolske vzgoje so v sevniški občini Vrtec Ciciban in vse osnovne šole.
ZLATA POROKA MARNOVIH - Sevniški župan Kristijan Janc je v slavnostni dvorani na sevniškem gradu peteklo soboto ponovno, zgolj simbolično opravil poročni obred med prvima zlatoporočencema v letu 2000, Pavlo in Jožetom Marn z Dol. Brezovega. Tamkaj sta si zgradila topel dom in tudi oba dočakala upokojitev na železnici: Jože kot vodja železniške postaje v Brestanici, Pavla pa je bila zaposlena v administraciji. V življenju sta bila družbeno dejavna, zlasti v ribištvu, saj je Jože postal celo častni član ribiške družine Brestanica. Jože je bil rojen kot eden izmed petih sinov v Gor. Brezovem zavednim staršem, Pavla pa v Račiči pri Loki pri Zidanem Mostu. Med vojno so Jožeta nasilno mobilizirali v nemško vojsko, od koder se je po mnogih srečnih naključjih vrnil domov in sodeloval v partizanski borbi. Na posnetku: zlatoporočenca Pavla in Jože Marn s pričama. (Foto: P P)
Načrtujejo, da bi Vrtec Ciciban za 21 oddelkov dobil 149 milijov tolarjev “dotacije”, osnovne šole pa različne zneske za oddelke celoletne male šole in kombinirane oddelke. Za stroške ogrevanja, elektrike, komunale, vode in druge t.i. stalne oz. fiksne stroške bo občina v letu 2000 zagotovila dobrih 28 milijonov tolarjev, za tekoče vzdrževanje 7.784.000, za dodatne programe pa še več kot
18.281.000	tolarjev. Med temi predstavlja največji proračunski izdatek (6 milijonov tolarjev) subvencioniranje toplih obrokov za učence, varstvo vozačev bo stalo 4 milijone, sledi sofinanciranje poletne šole v naravi, sofinanciranje fakultativnega pouka tujega pouka, zgodnje učenje tujega jezika in sofinanciranje tekmovanj učencev v znanju.
Pri investicijsko-vzdrževalnih delih na zgradbah in nakupih opreme od osnovnih šol pričakuje pomoč sevniška šola Savo Kladnik
(13.152.000 tolarjev), in sicer za zamenjavo oken na centralni šoli v Sevnici v prvem nadstropju, za prekritje strehe na podružnični šoli Studenec, za nakup opreme za gospodinjsko učilnico in za polovico jedilnice. Za novo kritino krmeljske telovadnice, ureditev igrišča za atletiko, za opremo za gospodinjsko učilnico in opremo za učilnico 1. razreda devetletke bi krmeljska šola potreboala
7.450.000	tolarjev, boštanjska šola za ureditev sanitarij in centralne napeljave v starem delu šole ter ureditev prostorov in nakup opreme za dve učilnici za 1. razred devetletke 3.165.000 tolarjev, blanška šola pa za sanacijo strehe, nakup opreme za dve učilnici in jedilnico ter obnovo zunanje opreme 3.150.000 tolarjev. Tržiška osnovna šola za sanacijo fasade in obnovo električne napeljave v vseh prostorih stare šole in za nakup opreme za dve učilnici pričakuje za 2.300.000 tolarjev pomoči
iz občinske malhe, osnovna šola Ane Gale Sevnica pa 1.588.000 tolarjev za beljenje vseh prostorov, zamenjavo ploščic ter izdelavo nadstreška. Ker je potreb več, kot je predvidenih sredstev v osnutku proračuna, bodo še določili prednostno lestvico.
Na področju družbenih dejavnosti pa čaka občinski proračun še več drugih zahtevkov. V predšolski vzgoji je to ureditev kuhinje in nabavo najnujnejše opreme v sevniškem vrtcu, saj inšpektorji grozijo z zaprtjem neustrezne kuhinje. Šentjanški šoli so občinski svetniki že objubili pomoč pri izgradnji igrišča pri osnovni šoli. Zveza kulturnih društev Sevnica bo nadaljevala z obnovo grajskega kompleksa ob sofinanciranju ministrstva za kulturo v višini milijona tolarjev. Varstveno-delovni center Sevnica pričakuje sofinanciranje delovne naprave za izvajanje kooperacijskih del in drugih storitev zavarovancev, zdravstvo pa pomoč pri nabavi opreme za osnovno zdravstveno dejavnost, pri čemer računajo seveda tudi na sofinanciranje ministrstva za zdravstvo.	p	p
poznavanja potreb v občini. Pungartnik je dejal, da ne morejo čakati, kaj bo reklo ministrstvo, ali so na vrsti za naložbo v osnovno šolo Veliki Gaber, kjer je potres še poslabšal razmere v stari šoli. Osnovni šoli Šentrupert je zaželel čim hitrejši prehod na devetletko.
P PERC
PREVOZI OTROK V ŠOLO
SEVNICA - Po besedah vodje občinskega oddelka za družbene dejavnosti Jožeta Maurerja se pojavljajo vedno nove pobude za prevoze otrok v šolo: Žleteče, Metni Vrh, Podgorica, Zapužc, Jablanica, Ponikve, Grahovica, Vitrovec... Vse te zahteve pomenijo širjenje prevozov in uvajanje novih linij. To pa pomeni povečanje stroškov za prevoze, za katere občina nima neomejenih sredstev in tem zahevkom trenutno ni mogoče ugoditi. Dnevno znaša strošek občinskega proračuna za prevoze otrok 380.000 tolarjev. Nekateri svetniki bi radi na pamet “racionizirali” te prevoze, da bi morebiti iztržili kakšno točko zase oz. za svojo krajevno skupnost, zato je razprava na sevniškem občinskem svetu pokazala, da kaže celovito preučiti sleherni primer.
KRAJNC ŠE DIREKTOR PLINOVODA
SEVNICA - Tukajšnji občinski svet je soglasno sprejel sklep, da za direktorja javnega podjetja Plinovod Sevnica za 4 leta ponovno imenuje dosedanjega direktorja 41-letnega Antona Krajnca.
LOKA V NOVO LETO Z GODBENIKI
LOKA PRI ZIDANEM MOSTU - Tukajšnji KUD Primož Trubar je po odmevnih in zelo dobro obiskanih ekskluzivnih koncertih kan-tavtorja Allana Taylorja in Orlekov v lanskem decembru pričel preteklo soboto s koncertom Holidays Meeting Ouarteta, zasedbo, ki se je končno izoblikovala šele konec lanskega leta, igra pa jazz, latino, fu-sion in druge zvrsti, ki omogočajo improvizacijo. Vsi člani študirajo glasbo: Lovro Ravbar (saksofon) in Janez Gabrič (bobni) v Rotterdamu, Rok Lopatič (klaviature) v Gradcu in Matej Hotko (bas) v New Yorku. V kvartetu, ki je pritegnil pozornost poslušalcev iz Posavja in Zasavja v Loki, sta sodelovala še Tjaša Fabjančič (vokal) in Ivo Rime (tolkala). V petek, 14. januarja, bo ob 19. uri gostovala v Loki železničarska godba na pihala iz Zidanega Mosta, ki je med dolgoletnim igranjem obvladala zelo pester repertoar.
10 let okteta Lipa
TVebanjci bodo jubilej obeležili s koncertom in novo zgoščenko
TREBNJE - Oktet Lipa TVeb-nje je nastal spontano pred desetimi leti iz skupine mladih ljubiteljev glasbe in lepega petja. Kot prijatelji so večkrat zapeli v fantovski družbi in porodila se je misel o organiziranem petju. Ljubezen do ubranega fantovskega petja so želeli dvigniti na višjo umetniško raven in jo posredovati širšemu krogu poslušalcev, zato so v januarju 1990 ustanovili oktet. Simbolično ime Lipa si je oktet nadel po slovenskem narodnem drevesu, tudi da bi poudarili zakoreninjenost v tradicijo slovenske narodne pesmi, hkrati pa odprtost za rast v zahtevnejše umetniško poustvarjanje.
Oktet Lipa, ki ga že od vsega začetka vodi umetniški vodja Tone Strmole, se je v svojem desetletnem delovanju predstavil z vrsto samostojnih koncertov, nekaj televizijskimi in radijskimi nastopi ter številnimi priložnostnimi nastopi na raznih
prireditvah po Sloveniji, gostovali pa so tudi pri slovenskih rojakih v Berlinu. Ob jubileju so svoje delo kronali z izdajo CD plošče.
“V soboto, 15. januarja, ob 19. uri bomo priredili v trebanjskem kulturnem domu slavnostni jubilejni koncert, s katerim želimo obeležiti 10-letnico našega umetniškega delovanja in bo nekakšen presek najlepših pesmi našega repertoarja iz svetovne in predvsem iz domače glasbene zakladnice. Na koncertu bomo prvič javno predstavili našo novo CD ploščo “Zbori rumena rž”. Na njej smo ujeli nekaj zvočnih podob iz našega obširnega pevskega repertoarja in jih trajneje zapisali nam v spodbudo k nadaljnjemu zorenju, vsem ljubiteljem slovenske pesmi pa kot jubilejno darilo, z željo, da bi še dolgo donela. Vstop bo prost,” vabi umetniški vodja Tone Strmole.
P P.
S smehom in veseljem v novi vrtec
V Šentrupertu na osnovni šoli dr. Pavla Lunačka odprli razširjen vrtec Čebelica • V vrtcu bo februarja še 18 otrok - Zahvala občini in županu Cirilu Pungartniku - Pisatelj nasmejal občinstvo do solz
ŠENTRUPERT - Pred 20 leti, natančno 1. septembra 1979, ko je šentruperška osnovna šola dr. Pavla Lunačka ob telovadnici dobila še vrtec, so upali, da bo vrtec dovolj prostoren dlje kot prvo desetletje, ko so starši še zlahka dobili v vrtcu prostor za svojega malčka. Drugače pa je bilo v zadnjih letih, ko so morali starši čakati tudi več kot eno ieto na sprejem svojega nadobudneža v Čebelico.
Arhitekt Blaž Slapšak, ki očitno veliko da na svoje korenine, je ob koncu leta 1995 naredil rojakom osnutek novega oz. razširjenega vrtca. Takrat je bil trebanjski župan Ciril Pungartnik in načrtov, “naših sanj”, kot je vzneseno dejal ravnatelj šole Jože Zupan ob petkovem odprtju razširjenega vrtca, “ni bilo mogoče uresničiti, dokler ni zopet postal župan Pungartnik”. Vrtec je dogradilo Gradbeništvo Zupančič, da pa je vse potekalo tako, kot mora, je skrbel predsednik sveta KS Šentrupert Peter Frelih, ki ima v Ljubljani svojo projektantsko firmo. Trebanjska občina je prispevala za naložbo - ta bo omogočila, da bo v vzgojno-varstveni enoti šentru-perške šole Čebelica po tehničnem prevzemu objekta v februarju 18 otrok več, skupaj že 40 - po besedah direktorja občinske uprave Janeza Slaka 25 milijonov in še poltretji milijon za opremo. Vsem vrtcem v občini je za tekoče inve-
sticijsko vzdrževanje občina nakazala še 7 milijonov tolarjev. Sicer pa tako močne posadke na šentruperški šoli, kot je bila ob odprtju razširjenega vrtca, po besedah ravnatelja Zupana še ne pomnijo, saj je bila v njej med drugimi tudi vodja oddelka za družbene dejavnosti Branka Kržič, Zupan pa se je zahvalil tudi Majdi Ivanov, direktorici Doma starejših občanov v Tfebnjem, ki je imela vedno razumevanje za vzgojo in izobraževanje, ko je bila dolga leta na občini.
Župan Pungartnik je poudaril, da so bile razmere glede predšolskega varstva v Šentrupertu že na meji dopustnega, zato je občina prisluhnila tej potrebi po razširitvi vrtca. Bolj kot prisotni svetovalki Ministrstva za šolstvo in šport Alenki Pavlovec in vodji območne enote Zavoda za šolstvo Novo mesto Ivanu Mirtu pa je bila namenjena županova kritika ministrstvu zaradi prepočasnega pre-
ŠENTRUPERČANOM SE JE SMEJALO - V pestrem in bogatem kulturnem programu so sodelovali vrtičkarji z vzgojiteljico Nado Kos, mlajši otroški pevski zbor pod vodstvom Tjaše Brcar in ob spremljavi pianistke Damjane Zupan ter plesna skupina. Do solz pa so se otroci in ostali prisotni nasmejali ob nastopu najbolj zaposlenega sezonskega pisatelja Primoža Suhodolčana in se poveselili ob petju priljubljene Romane Krajnčan. (Foto: P Perc)
ŠPORTNIK LETA V SEVNICI - Sevniški radio je v soboto, 8. januarja, na veliki športno-glasbeni prireditvi razglasil športnika leta 1999 v občini. Po oceni poslušalcev, ki so lahko glasovali po telefonu ali po pošti, je najboljši športnik leta karateist Marko Stopar (na posnetku pomaga urednici Nadi Černič Cvetanovski pri žrebanju poslušalca), pred Stojanom Tomažičem in Danilom Liscem (vsi Karate klub Sevnica). Za najboljšo športnico so poslušalci izbrali atletinjo Janjo Pungerčar, sledita ji Klavdija Tomažin in Alenka Radej (vse Atletski klub Sevnica). Za najboljšo ekipo so poslušalci izbrali rokometni klub, sledi mu Klub malega nogometa (KMN) in na 3. mestu Atletski klub Sevnica. Športno uredništvo radia pa je po strokovni presoji ocenilo, da je najboljša športnica Tina Grabnar (Strelska družina heroja Maroka, Sevnica), najboljši športnik Silvo Koželj (Karate klub Krško) in najboljša ekipa KMN Sevnica. Na prireditvi je uvodoma spregovoril o pomenu športa sevniški župan Kristijan Janc, nastopili pa so Bumie band, mažoretke iz Radeč, posavski plesni klub Lukec, sevniške gimnastičarke in društvo borilnih veščin Ipon Rucanor. (Foto: P Perc)
[ K škc novice
NI BILO DEMONSTRACIJ ■ V težko pričakovani večnamenski hiši na Raki bodo jutri odprli gostilno. Sicer so se prav v zadnjih dneh začeli v to zgradbo vseljevati prvi lokali. V stavbi zato že posluje tudi pošta, ki se je sem preselila s trga iz stare razpadajoče hiše. Pošto na Raki so preselili v popolni tajnosti, čeprav so v preteklosti pošte v naših logih odpirali z velikim pompom. No, zakaj so na Raki naredili vse tako na tiho, domačini prav dobro vedo. Če bi datum selitve pošta dala na veliki zvon, bi nekaj najbolj domoljubnih Račanov organiziralo protestne demonstracije zaradi selitve. Tako pa demonstracij ni bilo.
RADIO - Tisti, ki so o radiu, ki oddaja v Krškem, rekli, da je krški in krščanskodemokratski, niso imeli čisto prav. Radio namreč ni v celoti krški in je tudi liberalnodemokratski.
POSEBNOSTI - Gozdovi na območju Krškega so res nekaj posebnega. Tako spada med redke naravne posebnosti nižinski močvirni jjozd na robu Krškega polja. Se bolj neobičajen je gozd ob cesti proti Planini v Podbočju. Tam so med podrastjo, osamljenimi živalskimi vrstami in lepim drevjem tudi avtomobili. Lastnik je še neznan, vendar ga bodo razkrinkali v naslednjih tednih.
I Z M A
I rl OBČIM j
Novo v Brežicah
BREŽIŠKA PORODNIŠNICA - Minister za zdravstvo dr. Marjan Jereb je v ponedeljkovem televizijskem pogovoru spet omenjal brežiško porodnišnico, češ da je to majhna porodnišnica. Ko so ga vprašali, ali jo bo zaprl, je rekel, da je še ne misli zapreti, dokler bo imela vsaj toliko dela, kot ga ima doslej. Brežičani morajo ministrove besede razumeti zelo dobesedno. Ker nosečih Hrvatic v brežiško proodnišnico ni več toliko kot včasih, ker krških bodočih mamic ni veliko, ker iz Šmarja pripeljejo žensko s popadki bolj redko, bodo morale Brežice predvsem same poskrbeti, da bo imela njihova porodnišnica dovolj dela. Kot se je izvedelo, so Brežičani in Brežičanke že zagrizli v to sladko jabolko.
ZMAGOVALEC - Ko je nedavno prišel glavni direktor Mercatorja Zoran Jankovič v Brežice polagat temeljni kamen za novo veletrgovino, so mu iz občinskega vrha vzkliknili: “ Mercator je naš! Mercator je naš pa ni moglo vzklikniti “Posavje”, najmočnejše brežiško trgovsko podjetje, saj je Mercator kupil “Posavje” in ni bilo obratno. V kratkem bo v Brežicah vse samo še Mercator. Po Dolenjkini trgovini je v Mercatorjevem lastninskem mlinu končala tudi Jestvina iz Dobove in Slovenske vasi. Samo še to je manjkalo, da bi bežiška občina dala zasaditi ob glavni cesti cvetlično gredo z večbarvnim napisom Mercator - 50 let. Do take grede ni manjkalo več veliko.
KONTRABASIST
BREŽICE - V torek, 18. januarja, bo ob 19.30 v Prosvetnem domu na programu monoko-medija Kontrabasist v izvedbi dramskega igralca Slavka Cerjaka. Predstava je v okviru gledališkega abonmaja in izven.
I* hntllSki ponod Ni$NlC£|
V času od 22. decembra 1999 do 9. januarja 2000 so v brežiški bolnišnici rodile: Nataša Dimc s Senuš - Mateja, Mihaela Kro-šelj iz Pesja - Miha, Metka Krz-narič iz Stareg Grada - Evo, I re-navKoren iz Hrastja ob Bistrici - Žana, Anica Germovšek iz Pišec - Domna, Lidija Tomažič iz Primoža - Adrijano, Minire Aliji iz Brežic - Diellzo, Marija Pavkovič z Artcga - Miha, Marija Novak iz Zakota - Nejca, Darja Čakar iz Krškega - Kajo, Barbara Smolej-Fritz iz Krškega - Evo, Marjetka Vretič iz Črnca - Tjašo, Teja Leben iz Dobove - Lovra, Ana Praten-grazer iz Kunšperka - Nežo, Romana Vodopivec iz Gorenje vasi - Janjo, Ksenija Verstovšek-Radoš iz Radoviče - Damijana, Martina Tomažič iz Znojil -Dejana, Klara Škoberne iz Oplotnice - Miha, Kcistina Burja z Jesenic na Dolenjskem -Tilna, Tatjana Hribar iz Bušeče vasi - Tjašo, Zlatka Jurkovič z Lok - Boža, Marjana Čebular z Loga - Tadeja, Damjana Molan iz Krškega - Nejca, Nastja Bo-golin iz Spodnjih Dul - Tjašo.
Čestitamo!
Lovska disciplina lani ni popustila
Če ni uradniškega dela, se lovci lahko več posvečajo naravi in divjadi - Lovska zveza Posavja za več jerebic na Krškem polju - Pozornost lepemu obnašanju dobrega lovca
KRŠKO - Lovci, povezani v Lovsko posavsko zvezo, se bodo tudi v letu 2000 lahko posvečali naravi in divjadi in ne pretirano uradniškemu delu. Vsaj novih stanovskih predopisov jim ne bo treba pisati po novem. Prepričani so namreč, da v pravkar začetem letu ne bo sprejet nov zakon o lovstvu, saj bodo stranke izgorevale v pripravah na volitve in jim bo zmanjakalo moči za sprejem nove zakonodaje o lovstvu. Tako se lovcem po družinah ne bo treba pretirano ubadati s spreminjanjem svojih notranjih dokumentov. Vendar ne bo zatišja na pravih
delovnih terenih posavske zelene bratovščine. Lovska zveza Posavja bo, kot predvideva z letošnjim delovnim načrtom, proskrbela med drugim, da bo na Krškem polju že to leto zaživelo več jerebic. Komisija za gojitev in gospodarjenje pri lovski zvezi si je za povečanje tovrstne ptičje jate prizadevala že lani.
V letu 2000 še posebej ne bo miru za jeklene cevi pušk posavskih lovskih strelcev, saj bodo člani lovskih družin vadili za nastop ob 50-letnici lovskega strelstva. Družine morajo ob tem tudi doseči predpisano število ur stre-
n
m;
ZIMA OSTANE PRED VRATI - Stanko in Tončka Završek v domači kuhinji na Dolnji Prekopi. Zunaj pred vrati ostaja meglena in mrzla zima. v kakršnih se je tesar in cestar Stanko vozil leta z mopedom v službo, kamor je pač naneslo. Takratni mraz v kolena in ledeni sneg v obraz sta bila mogoče za kaj dobra, za Stankovo zdravje gotovo ne. (Foto. M. L.)
Pod njim toliko vode, on pa suh
Tesar, ki je bil cestar
DOLNJA PREKOPA - Mraz je tak, da je led prekril potoke in mlake. Krka ni zamrznila, zato se preko reke tudi to zimo ne da po ledu, ampak morate po mostu.
Mostov na Krki je kar nekaj, med temi so tudi še leseni. Eden od tistih tesarjev, ki je delal in popravljal lesene mostove na Krki, je Stanko Završek z Dolnje Prekope.
Završek je bil 36 let zaposlen pri Cestnem podjetju Novo mesto. V tem času je s sodelavci velikokrat delal na mostovih čez čjo dolenjsko reko. Most
je bil mostu podoben, naj je bil tisti v Cerkljah ob Krki, v Podbočju ali “tercialski” ali kateri drugi v Kostanjevici na Krki. Vsak od mostov je imel kajpak, ograjo. No, po taki ograji je šel svoj čas Stanko Završek. V cirkusu bi mu na taki centimetrski brvi dali za ravnotežje v roke palico. Stanko je v tistem svojem cirkusu na ograji nad vodo imel v roki samo tesarski kotnik, čisto navaden “vinkel”. Prišel je od enega brega Krke dovdrugega in dobil stavo.
Žena Tončka mu je takrat verjetno na skrivaj zaploskala,
čeprav si je o cestarskih stavah najbrž mislila svoje.
M. L.
Na lanskem prvenstvu
1	• 1 * 1 VIVl » II IV«
slavili brežiški ribici
Lov rib s plovcem
BREŽICE - Dejstvo je, da ribarjenju januar ni posebej naklonjen, vsaj ne v brežiških in okoliških loviščih, toda ob letni inventuri lanskega dela zaprašeni spisi ribiške družine v Brežicah razkrijejo za ribiče marsikaj pomembnega. Ribiška družina Brežice je lani pod pokroviteljstvom občine Brežice orga-
nizirala republiško tekmovanje v lovu rib s plovcem na Krki za pokal brežiške občine. Med 15 sodelujoči-
mi ekipami, med katerimi je bila tudi hrvaška, je prehodni pokal osvojila družina gostiteljica.
V ekipni razvrstitvi je dosegla 2. mesto ribiška družina Trbovlje in 3. novomeška. V tekmovanju posameznikov je bil v sektorju A najboljši Srečko Lamut iz RD Novo me-
sto, v sektorju B Peter Dimitrovski, rju C
RD Brežice), v sektorju D Beno
v sektorju Č Branko Zorko (oba
Kostanjšek in v sektorju E Drago Pfejfer (oba iz Cafe kluba Sevnica).
Ijanja, čemur se ne bodo upirale, saj jih čaka potlej tudi posavsko lovsko strelsko prvenstvo.
Ko puška govori, lovec sicer molči, vendar mora tudi tedaj misliti na napisana in nenapisna pravila lovskega lepega vedenja. Zato bo posavska zelena bratovščina med letom morala poslušati predavanji o etičnem kodeksu slovenskih lovcev in o gospodarjenju z jelenjadjo. Vsaj z obveščanjem o predavanjih in o drugih akcijah ter pri oskrbi z različnimi informacijami članstvu bo imela zveza letos manj težav kot v preteklosti, saj je lani ob vselitvi v nove prostore v Krškem dobila tudi računalnik in še nekaj druge informacijske tehnologije.
Pritožbena disciplinska komisija pri Lovski zvezi Posavja je lani-prejela v reševanje 7 zadev. V enem od navedenih primerov je potrdila sklep o disciplinski kazni, ki jo je izrekla disciplinska komisija v lovski družini. V treh primerih je zadevo vrnila lovskim družinam. Preostale primere komisija zveze še rešuje. Število lanskih disciplinskih prekrškov v posavski lovski organizaciji je približno enako dotedanjemu.
M. L.
K prijateljstvu sodi tudi skupinski pogovor
“Nekaj bi vam rad povedal”
KRŠKO - Zveza prijateljev mladine Krško že nekaj let izvaja projekt Nekaj bi vam rad povedal, s katerim uresničuje svojo širšo zamisel o tem, kako bi otroci dejavno preživljali prosti čas. “Nekaj bi vam rad povedal” je namenjen osnovnošolcem, starim II do 14 let. “S projektom želimo doseči, da bi mladi spregovorili o svojih stiskah, strahu, o tem, kako doživljajo šolo in družino. Zanima nas, kako gledajo na svojo prihodnost, droge, alkoholizem, brezposelnost, skratka, kakšna je njihova podoba sveta. Zato smo razpisali kar nekaj natečajev na omenjene teme. Prispevke smo zbrali v knjižicah z naslovom Nekaj bi vam rad povedal. Tu zbrani prispevki povedo res veliko,” pojasnjuje projekt Vida Ban, sekretarka ZPM Krško.
Glas mladih želi ZPM slišati tudi na otroških parlamentih, predlanski je imel naslov Otroci in mediji, lanskega so sklicali na temo Spolnost in aids.
Omenjena krška organizacija bo letos zamisel o dejavnem preživljanju prostega časa otrok uresničevala tudi s pogovornimi delavnicami. Eno od sporočil teh skupinskih pogovorov o najrazličnejših žgočih življenjskih problemih bo, naj ljudje razmišljajo pozitivno o življenju, pa bo na svetu marsikatera osebna stiska manj.
M. L.
Z društvom je bolezen milejša
Društvo diabetikov Posavje - Brežice želi vključiti čim več ljudi ■ “Samozavesti diabetikom, da se ne bi bali iti od hiše” - Predsednik Ivan Živič: Društvu ne zapirajo vrat
BREŽICE - “Naše društvo diabetikov pripravlja izobraževanja o tem, kaj je sladkorna bolezen. In če bolezen že ima, kako naj človek ravna, da bo lahko delal in živel. Ti napotki se nam zdijo nadvse koristni in prav zato si v društvo želimo vključiti čim več ljudi." Tako razlaga delo in pričakovanja Društva diabetikov Posavje - Brežice Ivan Živič, predsednik.
Ljudje radi prisluhnejo tistemu, kar želi društvo povedati o sladkorni bolezni. Dokaz temu so dobro obiskana vsakoletna srečanja, kakršno je društvo tudi proti koncu lanskega leta pripravilo pod pokroviteljstvom Term Čatež v prostorih tega hotelsko-turistič-nega podjetja na Čatežu ob Savi. Na srečanjih namreč vsakič pripravijo med drugim tudi strokovna predavanja o diabetesu. Z boleznijo, ki v Društvu diabetikov Posavje - Brežice povezuje okrog 700 članov, se ukvarjajo načrtno in natančno tudi ob drugačnih priložnostih. “Društvo med letom organizira predavanja o bolezni. Pripravlja tudi ekskurzije, ki so dobro obiskane. Ta potovanja so
svojevrstna dopolnitev običajnih predavanj. Vlila naj bi samozavest diabetikom, da se ne bi bali iti od hiše. Tudi na ekskurzije gredo zato z nami medicinske sestre in največkrat tudi zdravnica. Ko smo bili na ekskurziji, je dr. Zorkova izkoristila čas med vožnjo za predavanje nalašč za take priložnosti. Na vseh avtobusih je potnikom namreč povedala, na kaj mora biti pozoren sladkorni bolnik, ko se odpravi na potovanje,” pravi predsednik Živič.
Po besedah Ivana Živiča imajo člani društva dosti prednosti pred nečlani. Če nič drugega, imajo več informacij o bolezni, dobra informacija o tem pa je včasih odločilnega pomena, kot pravi predsed-
*
PRIŽGIMO LUČ - Učenci OŠ Leskovec pri Krškem smo se o božiču in novem letu odpravili s člani RK obiskat starejše občane v krški Dom starejših občanov. Predstavili smo se s kratkim programom. Nemočne občane smo obiskali v sobah, zanje izdelali čestitke, jih razveselili s petjem in dobrimi željami. V želji, da prižgemo v srcih starejših občanov svetlobo, luč veselja in sreče, smo se učenci z veseljem odpravili na obisk. Upamo, da nam je tudi uspelo. (Besedilo Aleksandra Gajšek in Tanja Pernar)
POZDRAV OB VSTOPU V LETO 2000 - Proslavi na Velikem Trnu, ki je delovala kot iz ljudske duše vzet iskren pozdrav novi dobi, so zaploskali poleg domačinov tudi številni gostje. Marija Gabrijelčič iz Novega mesta je izrekla organizatorjem pohvalo. Na sliki: mešani pevski zbor z Velikega Trna. (Foto: M. L.)
Prej kri in meso, zdaj duh
Na Velikem TVnu proslavili vstop v leto 2000 ■ “Lepo je, če je zaupanje” - Slovenstvo je krščanstvo
nik društva. Kot organizacija z jasnim delovnim načrtom posavski sladkorni bolniki po Živičevih spoznanjih lažje poiščejo podporo pri državi in v občinah. Predsednik ne skriva zadovoljstva nad doseženim ugledom društva. “Kjer koli smo sc oglasili za podporo društvu, so nas sprejeli in
• Ivan Živič: “Želimo, da se ob bolnikih vključijo v društvo tudi ljudje, ki niso diabetiki. V društvu lahko izvedo marsikaj o sladkorni bolezni in tudi o tem, kako se obvarovati pred njo."____________________________
nam pomagali. Tudi v vseh treh občinah, Brežicah, Krškem in Sevnici, smo dosegli, da smo kot društvo enakopravno udeleženi pri delitvi proračunskega denarja.”
M. LUZAR
VELIKI TRN - V dvorani na Velikem Trnu so v nedeljo z dobro obiskano prireditvijo, ki stajo organizirala krajevna skupnost Veliki Trn in fara sv. Duh v sodelovanju z aktivom kmečkih žena, proslavili vstop v leto 2000. Pevci pod vodstvom Janka Gabriča, citrarka in govorniki so poskrbeli, da je bil pozdrav kar najbolj svečan.
Franc Lekše, predsednik sveta krajevne skupnosti, je v pozdravu dejal, da ljudje v krajevni skupnosti složno delajo v skupnih akcijah. “Lepo je delati, če imaš zaupanje ljudi.”
Z dobrimi mislimi o domačih krajih je pred zbrane stopila tudi tukajšnja rojakinja Marija Krejan, avtorica knjige “Vse sorte je že blou” in nekaterih drugih. Kreja-nova seje nekako zaobljubila krajem in ljudem pa običajem, izmed katerih je odšla študirat v svet in kamor se je vrnila. Žal ji je, da na Velikem Trnu ni več nekdanje osnovne šole. Rada pa se spominja prijetnega življenja, kot je bilo nekdaj v teh krajih. Ljudje so delali na zemlji in kmetijah, pesem jim je odnašala utrujenost, molitev
SEKSI PLESALKE IN MISTER TERMOPOLISA
ČATEŽ OB SAVI - V Clubu Termopolis v Termah Čatež se bo danes ob 21. uri začel večer zimzelenih melodij s prostim vstopom, jutri ob 22. uri pa bo d.j. Matjaž začel Latino night. Na sobotnem termopolis party, ki se bo začel ob 22. uri, bodo za obiskovalce poskrbeli s seksi gogo plesalkami, nagradnimi igrami, izborom mistra Termopolisa in drugimi presenečenji.
MILKO VERŠEC PONOVNO PREDSEDNIK SDS V BREŽICAH
BREŽICE - Na volitvah, ki so jih opravili v brežiškem občinskem odboru Socialdemokratske stranke, je bil za predsednika stranke enoglasno izvoljen Milko Veršec. Veršec je bil predsednik tudi doslej. Delo omenjene stranke je ta čas usmerjeno v priprave na volitve v državni zbor.
jim je bila uteha, upanje in pomiritev. “Kaj od tega kulturnega bogastva bomo odnesli v tretje tisočletje? Lahko prižgemo vsaj drobno lučko, da preženemo temo. Ostanimo zvesti zemlji, kulturi in veri naših prednikov, pa bo,” je predlagala Krejanova.
Metod Oblak, župnik fare sv. Duha, se je potrdil na prireditvi kot dober pridigar. Zanj je krščanska vera tisto, kar je ohranilo slovenstvo in mu oblikovalo tudi pogled na lepoto življenja in bivanja. Narod in njegovi prazniki po njegovem ne obstanejo brez kulture. Zato se zdi Oblaku samoumevno, da se je dozdaj bil boj “za preživetje, za kri in meso” in da bo tretje tisočletje “boj za duhovno preživetje”. V svojem duhovnem nagovoru na nedeljski proslavi v čast prihajajočemu tisočletju je župnik Oblak omenjal ime posavskega rojaka in nekdanjega ljubljanskega župana inž. Jožeta Strgarja in njegovo knjigo Od vrtnarja do župana.
M. LUZAR
otobna volila
Voznp na lastno odgovorim
MOST V BORŠTU - Prebivalci Boršta pri Brežicah so v preteklosti večkrat opozorili, da se v Borštu pogreza most čez Krko. Tistega, ki bi most popravil, dozdaj še ni bilo na spregled, zato pa so pristojni dali postaviti na začetek mostu tablo, ki jo kaže fotografija. Opozorilo “Vožnja na lastno odgovornost" deluje toliko bolj srhljivo, kolikor bliže se pripeljete z avtom sredini reke. Pogumnih šoferjev ne manjka, saj je v teh dneh sneg na mostu dobro zvožen. Doklej bo šlo še tako po sreči? (Foto: M. L.)
0«n
sl
h
Pritisk na upokojitve je pojenjal Predilci skupno v razvoj
Seminar o novostih v pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki ga je pripravilo regijsko Društvo za kadrovsko dejavnost, je privabil okrog 120 udeležencev
V litijski predilnici bo deloval razvojni center predilne industrije - Med ustanovitelji Novoteks Tkanina
PIVOVARNA NOVAČI
LJUBLJANA - V Pivovarni Union se dobro zavedajo, na katera vrata je treba potrkati, da bi izboljšali prodajo svojih pijač. V minulem letu so odprli vrata v tovarno 180 skupinam srednješolcev. Med več kot 8.000 obiskovalci je bilo tri četrtine dijakov srednjih gostinskih in trgovskih šol. Lani so prvič pripravili kviz o poznavanju piva in Pivovarne Union ter vse dijake srednjih gostinskih in trgovskih šol, ki so dosegli odličen uspeh, na posebni prireditvi nagradili z ročnimi urami. Z znakom Pivovarne Union, seveda.
NOVO MESTO - Slovenija ima 470.000 upokojencev, od katerih je kar polovica mlajših od 65 let in hi torej v večini drugih držav še delali. Mladi so tudi zavarovanci, saj so skoraj vse ženske, starejše od 50 let, že upokojene, po 55 letu pa so tudi moški le redko še zaposleni. V zadnjih 10-ih letih seje število upokojitev na leto od 20.000 povečalo kar na 45.000, zdaj pa seje spet umirilo pod prvotnim številom.
“Pred sprejemom novega pokojninskega zakona ni bilo posebnega pritiska na upokojevanje, kakršnega smo bili sicer vajeni pred uvedbo sprememb,” je na seminarju o novostih v pokojninskem in invalidskem zavarovanju povedal Marko Štrovs, svetovalec vlade v ministrstvu za delo. Seminar je pretekli četrtek pripravilo Društvo za kadrovsko dejavnost Dolenjske in Bele krajine ter nanj z aktualno temo privabilo preko 100 udeležencev.
STROŽJE DO INVALIDSKIH UPOKOJENCEV - Na seminarju v Novem mestu, kjer sta o novostih v sistemu pokojninskega in invalidskega zavarovanja govorila Miran Kalčič, namestnik direktorja ZPIZ (levo), in svetovalec vlade Marko Štrovs (desno), so precej zanimanja zbudile tudi novosti pri invalidskem upokojevanju. Med pomembnejšimi so na primer kontrolni pregledi, ki bodo po letu 2003 obvezni na vsakih pet let za vse, ki bodo ob invalidski upokojitvi mlajši od 45 let. (Foto: II. D. G.)
Naš pokojninski sistem se financira sproti, kar je zaradi neugodnega razmerja med zaposlenimi in upokojenci težko. Prispevna stopnja za pokojninsko zavarovanje je visoka, stalno pa naraščajo tudi stroški za pokojninsko zavarovanje v bruto domačem proizvodu. V 15-ih letih so se kar podvojili in zdaj znašajo že 15 odst. BDP. Kot je povedal Štrovs, je starejše generacije glede na številno generacijo srednjih let relativno malo, a nerodne je, da je najmlajših vse manj. Lansko leto se je v naši državi rodilo 18.000 otrok, ki bodo čez 20 let sposobni za delo, takrat pa bo za upokojitev zrelih celo 35.000 oseb, ki so zdaj stare 45 let.
Čeprav poznavalci že zdaj napovedujejo, da sedanji zakon prav zaradi zgoraj navedenih podatkov ne bo zdržal dolgo, morda največ 10 let, kljub vsemu prinaša precej novosti. Zakon v prvi vrsti popravlja obstoječi pokojninski sistem, tako da širi krog zavarovancev, spreminja njihove obveznosti, pogoje za upokojitev in odstotke za odmero pokojnine. Udeleženci seminarja so se natančno seznanili s temi novostmi in z njihovim postopnim uvajanjem, s spremembo vdovske pokojnine v družinsko pokojnino, z uvedbo državne pokojnine ter z novostmi pri invalidskem upokojevanju.
Kot je razložil drugi od predavateljev, namestnik generalnega direktorja Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Miran
Avto Kočevje pridobil ISO 9002
Certifikat kakovosti jim je uspelo pridobiti v samo letu dni - Velja za transport in mehanično delavnico - Reorganizacija podjetja jim je znatno olajšala delo
KOČEVJE - V družbi Avto Kočevje, ki sodi med večje prevoznike v državi, so v preteklem letu uresničili vse načrtovano: že v prvi polovici leta so dokončali obnovo voznega parka, v nadaljevanju leta v celoti posodobili računalniško in programsko opremo ter telekomunikacijski sistem, skoraj oh samem izteku leta pa so k uspešnemu tekočemu poslovanju dodali še pridobitev certifikata ISO 9002.
“Pridobitev certifikata so od nas zahtevali naši partnerji, in ker so nas bili pripravljeni čakati, smo se novembra 1998 odločili, da bomo storili vse, da ga pridobimo čim-prej,” pravi vodja sistema kakovosti v Avtu Kočevje Rado Devjak. Običajno je za pridobitev standarda kakovosti potrebno 18 mesecev, v Avtu Kočevju pa jim je to uspelo v samo letu dni. “Za nas to ni bil obroben, ampak eden glavnih projektov v preteklem letu,” pravi
Devjak in dodaja, da so ga postavili ob sam bok modernizaciji voznega parka, ki je bila v skladu z že leta 1995 sprejeto vsebino dolgoročnega plana podjetja, ki temelji na specializaciji za prevoz tovora s težkimi tovornimi vozili na evropskih linijah, glavna naloga podjetja tudi v preteklem letu.
Po težavah v začetku 90. jet, ki so prekinile, več kot 40-letno uspešno poslovanje in leta 1994 podjetje skoraj privedle v stečaj.
KAKO KAZE NA BORZI?
Poskočno	v
Letošnje leto je vneslo v borzno trgovanje nekoliko več živahnosti. Zelo razveseljivi so rastoči tečaji, saj se le redkim delnicam ni okrepila vrednost. Manj ohrabrujoči so tečaji državnih obveznic, ki so ob koncu leta po-rastli, ker se je zaradi uveljavljanja davčnih olajšav povečalo povpraševanje fizičnih oseb.
Prav vzpodbudni so tečaji farmacevtskih delnic, saj Krkine presegajo 27.500 SIT in Lekove
35.000	SIT. Močno se je okrepil tudi tečaj Petrolovih delnic in presegel 25.500 SIT. Cena Lukinih delnic se giblje od 3.050 do 3.100 SIT, delnic Intereurope pa okrog 1.450 SIT, kar je posledica novega menjalnega razmerja. Rekordno vrednost so dosegle tudi Mercatorjeve delnice, katerih vrednost je presegla 14.500 SIT. Ta družba namreč ocenjuje, da je preteklo leto zaključila z 2 milijardama tolarjev dobička, medtem ko naj bi ga letos ustvarila še milijardo več.
Iz dneva v dan se krepi tudi vrednost delnic na OTC trgu. Znatno rast so zabeležili skoraj vsi pidi. Močno se je povečala tudi vrednost praznih pidov, in sicer na preko 37 SIT za delnico, kar je več kot 20-odst. rast e zad-
njem mesecu. Zaslužki so lepi celo pri polpraznih pidih, katerih vrednost se približuje 50 tolarjem, medtem ko delnice Atene že presegajo 55 SIT, Infonda Zlata 54 SIT in Maxime 52 SIT. Nekoliko nižja je rast vrednosti manjših pidov. Med polnimi pidi imajo še vedno največjo vrednost delniceTriglava (okoli 95 SIT), sledijo jim delnice Primorske družbe (94 SIT) in NFDI (okoli 84 SIT). Okrepili so se tudi pokojninski boni in dosegli vrednost 52 SIT.
Omenjena rast delnic je posledica živahnejšega trgovanja in ne le svežnjev, kot se je to dogajalo decembra, saj se je hkrati z rastjo tečajev povečal tudi obseg trgovanja. Tečaji večine delnic so bili namreč zadnje čase izjemno nizki, nekateri celo najnižji v zadnjem letu, čeprav za to ni bilo pravih razlogov.
V tem letu so se v kotacijo A na novo uvrstile delnice družbe Sava, ki se iz dneva v dan krepijo in se zvišujejo preko napovedanih tečajev 19.000 SIT.
LJUDMILA BAJEC Dolenjska borznoposredniška družba Novo mesto Tel. (068) 371-8221, 371-8228
Kalčič, bo v začetku leta 2002 obvezno dodatno poklicno zavarovanje nadomestilo sedanji sistem beneficirane delovne dobe. Približno polovica od 35.000 delavcev, ki so zdaj vključeni v ta sistem, bo potem še naprej ostalo v starem sistemu, druga polovica (tisti z manj delovne dobe) pa bo na nevarnejših delovnih mestih dodatno zavarovana po novem sistemu.
O dodatnem prostovoljnem pokojninskem zavarovanju bo še veliko govora, saj zavarovancem zmanjšuje osnovo za dohodnino, delodajalcem pa osnovo za davek na dobiček. To naj bi bila dovolj močna vzpodbuda, da bi ta sistem zaživel, toda, kot je poudaril Kalčič, zdaj še ni mogoče reči, kdaj se bo to zgodilo. Država mora prej še natančneje opredeliti, kdo bo upravljal s temi pokojninskimi skladi, podeliti koncesije in spraviti v življenje pokojninske načrte za tak način varčevanja za starost, ki jih morajo pripraviti delodajalci.
B.	D. G.
so v Avtu Kočevje leta 1995 pričeli z reorganizacijo, ki je bila naravnana v smeri urejenega delovanja podjetja. Kot pravi Devjak, je tudi to v veliki meri pripomoglo, da so certifikat pridobili tako hitro. Tako so lahko že od septembra do konca novembra lani v podjetje uvajali postopke, prilagojene standardu kakovosti, temu pa je sledil dvodnevni izpit, ki so ga opravili pri TUV-Management Service iz Munchna. “Certifikat nam bo omogočil, da bomo obdržali naročnike, ki so že do sedaj zahtevali kvalitetno opravljeno storitev, odpira pa nam tudi vrata za pridobitev novih, za katere je nujno, da imajo zanesljivega partnerja,” pravi Devjak. Za podjetje sili zaposlenimi, ki 99 odstotkov od skupnega števila 6000 prevozov letno opravi na trgih zahodne Evrope, je zato certifikat, ki so si ga pridobili tako za transport kot tudi servisne storitve, pomembna pridobitev in v konkurenci velikega števila predvsem malih prevoznikov tudi pomembna prednost.
M. LESKOVŠEK-SVETE
VPRAŠAJTE O KMETIJSKI ZBORNICI!
LJUBLJANA - Vsak ponedeljek do konca marca bodo na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano sprejemali vprašanja v zvezi s kmetijsko-gozdarsko zbornico. Pokličete lahko na brezplačni telefon 080-10-12.
NA JUGU USPESNE TUJE NALOŽBE
NOVO MESTO - Slovenija se ne more ponašati s tujimi vlaganji, saj premore le za tri milijarde dolarjev neposrednih tujih vlaganj. Med vlagatelji prednjačijo Avstrijci, ki imajo kar 39- odst. delež vseh tujih vlaganj v naši državi. Čeprav na lestvici največjih tujih vlagateljev ni več Nuklearne elektrarne Krško, so se od 15 največjih vlaganj v naše gospodarstvo kar štiri usmerila na Dolenjsko, v Belo krajino ali Posavje. Drugo mesto med največjimi tujimi vlaganji pri nas ima Renaultov vložek v novomeški Revoz, kjer imajo Francozi 50,4-odst. delež. Na 5. mestu je vlpžck nemškega Pfleidererja v novomeški Novoterm, na 7. mestu vložek Investicijske poštne banke iz Prage v Vipap Videm Krško in na 11. mestu vložek danskega Danfoss International v črnomaljski Danfoss Compressors. Tujci imajo v lasti 100-odst. v vseh treh naštetih družbah.
LITIJA - V litijski predilnici je šest proizvajalcev preje nedavno ustanovilo industrijski razvojni center slovenske predilne industrije. V Zavod IRSP1N, kot ga imenujejo, se na podlagi posebnega pravilnika o podobnih centrih, ki gaje izdalo ministrstvo za znanost in tehnologijo, združujejo Predilnica Litija, Gorenjska predilnica, Tekstina Ajdovščina, Tekstilna tovarna Prebold, Tovarna volnenih izdelkov Majšperk in Novoteks Tkanina.
Zavod bo svoje dejavnosti opravljal s pomočjo zunanjih ustanov in podjetij, pričakuje pa tudi sofi-naciranje pristojnih ministrstev za znanost, gospodarstvo, delo in šolstvo. Zavod bo opravljal raziskovalne in razvojne dejavnosti za posamezne naročnike, pomagal pri prijavah na domače in mednarodne raziskovalne projekte, izvajal meritve in testiranja, spremljal novosti v raziskavah in tehnologijah na področju predenja ter jih pomagal uvajati v podjetja, skrbel pa naj bi tudi za strokovno izpopolnjevanje v predilni industriji.
KRŠKO - Kot je decembra v Krškem povedal državni podsekretar v ministrstvu za znanost in
u
LAŽJE DO RAZVOJA - Zvonka Mehak Jakopin, direktorica komer-cialno-razvojnega sektorja No-voteksa Tkanine iz Novega mesta, podpisuje pogodbo o ustanovitvi industrijskega razvojnega centra slovenske predilne industrije. (Foto: Katarina Šušteršič)
tehnologijo dr. Aleš Mihelič, je ministrstvo lani odločneje podprlo panožne in regijske tehnološke centre za potrebe industrije. Pri tem se je zgledovalo po takem centru, ki že štiri leta uspešno povezuje slovenske orodjarje. In kaj naj bi s takimi centri dosegli? V prvi vrsti, pravi Mihelič, racionalizacijo raziskovalno razvojne sfere in gospodarstva ter lažji dostop do rezultatov raziskav in vedenja o novih tehnologijah. To velja zlasti za mala in srednja podjetja, ki si lasten razvoj le težko privoščijo.
Poleg jeseni ustanovljenega tehnološkega centra za lesarstvo s sedežem v Pivki se oblikujeta tudi center za obutveno industrijo (ustanovni član je med drugimi Kopitarna Sevnica) in center za izdelovalce tkanin (član tudi In-plet Sevnica).
KATARINA ŠUŠTERŠIČ,
B.	D. G.
VIDEM V STEČAJU ŠE PRODAJA
KRŠKO - Na okrožnem sodišču v Krškem bo 26. januarja ob 13. uri javna družba, na kateri bo Videm Krško v stečaju prodajal 90-odstot-ni poslovni delež v družbi Vidom Krško, d.o.o. (izklicna cena zanj je 246 milijonov tolarjev) in malenkost manj kot 8-odst. poslovni delež v družbi PSK, organizacija dopustov Krško, d.o.o. Izklicna cena za ta delež je 24 milijonov tolarjev, do prodaje dražiteljem pa bo prišlo, če drugi družbeniki PSK ne bodo izkoristili predkupne pravice.
ZAHVALA ZA POMOČ
ČRNOMELJ - Otroci in varovanci javnega vzgojno-izobraževal-nega zavoda Dijaški dom v Črnomlju se iskreno zahvaljujemo dobrim sponzorjem, ki so nam s svojimi prispevki olepšali božično-novolet-ne praznike. Pomagali so nam Ivan Rajterič, Ljubljana; Zala-Pivovarna Union, d.d., Ljubljana; Geltar, Črnomelj; Milan Orlič, Metlika; občina Semič; Petrol d.d., Ljubjana; Pa&Com, Črnomelj; Dolenjske pekarne, Črnomelj; Anton Gorše-tapetništvo, Črnomelj; Zavarovalnica Triglav-cnoti Črnomelj in Metlika; Karitas Črnomelj in Metlika; Perspektiva, d.o.o., Ljubljana; Komet, Metlika in Lams, d.o.o.
Kolektiv in otroci Dijaškega doma Črnomelj
Gospodarstvo boso brez lobiranja
Seminar o lobiranju v gospodarstvu za dolenjske in belokranjske podjetnike - Predaval lobist Miloš Čirič, sponzorja Podjetniški center Novo mesto in območna gospodarska zbornica
NOVO MESTO - “Dolenjci lobiramo bolj po zidanicah, ne znamo pa se potegniti za svoje interese pri večjih stvareh, zato smo pri vseh projektih zadnji, 'ftidi naši ljudje v Ljubljani ne znajo lobirati," je ocenil predsednik Združenja podjetnikov Dolenjske in Bele krajine Jože Vencelj, ko je pred tednom dni pozdravil kako dvajseterico podjetnikov, ki so se udeležili seminarja o lobiranju v gospodarstvu. Udeležence je z nekaterimi osnovami za uspešno lobiranje seznanil Miloš Čirič, eden redkih lobistov v Sloveniji.
Čirič je podjetnike opozoril, da sc nima smisla slepiti: “Če vi ne lobirate, vedite, da drugi to zagotovo počnejo!” Poudaril je, da je lobiranje zastopanje organiziranih interesov. Z njim je treba nadaljevati tudi potem, ko je ključna odločitev že sprejeta, da preprečimo vrnitev na staro stanje. Z lobiranjem ne poskušamo samo doseči največ v danih okvirih, temveč, kot pravi Čirič, poskušamo okvire spremeniti. Za kaj takega pa morajo biti podjetniki in menedžerji tudi politično usposobljeni, da vedo, kako in kje se kaj odloča. Tako znanje pa pri nas ni ravno običajno.
Miloš Čirič
Da bi gospodarstvo učinkoviteje zastopalo svoje interese in dosegalo cilje, mora seveda najprej vedeti, kaj želi doseči, kaj mu stoji na poti in kako te ovire prebroditi. Pri vplivanju na sprejem “pravih” odločitev tisti, ki lobira, ne more brez seznama poznanih ljudi, ki bi lahko pomagali. “Ugotoviti je treba, kdo odloča, kdo ima nanj vpliv in komu lahko predstavimo svojo zamisel. Vedeti moramo še, kako bomo to storili in kdaj je pravi čas za to,” je med drugim povedal Čirič. Razložil je, kako spoznamo, kakšni so ljudje, ki nas obkrožajo, ter kako jih lahko pridobimo na svojo stran, kako pritegnemo pozornost in pridobimo kredibilnost. Kot je dejal, se lobisti držijo etičnih norm, za vsakega, ki lobira, pa je pomembno, da razume položaj, razmere in razpoloženje človeka, na katerega želi vplivati.
OBLIŽ ZA NEKATERE DADASOVE VLAGATELJE
LJUBLJANA - Kmečka družba, ki je prevzela štiri sklade propadlega Dadasa, je v treh letih z uspešnim upravljanjem povečala vrednost skladov. Za vzajemni sklad Herman Celjski je v tem času dosegla izhodiščno vrednost, načrtuje pa, da ji bo v tem letu to uspelo tudi za sklad Neli II in pozneje še za preostala dva sklada.
Po seminarju o lobiranju v gospodarstvu je morda malo bolj jasno, da je treba v prvi vrsti prepoznati potrebo po organiziranem zastopanju interesov, po drugi strani pa se vsega, kar je s tem povezano, tudi naučiti. Združenje podjetnikov Slovenije želi, kot je povedala predsednica Marta Turk, v regije pripeljati znanje. Za začetek so pripravili seminarje o lobiranju; v Novem mestu je bil že peti po vrsti.
B.	D. G.
KADROVSKI DELAVCI SE IZOBRAŽUJEJO
NOVO MESTO - Društvo za kadrovsko dejavnost Dolenjske in Bele krajine je najštevilnejše od dvanajstih podobnih regijskih društev v Sloveniji, ki sc združujejo v zvezo. Društvo je nastalo kot naslednik podobnega društva, ki je delovalo že pred leti, in zdaj šteje že 116 članov. Konec lanskega leta so se jim pridružili tudi kadrovski delavci iz Loške doline. Kot pravi predsednica društva Marjeta Potrč, svojo aktivnost usmerjajo predvsem v izobraževanje, zato so doslej pripravili že 10 seminarjev, dve učni delavnici in tri strokovne ekskurzije. K sodelovanju na izobraževalnih prireditvah vabijo poleg svojih članov tudi vse ostale, kijih obravnavana tema zanima.
LANSKA INFLACIJA
LJUBLJANA - Po podatki Statističnega urada Republike Slovenije so se cene življenjskih potrebščin v obdobju od 1. januarja 1999 do 31. decembra 1999 povečale za 8 odstotkov.
So dohodki iz gozda postali nezanimivi?
Največjo korist lahko gozdu in sebi naredimo s pravilno obnovo gozda
OBČNI ZBOR SEVNIŠKIH ČEBELARJEV
SEVNICA - Predsednik Čebelarskega društva Sevnica Janez Levstik vabi na redni letni občni zbor društva, ki bo v soboto, 15. januarja, ob 16. uri v prostorih hotela Ajdovec. Pregledali bodo delo v preteklem letu ter sprejeli delovni in finančni program za delo društva v letu 2000. Dr. vet. med. Drago Goru-čan bo seznanil čebelarje z novostmi pri zatiranju čebeljih bolezni in parazitov. Po občnem zboru bodo z zakusko obeležili tudi 90-letnico najstarejšega živečega sev-niškega čebelarja Franca Stoparja. Pred občnim zborom pa bo možna zamenjava voska za satnice oz. prodaja voska ter nabava čebelarske opreme. Svojo ponudbo čebelarske opreme bo predstavil predstavnik firme Jože Rihar, s.p.
Zaračanjc kmetijskih zemljišč se še kar nadaljuje in ni videti skorajšnjega konca. Gozdovi pokrivajo že več kot polovico Dolenjske, ob tem pa ugotavljamo, da ne upada samo zanimanje lastnikov za kmetijska, ampak tudi za gozdna zemljišča. Pa ne samo za tisti gozd, ki se je ravnokar zarasel, temveč tudi za urejene gospodarske gozdove z večstoletno tradicijo.
Območna enota Zavoda za gozdove Novo mesto je javna gozdarska služba, ki med drugim izdeluje tudi desetletne gozdnogospodarske načrte in spremlja izvajanje teh. Iz podatkov o lesni zalogi, prirastku in konkretnih ra-stiščnih razmerah predpiše možen posek in potrebna dela v gozdovih. V povprečju zapišejo načrtovalci možen posek v višini 45-60 % prirastka in okoli en dan nege na hektar gozda, kar vse velja za desetletno obdobje. Medtem ko v državnih gozdovih, v katerih imajo koncesijo gozdna gospodarstva, z izvedbo ni nikakršnih težav, pa se v privatnih gozdovih posek in gojitvena dela izvedejo le približno polovično. Načrtovani dvigi lesnih zalog so tako še višji, kvaliteta lesa v gozdu pa stagnira. Lastniki navajajo, daje najbolj pogost razlog, da se ne odločajo za sečnjo, nizka odkupna cene lesa in nezmožnost lastnega dela v gozdu. Takemu razmišljanju je potrebno oporekati. Cene lesa se vedno bolj oblikujejo glede na njegovo kvaliteto in ni več redko,
daje cena hlodovine iste drevesne vrste tudi petkratno različna med najslabšim in najboljšim kvalitetnim razredom. Zato je potrebno gozd negovati v vsem njegovem razvoju. Država je pred leti uvedla tudi sistem pomoči lastnikom gozda. Osrednja pomoč je brezplačno svetovanje revirnega gozdarja, med materialnimi spodbudami pa je na prvem mestu sofinanciranje vlaganj v gozdove. Negi mladja, gošče, letvenjaka, sadnji, obžetvam, pripravi sestoja za pomladitve in ostalim že uveljavljenim delom seje v letošnjem letu pridružilo tudi sofinanciranje nege drogovnjaka (drevje premera 10-25 cm v prsni višini). Država prispeva 20 % stroškov sečnje in spravila, vendar največ do 50.000 SIT/hektar redčenja ne gledo na to, ali bo les prodan, uporabljen za domačo kurjavo ali posekan in puščen v gozdu. Po redčenju se poveča krošnja in s tem prirastek kvalitetnih dreves, ki so v gozdu ostala.
Največjo korist pa lahko gozdu in sebi naredimo s pravilno obnovo gozda. Zastaviti jo je potrebno na naraven način in pravi čas. Izbira časa za uvajanje gozda v obnovo je prilagojena rastišču, drevesnim vrstam in konkretnim lokalnim razmeram. Če prezgodaj pomlajujemo, nismo izkoristili tistega obdobja, ko nam gozd ekonomsko najbolj prirašča. Če pa prepozno, se nam lahko zgodi, da ima navzven zdravo drevo nekatere starostne znake (rdeče srce,
rjavost, trohnoba itd), ki bistveno zmanjšajo njegovo ceno. Še najslabše je, čc ugotovimo, da bi morali že zdavnaj sekati, sestoj pa še ni pripravljen za pomladitev. Pomlajevanje gozda poteka 15 do 30 let, v tem času pa moramo postopoma odstraniti morebitno grmovje, zelišča in praproti, zaostala drevesa v polnilnem sloju in postopoma drevesa iz zgornjega sloja. Praviloma nazadnje posekamo najdebelejša in najlepša drevesa. Ves ta čas moramo opazovati mladje in mu tudi pomagati z nego, obžetvami ali zaščito, če je to potrebno.
Zima je zaradi najmanjših poškodb pravi letni čas za delo v gozdu. Stopite do svojega gozdarja in zahtevajte skupen ogled gozda!
JANKO TAVČAR, univ. dipl. inž. gozdarstva
PREDAVANJE ZA VINOGRADNIKE
SEMIČ - Kmetijska svetovalna služba Črnomelj vabi vinogradnike v sredo, 19. januarja, ob 18. uri v sejno sobo občine Semič na predavanje o medsebojni odvisnosti prehrane in obremenitve vinske trte. Predaval bo specialist za vinogradništvo dipl. inž. Jože Maljevič iz oddelka za kmetijsko svetovanje Novo mesto.
z novomeške tržnice Bodo kmetje stavkali zaradi mleka?
Cene na novomeški tržnici pri branjevkah ostajajo v glavnem nespremenjene. Korenje in kolerabo je bilo ta ponedeljek mogoče dobiti po 200 do 250 tolarjev kilogram, krompir po 70, fižol od 300 do 500, česen po 500, čebulo v rešti po 250, zeljnate glave za sarmo po 300, repo po 200, peteršilj po 1000, zeleno solato po 300, kislo zelje po 300, zeljnate glave po 100, jabolka po 80 do 100, jabolčne krhlje pa po 800 in kilogram orehovic jedrc po 900 do 1100 tolarjev kilogram. N a voljo je bilo tudi žganje - liter je stal 800 tolarjev ter domača ajdova moka - za kilogram je bilo potrebno odšteti 400 tolarjev. Merica majarona je stala 150 tolarjev.
Z občnega zbora Govedorejskega društva IVebnje - Lani kmetje oddali že 15,3 milijona litrov mleka - Rekorder je Franc Pust s Hudej s preko 320.000 litri mleka ■ Predaval Tone Hrovat
ČATEŽ - Predsednik Govedorejskega društva IVebnje Darko Glivar je na sobotnem občnem zboru društva v gostilni Ravnikar na Čatežu poudaril, da kmetje ne bodo prenesli odkupne cene mleka po 46 tolarjev, ssy je to zanje “prava katastrofa”. Kmetje so zagrozili s štrajkom, če se bo nadaljevalo takšno izčrpavale z nizkimi odkupnimi cenami.
Številne moti tudi zaostrovanje pogojev za odkup, saj bo po novem kakovostno mleko le tisto z manj kot 100.000 mikroorganizmi.
V imenu Kmetijske svetovalne službe Trebnje je zbrane uvodoma pozdravila Ana Moder, jim zaželela obilo sreče zdravja in uspehov v novem letu, v hlevu pa dobre priraste in veliko mleka z malo somatskih celic. Direktor trebanjske kmetijske zadruge Ludvik Jerman je povedal, da so lani odku-
Bistrenje vina - drugi pretok
V enološkem laboratoriju na Kmetijskem zavodu, kjer opravljamo analize vina in svetujemo, kako z vinom ravnati vnaprej, se v tem času srečujemo s težavami, ker so vina še vedno motna. Vinogradniki sprašujejo zakaj se vino ne čisti in kaj storiti. Značilno za vinski letnik 1999 je, da se težje čisti oz. bistri.
Vzrok je prisotnost najrazličnejših koloidnih delcev, ki lebdijo v vinu in preprečujejo bistrenje. Teh težav je manj, če uporabimo primerna enološka sredstva že pri moštu (ob razsluzenju ali med vrenjem). Koloidi imajo pozitiven ali negativen električni naboj, zato jih moramo nevtralizirati s sredstvom, ki ima nasprotni električni naboj, da se prične vino bistriti. Zato izberemo najprimernejše enološko sredstvo ali kombinacijo sredstev na podlagi predhodnega testa. Količina potrebnega sredstva je odvisna od stopnje motnosti vina.
Uspeh bistrenja pa je odvisen od vrste in količine uporabljenega bistrilnega sredstva, od pravilne priprave sredstva, temperature vina, ki je pomemben faktor za hitro in uspešno bistrenje. Sesedanja delcev oz. čas bistrenja traja je 7 do 15 dni, v nekaterih primerih tudi dlje. Da bo bistrenje pravilno izvedeno, je potrebno vzorec vina odnesti v najbližji enološki laboratorij ali klet, da se ugotovi vzrok motnosti in izbere pravilno bistrilo v primerni količini. Najpogosteje se uporabljajo za bistrenje bentonit, želatina ali kombinirana čistila. Za uspešno bistrenje moramo bistrilo pravilno pripraviti, upoštevati navodila proizvajalca in strokovni nasvet. Pomembno je, da določeno količino bistrila dobro vmešamo v količino vina, ki ga bistrimo.
Zorenje vina spremljamo z rednim pokušanjent. Ko smo s kakovostjo vina (bistrost, barva, vonj in okus) zadovoljni, naredimo nor-maleh drugi pretok vina s čim manj zračenja in primernim žvepla-njem. To pomeni, da bo imelo vino približno pet dni po pretoku 20 do 25 mg/l prostega S02, un sicer: rdeča vina 20 mg/l, bela suha vina 25 mg/l in bela vina z ostankom sladkorja 30 do 35 mg/l prostega SO,.
Že pred pretokom je priporočljivo ugotoviti količino prostega S02, da vemo, s kakšno količino moramo vino zažveplati. Prosto žveplo lahko ugotovimo sami s pomočjo Vini kompleta ali pa damo določiti v najbližji enološki laboratorij. Nikoli ne žveplamo na pamet! Upoštevati moramo vezavo žvepla, ki je najmočnejša takoj po žve-planju. Zato svetujemo kontrolo prostega SO, pet dni po žveplanju in po potrebi še žveplamo vina do željcne stopnje. Ob vsakem pretoku vina opravimo tudi ostala dela, kot so pranje posode, odstranjevanje vinskega kamna, da se pod njim ne razvijejo nezaželjeni mikroorganizmi, najpogosteje ocetno-kislinske bakterije in plesni. Ne smemo pozabiti, da je čistoča kleti in vinske posode zelo pomemben faktor za kakovost vina!
KATARINA MERLIN, dipl. inž.
pili 15.270.363 litrov mleka, kar je za približno 8,3 odstotka več kot leto poprej. Samo novomeška zadruga je v Sloveniji odkupila več mleka kot Trebanjci. Jerman je izrazil željo, da bi bilo več takih rejcev, kakršen je Franc Pust s Hudej, kije lani oddal kar 321.614 litrov mleka.
Nad 100.000 I mleka so lani oddali še Ciril Verbič s Ceste, Ev-stah Golob z Volčjih Njiv, Jože Marolt s Studenca, Ludvik Povhe iz Račjega sela, Darko Ozimek z Vrhtrebnjega, Danijel Potokar iz Račjega sela, Darko Glivar iz Korit, Viktor Kužnik iz Podlisca, Janez Marn iz Dol. Dobrave, Marija Prosen iz Dečje vasi, Marjan Jevnikar z Dola, Boris Povše z Roj, povsem blizu te magične meje pa so Andrej Novak s Krušnega Vrha, Polde Višček z Volčjih Njiv in Jože Florjančič iz Štaten-berka. Teh 21 rejcev je oddalo kar okrog 17 odstotkov vse količine mleka, preostalo pa okrog 600 drugih rejcev.
PUSTOVIS HUDEJ NAJBOLJŠI REJCI - Francu Pustu in njegovi ženi je priložnostno nagrado Govedorejskega društva Trebnje preteklo soboto izročil predsednik državnega sveta Tone Hrovat. Kooperant trebanjske zadruge Avgust Žnidaršič iz Dobrniča je lani oddal 224.720 litrov mleka, Janez Majde iz Luže 212.672 litrov, Alfonz Jaki iz Brinja 188.742 litrov, Igor Smolič iz Stranj 146.740 litrov in Alojz Kužnik iz Podlisca 130.318 litrov mleka. (Foto: P Perc)
Poleg rejcev, ki se ukvarjajo s pridelavo mleka, pa so se na občnem zboru Govedorejskega društva Trebnje spomnili največjih rejcev, ki se ukvarjajo s pitanjem. Največ mladih pitanih govedi (38 komadov oz. 14.410 kg) je oddal Jože Trnovšek iz Pristavice, sledi mu Mitja Berce iz Slepška (8.047 kg), Stane Pekolj iz Zagorice (7.605 kg), Drago Zagorjan iz Žagoric (6.686 kg) in Alojz Kastelic iz Prisavice (6.419 kg). Sicer je Kmetijska zadruga Trebnje lani odkupila 2100 pitancev in 500 starih govedi. Od spomladi do jeseni so bili problemi s prodajo, čez 14 dni pa je vsega zmanjkalo, je povedai direktor Jerman. Nekdanji pospeševalec in direktor srednje kmetijske šole na Grmu, Tone Hrovat, je trebanjskim kmetom v zanimivem predavanju orisal, katere so slabosti in prednosti slovenskega kmetijstva pred vstopom v EU. Poudaril je, da naši potrošniki še zdaleč niso tako osveščeni kot na zahodu, kjer znajo ceniti biološko neoporečno hrano. Hrovat je to ponazoril tudi s tem, da Nizozemci preko Avstrijcev kupujejo in jedo naša jabolka, nam pa izvažajo njihovo, na oko lepše, a manj zdravo sadje. Predvidevajo, da bo v Sloveniji ob vstopu v EU 40.000 do 60.000 neperspektivnih kmetij, prav toliko mešanih in 10 do 15.000 takih, ki bi ustrezale standardom EU. Po Hrovatovem mnenju bomo lahko konkurirali mnogo večjim kmetijstvom le z znanjem in visoko kakovostjo pridelkov za bogate kupce.
Številne koristne informacije in odgovore pa so trebanjski rejci slišali tudi iz ust državnega podsekretarja v ministrstvu za kmetijstvo Igorja Hrovatiča.
V SREDO VEČ PREDAVANJ
SEVNO POD TRŠKO GORO - Kmetijska svetovalna služba Novo mesto vabi v sredo, ^.januarja, na predavanja v Srednji kmetijski šoli Grm v Sevnem pod Trško goro, ki bo v poljedelski učilnici. Ob 9. uri bo dr. Marija Rajčevič predavala o prehrani vi-sokoproduktivnih moiznic, ob 10. uri bo dr. Marija Klopčič spregovorila o problematiki odkupa mleka in zagotavljanju kakovosti, ob 11.30 bo mag. Marjana Drobnič predavala o označevanju govedi, ob 12.30 pa bo še predstavitev traktorskega odjemalca silaže in mešalno krmilne prikolice.
N
HRIBČEK BOM KUPIL...
Ureja: dr, Julij Nemanič
Obogatitev mošta
Postavljeno mi je bilo vprašanje glede vloge koncentratorjev za mošte pri pospeševanju kakovosti vina. Odgovor opiram na študijo, ki so jo po večletnem proučevanju objavili Švicarji leta 1998. Da bi pa bralci Dolenjskega lista razumeli, za kaj sploh gre, bom zadevo podrobneje razložil.
Po zakonu o vinu je dovoljeno popravljati sladkorno stopnjo mošta s sladkorjem (saha-rozo) v letinah, ko ni dovolj sonca. Ta praksa je razširjena v vinorodnih deželah severne Evrope in tudi v podobnih podnebnih območjih na drugih celinah. Z dodatkom sladkorja se v vinu poviša alkoholna stopnja in delno poveča volumen vina. Kritiki tega (postopka) ukrepa očitajo, da se na ta način vnaša v vino tuja snov, saj sladkor ni pridobljen iz grozdja, temveč iz sladkorne pese itd. Dodatek sladkorja v mošt zmanjšuje originalnost vina. O moštnem koncentratu se govori že več desetletij. Bile so pripombe na kakovost koncentrata, češ daje zaradi povišane temperature prizadet sladkor v koncentratu in je nevarnost, da vino dobi vonj po karamelu. Medtem so razvili več tehnik za odstranjevanje vode iz mošta pri temperaturi približno do 26° C ali celo manj. Obstajajo naslednje tehnike: z izhlapevanjem vode, z obratno ozmozo in z zmrzovanjem dela vode v moštu.
Na osnovi raznih pritiskov je Mednarodni urad za trto in vino končno popustil in na skupščini leta 1998 izglasoval resolucijo, ki dovoljuje koncentracijo sladkorja v moštu z zgoraj omenjenimi tremi tehnikami. Eden
od argumentov za te postopke je tudi zmanjševanje količine vina na trgu, saj je v svetu pridelek vina večji kot poraba. Protiargumenti so bili: da je možno zlorabiti to tehniko za pridelavo že v času redne trgatve, tako bogate mošte, kot se dobijo s prezorevanjem grozdja na trti za pozne trgatve, izbore itd. V resoluciji O.I.V. je zapisano tudi, da se sme mošt zgostiti samo toliko, da se na ta način pridobi največ 2 vol % alkohola v vinu. Žačetni volumen mošta se sme zmanjšati samo za 20 %.
Iz opisanega se lahko sklepa, da je ta tehnika obogative mošta s sladkorjem bistveno dražja od dodatka sladkorja v mošt. Zakaj torej investirati v tako drag stroj in še povečevati stroške slajenja mošta? Zakon o vinu pa dovoljuje obogatiti sladkor v moštu samo s koncentratom iz iste sorte in iz istega vinorodnega okoliša. Torej ni dovoljeno pojačati mošt laškega rizlinga iz vinorodne dežele Posavja s koncentratom laškega rizlinga iz vinorodne dežele Podravja ali Primorske.
Možno, da se bodo pojavile v jeseni ponudbe koncentratov in v želji, da bi izboljšali kakovost vina, bo lahko kdo nasedel in kupoval dragi koncentrat. Švicarji v svojih raziskavah ugotavljajo, da so bili uporabni koncentrati samo iz zrelega in zdravega grozdja. Z odstranjevanjem vode iz mošta se zgoščuje-jo poleg sladkorja še naslednje sestavine mošta: vinska kislina, jabolčna kislina, kalij, kalcij, magnezij itd. Povečevanje recimo jabolčne kisline poudari nezrelost, kar se negativno odrazi v kakovosti vina.
(Nadaljevanje sledi) Dr. JULIJ NEMANIČ
SLABO POVPRAŠEVANJE PO PUJSKIH
SEVNICA - Redni sevniški sejem drugo soboto v januarju je minil v podobni agoniji, kot so
Potekali sejmi vse lansko leto. onudba pujskov postopoma ugaša, tokrat jih je vsega 9 lastnikov pripeljalo le 72, medtem ko jih je ob boljših sejmih okrog 120. Vsi že vedo, da je tod slabo povpraševanje, saj so prodali le nekaj malega, 5 pujskov po 8.500 tolarjev. Vprašanje časa je le še, kdaj bo ta stari sevniški običaj popolnoma shiral.
OCENJEVANJE VIN
JANKOVIČI - Na Razresenovi domačiji v Jankovičih pri Adleši-čih bodo pripravili v četrtek, 20. januarja, ocenjevanje vin. Zato vabijo vinogradnike in kletarje, da prinesejo v torek, 18. januarja, ves dan in naslednji dan do 10. ure na domačijo po dva litra vina, ki ga želijo dati v oceno. Za vsak ocenjeni vzorec bodo vinogradniki odšteli tisoč tolarjev. 22. januarja ob 16. uri pa bodo na domačiji Raztresenovih razglasili rezultate ocenjevanja in podelili priznanja.
helena mrzlikar gospodinjski kotiček
Različne testenine za prilogo
"testenine so izdelki iz moke ali zdroba in različnih dodatkov, kot so voda, olje, jajce, začimbe, sir, skuta in drugo. Kot osnovno surovino za izdelavo navadnih testenin uporabljamo presejano pšenično moko ali zdrob, ki vsebujeta lepek, vodo, sol in nekaj kapljic olja. Danes pripravljamo doma največ rezance za juho, široke rezance kot prilogo, ribano kašo, različne žličnike, cmočke, fritate, mlince in žlikfrofe. Različne vrste makaronov in špagetov pa imamo na voljo že industrijsko pripravljenih.
DOMAČE REZANCE za 20 oseb naredimo iz 200 g bele moke, 2 jajc, 2 žlic vode in 5 g olja. Iz danih sestavin zamesimo gladko testo, ki naj počiva pol ure. Nato testo razdelimo na 4 dele in vsakega tanko razvaljamo. Posamezne kose sušimo do 20 minut. Testo previdno zvijemo, razrežemo na tanke rezance in razprostrte po krpi sumimo 45 minut. Rezance zakuhamo vedno v vrelo juho. Če hočemo, da ostane juha bistra, rezance skuhamo posebej, jih prelijemo z mrzlo vodo in nato dodamo juhi. Preprostejša je priprava RIBANE KAŠE, ki jo za 10 oseb pripravimo iz 100 g moke in 1 jajca. Zamesimo trdo testo, ki ga grobo nastrgamo in dobro posušimo.
Za marsikatero gospodinjo je priprava rahlih ZDROBOVIH
ŽLIČNIKOV “trd oreh”. Za 4 osebe potrebujemo 50 g margarine, 2 celi jajci, 100 g pšeničnega zdroba, sol in druge začimbe po želji. Maščobo penasto umešamo, počasi dodajamo zdrob, stepeni jajci in sol. Maso pustimo počivati pol ure, nato z žličko oblikujemo žličnike in jih polagamo v vrelo juho. Kuhamo jih 15 minut. Žličniki so kuhani, ko postanejo v sredini rumeni. Žličnike lahko pripravimo tudi samo iz beljaka, pšeničnega zdroba in noževe konice pecilnega praška ter jih kuhamo le 5 minut.
Slovenska posebnost so IDRIJSKI ŽLINKROFI. Za 3 osebe pripravimo testo iz 300 g moke, 2 beljakov in vode po potrebi. Za nadev lahko uporabimo različne sestavine, kot so meso, skuta, sir, sadje, riž ipd., na primer: 500 g krompirja, 30 g olja, 2 jajci, 50 g drobtin, sol, poper, peteršilj in poljubna zabela. Naredimo testo kot za rezance in ga razvaljamo v pravokotnik. Kuhan krompir in ostale sestavine temeljito zmešamo in oblikujemo kroglice, kijih polagamo na razvaljano testo na razdaljo dveh prstov in prekrijemo z drugo plastjo testa. Robove stisnemo, da se sprimejo. S kolescem zrežemo pravokotnike, jih oblikujemo v žlinkrofe in kuhamo v slani vodi ali juhi 15 minut.
Odsevi narave
Nova pesniška zbirka Rudija Robiča
Haiku, pesniška oblika, ki jo je svetu daroval japonski umetniški genij, ima tudi pri nas več zavzetih ustvarjalcev, videti je celo, da njih število iz leta v leto narašča. Četudi haiku korenini v zen budizmu, torej v specifičnem japonskem kulturnem fenomenu, ki ga ne moremo uvrstiti ne v filozofijo ne v religijo, saj gre predvsem za način doživljanja in razmerja do življenja - haiku torej temelji v nečem, kar je tuje našemu kulturnemu okolju - pa ga je zahodni kulturni krog sprejel za svojega, lahko bi celo dejali, da je japonsko trivrstično pesem posvojil in ji dodal zahodnega duha.
Takšen haiku srečamo tudi v pesniški zbirki trivrstičnic ODSEVI NARAVE, ki jo je v samozaložbi konec lanskega leta izdal Rudi Robič. V Gabrovki rojeni pesnik je obiskoval gimnazijo v Novem mestu, doštudiral gradbeništvo v Sankt Petersburgu (tedaj Leningrad) in bil vrsto let do upokojitve zaposlen pri novomeškem Pionirju. Od tod njegova povezanost z dolenjskimi ustvarjalci, ki jo še krepi z občasnimi objavami v reviji Rast. Izdal je že tri pesniške zbirke za odrasle in eno zbirko pesmi za otroke, njegovi verzi so tudi v antologiji Pesmi dolenjske dežele. Odsevi narave so njegova prva haiku zbirka, čeprav je sam tako nikjer ne imenuje. 125 trivrstičnic je porazdelil na tipičen haikujevski način v štiri sklope, imenovane po letnih časih Pomlad, Poletje, Jesen in Zima, vsak sklop pa uvaja risba Ernesta Krnaiča -Enčija. Zvečine v klasični haiku obliki (verza s petimi zlogi oklepata sedemzložni verz) Robič zapisuje svoja videnja narave, pesniška zrenja pa sem ter tja preblisne tudi miselni utrinek, s čimer se Robičeve trivrstičnice uvrščajo v pogojno rečeno evropsko haiku pesništvo (Hladno ozvezdje./ Bledičasta svetloba./ Skrita prihodnost.).
M. MARKELJ
IZ TAKIH KORENIN
NOVO MESTO - V četrtek, 13. januarja, bo ob šestih zvečer v Knjižnici Mirana Jarca predstavitev knjižne novosti Iz takih korenin Toneta Jakšeta. To je že tretja knjiga reportažnih zapisov, ki so izhajali v Dolenjskem listu in je avtor v njih zabeležil življenjske usode in izkušnje “korenin”, starejših žena in mož iz različnih krajev širše Dolenjske. Na predstavitvi bodo gostje likovniki Da-nja Bajc, Dirk Heij, Jožica Škof in Franc Železnik ter tiskar Stane Opara, za glasbene predahe pa bo poskrbel citrar Rudi Mlinarič. Ob tej priložnosti bo v avli knjižnice na ogled razstava izbranih fotografij v knjigah predstavljenih ljudi.
NOVOMEŠČANI 2000
NOVO MESTO-Jutri, 14. januarja, bodo ob šestih zvečer v mali dvorani Dolenjskega muzeja odprli fotografsko razstavo Boruta Peterlina z naslovom Novo-meščani 2000. Odprl jo bo Jovo Grobovšek.
PREDSTAVA ZA OTROKE
NOVO MESTO - Prihodnji četrtek, 20. januarja, bo ob štirih popoldan v Domu kulture gledališka predstava za otroke Roberta Thayenthala “Ana in kralj, ki je padel iz pravljice” v izvedbi Gledališča Ptuj.
tudi avtor. V sredo, 5. januarja, so si razstavo pod njegovim vodstvom ogledali učenci brežiških šol in učenci artiške osnovne šole in s pozornostjo prisluhnili razlagam avtorja in muzejskega pedagoga Ivana Kastelca o haikujih in haigah. V nedeljo, 9. januarja, pa je v galeriji potekala likovna matineja, na kateri so se likovni pedagogi in člani posavskih klubov likovnikov srečali in pogovorili s Stoparjem. Tako se razstava pol-neje zapisuje v posavsko kulturno dogajanje.
MiM
OPRAVIČILO
V prejšnji številki nam je na tej strani v prispevku z naslovom “Veselo na tepežni dan” grdo zagodel tiskarski škrat, tako daje bil zapis brez črke Č. Prizadetim se za nastalo napako opravičujemo.
Uredništvo DL
Tesno domovanje dragocenih starin
Letos se začne reševanje prostorske stiske, ki že dolgo pesti arheološko zbirko in depo v Dolenjskem muzeju - Dragoceni predmeti svetovne kulturne dediščine
Z mirnopeško občino društvo dobro sodeluje. Lani so v dvorani vendarle prišli do novih odrskih zaves, letošnjo pomlad pa jih čaka nova pridobitev - celotna preureditev razsvetljave na reostate. Želijo si še boljšega in racionalnejšega ogrevanja, saj ob električnih pečeh pri vajah bolj zmrzujejo kot ne.
KD Mirna Peč pa poleg vsakoletne igre od lani pripravlja tudi kulturne večere. Do sedaj sta bila dva zelo uspešna in Obiskana, tako da jim to daje voljo tudi za naprej.
L. MURN
KD Mirna Peč pripravlja novo komedijo Glavni dobitek - Premiera 13. februarja - Kulturni večeri • Izboljšave v dvorani
MIRNA PEČ - Že od lanskega decembra naprej se igralci Kulturnega društva (KD) Mirna Peč dvakrat tedensko dobivajo v kulturnem domu na vajah za novo gledališko predstavo z naslovom Glavni dobitek, delom slovenskega avtorja Franceta Lipaha. “Tudi letos premiero načrtujemo v okviru kuiturnega praznika, in sicer v nedeljo, 13. februarja, ob 15. uri. Čas pa tako beži, da moramo vaje vzeti zelo resno,” je povedal dolgoletni predsednik društva Bogdan Krevs, ki igra tudi glavno vlogo.
Desetčlanska igralska zasedba: poleg predsednika Krevsa še Vida Progar, Denis Barbo, Špela Zaletel, Alojz Krevs, Monika Jarc, Tone Gašperac, Martin Lužar in Nežka Režek dela že tretje leto pod režiserskim vodstvom Staše Vovk iz Novega mesta. “Težko je izbrati primerno igro, saj je treba upoštevati ne le primernost vsebine, pač pa tudi število igralcev, zahtevnost scene in drugo. Končno smo se odločili za Glavni dobitek, komedijo iz tridesetih let prejšnjega stoletja, kije preprosta zgodba o človeških slabostih, polna komičnih situacij. Tekst sem priredila - skrajšala, delno spremenila, stare jezikovne izraze za-menjala z modernejšimi, zato upamo, da bomo s približno uro in pol dolgo igro tudi letos razveseljevali ljubitelje gledališča," je povedala režiserka. Igralci bodo kot običajno sami poskrbeli za primerne kostume in sceno. Po besedah predsednika društva načrtujejo tudi gostovanja, verjetno v Novem mestu, Metliki, Črnomlju, Šentjerneju, kot običajno pa bodo igrali tudi za Društvo invalidov Novo mesto.
Mladinski center Brežice je oktobra lani speljal s polno paro - V klubu fotografske razstave, koncerti, gledališke predstave, glasbeno-literarni večeri
Letos z Glavnim dobitkom
Popestrili so kulturno dogajanje
BREŽICE - Nekdanji dom JLA, ki domuje nd parkovnem hribčku blizu častitljivega brežiškega gradu, nudi od lanskega leta med drugim streho tudi Mladinskemu centru Brežice, javni ustanovi, ki sojo mladi iz mesta in okolice že dlje časa pogrešala, še posebej tisti, ki poznajo delo takšnih centrov v drugih krajih in dobro vedo, kako lahko poživi kulturno in družabno dogajanje. Januarja lani je bil Mladinski center, ki gaje ustanovila občina, uradno vpisan v sodni register, 22. marca sta v njem začela delati direktorica Patricia Čular in informator Bojan Peteline, 29. oktobra pa so že odprli klub, kjer odtlej potekajo številne prireditve.
Klub, ki je odprt od enajste dopoldan do polnoči, poskuša ponuditi več kot le prostor, pijačo in časopisje za branje. V njem je urejeno manjše likovno razstavišče, kjer prirejajo stalne mesečne razstave. Mladinski center je v času svojega delovanja pripravil že 16 rastav, od tega tri fotografske in eno likovno že v novem klubskem razstavišču, kjer so gostovali študenti fotografije z angleške univerze Nottingham Trent, zagrebški fotograf Vinko Šebrek in Rok Levičar - Lewi s svojimi risbami. V klubskih prostorih potekajo tudi redni koncerti, na katerih se predstavljajo manjše domače in tuje skupine, ki igrajo nekoliko drugačno, nekomercialno glasbo, kot sta, denimo, jazzovsko usmerjena glasba skupine Lotita ali romska glasba madžarske skupine Romano Drom. Potekajo pa tudi predstavitveni koncerti domačih skupin. Klub sprejme največ do sto obiskovalcev, kar po svoje odloča o naravi koncertov. Na svoj račun pridejo tudi ljubitelji gledališča, saj se v klubu vrste mesečne gledališke predstave, ki so seveda ukrojene po okusu mladih in prostorski nezahtevnosti.
V klub Mladinskega centra so se preselili tudi literati. Kavarniški glasbeno-literarni večeri, kijih že nekaj časa pripravlja Društvo študentov Brežice, ne potekajo več v kavarni, ampak v klubu, kjer nastopajo domači pesniki in pisatelji ter glasbeniki, ki s solističnimi nastopi popestrijo in dopolnijo literarne večere. Leposlovna bera teh večerov je zbrana v zborniku Na poti naprej - otroci sonca, kije izšel lani v založbi Društva štu-
dentov Brežice in v sodelovanju z Mladinskim centrom. Omeniti je treba še, da v Mladinskem centru skrbijo tudi za najmlajše. Njim so namenjene lutkovne predstave in sobotni živžavi.
Direktorica Patricia Čular upa, da bo Mladinski center v dobrih dveh letih dobil tako podobo, kot so jo začrtali, se pravi, da bo do konca urejen klub, da bodo uredili in opremili računalniško učilnico in čitalnico ter dogradili zunanji objekt za rolerje in skejterje, ki bo prišel prav tudi kot letno gledališče in kino. Republiški Urad za mladino je obljubil svoj delež potrebnega denarja, pripravljenost
Direktorica Mladinskega centra Brežice Patricia Čular.
pa je pokazala tudi občina kot ustanoviteljica centra. Brežiška mladina se torej ne more več izgovarjati, da nima kam iti in kaj početi.
MiM
OBISK IZ ARTIČ - Učiteljica likovnega pouka Ela Verstovšek je na razstavo pripeljala šolarje z artiške osnovne šole, ki so z zanimanjem prisluhnili Rudiju Stoparju, ko jih je ta popeljal po svoji razstavi.
Polnejši utrip razstave
Likovni in besedni ustvarjalec Rudi Stoparje večkrat vodil po svoji pregledni razstavi v galeriji Posavskega muzeja
NOVO MESTO - Dolenjski muzej, ki letos praznuje petdesetletnico ustanovitve, je doma in tudi v svetil najbolj poznan po arheološki zbirki oziroma po arheoloških dragocenostih, ki sojih izkopali na znamenitih novomeških najdiščih, predvsem na Kapiteljski njivi in Mestnih Njivah. Izkopavanja na teh grobiščih so obogatila muzejski fond s predmeti, ki sodijo po pomembnosti v evropski vrh.
Pričakovali bi, da je pomenu primerno urejena tudi arheološka zbirka, vendar žal ni tako. Zbirka, ki domuje v spodnjih prostorih Križatije, je v bistvu še vedno “začasna”, kot jo je označil ob njeni otvoritvi v začetku osemdesetih let njen avtor, zdaj že pokojni are-holog Tone Knez. Vitrine so prenapolnjene, ker so na ta način reševali problem, kako na omejenem prostoru prikazati kar največ pomembnih najdb. Vsega gradiva, ki bi danes zaslužilo, da je na ogled javnosti, pa je seveda veliko preveč za že tedaj preskromne in razpoložljive prostore. V Dolenjskem muzeju si zato že ves čas prizadevajo najti primerno rešitev za hudo prostorsko stisko, ki jo z zbirko hkrati deli tudi arheološki depo.
“Vsakoletni dotok predmetov v depoje je grozljivo velik,” pravi kustos arheolog Borut Križ. “Th čas je v naših depojih celotnih predmetov - torej neinventarizi-ranih fragmentov - blizu dvajset tisoč, ta množina pa se vsako leto poveča za šeststo do tisoč novih predmetov. Med tem gradivom je veliko najdb iz bronaste in železne dobe, ki po svojem pomenu ne sodijo samo v slovensko, ampak kar v svetovno dediščino, in bi vse-
PROSTORSKA STISKA - Arheolog Borut Križ med prenapolnjenimi policami arheološkega depoja, kjer se pred očmi javnosti skrivajo mnoge dragocenosti.
kakor zaslužile, da bi bile primerno predstavljene v stalni zbirki. V muzeju hranimo tudi zanimive stvari iz rimskega obdobja in srednjega veka, vendar ne izstopajo iz slovenskega povprečja.”
Lani je muzej z izkopavanji pridobil kar nekaj izjemnih najdb. S Kapiteljske njive so: keltski čeladi, bronast pas sklepanec, več železnih mečev v nožnicah, bronaste fibule ter steklene in jan-
ZAGNANI NA VAJAH - Mirnopeški igralci z režiserko Stašo Vovk že od decembra pridno vadijo novo komedijo Glavni dobitek. (Foto: L. M.)
tarne ogrlice, z Mestnih Njiv pa jantarni nakit in več bronastih predmetov. Da gre res za zelo pomembne predmete, priča dejstvo, da so vsi predmeti, izkopani iz dveh bojevniških grobov na Kapiteljski njivi, že v slovitem restavracijskem centru v Mainzu, kjer obnavljajo samo evropsko in svetovno pomembne najdbe.
Arheološki zbirki in depoju se le nasmihajo boljši časi. Že ta mesec bodo začeli s sanacijo Križatije, ki naj bi jo dokončali do prihodnjega leta, ko bo mogoče celotno prvo nadstropje urediti za arheološko zbirko, precej obsežnejšo od sedanje. Dolenjski muzej in Novo mesto bosta z njo veliko pridobila pri svoji kulturni prepoznavnosti.
M. MARKELJ
Z LITERATURO IN O NJI - Novomeška pesnica Marjanca Kočevar je v petek, 7. januarja, v sodelovanju z Literarnim klubom Dragotina Ketteja pripravila že peti salonski literarno-debatni večer, na katerem je sodelovalo devet besednih ustvarjalcev. Ob gostiteljici so svoje pesniške ali prozne stvaritve prebirali: Ivo Frbežar iz Grosuplja, David Sušelj in Romana Novak iz Kočevja ter Samo Dražumerič, Klavdija Kotar, Milan Markelj, Blaž Simič in Damijan Šinigoj iz Novega mesta. Raznorodnost poetik in pogledov na besedno umetnost se ni odrazila le v pesmih in proznih sestavkih, ampak tudi v pogovorih, ki so spremljali branje. Četudi taki večeri niso dostopni širši javnosti, pa nedvomno bogate novomeško kulturno dogajanje. (Foto: MiM)
BREŽICE - Minulo nedeljo, 9. januarja, naj bi v galeriji Posavskega muzeja po enem mesecu zaprli pregledno razstavo skulptur, risb in grafik Rudija Stoparja, ki je lani praznoval življenjski in delovni jubilej, dopolnil je namreč šestdeset let ter hkrati zabeležil štirideset let ustvarjanja in trideset let razstavljanja, vendar so ogled razstave zaradi velikega zanimanja podaljašali za štirinajst dni.
Rastavljena dela obiskovalcem nudijo dober vpogled v Stoparje-vo ustvarjalnost. Na ogled je 18 skulptur iz varjene pločevine, s katerimi je Stopar postal znan, ter izbor 20 risb in grafik iz obdobja od leta 1978 do lani. Med njimi so tudi tako imenovane haige, kroki-ji, ki nastajajo ob pesniških tri-vrstičnieah, haikujih, s katerimi se Stopar vpisuje tudi med besedne ustvarjalce. V mesecu dni si je razstavo plodovitega in vsestranskega sevniškega ustvarjalca ogledalo precej obiskovalcev, letos pa je po razstavi obiskovalce vodil
Z BOŽIČNO PESMIJO DOMA IN PO EVROPI - Ženski pevski zbor Gospodična z Rateža, ki ga vodi Romana Križman, je v sodelovanju s su-hokrajinsko vokalno skupino Prima pod vodstvom Aleša Makovca in organista Mateja Burgerja pripravila v petek, 7. januarja, zvečer v frančiškanski cerkvi v Novem mestu koncert Z božično pesmijo doma in po Evropi. Pevke Gospodične so zapele izbor slovenskih božičnih pesmi in nekaj najbolj znanih iz zahodnoevropske glasbene dediščine, primovci pa so izboru dodali srednjeveški gregorijanski koral, Gallusovo Preparate, dve slovenski in eno tujo božično pesem. Po nastopu organista Mateja Burgerja, ki je na orglah izvajal lastne variacije na božične melodije, sta zbora skupaj zapela še tri slovenske božične (na sliki), za konec pa so pevke in pevci sklenili polkrog in skupaj z občinstvom zapeli najbolj znano in verjetno najbolj priljubljeno božično pesem, Gruberjevo Sveto noč. (Foto: MiM)
u
IN STtf
POSEL Z MAMILI IZ KORISTOLJUBJA
Sevniška preprodajalca mamil le za zapahi
B. Oprešniku kot staremu znancu uživalcev mamil 6,6 leta, V Hočevarju pa 2,6 let zaporne kazni ■ Podaljšan pripor - Policisti soju ujeli s posebnimi metodami - Ponudba V2 kg heroina - Šlo za združbo • TVetji, B. Gerzinič, na begu v tujini
dežurni poročajo
IMA NOVO OBLEKO - Neznanec je 3. januarja popoldne iz prodajalne Moda v Brežicah naskrivaj odnesel moško obleko v vrednosti h7 tisoč tolarjev.
LJUBITELJ BULERJEV - V garderobo OŠ Šmihel k 4. januarja zašel neznance in N. S. iz Novega mesta ukradel 20 tisoč tolarjev vredne bulerje.
ODPELJAL SE JE Z MOTORJEM - Med 15. decembrom lani in .5. januarjem je neznanec iz kletnih prostorov bloka na Cesti 4. julija v Krškem ukradel nezaklenjeno kolo z motorjem znamke Tomos Atoma-tik, vredno vsaj 50 tisoč tolarjev.
OB PRENOSNI TELEFON - M. G. je v avtu na polici armaturne plošče 7. januarja pustil prenosni telefon. Ko je avto parkrral pred novomeškim zdravstvenim domom, avta ni zaklenil, ko se je vrnil, pa tudi telefona ni bilo več.
OBETAVEN KONTEJNER -Neznanec je 7. januarja vlomil v kontejner na gradbišču poslovne cone v Metliki ter ukradel motorno žago, vrtalni in brusilni stroj. Gradbeno podjetje Begrad d.o.o. iz Črnomlja je oškodovano za 150 tisoč tolarjev.
AVTO ZAGOREL - V noči med 8. in 9. januarjem je neznanec na neugotovljen način na osebnem avtu znamke Renault R-4, ki je bil zaradi okvare parkiran ob lokalni cesti Stranska vas - Semič, povzročil požar. Lastniku C. T iz Šmihela je naredil za 2000 tisoč tolarjev škode.
ODMONTIRAL, KAR JE POTREBOVAL - J. Š. je imel v kolesarnici stanovanjskega bloka v Segovi ulici v Novem mestu parkirano kolo z motorjem. Neznanec mu je 8. januarja odnesel glavo motorja, vplinjač, sedež in čelado.
KRŠKO - TUdi na našem področju žal vse več mladih posega po mamilih, zato je vsako prijetje preprodajalcev in z njim povezano razbitje tovrstnih združb velik uspeh. Na področju Sevnice so se policisti že dlje časa trudili in lani poleti uspeli s pomočjo posebnih metod prijeti dva mlada preprodajalca: nekaj preko 30 let starega Božidarja Oprešnika iz Sevnice in dobrih 20 let starega Venčeslava Hočevarja iz Loke pri Zidanem Mostu. Pretekli teden ju je Okrožno sodišče v Krškem na glavni obravnavi spoznalo za kriva in do pravnomočnosti sodbe ostajata v priporu.
Glavnih obravnav je bilo od lanskega poletja kar nekaj, zadnja pa je bila preložena, ker je obramba napovedala nov obrambni predlog, a ga potem ni vložila. Okrožni državni tožilec je obstoječo obtožbo v primeru Oprešnik razširil na novo kaznivo dejanje neupravičene proizvodnje in prometa z mamili ter na to, da si je priskrbel ponarejen denar najmanj dveh bankovcev po 100 DEM z namenom, spraviti jih v obtok.
Nasploh je bil Oprešnik osumljen več “težkih” kaznivih dejanj. Na področju Sevnice je star znanec uživalcev mamil. Kot sta na eni od prejšnjih obravnav povedali priči, se je pri njem v stanovanjskem bloku vedno dalo dobiti različna mamila. Eden od teh mladih je celo dejal, da je že leto
MOZNAR JE RAZNESLO
DOLNJE KRONOVO -31. decembra lani sta 25-let-ni R P. in 21-letni J. P. z Dolenjega Kronovegaa s prijatelji metala petarde in pokala z možnarji, ki sojih naredili doma. P. P. je možnar napolnil s snovjo iz petard in papirjem, ter ga nato zaprl z lesenim zamaškom. Pri tem je po njem večkrat udaril s kladivom. Prišlo je do vžiga in možnar je razneslo. P. P. in J. P. sta se hudo poškodovala: R R si je zlomil zapestje roke, dobil je odrgnine po obrazu in roki, J. R pa si je zlomil prst na nogi ter dobil odrgnine po nogi.
Električni kabli po tleh
V romskem naselju Žabjek neurejena električna napeljava - Kabli na lesenih kolih, čez cesto in celo po tleh - Nevarno
NOVO MESTO - Daje električna napeljava v romskem naselju Žabjek vse prej kot urejena po predpisih, je jasno vsakomur, ki se pelje po cesti Novo mesto-Mirna Peč. Celo preko ceste so nestrokovno po lesenih kolih napeljani kabli, ki posebej ob obilnejših snežnih padavinah, visijo še nižje, ponekod celo do tal. Gotovo je stvar nevarna, kako torej, da nihče od pristojnih nič ne ukrene?
Gregor Božič iz Elektra Novo mesto problem pozna, toda žal rešitev ni tako enostavna. “Vse električno omrežje v naselju je napeljano “na črno”, le dvajset odjemalnih mest je legalnih, ostali objekti pa se oskrbujejo iz njih. Teh dvajset račune redno plačuje. Elektriko so potem napeljali kar Romi sami, kar seveda ni v skladu s predpisi. Bili so že poskusi odstranitve s strani elektro-energetske inšpekcije, toda s silo se tu ne da nič narediti,” je povedal Božič, ki meni, da je treba problem naselja rešiti urbanistično. Ob-
jekte je treba legalizirati in narediti projektno dokumentacijo za razvod električne energije, kar pa sami - brez sodelovanja novomeške občine in inšpekcijskih služb - ne bodo zmogli.
“Če je poskrbljeno, da se romski otroci šolajo, je osnova za to gotovo urejena infrastruktura,” razmišlja Božič, podobnega mnenja pa je tudi republiški energetski inšpektor Andrej Sever iz Novega mesta. “Gotovo je takšna napeljava nevarna, gre za črno gradnjo in neupravičene posege v prostor, kar je v pristojnosti urbanistične inšpekcije. Naselje je treba najprej rešiti urbanistično in sploh celostno: odkup zemlje, napeljava vodovoda, kanalizacije in elektrike. Pomembno pa je vedeti, da če hočemo Rome civilizirati, morajo za to tudi sami kaj narediti. Potrebno jfh je vključiti v delo,” je povedal Sever in dodal, da je z njihove strani velika pripravljenost za rešitev omenjenih problemov.
L. MURN
KABLE NAPEIJALI KAR ROMI - V naselju Žabjek so električne kable razpeljali kar sami Romi. Kabli preko kolov visijo tudi nad cesto in. marsikje se že dotikajo tal, še posebej ob sneženju. Toda te nevarnosti očitno ne vidi nihče. (Foto: L. M.)
dni hodil k Oprešniku in mu za 20 g marihuane vnaprej izročil fotoaparat, potem pa do izročitve mamila nikoli ni prišlo. Oprešnik je bil tako policiji znan, večkrat je bil dan predlog sodniku za prekrške, ki pa v Sevnici že štiri leta ne deluje, tako da ni prišlo do obravnave. Po zakonu o policiji se je ta odločila za posebne metode dela. Tajni policijski delavec (TPD) je stopil v stik z obdolžencem Opreš-nikom in kmalu - 24. maja lani -mu je slednji prodal 10 g marihuane (v resnici je šlo za 8,59 g). “Ko je Oprešnik ugotovil, da je naletel na kupca z denarjem, je TPD-ju ponudil prodajo Vi kg heroina. Tb pa pomeni, da je prav gotovo šlo za združbo z drugimi storilci izključno iz koristoljubnih namenov, kar ni klasično sostorilstvo. En sam človek ne pride kar tako do tolikšne količine mamila,” je v zaključni besedi poudaril okrožni državni tožilec.
Usodnega dne sta se z Oprešni-kom dobila dva TPD, z obdolžencem pa je prišel še Venčeslav Hočevar. Slednji je nastopal predvsem v vlogi trdega pogajalca. Ker se najprej niso mogli zmeniti za ceno, se je Hočevar odpeljal do tretjega vpletenega - Boštjana Gerzinčiča. Z mamilom, ki je prišlo iz Celja, sta se odpeljala na cesto Babno - Medlog in skrila zavoj pol kg heroina ob cesti. Ger-zinčič se je nato odstranil, Hočevar pa se je vrnil k ostalim trem. Pogajanja so le uspela, in skupaj so se odpeljali na skrit kraj. Hočevar je v avtu razdelil denar - okrog 27 tisoč DEM. Skoraj dve tretjini je spravil on. Ko sta TPD dobila zavitek mamila, sta oba obdolženca aretirala, toda Oprešnik, ki je vozil avto, jima je ušel. Policisti so ga po divji vožnji kmalu prijeli v Celju. Gerzinčič, ki je obljubil, da se naslednji dan oglasi na zaslišanju na policiji, je še danes na begu v tujini. Zaradi prodaje večjih količin mamil ga išče tudi celjsko sodišče.
Na glavni obravnavi pretekli teden je senat s predsednikom Milošem Medvedom ugodil tožil-
OROZJE IN STRELIVO PRI D. S.
BIZELJSKO - Kriminalisti PU Krško in policisti PP Brežice so na podlagi odredbe Okrožnega sodišča v Krškem 5. januarja opravili hišno preiskavo pri 24-letnem D. S. iz okolice Bizeljskega. Našli in zasegli so: avtomatsko puško M70 BI kal. 7,62 mm; štiri okvire za naboje istega kalibra in 33 nabojev istega kalibra. Zoper osumljenca bo podana kazenska ovadba.
čevemu predlogu in zaslišal še kriministalista, ki sta sodelovala pri hišni preiskavi Božidarja Oprešnika. Tako Ivan Imperl kot Matjaž Štern sta povedala, da so med listi knjige v omari našli dva bankovca po 100 DEM, ki so ju - ker sta imela isti serijski številki in sta že na pogled izgledala ponarejena - zasegli. Da ne gre za pristni denar, je kasneje potrdila tudi ekspertiza Banke Slovenije. Policijski pes pri preiskavi ni izsledil mamil.
Obramba osumljencev - sama sta se vseskozi branila z molkom, dejanja nista priznala in ga tudi nista obžalovala - je slonela predvsem na mnenju, da je policija v omenjenem primeru ravnala zelo sporno, oz. kot je dejala Oprešni-kova zagovornica, celo nezakonito. “Policija se hvali z Oprešniko-vo intenzivno kriminalno dejavnostjo, vendar konkretnih navedb, dejstev in dokazov ni. Ukrep navideznega odkupa presega še dopustne objektivne standarde pri načinu izvedbe ukrepa po 155. čl. ZKP in v zvezi s tem vprašanje obdolženčeve kazenske odgovornosti. V tej kriminalni dejavnosti je igrala glavno vlogo država, in če bo Oprešnik obsojen, bo to očitna kršitev temeljnih načel pravne države,” je menila zagovornica in še dodala, da na mamilu niso bili najdeni prstni odtisi, da so podatki o zasegu snovi različni, da kaznivo dejanje v zvezi s ponarejenim denarjem ni dokazano, skratka da je nasploh šlo za zrežirano kaznivo dejanje.
Senat je osumljenca spoznal za kriva in jima podaljšal pripor do pravnomočnosti sodbe, plačati morata 660 tisoč tolarjev sodnih stroškov in 60 tisoč tolarjev povprečnine. Sicer pa je Oprešnik
obsojen na 6 in pol let zaporne kazni, Hočevar pa na 2 leti in pol. Senat se je odločil Oprešniku odvzeti ponarejena bankovca ter tudi 700 DEM, ki jih je dobil pri prodaji 10 g mamila, ni pa sprejel tožilčevega predloga, da obema prisodi še stransko denarno kazen, ker sta se s preprodajo mamil ukvarjala iz čiste koristoljubnosti.
L. MURN
PUAN V DREVO
GRMADA - 20-letni J. G. iz okolice Trebnjega je 9. januarja ob 16. uri izven naselja Grmada zaradi vožnje z neprilagojeno hitrostjo izgubil oblast nad vozilom, zapeljal izven vozišča in kljub zaviranju trčil v drevo. Avto se je prevrnil na bok. Voznik, ki mu je alkotest pokazal 1,73 g/kg alkohola v izdihanem zraku, se je hudo poškodoval in so mu zdravniško pomoč nudili v novomeški bolnišnici.
POMAGAL ILEGALCEM
BUŠINJA VAS - Policisti so tu izsledili 35-letnega R. Š. iz Škofljice, ker je 6. januarja z avtom iz Hrvaške izven mejnega prehoda v RS za plačilo pripeljal tri iranske državljane.
ZAGORELA KUHINJA
BIRNA VAS - 10. januarja ie zaradi kratkega stika prišlo do
Eožara v kuhinji stanovanjske iše. Zagorela je napa, ogenj pa se je nato razširil po celi kuhinji. Požar so omejili sevniški gasilci. Materialna škoda znaša okrog 800 tisoč tolarjev.
Iščejo M. Činžar
Osumljena goljufanja
KRŠKO - Urad kriminalistične službe PU Krško obravnava zaradi suma kaznivih dejanj goljufije po 1. in 2. odstavku 217. člena KZ RS Marjjo Činžar ml., rojeno 26. 3. 1967, ki se po doslej zbranih obvestilih nahaja nekje na območju mesta Ljubljana.
Osumljena je delovala kot samostojna podjetnica in je preko Salomonovega oglasnika ponujala posredovanje pri posojilih oz. kreditih in leasingih v korist tretjih oseb. Posojila je ponujala po ugodni obrestni meri, poslovala pa je v glavnem po telefonu. Oškodovanci, ki so se javili na njen telefon, soji vplačali določen znesek avansa za povrnitev stroškov posredovanja, osumljena pa je nato v določenem času obljubila realizacijo posojila oz. leasinga, do katere pa ni nikoli prišlo. Na isti način je posredovala tudi pri nakupu vozil.
Ker je velika verjetnost, da je 33-letna Marija Činžar na opisan način ogoljufala večje število občanov iz širšega območja Republike Slovenije, PU Krško poziva vse morebitne oškodovance, da se zglasijo na n^jbližji policijski postaji ali pa pokličejo na tel. št. 113.
ODŠEL Z VEC ZLATIMI OGRLICAMI
SEVNICA - Neznanec je 5. ali 6. januarja prišel v blagovnico Sevničanka in izkoristil nepazljivost zaposlenih. Iz odklenjenega predala je odnesel več zlatih ženskih ogrlic, izdelke zlatarne Celje in zlatarstva Trbovlje, v vrednosti 837 tisoč tolarjev.
NAJVEČ
MAKEDONCEV
POSAVJE - Policisti so pri kontroli na mejnem prehodu Dobova v stropu vagona vlaka 5. januarja odkrili dva romunska državljana, naslednji dan pa še enega Romuna, ki se je hotel tako izmakniti kontroli. Oba so vrnili na Hrvaško. 8. januarja so ilegalno prestopili državno mejo iz R Hrvaške v našo državo štirje Turki, stari od 28 do 34 let, ter pet Makedoncev, starih od 9 do 59 let. Policisti so jih prijeli blizu naselja Slogonsko. Pomoč jim je nudil 23-lctni hrvaški državljan 1. F., zato so mu odvzeli prostost in bo s kazensko ovadbo predan preiskovalnemu sodniku v Krškem. V noči na 10. januar so blizu Brežic policisti prijeli 25-letnega bolgarskega državljana K. L, 11. novembra pa so na mednarodnem mejnem prehodu Obrežje zavrnili 25-letnega državljana Hrvaške, ker ni izpolnjeval pogojev za vstop.
ALKOHOL UNIČIL ŠE ENO DRUŽINO
Hišo pognal v zrak, kot je grozil
Prejšnji torek je v eksploziji plina zagorel Kastelčev dom - 42-letni A. K., ki se zdravi v bolnišnici, naj bi požar podtaknil - Bivša žena ostala sama s petimi šoloobveznimi otroki
MALI CEROVEC - V torek, 4. januarja, nekaj po 13. uri so v okolici Novega mesta pretresljivo tulile sirene. Delavci Gasilskega reševalnega centra Novo mesto in prostovoljni gasilci iz društev Podgrad in Stopiče so hiteli na pomoč h Kastelčevim v Mali Cerovec. Gorela je stanovanjska hiša, do požara pa je prišlo zaradi eksplozije plinske jeklenke. Požar jim je uspelo zaustaviti, toda škoda je gromozanska: materialna je ocenjena na deset milijonov tolarjev, ostale posledice pa so tudi strašne.
Požar naj bi namreč namerno povzročil sin lastnika hiše, 42-letni Tone Kastelic, ki je bil že dolgo bolan zaradi prekomernega uživanja alkohola. Tako ne menijo le vaščani, temveč tudi njegovi bližnji. Žena Miranda in njunih pet otrok (18-letna Barbara obiskuje srednjo vzgojiteljsko šolo v
r
NAMESTO OKNA ČRNA LUKNJA - Namesto okna je zdaj v hiši črna luknja. Po zaslugi gasilcev ognjeni zublji niso zajeli še sosednjega lesenega skednja, sicer pa je škoda že zdaj gromozanska. (Foto: L. M.)
Ljubljani, 16-letni Borut je dijak 1. letnika srednje strojne šole v Novem mestu, 14-letni Andrej je prizadet otrok in je čez teden v posebni šoli v Šmihelu, 11-letni Matej je petošolec v OŠ Stopiče, 5-letna Leonida Diana pa je še pri mamici) dobro ve, kaj vse so že pretrpeli zaradi pijače, saj je bilo življenje z očetom, ki je bil večkrat pijan kot trezen, vedno bolj nemogoče: pijan jim je grozil, da jih bo sesekljal, vse pobil, zadnje čase pa tudi, da bo hišo pognal v zrak.
Grozil je tudi svojima staršema, ki živita v sosednji stari hiši. Večkrat so klicali policiste, toda dokler ni storil nič od obljubljenega, mu niso mogli nič. Tone in Miranda sta se pred kratkim ločila. “Drugače ni šlo. O kakšnem zdravljenju ni hotel niti slišati. Iskala sem stanovanje, kamor bi šla z otroki, saj si je želel, da čimprej odidemo. Toda svoje grožnje je uresničil že prej,” je pretresena povedala bivša Tonetova žena, ki je dejansko sama preživljala družino, čeprav je bil mož samostojen podjetnik, ima namreč svoje steklarstvo na Dvoru. “V družinski proračun je prispeval vse manj. Šama skušam čimveč zaslužiti s šivanjem,” je dejala in povedala, da se je zdaj z otroki, ki soji največje veselje, zatekla v novomeško varno hišo, kamor se je za krajši čas zatekla že prej, tam pa je. preživela tudi nedavni prehod v leto 2000, da je lahko Tone nemoteno praznoval z družbo v hiši. Zaveda pa se, da je to rešitev največ za leto dni, potem bo treba drugam. “Hvala vsem sorodnikom in prijateljem, ki mi pomagajo in stojijo ob strani.”
Zgorelojiin je namreč skorajda vse: obleka, obutev, hrana, šolske potrebščine. Iz nove hiše namesto okna zeva velika črna luknja. Ob vstopu vanjo človeka skorajda zadene kap. Razdejanje je grozno: s stropa sobe, v kateri je počilo, ni
RAZDEJANJE NEPOPISNO -Takšno grozno razdejanje, kot je zdaj v Kastelčevi hiši, povzroči eksplozija plinske jeklenke. Vse je uničeno, požgano, sajasto, tako da je skoraj čudež, da je Tone preživel. (Foto: L. M.)
padel le omet, ampak je omajana betonska plošča, stene so razpokane, električno omrežje je zgorelo. Požarje popolnoma uničil bivalni del stanovanjske hiše: stopnišče, kopalnico, sobo, ostrešje, delno je uničena kuhinja in dve sobi. Gasilci so med gašenjem našli dve plinski jeklenki, eno v sobi, drugo v krušni peči; slednja se menda še ni sprožila.
Čeprav policisti še ugotavljajo, kdo je požar povzročil, je Miranda brez dvomov. “Zadnje čase je grozil prav s tem. Sosedje so povedali, da je Tone po ekploziji ves opečen prišel na verando in vpil: “Neka gori! Neka gori!” Zdaj se še zdravi v ljubljanskem Kliničnem centru, saj je dobil opekline po rokah, obrazu ter poškodbe dihal. Ko človek vidi razdejano hišo, pa se začudi, da je sploh preživel.
L. MURN
NASA'
NAJNIŽJA
, CENA
S RAR
SPAR SLOVENIJA, d.o.o.
Za delo v trgovini SPAR v Novem mestu
zaposlimo
MESARJA
Pisno prijavo pošljite v 8 dneh po objavi razpisa na naslov:
SPAR SLOVENIJA, d.o.o., “za razpis” Šmartinska 152G, 1000 Ljubljana
Telefonskih informacij ne dajemo.
RAR
I p KRKk
KRKA ZDRAVILIŠČA, d.o.o.
NOVO MESTO
V Zdravilišču Dolenjske Toplice želimo zaposliti KUHARJA
s končano najmanj poklicno gostinsko šolo - smer kuhar
Prednost pri izboru bodo imeli kandidati z večletnimi izkušnjami pri opravljanju kuharskega poklica. Od kandidatov pričakujemo ustvarjalnost, samoiniciativnost ter sposobnost za delo v skupini.
Prijave z dokazili o strokovni usposobljenosti in delovnih izkušnjah oddajte najkasneje v 8 dneh na naslov: KRKA, tovarna zdravil, d.d., Novo mesto, Kadrovska služba, Šmarješka cesta 6, 8000 Novo mesto. Dodatne informacije dobite na telefon: 068/312-566.
Na primer: nov avtomobil 31. decembra ob 23. uri, 59 minut in 59 sekund v naslednji sekundi pridobi eno leto. Vendar kilometrski števec ostane na ničli, avtomobilski plašči so še zmeraj neuporabljeni, sedežne prevleke nedotaknjene. Avtomobil ostane isti, popolnoma nov ... Pridobi le novo ceno. Nižjo. Vsaj pri nas, pri Citroenu.
S 1. januarjem imajo vsi modeli osebnih vozil letnika '99 novo, ugodnejšo ceno. Prihranek bo velik, vožnja z novim Citroenom pa ... pravi užitek.
CITROEN
www.citroen.si
Citroen priporoča TOTAL
Kdor ne pohiti, zamudi!
Svetujemo vam, da pohitite, saj je število avtomobilov Citroen z novo, ugodnejšo ceno omejeno. Naša ponudba velja, na žalost, le do prodaje zalog.
Posebna ponudba velja tudi za nekatere različice modelov Jumpy in Jumper, letnik '99.
berlingo xsara
že od 1.610.000 SIT že od 1.762.000 SIT
* Velja za vsa osebna vozila (Izjema so Saxojl Izdelani do vključno avgusta 1999) Citroen Slovenija, d.o.o.. Ulica 15. maja 18. 6000 Koper
SMAKSKI
S RAR
Pomarančni nektar
II
S RAR
I®
Mleko 1.5% m.m„
s RAR
SPAR SLOVENIJA d.o.o., šmartlnaka 162G, Ljubljana
TRAJNO UGODNA PONUDBA PREKO 200 IZDELKOV!
Sledite oznakam “NAŠA NAJNIŽJA CENA” in v trenutku vam bo uspelo prihraniti čas in denar!
Sir Trapist
Mlekarna Ccleia, 1 kg
Balzam za tkanine Silan "Soft&Easy"
103.0 MHZ
KOVINOTEHNA
Les, lesna družba, d.o.o.
Proizvajalec stavbnega pohištva vrhunske kakovosti iz Oplotnice, išče zastopnike za prodajo celotnega prodajnega programa. Vabimo poznavalce te dejavnosti, da nas pokličejo na tel. 062/845-08-34, g. Matevž, ali pišejo na naslov: Partizanska 100, 2317 Oplotnica.
Termotehnika, Pod Trško goro 83,8000 Novo mesto, telefon: (068) 371800, fax: (068) 322 050 www.termotehnlka.si, e-pošta: termotehnika@siol.net
Največji salon kopalniške opreme na Dolenjskem!
TERMOTEHNIKA
več kot trgovina ISO 9002
• široka ponudba različnih priznanih proizvajalcev • brezplačno svetovanje in ogledi na objektu možnost kreditiranja pri različnih bankah gotovinski popust brezplačna dostava blaga
lastna monterska ekipa, ki vam naredi ali prenovi kopalnico v nekaj dneh
12
Brezskrbnih 12 let. l*. S Citroenom.
Avtomobili Citroen, i| kupljeni po
1. januarju 2000, imajo 3-letno garancijo na barvo in kar 12-letno na Ig prerjavenje.*
	
	
RENAU
C|D
rijfcin<l5>..n
Za uspešno slovensko podjetje zaposlimo
KOMERCIALISTA
za prodajo izdelkov na področju montažne tehnike, lepil in orodij na območju Dolenjske.
Zaželene so tehnična izobrazba in izkušnje ter volja do terenskega dela, samostojnost in dinamičnost. Pričakujemo, da bodo imeli kandidati lasten prevoz. Prosimo, javite se na naslov:
Dr. Pendl & Dr. Pissvanger, d.o.o.
'lVžaška cesta 2, SI - 1000 Ljubljana tel.: 061/12-62-360 el. pošta: p.pendl@siol.net
REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA PRAVOSODJE UPRAVA ZA IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ Zavod za prestajanje kazni zapora Dob pri Mirni 8233 MIRNA
objavlja prosta delovna mesta:
1. SVETOVALEC I - PSIHOLOG
2. SVETOVALEC I - PEDAGOG ali REFERENTI -PEDAGOG
3. REFERENTI - VODJA SKUPINE PUO
4. STROKOVNI SODELAVEC I - OBRATOVODJA POMOŽNE DEJAVNOSTI
5. POOBLAŠČENA URADNA OSEBA - 3 izvajalci Pogoji:
K točki 1:
• univerzitetna ali visoka strokovna izobrazba psihološke smeri in 4 ali 5 let delovnih izkušenj.
K točki 2:
• za svetovalca I - pedagoga se zahteva univerzitetna ali visoka strokovna izobrazba defektološke, pedagoške ali druge družboslovne smeri in 4 ali 5 let delovnih izkušenj;
• za referenta I - pedagoga se zahteva višja strokovna izobrazba pedagoške ali druge ustrezne smeri in 3 leta delovnih izkušenj.
K točki 3:
• višja strokovna izobrazba pedagoške, pravne ali druge družboslovne smeri in 3 leta delovnih izkušenj, moški z odsluženim vojaškim rokom.
K točki 4:
• višja strokovna izobrazba strojne smeri in 3 leta delovnih izkušenj.
K točki 5:
• srednja (štiriletna) družboslovna, zdravstvena, penološka ali druga ustrezna smer, 2 leti delovnih izkušenj, starost do 30 let, moški z odsluženim vojaškim rokom.
Za navedena delovna mesta se šteje zavarovalna doba s povečanjem 12/16 mesecev.
Za sklenitev delovnega razmerja mora kandidat/kandidatka izpolnjevati še naslednje pogoje: da je zdravstveno sposoben; da ni bil obsojen za kaznivo dejanje, ki je po zakonu ovira za sklenitev delovnega razmerja v državnem organu; da je državljan Republike Slovenije in aktivno obvlada slovenski jezik.
Kandidati, ki bodo izpolnjevali pogoje pod točko 1, bodo vabljeni na pogovor. Kandidati, ki bodo izpolnjevali pogoje pod točko 2,
3,4	in 5, bodo vabljeni na pogovor in opravljali psihološki preizkus s testiranjem.
Obstaja tudi možnost reševanja stanovanjskega vprašanja. Delovno razmerje bodo izbrani kandidati sklenili za nedoločen čas s polnim delovnim časom in poskusnim delom 3 mesece.
Pisne prijave z življenjepisom in dokazili o izobrazbi pošljite v 8 dneh po objavi na naslov, ki je naveden v objavi.
ri<
Razvojno izobraževalni O center Novo mesto
ponovno sprejema prijave
za prekvalifikacijo v poklic PRODAJALEC
(IV. stopnja izobrazbe) Prijave sprejemamo do 25.1.2000 na obrazcu 1.20. ki jih dobite v sprejemni pisarni RIC Novo mesto. Prijave in informacije: RIC Novo mesto, Novi trg 5 tel.: 068/326-319, 326-341 Delovni čas:
ponedeljek - petek: 8.00 - 12.00 in 13.00 - 18.00
Propagandne oglase
lahko naročite na telefonsko številko 068/39 30 514 ali 041/623 116
ali na faks številko 068/39 30 540!
BELOKRANJSKI RADIO ODEON (v ustanavljanju)
89.5	Mhz
razpisuje avdicijo za: tonske tehnike, voditelje in napovedovalce ter novinarje-dopisnike
Pogoji: - najmanj srednješolska izobrazba, ustrezne delovne izkušnje ter splošna razgledanost. Kandidati naj k vlogi priložijo kratek življenjepis, podatke o dosedanjih izkušnjah, naslov, številko telefona oz. naslov elektronske pošte. Prijave na razpis pošljite do 31. januarja 2000 na naslov:
RADIO ODEON “Prijava za razpis”
p.p. 122
8330 Metlika
O datumu in poteku avdicije boste do 10. februarja 2000 obveščeni pisno.
Republika Slovenija Ministrstvo za promet in zveze Minister Spoštovane bralke in cenjeni bralci!
Z veseljem vas obveščamo, da naša odprta brezplačna telefonska linija ponovno deluje.
Vaša vprašanja, povezana s področjem delovanja ministrstva za promet in zveze bodo moji sodelavci sprejemali na številki 080 20 20. vsak torek, med 10. in 11. uro, in četrtek, med 15. in 16. uro.
S spoštovanjem, Mag. Anton BERGAUER
DOLENJSKI LIST
vaš četrtkou prijatelj
Mestna občina Novo mesto
objavlja naslednji
JAVNI RAZPIS
za zasedbo prostih delovnih mest v občinski upravi Mestne občine Novo mesto
1. Višji strokovni sodelavec I za planiranje in urejanje prostora
2. Višji strokovni sodelavec I za pripravo prostorske izvedbene dokumentacije
Kandidati morajo poleg zakonsko določenih izpolnjevati še naslednje pogoje:
1. da ima univerzitetno izobrazbo gradbene, geodetske, arhitekturne smeri ali smeri krajinske arhitekture,
2. ima najmanj 6 let (k. 1. točki) oziroma 5 let (k 2. točki) delovnih izkušenj,
3. da pozna delo z računalnikom, ima vozniški izpit B kategorije, ima opravljen preizkus usposobljenosti iz upravnega postopka,
4. ima dodatna znanja: strokovni izpit, opravljen preizkus iz pisarniškega poslovanja.
Z izbranimi kandidati bo v skladu z zakonom in drugimi predpisi sklenjeno delovno razmerje za nedoločen čas.
Upoštevane bodo prijave, ki bodo prispele v roku 10 dni od objave razpisa na naslov: Mestna občina Novo mesto, Sekretariat za občo upravo, Seidlova cesta 1,8000 Novo mesto. Prijave morajo biti predložene v zaprti ovojnici, opremljene z oznako: “Ne odpiraj - prijava na delovno mesto''.
Kandidati bodo o izbiri obveščeni najkasneje v roku 30 dni od dneva objave tega javnega razpisa.
Dodatne informacije lahko kandidati dobijo v Sekretariatu za občo upravo, tel. št. 068/317-242.
V podjetju DON DON se ukvarjamo s proizvodnjo, distribucijo in prodajo dnevno svežega peciva. Slovenijo pokrivamo iz proizvodnih obratov v Kranju. Mariboru in Metliki. K sodelovanju pri povečanju obsega dejavnosti vabimo kandidate/ke za stalno delo.
KOMERCIALIST IN VODJA PRODAJNEGA OBMOČJA
Od kandidatov pričakujemo smisel za delo z ljudmi, komunikativnost uglajenost in voljo do dela.
Ponujamo delo v dinamični skupini, v kraju bivanja, izobraževanje in možnost napredovanja.
Lastnoročno napisane vloge pošljite na naslov uprave:
... že sama misel na veliko dražbo popustov letnika 1999 v salonih Renault.
DOLENJSKI LIST
uaš četrtkou prijatelj
Bfsiio liiJo
ODBOJKA 1. DOL, moški, 12. kolo - ŽUŽEMBERK : GRANIT 3:2 (24, -21,23, -19,13); ŽUŽEMBERK: Babnik, Perko, Gotenc, Petkovič, Drobnič, Obrstar, Smrke, Pucelj, Lazič, Kump.
LESTVICA: I. ŽurbiTeam Kamnik 28, 2. Salonit Anhovo 27, 3. Maribor Stavbar IGM 27,4. Bled 26, 5. Fužinar GOK Igem 25, 6. Olimpija 16, 7. Žužemberk 11, 8. Pomurje 11, 9. Granit 10, 10. Astcc Triglav 0. V 13. kolu bo Žužemberk v soboto, 15. januarja v gosteh igral z moštvom Žurbi Team Kamnik.
1. DOL, ženske, 10. kolo - TPV
NOVO MESTO : HIT NOVA GORICA 3:2 (-22, 23, 18, -17, 13); TPV NOVO MESTO: Muhič, Čoralič, Rajak, Grabič, Horvat, Guštin, Majstorovič, Nemčeva, Kopilova, Vernig. LESTVICA: 1. Infond Meltal Branik 30,2. Kemiplas Koper 23, 3. HIT Nova Gorica 21,4. Formis Bell Rogoza 17, 5. TPV Novo mesto 16, 6. ZM Ljutomer 15, 7. Šentvid 15, 8. Marsel Ptuj 10, 9. Asics Thbor 3,10. Jeti Šport Bled
0. V 11. kolu bo TPV v soboto, 15. januarja, igral doma z Infon-dom Meltalom Branikom.
2. DOL, moški, 12. kolo - Ljutomer : Krka Novo mesto 3:0 (14, 22,19); Kovinar Kočevje : Prvači-na 3:0 (21, 37, 21). LESTVICA:
1. Brezovica 35... 9. Kovinar Kočevje 9... 11. Krka Novo mesto 6 itd. V 13. kolu bo Kovinar 15. januarja igral v gosteh s Črnučami, Krka pa doma z Beltinci.
3. DOL, moški, 12. kolo - Pneu-
ma Center Mokronog : Bled II 1:3 (-20, 19, -25, -23). LESTVICA: 1. Salonit Anhovo II 33... 5. Pneuma Center Mokronog 20 itd. V 13. kolu bodo Mokronoža-ni igrali v gosteh s Kropo.
3. DOL, ženske, 12. kolo - Črnomelj : Bohinj 3:1, Brestanica : Magro Grosuplje 3:1, Kočevje : TPV Novo mesto II 3:0, Partizan Škofja Loka : Semič 3:1. LESTVICA: 1. Kočevje 32... 3. Črnomelj 27... 7. Brestanica 16... 9. TPV Novo mesto II 8, 10. Semič 6 itd. V 13. kolu bo Semič igral doma s Kemiplasom Koprom III, Kočevje v gosteh z Izolo, TPV II doma z Brestanico in Črnomelj v gosteh z Grosupljem.
KOŠARKA Liga Kolinska, 16. kolo - SLOVAN : KRKA TELEKOM 70:76 (33:42); KRKA TELEKOM: Dražovič 3(1:2), Jevtovič 6 (2:2), Petrov 10 (3:3), Smodiš 27 (4:7), Viskovič 4, Grum 2, Drobnjak 4, Ščckič 5, Nakič 15 (6:6). Prosti meti: Slovan 19:27, Krka "Telekom 16:20. Met za tri točke: Slovan 3:12, Krka Telekom 6:15 (Smodiš 3, Petrov, Ščekič, Nakič). Osebne napake: Slovan 24, Krka Telekom 26.
LESTVICA: 1. Union Olimpija 32,2. Pivovarna Laško 30,3. Krka Telekom 29, 4. Triglav 25, 5. Slovan 25,6. Zagorje 25,7. Savinjski Hopsi 23, 8. ZM Maribor 21, 9. Rogla Atras 20,10. Loka kava 20, 11. Helios 19,12. Kraški zidar 16. V 17. kolu bo Krka Telekom v soboto, 15. januarja, ob 20. uri igrala doma z ZM Mariborom.
Nujni zmagi za TPV in Žužemberk
TPV-jeve odbojkarice po novoletnih pripravah s 3:2 ugnale favorizirani novogoriški HIT - Žužemberčani z enakim izidom premagali neposrednega tekmeca za obstanek
MIŠA GA IMA. POVEJ IMAPREJ!
Poškodba v nepravem času
Matjaž Smodiš si je na tekmi s Slovanom poškodoval gleženj - Kljub temu zmaga njegovega moštva
NOVO MESTO - Uidi prvi nastop košarkarjev Krke Telekoma v letu 2000 je potrdil dejstvo, da je večina tekem v ligi Kolinska odločenih vnaprej, vsaj kar se tiče srečanj moštev velike trojke z ostalimi. Slovan je vsekakor prijetno prese-
• Po poškodbi Matjaža Smodiša v Krki Telekomu ni zavladala panika, čeprav se je to zgodilo v zelo neugodnem trenutku, tri dni pred pomembno tekmo pokala Saporta z Adeccom v Milanu.Matjaža je pregledal dr. Milič, kije po ogledu rentgenskih posnetkov ugotovil, da ni nič zlomljenega in da gre le za zvin gležnja. Pri fizioterapevtu Francu Grubarju so mu pomagali z laserjem, magnetno terapijo in limfno drenažo. Matjaž je potem z moštvom odpotoval v Milano.
nečcnjc letošnjega prvenstva. V soboto so Slovanovi košarkarji na tekmi s Krko Telekomom na Kodeljevem dokazali, da niso neupravičeno uvrščeni tako visoko, a kljub
SREČANJE GORJANSKIH ŠKRATOV IN GOSPODIČEN
NOVO MESTO - Srečanje gorjanskih škratov in gospodičen bo v soboto, 15. januarja, ob 10. uri pri planinskem domu pri Gospodični. Ob tej priložnosti bodo organizatorji akcije najpogostejšim obiskovalcem Gorjancev podelili majice in nagrade.
VSEENO SO DOBRO PLAVALI
KRŠKO - Kljub temu da so imeli krški plavalci zadnje čase težave z domačim bazenom, v katerem so novembra opravili le 6 treningov, so na tradicionalnem Miklavževem mitingu v Tivoliju v Ljubljani dobro plavali. Na tekmovanju so nastopali mladi plavalci iz šestih držav, v vsaki disciplini pa jih je plavalo tudi do 100. Med Krčani se je najbolj izkazala Sara Hojski, ki je bila na 50 m delfin druga, osvojila pa je še eno četrto in eno peto mesto. Peto mesto si je priplavala tudi Nina Andrijaševič, Jernej Omerzel pa je bil z enim devetim mestom najboljši med fanti.
BREŽICE USPEŠNE NA PONJAVI
BREŽICE - Na državnem prvenstvu v skokih z malo prožno ponjavo nedavno v Kamniku so zelo lep uspeh dosegli tudi Brežičani. Pri fantih so osvojili naslov slovenskih srednješolskih prvakov učenci Ekonomske in trgovske šole, pri dekletih pa dijakinje Gimnazije Brežice. Uspeh so dopolnili brežiški gimnazijci z. 2. in dekleta Ekonomske šole s 4. mestom. Med posamezniki se je najbolj odrezal Blaž Držič s 4. mestom. Med posameznicami je bila najuspešnejša Julija Rupret na 15. mestu. Mentorja sla bila Elica Tomše in Berto Žnidaršič.
SREČA V NESREČI - Na sobotni tekmi s Slovanom so se v Krki Telekomu pošteno prestrašili, ko si je Matjaž Smodiš poškodoval gleženj, k sreči pa se je kasneje izkazalo, da gre le za zvin in da bo Matjaž lahko kmalu igral.
dobri igri Novomeščanov niso mogli resneje ogroziti, niti tedaj ne, ko si je sedem minut pred koncem srečanja kapetan novomeške vrste Matjaž Smodiš poškodoval gleženj.
Kljub temu da sta dobro košarkarsko predstavo precej pokvarila nespretna sodnika Jelen iz Ljubljane in Vidič iz Tolmina, je bila zmaga Krke Telekoma povsem zaslužena, saj so Novomeščani vodili večji del srečanja, sredi prvega polčasa že z 31:16.
V drugem polčasu so Ljubljančani izenačili na 48:48 in v 30. minuli celo povedli z 52:51, a so bili to očitno le trenutki, ko je novomeški obrambi po izdatnem vodstvu v prvem delu tekme kasneje popustila zbranost. Na tekmi s Slovanom je v novomeški vrsti prvič nastopil novi center Zoran Viskovič in dosegel 4 točke. V naslednjem kolu bo imela Krka Telekom doma lažje delo kot na Kodeljevem, saj z osmouvršče-nim moštvom ZM Maribor ne bi smela imeti večjih težav.
I. V.
MESOJEDČEVA MED DESET
NOVO MESTO - Ker snežne razmere na Gačah na zadoščajo za izvedbo državnih tekmovanj, so morali prizadevni člani novomeškega smučarskega društva Krka Rog pripraviti državno tekmovanje v veleslalomu za starejše dečke in deklice na Starem vrhu nad Škofjo Loko. Na štartu je bilo 120 mladih smučarjev in smučark, med katerimi so si dobre uvrstitve obetali tudi novomeški tekmovalci, a se jim na koncu ni uspelo povzpeti na zmagovalne stopničke. Med deklicami je bila po dveh tekih Mojca Mesojedec deseta, med dečki pa se je najbolje uvrstil Rok Ravbar na 16. mesto. Po prvem teku je Gašper Pelko iz Dolenjskih Toplic, ki nastopa za ljubljansko Olimpijo, celo vodil, a je tik pred koncem drugega teka naredil napako in odstopil. Med deklicami je zmagala Alenka Kuern-er iz Kranjske Gore, med dečki pa Matic Debeljak iz Olimpije.
NOVO MESTO, ŽUŽEMBERK - Oba dolenjska odbojkarska prvoligaša sta leto 2000 začela na domačem igrišču in z zelo pomembnima tekmama. Novomeščanke so si z zmago s 3:2 nad drugouvrščenimi Novogoričankami precej povečale možnosti za uvrstitev med prve štiri oziroma v končnico, Žužemberčani pa so z enakim izidom ugnali neposrednega konkurenta v boju z obstanek, Granit iz Slovenske Bistrice in so ga s tem prehiteli za eno točko ter potisnili na predzadnje mesto.
NA TRAVNO GORO
NOVO MESTO - Planinsko društvo Intel servis bo v soboto, 22. januarja, pripravilo izlet na 940 m visoko Travno goro. Prijavite se lahko po telefonu 041 779 205.
Novomeščanke, ki so pred to sezono svojo vrsto sestavile tako rekoč na novo, zdaj igrajo že precej zanesljiveje kot na začetku sezone, ko so prav zaradi neuigranosti izgubile nekaj dragocenih točk. Štiridnevne
priprave med novoletnimi prazniki so očitno dobro izkoristile, tako da so proti favoriziranim Novogoričankam lahko igrale, kot dejansko znajo. V prvem nizu so bolje začele gostje, sredi niza pa so Novomeščanke večkrat izenačile, nazadnje pri 22:22, a jim je za zmago v nizu manjkalo sreče. V drugi niz je bil zrcalna slika prvega: bolje so igrale Novomeščanke, Novogoričanke pa so zadnjič izenačile pri 23:23. V tretjem nizu so se igralke TPV-ja na čelu z razigranima Snežano Rajak in Majo Guštin dobesedno poigrale z nasprotnicami, a so v četrtem žal popustile, tako da so si morale manjvredno zmago z 3:2 dobiti peti niz ter se zadovoljiti z dvema točkama. Poleg Blažičeve in Ra-jakove ter Nemčeve so se na tekmi s HIT-om v določenih trenutkih izkazale tudi mladi domači igralki Alma Čoralič in Sandra Grabič.V primeru zmage s 3:1 bi Novomeščanke že prehitele četrtouvrščeno Rogozo. Želo verjetno bo ostalo tako tudi po 11. kolu, ko bodo Novomeščanke doma igrale proti do sedaj še neporaženemu mariborskemu Infondu Braniku, Rogoza pa v gosteh z drugouvrščenim Kemiplasom Koprom.
TEŽKA POT DO ZMAGE - Novomeške odbojkarice niso zlahka prišle do zmage nad Novogoričankami, ki so si nastop v končnici že zagotovile in se s Koporčankami borijo za drugo mesto, so pa z njo dokazale, da po kakovosti sodijo višje od petega mesta, na katerem so zdaj. Na sliki: Maja Guštin je takole z visokim skokom presenetila gostujoče blokerke. (Fot: I. V.)
Žužemberška pot do četrte zmage v letošnjem prvenstvu je bila težka. Suhokranjci so bili blizu zmage nad Granitom že na prvi tekmi v Slovenski Bistrici, a priložnosti tedaj niso izkoristili, na domačem igrišču pa jim je le uspelo priti do zelo pomembnih točk, ki jim najverjetneje prinašajo tudi obstanek v ligi. Po zelo izenačeni igri v prveme nizu gostje niso izkoristili zaključne žoge, kar so Žužemberčani izkoristili in povedli. Da so v nadaljevanju tekme izgubili drugi niz, je odločila poškodba Vlatka Petkoviča, ki seje v tretjem nizu vrnil na igrišče in soigralcem pomagal povesti z 2:1. V končnici četrtega niza so Žužemberčani zapravili nekaj žog in niz izgubili, zmago pa so si priigrali v skrajšanem petem nizu.
Po tej zmagi suhokranjski odbojkarji že precej lažje dihajo, saj so se na lestvici povzpeli tudi nad Pomurje, a boj za obstanek še ni končan. V 13. kolu bodo Žužemberčani igrali v gosteh z vodilnim Kamnikom, ki so ga doma že premagali, vdrugo pa se vodilno moštvo lige najbrž ne bo pustilo presenetiti.
I. V.
In ne pozabite:
Halo je prvi predplačilni sistem v Sloveniji z odzivnikom -osebno telefonsko tajnica, ki za vas sprejema in hrani sporočila takrat, ko se ne morete ali ne želite oglasiti.
Halo odslej tudi s telefonom GSM Alcatei, v več barvah, s Sl.MOBIL kartico CSIM), priključitvijo v omrežje in 'I.OOO tolarji brezplačnih pogovorov, za člane kluba Halo pa še dodatnih £.□□□ tolarjev.
% Cena: "IS.SOC tolarjev
Ponudba velja do 31. 1. 2000 oziroma do prodaje zalog.
Vsi tisti, ki že imate telefon GSM, lahko uporabite paket Halo brez telefona. Priložen je ček Halo za
1.0C3C tolarjev brezplačnih pogovorov, člani kluba Halo pa dobijo še dodatnih 2.COC tolarjev pogovorov!
Cena: 4.900 tolarjev
Katka je začela z zmagama
Atleti prvič v sezoni na tekmovališčih - Katka Jankovič zmagala na 60 m z ovirami v Ljubljani in Celju
vrat Francozinje Mariele Goitschell, kasneje so se je med drugim veselile Američanka Barbara Cochran, Avstrijka Annemarie Proel, Švicarke Mo-rerodova, Hessova in največkrat v zgodovini mariborskih tekmovanj za svetovni pokal Vreni Schneider, ki je edina dobila tudi tri diamantne lisice. Med našimi dekleti sta so Zlato lisico priborili Mateja Svet in Urška Hrovat.
Zlato namesto kožuščkov
• Zlata lisica nima le znamenitih zmagovalk. Ponaša se s še eno posebnostjo. Leta 1968 je zadnje mesto v slalomu osvojila tedaj popolnoma neznana Nemka Rosi Mittermaier, poznejša trikratna olimpijska zmagovalka. Rosi se je na kasnejših lisicah uvrščala bolje kot leta 1968, petkrat je stala na stopničkah za zmagovalke, a lisičjega kožuščka ni dobila nikoli. Tudi letošnja zlata lisička Švicarka Sonja Nef je ostala brez lisičjega kožuščka. Ze pred leti so se organizatorji Zlate lisice časom prr-merno odločili, da bodo prave lisičje kožuhe zamenjali z zlatimi broškami v podobi lisičke.
REKREATIVNA LIGA V NAMIZNEM TENISU
NOVO MESTO - Rekreativna sekcija namiznoteniškega kluba Krka bo letos pripravila občinsko rekreativno ekipno ligo. Prijavijo se lahko neregistrirani igralci z območja bivše občine Novo mesto (vključno z igralci iz novonastalih občin). Ekipo sestavljata najmanj dva igralca. Rok prijav je 25. januar, prijavite pa se lahko po telefonu 27 308 (Stane Košir) ali 342 340 (Janez Kočevar). Tekme bodo ob četrtkih ob 18. uri v prizidku športne dvorane Marof.
MIHELIČ IN RADOMIR
ŠENTJERNEJ - Na drugem turnirju dolenjske kadetske šahovske lige je v Šentjerneju v kategorijah do 12. in do 16. leta igralo skupno 59 mladih šahistov z Dolenjske in iz Bele krajine. Med mlajšimi je zmagal Igor Mihelič (Stari trg), drugi je bil Miha Hočevarjem (Center Novo mesto) in tretja Ines Kure (Stari trg). Med starejšimi je prepričljivo zmagal Milan Radomir (Center), drugi je bil Berin KaramEhič (Šmihel Novo mesto), tretja pa Špela Farič (Stari trg). (R. R.)
m z ovirami. Po letu dni premora zaradi operacije ahilove tetive se je na atletske steze uspešno vrnil Tbmaž Božič, ki seje na obeh tekmovanjih v teku na 60 m presenetljivo dobro uvrstil. Šašo Rebernik je v skoku v višino preskočil dva metra in v Ljubljani zasedel drugo mesto. Med pionirji velja omeniti Novomeščana Matijo Krašovca, ki je že na začetku sezone na 60 m dosegel dober čas 7,45 in seveda premagal vse vrstnike.
IZIDI: LJUBLJANA: moški, 60 m: Tomaž Božič (Krka Telekom) 7,21; višina: 2. Sašo Rebernik (Krka Telekom) 200 cm; ženske, 60 m ovire: 1. Katka Jankovič (Krka) 8,66; višina: 1.-2. Janja Budna (Brežice) 165 cm, 3. Gordana Dragišič (Krka Telekom) 155 cm; pionirji: 60 m: 1. Matija Krašovec (Krka Telekom) 7,45; višina: 1. Janez Krošclj (Brežice) 175 cm; krogla: 1. Matej Godec (Grosuplje) 10,94 m; pionirke: 60 m: 3. Gordana Dragišič (Krka Telekom) 8,48;
CELJE: moški: 60 m: 4. Tomaž Božič (Krka Telekom) 7,16; 60 m ovire: I. L Trajkovski (Brežice) 8,38,4. Primož Jeralič (Krka Telekom) 8,60; ženske: 60 m ovire: 1. Katka Jankovič (Krka Telekom) 8,62.
NAJBOLJŠI
STAROTRŽANI
STARI TRG OB KOLPI - V Starem trgu ob Kolpi so izbrali najboljše šahiste za leto 1999. Po posameznih kategorijah so največ točk zbrali Egon Petrič med veterani, Uroš Kobe in Darja Kapš med člani, Thdej Kobe in Sabina Kapš med mladinci, Marijo Kapš in Sabina Mihelič med kadeti, Igor Mihelič in Špela Farič med starejšimi dečki in deklicami ter Peter Madronič in Natalija Kure med mlajšimi dečki in deklicami. Na božičnem turnirju v Ravni Gori v Hrvaški je veteran Egon Petrič presenetil z drugim mestom, tretji pa je bil Th-dej Kobe. (V. K.)
OGROMNE RAZLIKE
METLIKA - V 6. kolu metliške zimske lige v malem nogometu so bili doseženi naslednji izidi: Krokar : Suhor 7:1, Grabrovec Kamnoseštvo Stojnič : Hami 9:4, Policija : Antikristi 5:0, Big Boss : Podzemelj 5:2, Dabi: Zidarstvo Begič 7:0, Royal : Gradac 3:1, Krasinec Štukelj : Svib 11:0, Okrepčevalnica Kučar : Lokvica 8:3. Vrstni red: Dabi 16, Big Boss in Krasinec Štukelj po 13 itd. Naslednje tedne bodo v Metliki pospešeno nadaljevali z ligaškimi tekmovanji, tako da bodo tekme ob ■sobotah popoldne in nedeljah dopoldne.
NA ZLATI LISICI
Veselo Špelo objame Tone
Svetovni pokal v smučanju malo drugače - Smučarke kot ovčke v ogradi - Klobasice, pivo in štajerska juha
Veselo Špelo objame Tone
Zlata Lisica
• Zlata Lisica vsekakor spada med smučarska tekmovanja z najdaljšo tradicijo in med ženskami velja za nekaj takega kot tekmovanja v Weng-nu pri moških. Leta 1964 so prvo žensko smučarsko tekmovanje za Zlato lisico pripravili Dušan Senčar, Marjan Kožuh in Franci Čop. Predsednik organizacije je bil tedaj Dušan Senčar, ki je na tem mestu ostal do letos, ko ga je predsednik Slovenije Milan Kučan odlikoval s srebrnim častnim znakom svobode Republike Slovenije.
Z Zlato lisico se med tradicionalnimi športnimi prireditvami v Sloveniji lahko primerja le Planica, medtem ko je kranjskogorsko tekmovanje za moški svetovni pokal izgubilo precej nekdanjega blišča, ko je Križaja in Stenmarka prišlo pogledat tud več kot 30.000 gledalcev, letos pa ob slalo-mišču gledalcev skoraj ni bilo. V Mariboru se kaj takega ne more zgoditi. Mariborski snežni stadion leži ob robu drugega največjega slovenskega mesta z najnižjim ciljem tekmovanj za svetovni pokal. Mariborčani se do prizorišča lahko pripeljejo z mestnim avtobusom ali pa pridejo peš. Ob ciljni areni je tako rekoč vse, od hotelov do drugih spremljajočih objektov, potrebnih za organizacijo tekmovanj na najvišji ravni. Gledalci v Mariboru nikoli ne zatajijo.
Zlate lisičke
• Nešteto zgodb je zapisanih v anale 36 tekmovanj Zlate lisice. Nekoliko starejši ljubitelji smučarskih tekmovanj se najbrž še dobro spominjajo prizorov, ko so na cilju nad Mariborom največjim zvezdnicam svetovnega smučanja okoli vratu obesili kožuhe pravih lisic. Prva lisica je grela
Najlepša je Švedinja Anna
ANDREJ MARKOVIČ
Z Indijanci med nebom in zemljo(4)
NOVO MESTO - Slovenski atleti so konec minulega tedna prvič v novi sezoni stopili na tekmovalne steze. V petek je celjski Kladivar v Celju pripravil dvoranski meddruštveni miting, na katerem je nastopilo blizu sto atletov iz sedmih slovenskih klubov. V soboto pa je ljubljanski ŽAK Mass v Ljubljani pripravil prvi mednarodni atletski miting sezone. Na obeh tekmovanjih so uspešno nastopili tudi dolenjski in posavski atleti.
Najuspešnejša je bila Novome-ščanka Katka Jankovič, ki je v Ljubljani in Celju zmagala na 60
Katka Jankovič
Spela na progi
Smučarska tekmovanja si človek lahko ogleda na dva načina; doma po televiziji ali pa v živo oh smučišču. Če sediš doma na toplem v naslanjaču pred televizorjem, vidiš vse, doživiš pa nič. Televizijska slika spremlja tekmovalce od štarta do cilja, gledalec lahko ves čas spremlja čas, reporter oh pomoči strokovnjaka pojasni tudi tisto, česar ni videti na ekranu. Le vzdušja, ki ga občutijo gledalci oh slalomišču, pred televizorjem ne moreš doživeti. Da hi doživel to, se je treba meglenega jutra usesti v avto, nekaj ur voziti po mokri in poledeneli cesti, si največkrat tudi nekaj kilometrov pred prizoriščem izboriti parkirni prostor in potem nekaj ur v strupenem mrazu prestopati ob smučarski progi, da za nekaj sekund vidiš ase bele karavane.
Celo v Mariboru, kjer so za gledalce zgradili dve veliki tribuni, ki jih ob sončnem vremenu ves čas tekmovanja greje zimsko sonce, ni veliko drugače. Dekleta štartajo tam nekje zgoraj, da jih od začetka skoraj ne vidiš; ko se spuščajo proti cilju, jih vidiš nekoliko bolje, a če ti ne
Zmagovalka
bi pomagal uradni napovedovalec, bi jih lahko spoznal šele na cilju. Proga je ves čas v senci, nad hribom pa gledalčeve oči slepi sonce.
skem središču se lahko naješ izvrstne štajerske kisle juhe. Štajerci že vedo, kaj zjutraj in dopoldne prija novinarjem. Tudi pogled skozi okno v notranjost pritličja hotela Arena je zanimiv: slovenske reprezentantke si oblačijo tekmovalne drese, v sosednjem prostoru Milan Kučan sedi z Dušanom Senčarjem in Tonetom Partljičem in je solato, mislim, daje endivija.
Tone objame Špelo
Četrt ure pred začetkom drugega teka so vsi na svojem mestu. Igor Bergant poskuša gledalce pripraviti k nogometnemu navijanju, in ko so na štartu domača dekleta, mu to tudi uspe. Vzdušje doseže vrhunec, ko se po bregu spušča Špela Pretnar. Še nekaj vratc do cilja ima, ko množica rjovi v cresendu. Špela je prevzela vodstvo, v štartni hišici pa je samo še Norvežanka Trinc Bakke. Ko pelje proti cilju, zavlada tišina, Bergant vzpodbuja publiko k navijanju, a mu ne uspe, dokler Trine ne pride na cilj in Špeli prevzame zma-
Morala sva nadaljevati pot z gore, saj sva se zavedala, daje do Huraza se daleč. Najina nahrbtnika sta bila čedalje težja, saj sva med sestopom pobirala opremo, ki sva jo pred tem pustila na ledeniku, in ko sva dosegla bazni tabor, sva s sabo vzela še opremo in šotor, ki sva ju pustila tam. Okoli polnoči sva prišla do ceste, kije vodila nazaj v mesto. Ko sva prišla v prvo vas, je bila noč, midva pa sestradana. Začela sva razbijati po vratih hiše, v kateri je imel lastnik svojo trgovino. Zbudila sva ga iz trdnega spanja in mu potem dobrih 15 minut razlagala, da bi želela, da odpre trgovino in nama proda hrano in pijačo, ker sva dehidrirana in prestradana. Medtem ko je Jure plačeval račun, sem jaz ustavil tovornjak, ki je proti Huarazu peljal skupino domačinov. Zmenila sva se, da naju pelje do Carhuaza. Mislila sva, da se bova peljala v topli kabini tovornjaka, a sva se zmotila. Naložili so naju na zadnji delu na gori se mi je v primerjavi z nočno
vožnjo na tovornjaku zazdelo otročje nedolžna zadeva.
Okoli štirih zjutraj sva prišla v Carhuaz in potem najela taksi do Huaraza, kamor sva prispela okoli pete ure zjutraj. Popolnoma izčrpana, lačna in neprespana sva odšla v hotel, vso kramo zmetala v kot sobe in se zleknila na postelji. A nisva zaspala. Namesto da bi počivala, naju je morilo vprašanje, če sta Tomaž in Roman uspela priti na vrh 6768 metrov visokega Huascarana Sur, najvišjega vrha v Peruju, in če je Romanu uspel podvig, da bi se prav z vrha gore spustil s smučmi. Vstala sva in šla do lastnice hotela,
odprtega tovornjaka. Če sva prej ves čas sanjala o pečenem pollotu (špansko piščanec), so se najine sanje spremenile. Čeprav sva bila toplo oblečena, kot prej na gori, naju je zeblo kot psa, pečene piške pa so v najinih sanjah zamenjale tople deke. Zavila sva se v vse, kar sva imela in se obložila s škatlami, ki sva jih našla v tovornjaku, a naju je zeblo, da sva skoraj tulila od mraza. Na glavo sem si poveznil plastično vrečko, da me ne bi prepihalo, a bilo je vsezaman. Počutil sem sc, kot da sc peljeva v ogromnem poskakujočem hladilniku, ki mu grozi, da se bo vsak čas prevrnil v prepad. Trpljenje
Špela je vesela, Anna pa naj lepša
Samega nastopa vidiš precej manj kot tvoj kolega doma pred televizorjem, doživiš pa precej več. Še preden se prebiješ do ciljne arene, sc ti nosnice razširijo ob vonju po pečenih klobasicah; tisti z V1P vstopnicami jih dobijo zastonj, kolikor hočejo, in zraven še vrček avstrijskega piva. Ko prideš mimo vseh strogih redarjev, se lahko pomešaš med kolege novinarje, ki jim organizatorji namenijo prostor neposredno ob ogradi, v kateri se po prihodu na cilj kot ovčke gnetejo smučarke. Ker vse gledajo na progo, jih vidiš bolj odzadaj, a je tudi to dobro. Če jih pokličeš, ti naklonijo nasmeh za posnetek, tudi pogovora se ne branijo. Thkole od blizu zgle-dajo precej drugače kot na televiziji. Joj, kako drobna je tale Anita Wachter in kakšno šobico je naredila, ko ji ni uspelo uvrstiti se, kot je vajena, Urški Hrovat po ličkih polzijo obvezne solzice. Špela je vesela in tudi razlog ima za to. Najlepša je Anna Ottosson, kot da ni iz tega sveta.
Dekleta se preoblačijo, Kučan je solato
Čas med obema tekoma izkoristi vsak po svoje. Novinarji in vipovci se gnetemo ob stojnicah, kjer prikupna dekleta točijo zastonj pivo in nabriti štajerski kuhar deli klobasice. Če te pozna, dobiš preko vrste, če si mu všeč, dobiš dve. V novinar-
Kuianu se je bleščalo
go. Po vzdihu razočaranja mlado Skandinavko le nagradijo z aplavzom. Kako bi šele vpili, če ji ne bi uspelo in bi zmagala Špela.
Po prihodu zadnje tekmovalke na cilj je konec reda. V ogrado za tekmovalke vdrejo trenerji, novinarji in nekateri, ki tam nimajo kaj iskati, pa mislijo, da tudi oni sodijo tja. Novinarji slovenskih televizij in ZDF snemajo prve intervjuje, Tone Vogrinec objema Špelo Pretnar, časopisni novinarji mirno zapisujejo izjavo, ki jim jo med hlipanjem daje Urška Hrovat. Zrela in izkušena veteranka slovenske vrste Nataša Bokal navzven ne kaže razočaranja nad svojo uvrstitvijo. Takšnih in drugačnih razočaranj je že vajena, a tudi svoje velike trenutke je že doživela. Še proglasitev zmagovalk in cirkus bo zaprl sovja vrata.
IGOR VIDMAR
da bi nama povedala kaj več o najinih tovariših. Povedala nama je le približno, v kateri sobi naj bi bila. Potrkala sva na vrata in vstopila. Zagledala sva Romanov zgarani obraz. Dobesedno sva ga stresla s postelje, a nama ni zameril, saj se skoraj tri tedne nismo videli in tudi on se je žc spraševal, če je z nama vse v redu.
Povedal nama je, da je Tomaž odšel na jug in da jima je uspelo priti na vrh gore in da je smučal prav z vrha vse do snežne meje. Povedala sva mu najino zgodbo, potem pa smo kljub strahotni utrujenosti nazdravili s piscom, pijačo podobno rumu. Ko sem se po treh tednih bivanja v gorah končno spet zleknil v postelji, sem se resno vprašal, kaj
nas hudiča žene v skrajne napore, ki v enem tednu človeku vzamejo 10 kilogramov in več, kaj nas žene v mejne situacije, ko sta si življenje in smrt čisto blizu. Velikokrat razmišljam o tem in vsakič najdem drugačen odgovor. Včasih sem si obljubil, da bom alpinizem obesil na klin, a ko sem se v dolini spočil, sem na take obljube hitro pozabil. Spet me je nekaj gnalo v nove avanture. Ib je nekaj čudnega in tega ne more razumeti niti alpinist, kaj šele kdo, ki alpinizma ne pozna.
Ko sva srebala topel čaj in mleko, jedla pečenega piščanca s krompirjem, so se najine sanje z gore Chac-raraju uresničile in napočil je čas za nove.
Konec
I E* KRKNZDRAVIUŠČN HOTELI OTOČEC
TENIŠKI CENTER OTOČEC
Odgovori,	popravki in mnenja	Livarski odpadki in naravna dediščina
U
Kakšna je vloga ZVNKD pri dajanju soglasja - konkretno pri lokaciji za deponiranje livarskih odpadkov - Propustni kras se izigrava še naprej
Sporočilo bralcem
V zakonu o javnih glasilih, ki velja od 23. aprila 1994, so v členih od 9 do 23 natančno določena pravila za (ne)objavo odgovora in popravka že objavljene informacije, s katero sta prizadeta posameznikova pravica ali interes. Tovrstne prispevke objavljamo pod skupnim naslovom “Odgovori, popravki in mnenja ”, vsi pa so opremljeni z naslovom prispevka, na katerega se nanašajo. Ker po zakonu odgovor in popravek ne sme biti spremenjen ali dopolnjen, ne objavljamo prispevkov, ki so napisani žaljivo ali z namenom zaničevanja, ali če so nesorazmerno daljši od informacije, na katero se nanašajo (13. člen).
Muzej se otepa črnomaljske zbirke
DL 1, 6. januarja
Spoštovane Črnomaljke in Črnomaljci, verjetno je marsikdo med vami z začudenjem ali celo ogorčenjem prebral članek j. gornjim naslovom. Priznam, sam naslov se je res nekoliko nerodno zapisal, vsebina prispevka pa je s strani Belokranjskega muzeja povsem korektna.
Verjamem, da mnogi problema Mestne muzejske zbirke Črnomelj ne poznate podrobneje. Zato vam bi želela, zdaj ko se je o tem začelo pisati po časopisih, povedati še nekaj besed. Belokranjski muzej spada med slovenske pokrajinske muzeje, ki mu v primerjavi z drugimi po aktu o sistemizaciji delovnih mest manjka vsaj polovica zaposlenih. Zato je razumljivo, da smo v pogovorih o črnomaljski zbirki najprej izpostavili pogoj o zaposlitvi strokovnega delavca - kustosa. Drugo, mogoče še pomembnejše vprašanje o vsebini nastajajoče zbirke pa je sploh ostalo nedorečeno, vsaj Belokranjskega muzeja o tem ni nihče spraševal. Če so v Črnomlju resno mislili s tem, da muzej prevzame njihovo zbirko, si ne znam nikakor pojasniti ravnanja ob odprtju razstave Jakčevih del. Nihče, prav nihče iz Črnomlja ni Belokranjskega muzeja obvestil o pridobljenih delih. Predvidevam, da so nein-ventarizirana, kar je nespoštovanje zakona o kulturni dediščini, po katerem lahko premično dediščino in-ventarizirajo le kustosi.
Sama sem si z gospodom Jožetom Strmcem, kije bil iniciator Mestne muzejske zbirke v Črnomlju, izmenjala številna pojasnila v pismeni in telefonski obliki, bile so seje in razgovori. Povedala sem mu tudi, da ni glavni problem zbirko postaviti in jo odpreti, težave se začno naslednji dan.
Ib zdaj v Črnomlju čutijo. Zbirko, ki so jo nekateri na vsak način hoteli imeti, so naredili. A je zapuščena in nedostopna, brez vodstev za obiskovalec, brez strokovnega kadra, ki bi jo razvijal. Zdaj so se spomnili Belokranjskega muzeja, še več, zahtevajo od njega, da jo prevzame. Brez izpolnitve pogojev, o katerih muzej govori ves čas!
Spoštovani Črnomaljci, kar nekaj vas je, ki poznate naše delo, ki ste naši stalni obiskovalci in donatorji. Povejte vašim predstavnikom oblasti, da se tako ne dela. Povejte jim tudi, da je Belokranjski muzej leto nazaj večji del svoje dejavnosti posvetil občini Črnomelj (razstava Mihaela Kambiča iz Dragovanje vasi v Ljubljani, razstava adlešičkih pisanic v Celju, obnova spominske zbir-
ke Otona Župančiča v Vinici itd.), pa nam zaposlenim še na misel ni prišlo, da tega ne bi delali zato, ker v našem imenu piše Metlika, ali zato, ker črnomaljski občinski svetniki niso pripravljeni dati za našo redno dejavnost niti tolarja. Belokranjski muzej tokrat pri svojih zahtevah ne bo popustil. Kljub grožnjam, ki prihajajo iz Črnomlja. Predlagamo pa, da poskušamo še enkrat povsem iz začetka, ko bi bil tudi Belokranjski muzej enakovreden sogovornik.
ANDREJA BRANCELJ BEDNARŠEK, direktorica Belokranjskega muzeja
Novomeška kronika
DL 52, 30. decembra
Žal nam je Dolenjski list tako nenaklonjen, da nam tudi naročene in pravočasno oddane reklame ne “utegne” objaviti, medtem ko ostali članki o prireditvah krasijo najbolj brane novomeške strani časopisa.
Žal se do letošnjega leta ni nihče ali spomnil ali upal narediti podobnega projetka kjerkoli v dolenjski prestolnici. Prav obveščeni ljudje in tisti, ki so izdajali ustrezno dokumentacijo za to, vedo, kdo je “prvi in pravi Jack v mestu”. Vedno pa se najdejo ljudje, ki znajo ceniti vztrajno delo, dokazovanje, in tudi tisti, ki zaradi svoje nesposobnosti ne najdejo poti k lastni resnici, temveč tavajo v deželi škodoželjnih in hinavskih misli, razmišljanj in podtikanj.
Kakorkoli že, prišli smo v novomeško metropolo, videli, po svoje tudi zmagali. Leto 2000 je tu, pred nami vsemi se bo vrtelo tudi kolo vseh naslednjih let, vse tiste, ki imajo toliko povedati “o ciganskem bivališču”, pa pozivam, da začnejo že v januarju razmišljati o naslednjem decembru: “Imate vse možnosti, da privrejo vse vaše čudežne ideje in želje na plan - meščanom za prednovoletni užitek 2001!”
NEVA PEVEC, direktorica Radia Max direktorica: NEVA PEVEC
Novomeška kronika
DL I, 6. januarja
Kot soorganizatorji prireditev z MO Novo mesto v prednovoletnem času na Glavnem trgu se čutimo v vaših izjavah prizadeti in ponižani, pa ne samo to: tisto o ciganih in ciganskih šotorih je žalitev za romski narod! Tisto o na tisoče krvoločnih roparjih in turški hordi bi lahko naši obiskovalci in oglaševalci, ki smo jih povabili, pa tudi nastopajoči razumeli kot žalitev. Poudarjam, da smo dovzetni za kritike, da preverjene in utemeljene kritike znamo dostojno prenesti. Zakaj pa ne, saj se na napakah vsi (še vedno) učimo! Res pa je, da si graditev imagea posameznega medija predstavlja vsak po svoje.
Za konec samo še to: trg, kot ga je opisoval Kette, je bil trg v drugem času, očitno so po njegovih tlakih tudi hodili ljudje drugačne sorte.
NEVA PEVEC, direktorica Radia Max
Sevniški paberki
DL 1, 6. januarja
V zadnji številki Dolenjskega lista je bil v rubrki Sevniški paberki objavljen članek “Bravo, Damjana!” Ker se pohvala v tem poslu redko doživi in ker je zapis naredil toliko
veselja vsem mojim, posebej babici, se iskreno zahvaljujem za nepričakovano pozornost in naklonjenost vašega časopisa, anonimnega avtorja, ki se je pisanja lotil s tolikšno naklonjenostjo, pa vabim na kavo v radijsko menzo. Vsem članom uredništva želim veliko poslovnih uspehov in osebne sreče.
DAMJANA KROŠELJ, Val 202, Radio Slovenija
Plačani dobrodelci
Vaš kanal je mimogrede poročal o dobrodelcih, ki so menda pobrali visoke honorarje za prednovoletno nastopanje na novomeškem Glavnem trgu. Gre za zvezdnika Vilija Resnika ter dekliško pevsko skupino Foxy teens. Zadeva je bila propagirana kot dobrodelna prireditev in vedno sem mislil, da je humanost stvar tako nastopajočih kot gledalcev. Novomeški primer, če je resničen, me bo prepričal o nečem drugem. Pa ne samo to, vrgel bo senco na podobne prireditve, saj ljudje ne bodo več verjeli, da res še kdo nastopa brez zasoljenega honorarja.
Ne vem sicer, kdo je v novomeškem primeru krivec: ali organizatorji, ki so nastopajočim ponudili denar, ali nastopajoči, ki ne bi prišli v Novo mesto, če jim njihovega petja ne bi nihče plačal. V obeh primerih so bili ugolj-ufani predvsem gledalci, ki so naivno verjeli, da gredo na trg poslušat dobrodelce. Ko je prišlo na dan, da so bili izplačani honorarji, je bila narejena dobrodelnim prireditvam nepopravljiva škoda. Bodoče pripravljalce podobnih prireditev bodo odslej imeli ljudje za lažnivce, nastopajoče pa za blefer-je, ki imajo človekoljubnost zgolj na jeziku in za ustvarjanje lepe podobe o sebi vse dotlej, dokler ni treba besed spremeniti v dejanja.
TONI GAŠPER1Č
Točka ostaja nespremenjena
Seja občinskega sveta
LITIJA - Na zadnji seji občinskega sveta na gradu Bogenšperk ni šlo vse gladko pri potrditvi sklepa o vrednosti točke za določitev nadomestila za stavbeno zemljišče v letu 2000. Predsednik Odbora za stavbna zemljišča je predlagal dva paketa sklepov.
V prvem, s katerim so se strinjali tudi svetniki, je predlagal, naj občinska uprava pripravi informacijo o aktivnostih občine pri dolžnikih, ki so v stečajnem postopku ali prisillni izterjavi, skupaj z Agencijo za plačilni promet in Davčno upravo RS poskrbi za poenoten način izterjave, prouči možnosti za pridobitev dolžnega zneska od Kegljišča Litija in Lesna industrija Litija, takoj pristopi k ažuriranju podatkov vseh zavezancev ter k izdelavi novega in celovitega seznama zavezancev.
Svetniki pa niso potrdili drugega paketa sklepov: v proračunu se prikažejo ločeno prihodki iz posameznih KS in MS, gospodarskim družbam in samostojnim podjetnikom se prizna olajšava v višini 25 odstotkov, če v predpisanem roku poravnajo prve tri obroke nadomestila, se pokliče KS in MS, da čimprej posredujejo svoje programe za leto 2000. Svetniki tudi niso potrdili, da se vrednost točke zniža od 1,20 na 1 tolarjev in da se letos denar nameni za tiste KS, ki do sedaj še niso dobile ničesar iz tega nslova kljub plačevanju nadomestila. Potrdili so tudi izplačilo enkratne pomoči iz rezerv v proračuna v višini po 250 tisoč tolarjev trem občanom, ki jim je požar uničil premoženje: hlev v Volčji Jami, gospodarsko poslopje s kozolcem na Mamolju in stanovanjske prostore na Savi.
K. ŠUŠTERŠIČ
Te dni se veliko govori o deponiranju livarskih odpadkov in onesnaževanju zraka v občini Črnomelj. Ker nekaterim posameznikom ni jasna vloga Žavo-da za varstvo naravne in kulturne dediščine v primeru te ekološke problematike, želim le to nekoliko pojasniti širši javnosti.
Zavod je soglasodajalec v postopku pridobitve ustrezne dokumentacije za deponiranje livarskih odpadkov le v primerih, če se nameravana lokacija nahaja v neposredni bližini naravne ali kulturne dediščine oziroma v zavarovanem območju narave.
Do sedaj je bil Zavod vključen v postopek pridobivanja dokumentacije za deponijo v dveh primerih. Prvi primer je bila deponija Bezgovec, kjer je zaradi nestrokovnega deponiranja livarskih odpadkov prišlo do onesnaževanja podtalnice in posredno do onesnaženja življenjskega prostora črnega močerila. Naša zahteva je bila: takojšnja sanacija deponije. Postopek pridobitve ustreženih analiz in nato dokumentacije in dovoljenj je trajal skoraj dve leti. Deponija je sanirana v skladu z dokumentacijo, ali bo predhodno nepravilno deponiranje imelo dolgoročne posledice, bo pokazal čas. Zaradi slabih izkušenj v tem primeru smo toliko pozornejši pri vsaki nameravani “izravnavi terena” v neposredni bližini naravne dediščine.
Drugi primer našega vključevanja je bil postopek pridobitve odločbe o priglasitvi del za zasip in izravnavo vrtače v Krajinskem parku Kolpa. Kljub temu da v vlogi za pridobitev tovrstne odločbe o priglasitvi del ni bil omenjen nameravani zasip vrtače z livarskimi odpadki (oz. peski), smo dali soglasje s pogoji, da se vrtača lahko zasipa z naravnimi materiali in odpadnim gradbenih materialom, ne pa z ekološko spornimi materiali. Prav ta prepoved je vzbudila ogorčenje pri tistih, ki so načrtovali zasipavanje vrtače z livarskimi odpadki oziroma peski. Ker so bili ugovori, da livarski peski ne vsebujejo ekološko spornih spojin, smo zaradi dosedanjih izkušenj in delnega poznavanja problematike teh odpadkov zaprosili Zavod za zdravstveno varstvo Maribor za tolmačenje preiskav livarskih odpadkov, ki sojih opravili v letu 1998. V dopisu z dne 16.12. 1999 so pojasnili, da v livarni nastaja več različnih vrst odpadkov. Predmet njihovih izvedenih raziskav pa so bili le odpadki, ki so prešli termično obdelavo in ne vsebujejo neutrjenih veziv.
Posebne vrste razpis
Te dni je bil zaključen rok za prijavo na razpis Urada RS za mladino v Uradnem listu, da bo v letu 2000 sofinanciral programe za mladino. Tudi delavci društva prijateljev mladine Mojca so želeli po tej poti priti do finančnih sredstev, pa so žal pri prebiranju razpisne dokumentacije naleteli na trd oreh. V tistem delu, kjer je obrazložitev, katere in kakšne programe bodo podprli, je namreč tudi odstavek, ki ga nikakor niso mogli razumeti. “Multikulturna vzgoja je, za razliko od asimilacijskega in integracijskega odnosa kulturnih kodov in za razliko od iskanja najmanjšega skupnega imenovalca talilnega lonca, proces družbene vzgoje s pozitivnim odnosom do razlik, ki večkulturne družbe brez medsebojnih stikov vzpostavlja kot medkulturne družbe z odprtimi odnosi interakcije, izmenjave in priznavanja. Medkulturna vzgoja omogoča spoznavanje drugačnih realnosti, kot jih živimo v lastnem okolju, sprejema razlike in podpira pozitivne odnose, vrednote in vedenje ter poudarja interakcijo, izmenjavo, podiranje ovir, recipročnost, objektivno solidarnost ipd. ”
Razpis je bil očitno namenjen redkim poklicanim, ki se razumejo na takšno “komuniciranje" in prenesejo vse to klobasanje...
Analizirane odpadke so na osnovi rezultatov analiz uvrstili med inertne odpadke, ki jih je potrebno odlagati na odlagališče inertnih odpadkov. V dopisu posebej navajajo, da mora biti prostor, ki je lociran, izveden in nadzorovan po kriterijih, ki veljajo za interna odlagališča, in da zasipavanje kraških vrtač z odpadnimi peski ne pride v poštev oziroma da so za izbiro odlagališča odločilni geološki in hidrogeološki kriteriji.
Ob vsem tem, ko se na dvorišču tovarne Livar v Črnomlju kopičijo nenedolžni livarski odpadki, ne morem razumeti, da vodstvo tovarne še ni poskrbelo za celostno rešitev deponiranja odpadkov in za zmanjšanje onesnaževanja zraka.
Kot naravovarstvenica ne morem sprejeti dejstev, da se zasipavanje vrtač z livarskimi peski načrtuje celo v okviru mini melioracije v obsegu izravnave terena, na primer vrtače. Kako je do tovrstnih odločitev oziroma predlogov opredeljeno kmetijstvo, mi ni znano. Naš Zavod na tovrstne odločitve ne more vplivati, kajti vseh vrtač ne vodimo v evidenci naravne dediščine, zato so pristojne druge službe.
Ekološka osveščenost Belokranjcev je vedno večja. Večjo ekološko katastrofo zaradi neosveščenosti smo že utrpeli v primeru Krupe in PCB. Očitno izigravamo propustni kras še naprej. Danes so na vrsti livarski peski in livarski odpadki (žal so ti prisotni v Beli krajini že vrsto let in so se verjetno tdi deponirali), jutri pa nas morda čaka celo bencinski servis v neposredni bližini ponorov, ob geološki prelomnici na dolomitnem vodonosniku z velikimi zalogami kvalitetne pitne vode. Če bo le-ta zgrajen po vseh predpisih, “stroka” zatrjuje, da se kljub znani hidrogeologiji na tem območju v
NOVO MESTO
Obiskujem 4. razred OŠ Bizeljsko. Glasbeni pouk nas uči prijetni gospod Vilko Urek. Zelo rada pojem. Že večkrat sem se udeležila zimskega festivala. Bila sem kar uspešna. Nekega lepega dne nas je g. Vilko obvestil, da gremo pet v Novo mesto. Zelo sem se razveselila. Komaj sem čakala soboto, da se odpeljem s prijatelji. Čeprav smo imeli ta dan doma trgatev, ni bilo moje navdušenje nič manjše. Zjutraj so me starši odpeljali v šolo. Ko smo se vsi zbrali, smo v šoli malo pova-dili. Potem smo se odpeljali s šolskim kombijem. Bilo je bolj malo gledalcev. Vsi nastopajoči smo lepo odpeli. Ta dan se mi je zelo vtisnil v spomin.
NUŠA KOVAČIČ, 4.r.
OŠ Bizeljsko
Ker sem drugo svetovno vojno skusil na svoji koži in tudi marsikaj videl, menim, da imam tudi jaz pravico pomagati razčistiti nekatere dogodke iz tega časa. Postavljanje spomenikov pobitim domobrancem naj bi bilo kulturno dejanje, a nekateri napisi na spomenikih to zanikajo, napri-mer: “Tudi mi smo sc borili za domovino,” ali “Bog in narod.” V bistvu je s takimi spomeniki le obelodanjeno, kdo vse je sodeloval z okupatorjem.
Domobranci naj bi se borili za boga in narod. Za narod so se morda že borili, a za nemški narod, saj so nosili nemške uniforme, nemško orožje in so se borili pod nemškim poveljstvom, prisegli pa so Hitlerju. Borili so se z ramo ob rami z Nemci, torej proti Slovencem. Kaj nas je Slovence in Slovane čakalo pod nemško oblastjo, so skusili na Štajerskem, kjer so Nemci naše ljudi že začeli razseljevati. Slovani smo bili zanje manjvredna rasa in skupaj z Židi obsojeni na iztrebljenje. Nemci so milijone Slovanov postrelili, zažgali ali usmrtili v plinskih celicah v koncentracijskih taboriščih. Pri tem niso gledali ne na starost in ne na spol. Slovenska cerkev se je postavila na stran fašizma.
Skupina švicarskih zgodovinarjev je drugo svetovno vojno ozna-
dolini ni bati za pitno vodo. Naj verjamemo ali ne?
Glede na situacijo, ki je danes vroča tema, se tolažim s tem, da imamo v Beli krajini dobro evidentirano naravno dediščino in zavarovana dva krajinska parka, za katera veljajo varstveni režimi, ki ne dovoljujejo posegov, ki bi lahko ogrozili naravne vrednote, in je naravovarstveno soglasje obvezujoče.
MIRA IVANOVIČ Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine Novo mesto
Zahvala sponzorjem prostovoljcem
Z njihovo pomočjo pripravili 30 različnih prireditev
METLIKA - Od 20. decembra do 10. januarja so za Veseli december v Metliki nakazali svoje prispevke na žiro račun OZPM (52130-678-84260) ali prispevali storitve: Regina Ftr, Metlika; Ni-kica Strahinič, Metlika; Janko Petkovič, Ljubljana; Partner, d.o.o., Metlika; Jožica Šturm, Metlika; GTM - hotel Bela krajina, Metlika; Kolpa, d.d., Rosal-nice-Metlika; ITC Irena Nemanič, Lokvica; Belokranjski muzej Metlika; Beti, d.d., Metika.
V imenu otrok se prisrčno zahvaljujemo darovalcem storitev in prispevkov. Z njimi ste pripomogli, da smo uresničili naš program, v katerem se je zvrstilo 30 različnih prireditev in predstav, ter 6 prazničnih ustvarjalnih delavnic Mladi za starejše. Prav tako se iskreno zahvaljujemo otroškemu vrtcu, osnovnim šolam Meltika, Podzemelj, Suhor, Tekstilni šoli, Ljudski knjižnici in Skladu za ljubiteljsko kulturo Metlika za sodelovanje in pomoč pri izvajanju programa Veselega decembra 1999 v občini Metlika in Slovenskim železnicam za Miklavžev vlak od Metlike do Novega mesta.
Topla zahvala vsem zagnanim članom naše organizacije in drugim prijateljem otrok, ki so z veseljem prostovoljno pomagali pri pripravah in izvajanju programa. Hvala vsem mladim, ki so s svojimi izdelki razveselili starejše in jim polepšali praznične dni in, ne nazadnje, hvala dolenjskim medijem, ki so spremljali naše delo in pravočasno obveščali o poteku prireditev.
Vsem in vsakemu posebej želimo zdravja, osebne sreče in poslovnih uspehov v letu 2000.
VLADKA ŠKOF, predsednica OZPM Metlika
čila za pokol Židov in Slovanov. Zato bi ntoraj biti boj proti fašizmu in nacionalizmu kot rasističnim idejam za vsakega Žida in Slovana sveta dolžnost.
Če gre nekdo kljub vsem zločinom, ki so jih Nemci storili med vojno, v kamen vklesati, da so se ljudje, ki so prisegli Hitlerju, borili za slovenski narod, to ni smešno. Lahko le obžalujemo njihove zmote, za katere pa je kriva duhovščina, ki jih je v bojazni pred izgubo absolutnega vpliva v družbi potisnila v nemški vojaški stroj. Ti, ki so jih prepričali, da stopijo na stran okupatorja, so dejansko krivi za njihovo smrt. Namesto da bi nekateri kritično obsodili dejanja svojih predhodnikov, iz tega kujejo politični kapital.
Fašizma ni mogoče enačiti s komunizmom. Fašizem je rasistična ideologija, komunizem pa je delavsko gibanje in ideologija, ki nasprotuje rasizmu in izkoriščanju človeka po človeku. Komunizem je do sedaj najboljša teorija pravične družbe in je v svoji biti najbolj podoben krščanskemu nauku, le daje ateističen in zanika obstoj nadnaravnih sil. Prav zaradi tega je trn v peti vsem religijam, ker ogroža obstoj religije kot inštitucije, jim jemlje privilegije in ne ljudi.
JOŽE ANDROJA, Šentjernej
v kbpu. le
Se moje mnenje o fašizmu
Kdor je se je boril skupaj z Nemci, se ni boril za slovenski narod - Nemci so hoteli iztrebiti Žide in Slovane
hajati v večernem mraku, potem poje, kar mu nastavijo v posodico.
Obiskovalcem planinskega doma sta obe živali poznani in z zanimanjem vprašujejo po njiju. Oskrbnik jim z veseljem pokaže posnet film z živalma, ki prihajata k planinskemu domu. Lovci se v te odnose med ljudi in živali ne vmešavamo, le upamo lahko, da se živali ne bosta nikoli srečali tako blizu, da bi bilo to srečanje zanju usodno. V gozdu je pač gospodar narava, velja pa zakon preživetja. In prav je tako!
ANTON VRŠČAJ, predsednik ZLD Bele krajine
VESELI DECEMBER
Od 27. decembra do 10. januarja so na žiro račn DPM Mojca Novo mesto, št. 52100-678-80209, za veseli december prispevali: Matjaž Šinkovc, s.p., Novo mesto, 3 tisoč tolarjev; Zoran Ercegovčevič, s.p.. Novo mesto, 20 tisoč; Dallas Musič Shop Novo mesto, 10 tisoč; Tratnik,d.o.o., Raka, 50 tisoč; Primož Novljan, s.p., Novo mesto, 10 tisoč; Marjan Lukšic, s.p., Novo mesto; 2 tisoč; Metka Gole, s.p., 12 tisoč; Anton Vovko, s.p., Ratež, 4 tisoč; Remos Novo mesto, d.o.o., 15 tisoč; Ignac Radkovič, s.p., Šentjernej, 2 tisoč, Ivan Brulc, s.p., Novo mesto, 2 tisoč; Arhitekton, d.o.o., Novo mesto, 10 tisoč; Real, d.o.o., Novo mesto, 20 tisoč; Dinos Novo mesto, 5 tisoč;.Kremen, d.d., Novo mesto, 20 tisoč; Ivan Priselac, s.p., Novo mesto, 5 tisoč; Heda Trans, d.o.o., Šentjernej in Adolf Zupančič, s.p., Straža, 5 tisoč. Z delom, materialom in uslugami so pomagali: Avto-hiša Pionir Novo mesto, Varing, Anton Fabjan, s.p., Trgovina Bobenček, Foto Life, ansambel Franca Potočarja. Hvala vsem!
ZGORELA HIŠA
ARMEŠKO - 9. januarja popoldne jc v naselju Arme-ško v krški občini v celoti pogorela starejša lesena stanovanjska hiša. Škoda znaša okrog milijon in pol tolarjev. Do požara je prišlo zaradi dotrajane električne napeljave, saj je prišlo do kratkega stika na električnem vodniku. Pri gašenju so sodelovali poklicni gasilci iz PGC Krško in PGD Senovo.
POOSTREN NADZOR
KRŠKO - Na PU Krško ugotavljajo, da se psihofizično stanje voznikov slabša: v letu 1999 je bil delež alkoholiziranih povzročiteljev 11,3 odstotka, leto poprej pa 12, kar je za dobra 2 odstotka slabše od zastavljenega cilja - zato so 8. januarja ponoči izvedli na območju Posavja poostren nadzor prometa. Ustavili so 222 voznikov motornih vozil, od 49 jih je 12 vozilo pod vplivom alkohola. Kršiteljem so odvzeli vozniška dovoljenja in jim prepovedali nadaljnjo vožnjo. Najvišja stopnja alkoholiziranosti je znašala 2,30 promila, pri treh voznikih pa je bila višja od 1,6 g/kg. Obravnavali so še 12 drugih kršitev.
Z AVTOM V AVTOBUS
BUČKA - R. H. jc 3. januarja vozila osebni avto iz smeri Bučke proti Škocjanu. V ostrem levem ovinku je zapeljala v levo, takrat pa je nasproti pravilno pripeljal voznik avtobusa M. P. Prišlo je do trčenja, v katerem se je voznica hudo poškodovala in je zdravniško pomoč iskala v novomeški bolnišnici.
Od znoja do boja
Izšla prva od štirih knjig Mirana Beretiča
Knjiga Mirana Beretiča Od znoja do boja je izšla pri Dolenjski založbi. Njena predstavitev bo 21. januarja ob 16. uri v osnovni šoli v Šmarjeti.
Beretič je kot borec napisal ne-
kaj pesmi, kasneje pa je objavljal zgodbe iz svojih bogatin spominov predvsem v Dolenjskem listu in v Svobodni misli ter pripravil štiri
knjige: Od znoja do boja, Krvava žetev, Težka pot in Z Gradnikovo brigado, od katerih je prva že izšla, druge pa bodo v naslednjih letih.
V prvi knjigi popisuje razmere in dogajanja do 1931. leta, ko je bil star 7 let, do prihoda Italijanov v njegov rojstni kraj Šmarjeto 1941. leta, ko je bil star 17 let, ter začetek rahlega odpora do okupatorjev Slovenije.
Avtor nas vodi od Šmarjete in njene okolice do Novega mesta, Semiča, Mokronoga in Ljubljane. V naslednjih treh knjigah pa nas bo tudi skozi zapore v Novem mestu in Ljubljani do streljanja talcev, s katerimi je bil avtor zaprt, internacije v Gonarsu in Renicciju, mimo pobega iz taboriča in pešačenja grupe internirancev, med katerimi sta bila tudi Miranova brata Ciril in Boris, do vstopa v NOV na Primorskem ter življenja in borb avtorja v Gradnikovi briga-di do konca vojne. Knjiga bo naprodaj v vseh večjih knjigarnah.
M. B.
Dobrodošel bi bil spet poštni nabiralnik!
Zahvala in prošnja pošti
Minulo leto je bilo posvečeno starostnikom. Teh nas je v krajevni skupnosti Dol. Nemška vas kar nekaj; večinoma smo potrebni pomoči. Odločili smo se, da pohvalimo vse, ki so nam kakorkoli pomagali in prispevali, da nismo občutili osamljenosti.
Prisrčna hvala našemu županu Cirilu Metodu Pungartniku za novi upokojenski dom, ki smo se ga razveselili vsi občani Uebanje-ga, še posebej pa ostareli. Velika nvala tudi našim pismonošem, ki so so nam pred prazniki pomagali s prodajo čestitk in znamk na domu, saj je do naše pošte v Trebnjem kar nekaj kilometrov in nimamo vsi prevoza. Težko je še posebno v zimskem času, zato prosimo upravo pošte v Trebnjem, da pri Mercatorjevi trgovini v Dol. Nemški vasi, kjer je dolga leta že bil, spet namesti poštni nabiralnik.
FANI MALIŠIČ
POPRAVEK
V 52. številki Dolenjskega lista je bil na strani pisma bralcev objavljen zapis z naslovom “V soboto že 49. Frata 1999, kjer je pisalo, da imajo v lovišču tudi malo jelenjad, pravilno pa bi moralo pisati, da imajo tudi malo divjad. Poleg tega je bila napačno zapisana tudi velikost lovišča, ki obsega 5.000 ha ne pa 5 ha.
Tiče in kosilo
Zazvonilo je.
“Tiče ne bo hodil h kosilu, ” so bile prve besede, ki so pricurljale iz slušalke.
“Kateri Tiče?"
“Moj sin. Tiče."
“So kosila tako zanič?"
“To ne, ampak ni denarja. ”
Posveti se mi, da gre za Tičeta iz četrtega razreda, za fantiča, ki je večkrat lačen kot sit. Pogovarjam se torej z njegovim očetom.
“Tičetu plača kosilo šola. ”
“Potem pa v redu. Sem že mislil, da bom moral jaz plačati."
“Navsezadnje bi tudi lahko, saj prejemate..."
“Naj vas denar, ki ga dobim od sociale za Tičeta ne skrbi preveč. Sploh pa vam svetujem, da se brigate zase. ”
“Rad bi...”
“Tudi drugi so vsak dan pijani... Pa kaj! Vrag z vami.”
V slušalki je bilo slišati le še tu-tu-tu...
TONI GAŠPERIČ
Kako so praznovali v Kočevju
Skoraj 600 nastopajočih
Vstop v leto 2000 so bučno praznovali tudi v Kočevju. Na silvestrovanju na prostem na Mestni ploščadi se je zbralo več kot 2000 ljudi, ki so ob programu radia Univox ter glasbi ansambla Tonija Verderberja in skupine Selekcija pričakali novo leto. Velik ognjemet je še popestril veselo ozračje na mestni ploščadi. Srečno novo leto je malo po polnoči občankam in občanom zaželel tudi kočevski župan Janko Veber, ki je obiskovalcem podaril županovo vino. Silvestrovanje na prostem je bilo pravi finale prireditev v sklopu Veselega decembra v Kočevju, ki so se odvijale na Mestni ploščadi.
Organizacijski odbor pri občini Kočevje, v katerem je sodelovalo veliko zunanjih sodelavcev, je Kočevarjem od 3. decembra vsakodnevno pripravil prireditve, na katerih je nastopilo skoraj 600 domačih nastopajočih, dogajanja pa so popestrili priznani slovenski pevci, pevke in skupine ter dva nastopa umetnikov iz Rusije in Bolgarije. Tudi mestno jedro jc leto 2000 pričakalo lepo okrašeno, saj je bilo prvič okrašeno tudi z naravnimi materiali, značilnimi za Kočevsko. Najbolj pohvalno pa je bilo sodelovanje kočevske mladine, pri krasitvijo namreč pomagalo preko 1500 kočevskih vrtčar-jev, osnovnošolcev in srednješolcev. Velika množica obiskovalcev na skoraj vseh prireditvah pa je pokazala, da so Kočevarji željni prireditev in dobre zabave, kar organizatorjem nalaga še boljšo pripravo letošnjega Veselega decembra.
Organizacijski odbor Veselega decembra v Kočevju
v
Živina in gospodarji
“Posamezniki se dvignejo nad sodelavce in jim zapovedujejo” *	-	Kraje,	vse	več	kraj	•	Brez	dokazov
Ni vsem ljudem dano hoditi po življenjski poti, ob kateri cvetijo rože in na kateri sta'jim vedno pri roki med in mleko. Mnogi kljub hotenju ne najdejo poti, ne vidijo rož ob njej, še manj jim je na dosegu med. Večini je poštenost vrlina in zakon. Ničesar ne načrtujejo in ne gradijo na plečih drugih. Odnos do sočloveka, sodelavca in podrejenih imajo primeren.
Vendar poznamo posameznike, za katere vemo, kakšna je njihova osnovna, včasih edina, izobrazba, kaj so delali na delovnem mestu in kakšni so bili njihovi delovni dosežki. Ti posamezniki se nenadoma dvignejo nad okolico in sodelavce. Nad slednje tudi tako, da jim zapovedujejo, kaj bodo delali, kdaj bodo malicali, kako dolgo delali na dan in mesec. Podrejeni sodelavci ob podpori sindikata morda s protestom tudi opozorijo “samooklicanega” delodajalca, da se jim godi krivica, zapišejo se delavske zahteve, odgovorov pa ni.
Živina se oglaša, ker je žejna ali lačna, in ko ji damo vode in sena, utihne. Lastnik živino izkorišča in jo, ko je malo počasnejša, proda ali predela v klobase. Delavcem delodajalec ne bo namenil takega
konca, vendar jih ima za živino. Delavci premalo razmišljajo o živini in gospodarju.
Delavec niti ne opazi, da je šef njemu dal le večerjo ob novem letu, medtem ko ima šef s svojimi sodelavci takih večerij veliko. Zato delavec po gozdovih nabira gobe, ki jih potem je in proda, da si z denarjem kupi pivo ob sobotah. Šefu gre drugače, šef uporablja delovna sredstva in ljudi v svojem podjetju, kar vse mu omogoča naglo graditev hiše, počitniške hiše in lagodno življenje.
Vse to se dogaja med in pred vodilnimi v krajevni skupnosti ter pred župani. A se nikomur ne skrivi las na glavi, ker so marsikje vsi v enem podjetju. Šefi poskrbijo za ljudi, če so ljudje njihovi. A njihovi so vsepovsod, tudi na policiji in sodiščih. Zato je za mnoge že nevarno zakašljati, če so opazili krajo. Za prijavo pa nimajo prič, ker se te skrijejo iz strahu pred izgubo delovnega mesta. Tudi nimajo dokaznega materiala. Takih nadaljevank je iz dneva v dan več. Med ljudmi pa je le mrmranje, smeha ni slišati.
ALOJZ ŠRIBAR Kobile 3 a Leskovec pri Krškem
Lisjaček, ki rad obišče oskrbnika planinskega doma na Mirni gori.
Divji petelin v belokranjskih gozdovih
Po parkirišču pred planinskim domom na Mirni gori se večkrat sprehaja kokoš divjega petlina - Obiskuje jih tudi lisjaček
DEVETDESET LET MARIJE HOČEVAR - Marija Hočevar se je rodila I. januarja leta 1910 v Stopičah. Ob njenem visokem jubileju so jo obiskali in ji čestitali podžupanja Martina Vrhovnik, predsednik krajevne skuposti Stopiče in predsednica Rdečega križa. (Majda Luzar)
JUBILANTI OŠ ŠMIHEL - V petek, 24. decembra, se je vodstvo OŠ Šmihel v Novem mestu ob izteku leta na skupnem srečanju vseh delavcev spomnilo delovnih jubilantov, ki so dopolnili 10,20 ali 30 let delovne dobe. Takih jubilantov je bilo pet. 30 let dela je dopolnila Jožica Vidmar, 20 let Marija Štangelj, Vida Šter in Helena Murgelj, 10 let pa Jožica Muhič. Vsaka je prejela v spomin šopek in grafiko Janka Orača. Nagrade sta jubilantkam izročila ravnateljica šole Irena Hlača in pomočnik ravnateljice Stane Papež. Tako srečanje jubilantov je bilo na naši šoli že drugič in upamo, da se bo ohranilo tudi vnaprej. (Helena Murgelj)
DEDEK MRAZ MED MALIMI GLASBENIKI - V glasbenem vrtcu Ringa raja na Ragovem so malčki december preživeli v veselem vzdušju. Izdelali so novoletne voščilnice in okraske ter okrasili jelko, v knjižnici poslušali pravljice, pekli pecivo za novoletno zabavo in prepevali ter plesali ob glasbi harmonike Slavka Rauha. Pripravili so tudi novoletni koncert, na katerem so se predstavili z različnimi glasbili, obiskala pa sta jih tudi pojoči kuhar in dedek Mraz, ki jih je razveselil z darili. V vrtcu so se v prazničnih dneh spomnili tudi na revne otroke in zanje zbirali igrače. (Milka Klubučar)
PREDNOVOLETNO SREČANJE KRAJANOV NA OTOČCU-KS Otočec je v sodelovanju s kulturnim, turističnim in gasilskim društvom za slovo od starega leta in ob prihajajočem letu 2000 povabila vse krajane na prednovoletno srečanje v četrtek, 30. decembra, v otoški kulturni dom. V prijetno okrašenem domu so društva pripravila bogat in zanimiv kulturni program, v katerem so sodelovati domačini in gostje. Pogram je povezoval Jernej Strgar. Pred številnimi krajani so se predstavili: Dolenjski kvintet trobil pod vodstvom Zdravka Hribarja, ženski pevski zbor Gospodična z Rateža, Grajski fantje (na sliki), otoški rompljači - skupina tamkajšnjega kulturnega društva in harmonikar Lojze Murgelj. Spregovoril je tudi predsednik KS Andrej Blažič in vsem krajanom zaželel obilo zdravja in sreče v letu 2000. Po programu se je nadaljevala zabava s plesom ob živi glasbi pozno v noč. (Tekst in foto: Helena Murgelj)
Ribničanka Saša Jamnik med najbolj nadarjenimi mladimi glasbenicami
RIBNICA - Saša Jamnik, šesto-šolka ribniške osnovne šole dr. Franceta Prešerna, velik del svojega prostega časa namenja glasbi. Obiskuje tretji letnik glasbene šole in je med najbolj nadarjenimi učenci. Pred dvema letoma je tako na regijskem tekmovanju v Novem mestu kot na državnem tekmovanju v Ljubljani osvojila zlato priznanje, kar se je zgodilo prvič v 35 letih ribniške glasbene šole.
Saša igra v komornem orkestru ribniške glasbene šole, zvoki njene flavte donijo v ribniški cerkvi, letos pa se je vpisala tud v prvi letnik klavirja.
TONE VIRANT
V maju lanskega leta je na Mirni gori nad Črnomljem postala glavna atrakcija kokoš divjega petelina, ki seje brez strahu sprehajala po parkirišču pred planinskim domom. Oskrbnik Dušan jo je lahko prosto prijel v naročje, ne da bi se branila. Tudi danes jo je opaziti v okoliškem gozdu. Ves čas smo se lovci spraševali, od kod je prišla in če je sama ali se ji je ali bo pridružil še divji petelin. Gozdarji so pripovedovaii, daje v bližnji preteklosti divji petelin živel na bližnjem Petelinjem hribu nad Kočevskimi Poljanami pa na Ma-verlenu do nakaj let nazaj. Tudi planinci pripovedujejo o divjem petelinu v Kočevskem Rogu.
Sam sem bil pred nekaj meseci presenečen, ko sem sedel na preži pod vasjo Planino in čakal na divje prašiče. V prvem mraku je nekaj trdo pristalo v mokri kaluži. Pristanek je bil precej glasen, kot bi človek z nogami trdno udaril po zemlji. Sprva se mi je zazdelo da je to velika sova, vendar ko sem vzej v roke daljnogled, sem videl, da je ta velika ptica brez dvoma divji petelin. Naši gozdovi torej dobivajo nove prebivalce, upamo lahko, da jih ne bo kaj zmotilo v njihovem osvajanju novih območij in da bomo čez nekaj let lahko rekli, da je divji petelin spet kralj belokranjih gozdov.
Oskrbnika Dušana na Mirni gori pa ne obiskuje samo pernata divjad, ampak tudi lisjaček. Pred novim letom mi je pokazal video kaseto s posnetim filmom o prihodu mladega lisjačka na dvorišče planinskega doma. Po nekaj poskusih in po prijaznem ogovarjanju mu je začel jesti iz roke. Tudi njegovo ženo Vero rad pričaka v mraku in vzame kost ali košček salame. Navadil se je vedno pri-
Saša Jamnik
Njena flavta zadoni tudi v cerkvi
^©[^©[fGsiš® • gguraBoTfO0w®®GD • ®O0Os® • G0®oa)B©0 • ir<B[p®[Ftts£® • gatraorooBv?®®^ • ®D0te® • <gQ®[p0j
POKOP SLOVENSKEGA VINOGRADNIŠTVA?
Vse dežele in okoliši za EU ena cona
Minimalna vsebnost naravnega alkohola v vinu je odvisna od cone in kakovostnega razreda.
Cona
Namizno vino (vol. %)
Kakovostno vino (vol. %)
Svet nas, Slovencev, do osamosvojitve ni poznal niti kot naroda, kaj šele kot stare vinogradniške dežele, zato morajo naši pogajalci v Bruslju dokazati, da za nas ne morejo veljati iste vrednosti za minimalni naravni alkohol, kot so veljale za Makedonijo, Črno goro, Dalmacijo itd. Razumljivo je, da je zato potrebna znanstvena študija, ki bo upoštevala vse naravne danosti, zlasti vsoto efektivnih vegetacijskih temperatur, razdeljenih po fenofazah, in, kar je najvažnejše, velike razlike v srednjih dnevnih temperaturah v fenofazi dozorevanja grozdja, ki so lahko med posameznimi vinorodnimi okoliši dnevno 10 do 12’ Celzija.
Slovenija je po naravnih vinogradniških danostih zelo raznolika, tako da so razlike v tako velikem razponu, kot v pretežnem delu celotne Evropske unije. Prav zato naši pogajalci v Bruslju ne smejo dovoliti, da
nas vržejo v isti balkanski lonec, ki je bil na svetovnem vinskem trgu poznan po najcenejšem vinu, z velikimi pridelki in še vedno razmeroma visokim alkoholom. Thdi na osnovi posredovanja napačnih podatkov, ko so zamenjali efektivne vegetacijske temperature z vsoto temperatur, je bila Jugoslavija razvrščena v proizvodno cono CIA
do cm.
V EU je 7 območij
Iz osnutka pravilnika o kakovosti vina, ki mi je po naključju prišel v roke, vidim, da ni skoraj nobene razmejitve v količini pridelka med namiznim in kakovostnim razredom vina, kaj šele da bi se postavljale kake zahteve za omejitev količine na trto. Evropska unija prav tako nima nobenega vrhunskega kakovostnega razreda, ampak samo:
1. NAMIZNO VINO, ki se razdeli na namizno vino brez porekla in navedbe sorte, kjer je to vino (belo, rdečkasto in rdeče) lahko mešano brez omejitve v okviru države pridelovalke, ter deželno vino z najširšim geografskim poreklom dežele.
2. KAKOVOSTNI RAZRED, ki se močno loči od namiznega razreda vina, in to ne samo z veliko omejitvijo pridelka, ampak tudi s številnimi drugimi kakovostnimi parametri, ki so postavljeni zelo strogo, zato je upravičena tudi velika cenovna razlika med obema razredoma. Ta kakovostni razred ne pozna nobenega vrhunskega vina, so pa z ozirom na čas in način trgatve in predelave v tem razredu lahko pre-dikatna vina, selekcije, cruiji ali chateauji. Zato je nesmiselno, da imamo pri nas v tem kakovostnem razredu poleg predikatnih vin še neko drugo vrhunsko vino.
i
V*
Na osnovi naravnega alkohola, ki je odvisen zlasti od efektivnih temperatur in drugih naravnih dejavnikov, so vse vinogradniške regije EU razdeljene na sedem con, in sicer od A (najsevernejši del, kjer trta še uspeva) preko B, CIA, CIB, CII in CIIIA do CIIIB, v katero sodita na primer Korzika in Sicilija. Za vsako cono je predpisan minimalni naravni alkohol za namizni in kakovostni razred vin. Na ta način je EU poskušala zakonsko uokviriti minimalne zahteve, na katere se nanašajo vsi drugi ukrepi in predpisi glede dosladkanja in dokisanja vina.
Po jugoslovansko
Naš osnutek pravilnika o kakovosti vina je znak skrajno nestrokovnega pristopa, pri katerem so vse tri dežele in 14 vinorodnih okolišev po vsebnosti naravnega alkohola razmestili v coni CI in CII. Slišala sem, daje prišlo na prvem sestanku do popravka in razmestitve vseh okolišev v eno cono. Ob tem vprašujem, ali smo na tržnici, da se bo zabarantalo za neko enotno ceno in zato utišalo tiste, ki so najbolj glasni? Vinogradni-ško-vinarska stroka se mora, če želi biti uspešna pri pogajanjih v Bruslju, zavedati skrajne resnosti zadeve in nujnosti strokovnega pristopa. Nanj se mora pripraviti z izdelanim projektom o naravni danosti in razvrstitvi posameznih okolišev na osnovi najmanj 10-letnih, zlasti klimatskih podatkov, v posamezne cone.
Kaže, da je komisija po liniji najmanjšega odpora sprejela jugoslovanske pravilnike oz. zaradi lastne nepripravljenosti pristala kar nanje. To pa pomeni pokop slovenskega vinogradništva. Če po naravnih danostih spadamo vsi v eno cono, vprašujem, zakaj so nam potem sploh potrebne tri dežele in 14 vinorodnih okolišev? Poleg tega gre za tako cono, ki jo je priznala
Martino bogati njena dobrodelnost
Ko se je nekaj dni pred koncem lanskega leta Martina Sepaher peljala po dolini reke Krke proti rodnemu Praprotu pri Semiču, je ravno zahajalo sonce. Še zadnji sončni žarki so se ujeli v snegu, snežni kristalčki pa so se lesketali kot drobni biseri. “Že samo zaradi tega pogleda se je splačalo priti v domovino!" je takrat zavzdihnila Martina.
Martina Sepaher je pred enaintridesetimi leti odšla iz Bele krajine v Ameriko in letošnja zima je prva, ki jo po tolikih letih preživlja v domovini. V treh desetletjih je bila že velikokrat na obisku v Sloveniji, a večinoma poleti, zato je bila njena velika želja, da bi med domačimi dočakala novo leto. “Grem, četudi v Sloveniji zmrznem,” je dejala ameriškim prijateljem, ki so se čudili njeni želji, da pozimi obišče domovino. Da pa je govorila o zmrzovanju, je povsem razumljivo, kajti živi v
Martina Sepaher
Kaliforniji, v okolici San Francisca, kjer se pozimi temperatura giblje med 10 in 15° Celzija. Zmrznila sicer ni, tudi po zaslugi toplih oblačil, s katerimi je temeljito dopolnila svojo pomladno-jesen-sko kolekcijo. A pravi, da se je pozimi splačalo priti v domovino že samo zaradi zimske idile, ki se nam, vajenim igre narave, zdi povsem običajna.
Življenjske zgodbe naših izseljencev so si v marsičem podobne, a se hkrati toliko razlikujejo med seboj, da je vsaka zase zanimiva, morda celo poučna. Tudi Martinina je takšna. Jože Sepaher s Podrebra pri Semiču je potem, ko si je v desetih letih v Ameriki postavil dom in našel dobro delo, prišel na obisk v Slovenijo. A to ni bil le običajen obisk, ampak si je imel namen poiskati ženo. Ko je zagledal Štalcerjevo Martino iz Praprota, je vedel, da se v Ameriko ne bo vrnil sam. “Zaljubila sva se, se kmalu poročila in na moj 18. rojstni dan me je pripeljal v svoj novi dom v okolici San Francisca. Čeprav sem šla v neznano, sem verjela in zaupala možu, da bo na tisoče kilometrov daleč od rojstnega kraja, na obali Tihega ocena, vse v redu. Takrat niti tega nisem vedela, kako se po angleško reče hvala, saj sem se v šoli učila nemško. Na srečo pa se mi ni bilo potrebno zaposliti, saj je mož dovolj zaslužil, a tudi Slovencev, ki so mi v začetku pomagali premagovati domotožje in s katerimi sem se lahko pogovarjala, je bilo v okolici veliko. Sem hitro prilagodljiva in tudi učenje novega jezika mi je šlo dobro od rok, tako da sem v enem letu premagala največjo krizo,” se začetkov v izseljenistvu spominja Sepaherjeva.
A preizkušnje, s katerimi se je
na začetku soočala v svoji novi domovini, so bile le bleda senca tistemu, kar jo je doletelo po enajstih letih zakona. Po tragični Jožetovi nesreči pri delu je ostala sama s tremi majhnimi otroki, Denyjcm, Ireno in Nancy. Čeprav je bilo hudo, ni pomislila, da bi se vrnila v Slovenijo. Ne le zato, ker je v Ameriki že tako globoko pognala korenine, ampak tudi zategadelj, ker je čutila odgovornost in hkrati dolg do otrok in moža, da dokonča projekte v Jožetovem dobro utečenem gradbenem podjetju. “Imela sem srečo, da mi je v najtežjih časih veliko pomagal brat, ki je prišel v Ameriko štiri leta za mano in se je priučil v Jožetovem podjetju, a tudi, da so me obkrožali dobri, pošteni ljudje. Čeprav se nisem nikoli preveč zanimala za moževo delo, sem ga, ko je bilo potrebno, dokončala in na to sem zelo ponosna. A ne le to, nadaljevala sem z naložbami v nepremičnine. Delala sem z občutkom, se zanesla na svoj instinkt in očitno sem ubrala pravo pot. Kajti s tistim, kar je ustvaril mož in kar sem nadgradila, sem lahko preživljala družino in predvsem vlagala v izobraževanje otrok, ki je bilo zame doslej najboljša naložba,” je zadovoljna Martina. Kako tudi ne, ko pa Dany kot ekonomist opravlja finančne analize v Los Angelesu, lahko pa bo, če bo hotel, nadaljeval njeno delo. Irena končuje doktorat psihologije, Nancy, ki jo zanima predvsem umetnost, pa še študira.
A Sepaherjeva ni vesela le, da je v najtežjih trenutkih znala najti pravo pot. Še nekaj je, kar jo osrečuje, odkar je ovdovela - Dobrodelnost. Že dvajset let prispeva v dobrodelne namene po vsem
A
B
C,a
?
c:::!!
5
6
7.5 8
8.5 9 9
6.5
7.5
8.5
9
9.5
10 10
zvezna administracija v Beogradu, kjer sem komaj leta 1990 po težkih razpravah pri zadnjem branju pravilnika o vinu na zveznem ministrstvu za kmetijstvu (organiziral gaje Zvezni patentni urad) dokazala, da Slovenija ne more sprejeti tako visokih naravnih alkoholov. Pri tem sem ugotovila, da vsem gospodom, ki so bili prisotni, ni bilo jasno, kaj je naravni in kaj dejanski alkohol. Kako torej lahko naši strokovnjaki, ki pripravljajo nov pravilnik, ponavljajo iste ali še večje napake? (Da sploh ne omenjam pravilnika o cvičku z zahtevo 40 mg prostega S02 in 7,5 vol. odst. naravnega alkohola ter z možnostjo stekleničenja v bizeljsko-sre-miškem in belokranjskem vinorodnem območju, kar, upam, sem že uspela preprečiti.)
Prosti uvoz odprtega, in to ne le namiznega, ampak tudi kakovostnega vina je v nasprotju z zaščito geografskega porekla vina kakovostnega razreda, ki mora biti po naši zakonodaji ustekleničeno v vinorodnem okolišu, kar je temelj geograf-
svetu. A se je nekoč domislila, le zakaj bi dajala denar le v tujino, in ga je poslala tudi v Ljubljano. Ne spominja se več, za kaj. Zadnja leta pa je večkrat prispevala v dobrodelne namene v semiški občini. A čeprav je Martina zgovorna, ji gre beseda, ko pogovor nanese na dobrodelnost, težko z jezika. “Sedaj imam čas in denar in lahko razmišljam, komu bom pomagala. Prav dobrodelnost me bogati v duši, v srcu. Če ima človek denar le zato, da ga zbira, je revež. Srečna sem, da me je doletela takšna usoda, da mi sedaj ni potrebno delati za denar, ker sem preskrbljena. Osrečuje pa me predvsem, ko vidim, da so tisti, ki jim pomagam, srečni,” pravi Martina, ki tudi v Ameriki veliko dela med Slovenci, zlasti pa ji je v veselje dobrodelnost. Njena nekdanja sošolka iz sosednje Krupe Anica Absec pa našteva, za kaj vse je v zadnjih letih prispevala Martina v semiški občini: za obnovo cerkve na Sinjem Vrhu, nakup medicinskih aparatov v novomeški bolnici ob 90. rojstnem dnevu Tbnčka Pluta, za medicinske aparate za semiško zdravstveno postajo, gasilce. Pretekli teden, na tri kralje, pa so v bližini Praprota blagoslovili obnovljeno kapelico, pobudo za obnovo in prvi denar pa je dala prav Sepaherjeva.
Martina, ki se vedno pogosteje vrača k svojim koreninam, pravi, da bo tudi v prihodnje z veseljem pomagala pomoči potrebnim. A ne zato, ker bi pričakovala priznanja in pohvale, saj ji pri njeni dobrodelnosti največ pomeni notranje zadovoljstvo. Toda kar koli že čuti v sebi, je res, da so ji ljudje hvaležni. Njeni rojaki iz Semiča in okolice tega pač ne morejo skriti.
MIRJAM BEZEK-JAKŠE
Zapravimo, kar je ostalo
Tako meni večina, ki te dni na razprodajah vneto zapravlja prihranke iz starega leta. Grabežljiva histerija iz preteklih let se je polegla, veliki napisi o 40-odstotnem znižanju pa še vedno vabijo v prodajalne. In le redki se jim uprejo.
Trgovci si tako med novim letom in pustom, ki sta vedno pravi trgovinski veselici, nedvomno manejo roke. Če imajo v tujini, na primer v sosednji Avstriji, svobodo pri postavljanju časa in višine razprodaje, sta pri nas - kot načelo dobrih poslovnih običajev, ki jih je leta 1991 sprejela Gospodarska zbornica Slovenije -določena in enotna za vse. Najprej, v začetku januarja, ponudijo poceni čevlje, potem oblačila in na koncu še znižano športno opremo. V času sezonske razprodaje so izdelki cenejši od 10 do 40 odstotkov, in sicer, vsaj četrtina vsega blaga v določeni trgovini mora biti ponujena z najvišjim popustom. Obutev je na razprodaji največ štiri tedne, zimska konfekcija pa le štirinajst dni. V letu 2000 torej do konca januarja. Seveda pa razprodaja ni akcijska prodaja, tako opozarjajo na Ždruženju za trgovino pri Gospodarski zbornici Slovenije. Razprodaja ne pomeni cenejšega prodajanja manj kakovostnega blaga ali izdelkov z napako, ampak sezonskega blaga, ki ga trgovci ponudijo še enkrat po nekoliko nižji ceni ob koncu sezone. Akcijska prodaja, ki lahko poteka tudi v drugih časovnih obdobjih, je stvar individualne odločitve trgovca, ki se zaradi znanega in jasno navedenega razloga odloči za znižanje cene izdelka.
Razprodaje v prejšnjem tisočletju sicer še niso bile zaznamovane z znanim DDV, vendar se z njim postavljene cene tudi letos niso bistveno spremenile. Kljub temu da so se trgovci manj skrbno pripravili, republiški tržni inšpektorji tudi tokrat ne bodo mirovali. Opravili bodo nekaj sto pregledov po vsej Sloveniji, da bi lahko odkrili in kaznovali morebitne kršitve. V tem času pridejo na svoj račun tudi zmikavti, ki se mimo gneče okoristijo s krajo razmetanega blaga iz prodajaln.
JERCA LEGAN
ske zaščite. Naši pogajalci v Bruslju morajo zato zagovarjati recipročnost, to pa pomeni izvoz stekleničenega kakovostnega vina z zaščitenim geografskim poreklom in prav tako samo uvoz originalno stekleničenega kakovostnega vina drugih držav, članic EU. Samo tako bomo dolgoročno zaščitili naše vinogradništvo in tudi naše porabnike, saj za higiensko neoporečnost in s tem tudi za zdravje lahko jamči le neposredni pridelovalec grozdja in vina, pa naj bo to domač ali tuj.
Na osnovi dolgoletnih izkušenj sem prepričana, da bi pri resni študiji naravnih danosti, zlasti razlik v klimi, in strokovni obdelavi teh podatkov imeli pri nas kak vinorodni okoliš v coni A, glavni delež v coni B in vsaj dva okoliša v coni CIA in CIB. Razumljivo pa je, da je treba vsaj ločiti med vsoto vegetacijskih temperatur in vsoto efektivnih vegetacijskih temperatur, ker so zlasti slednje zelo pomembne za uvrstitev v območja.
Odprto za zlorabe
Postavlja se vprašanje, zakaj je naša mlada država sprejela tak vinski zakon, da je v osnovi neobvladljiv, ker se njegovega uresničevanja skorajda ne da nadzirati. Iz zakona je tudi izpadla varovalka, da kleti na pridelovalnih območjih, ki predelujejo tudi grozdje od zasebnih pridelovalcev v vina z zaščitenim geografskim poreklom, ne bi smela imeti v svojih prostorih odprtega vina drugega okoliša, kaj šele uvoženega vina iz tuje države. Da ne bi prihajalo do zlorabe, bi moral skoraj vsak sod, najmanj pa vsako etažo, 24 ur na dan nadzirati inšpektor, sicer stalno obstaja možnost pretakanja, dotakanja, mešanja in razmnoževanja vina z zaščitenim geografskim poreklom. In ker ta možnost obstaja, mi dovolite trditev, da je upravičen tudi sum. Če ne bi bilo tako, potem se direktorji večjih kleti, združeni v Poslovno skupnost za vinogradništvo in vinarstvo, ne bi borili proti omenjeni varovalki. Zaradi “trgovskega” lobija in trenutnega, nikakor pa ne dolgoročnega profita, so tudi uspeli. Vinski zakon je postal neobvladljiv in podzakonski akti, ki se pripravljajo, torej pravilniki, zmešnjavo še povečujejo in so neizprosno restriktivni do pridelovalcev grozdja in ne do kleti.
Mali pridelovalci grozdja, ki so pri nas številni, so tisti, ki bodo ohranili lepoto naše krajine, vendar bi jim morala država zagotoviti obstoj z dolgoročno strategijo, saj je vinska trta tridesetletna kultura. Izkušnje nam kažejo, da je obnova na tim. družbenem sektorju v letih od 1991 do 1995 skoraj povsem obstala, saj je bil uvoz vina oproščen vseh dajatev in zato vino naprodaj po sramotno nizki ceni.
V novem pravilniku se sprošča tudi uvoz odprtega kakovostnega vina. Tako naše kleti v bodoče ne bodo potrebovale grozdja naših pridelovalcev oz. bodo pritiskale na te z nizkimi cenami, brez vsake sentimentalnosti, kar je sicer značilnost krutega kapitalizma, ki se ne meni za ohranitev in lepoto narave. Tak odnos bo vinski zakon s pravilniki celo pospeševal, saj je napisan tako, kot da je Slovenija nevinogradniška država in ne ščiti domačega pridelovalca grozdja, kot je to urejeno v vseh vinogradniških državah EU.
Prof. dr. SLAVICA ŠIKOVEC
TELEVIZIJSKI SPORED
Televizija si pridržuje pravico do morebitnih sprememb sporedov!
ČETRTEK, 15.1.
SLOVENIJA 1
8.4«-2.10 Teletekst
9.30 Tedenski izbor Oddaja za otroke 9.50 Male sive celice 10.40 Zgodbe iz školjke
11.10 National geographic, serija, 9/11
12.00 Vino moje dežele
13.00 Poročila
13.40 Idenski izbor Intervju 14.30 Zoom
16.00 Osmi dan
16.30 Slovenski utrinki
17.00 Enajsta šola
17.35 Slike iz Sečuana
18.00 Obzornik
18.1(1 Delo v teku, serija, 2/7
18.40 Evropa in ljudje
19.10 Risanka
19.30 Dnevnik, vreme, šport
20.05 Tednik
21.00 TV Poper
21.35 Turistična oddaja
22.10 Odmevi, kultura, šport
23.05 (Ne)znani oder
SLOVENIJA 2
8.00 Vremenska panorama -10.00 Strela z jasnega, 5/13 -10.50 Videoring -11.25 Nič svetega, nan. 1/20-12.15 Svet poroča -14.45 Zeleni smaragdi, film -16.30 Biatlon -17.30 Po Sloveniji -
18.05 Dr. Ouinnova, nan. -19.00 So leta minila, nan, 4/7 -19.30 Videoring - 20.00 Košarka -
22.00 Poseben pogled, film - 23.30 Hunski hrbti
KANAL A
8.30 Maria Isabel, pon. - 9.30 Vse za ljubezen, pon. -10.30 Uboga Maria, pon. -11.00 Oprah shovv -12.00 Adrenalina -13.30 MacGyvcr, pon.
-14.30 Družinske vezi, nan. -15.00 Ne mi težit, nan. -15.30 Sodnica Judy, nan. -15.55 Oprah show -16.45 Uboga Maria, nad. -17.10 Maria Isabel, nad. -17.40 Vse za ljubezen, nad. -18.30 Nora hiša, nan. -19.00 Pa me ustrelil, nan. -
19.30 Princ z Bel Aira, nan. - 20.00 V stanju neprištevnosti, film - 21.40 Katarina velite, nad.
- 22.40 Samo bedaki in konji, nan. - 23.40 MacGyver, film - 0.40 Dannyjeve zvezde
VAŠ KANAL
13.40 Videostrani -17.00 Risanka - 18.15 Iz združenja LTV -19.00 Novice -19.15 Tedenski kulturni pregled - 19.30 24 ur - 20.00 Kontaktna oddaja - 20.40 Nas poznate? - 21.00 Novice -21.15 Tčdenski kulturni pregled - 21.25 Oder občutkov
HTV 1
7.25 Tv spored - 8.00 Dobro jutro, Hrvaška -
10.00 Poročila -10.05 Izobraževalni program -
12.00 Poročila -12.35 Umazane laži (serija) -
13.20 Trenutek za... -13.55 Guldenburgovi (serija) -14.45 Past za diamante (am. film) -16.30 Alpe-Donava-Jadran - 17.45 Dok. oddaja -
18.20 Kolo sreče -19.30 Dnevnik, vreme, šport
- 20.10 Predsedniške volitve - 22.20 Kviz - 22.50 Pol ure za kulturo - 23.25 Poročila - 23.45 Ed-die (ir. film) -1.40 Portreti nedolžnosti (film)
HTV 2
9.10 Kraljestvo divjine - 9.35 Hrvaška kulturna in naravna dediščina -10.05 Žalostna gospa (film) -11.50 Ponovitve -15.55 Poročila za gluhe in naglušne -16.00 Znanstveni album -17.30 Hugo, tv igrica -17.55 Žepni nožič (nan.) -18.2 Hrvaška v ogledalu -19.05 Županijska panorama -19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.10 Kviz -
20.30 Seinfeld (serija) - 21.00 Urgenca (serija) -21.50 Opazovalnica - 22.25 Kinoteka - 23.55 Nočni pogovori - 0.55 Umazane laži (serija) -1.40 Guldenburgovi (serija) - 2.25 Portreti - 3.25 Film
KANAL A
8.30 Maria Isabel, pon. - 9.30 Vse za ljubezen, pon. -10.30 Uboga Maria, pon. -11.00 Oprah show -12.00 Atlantis -13.30 MacGyver, pon. -
14.30 Družinske vezi, nan. -15.00 Ne mi težit, nan. -15.30 Sodnica Judy, nan. -15.55 Oprah shovv -16.45 Uboga Maria, nad. -17.10 Maria Isabel, nad. -17.40 Vse za ljubezen, nad. -18.30 Nora hiša, nan. -19,00 Pa me ustrelil, nan. -19.30 Princ z Bel Aira, nan. - 20.00 Mladoporočenci -
20.30 Zmenkarije - 21.00 Čarovnice, film - 22.00 Fant z železnovoljo, film - 23.50 MacGyvcr, nan.
VAŠ KANAL
13.40 Videostrani -17.00 Videotop -17.50 Kulturni pregled -18.20 Kmetijski nasveti -19.00 Novice -19.30 24 ur - 20.00 Videoboom 40 - 21.00 Novice - 22.15 Motosport - 21.45 Resnice ovinu
HTV 1
8.00 Dobro jutro -10.05 Izobraževalni program -12.00 Poročila -12.35 Umazane laži (nad.) -
13.20 Trenutek za... -13.55 Guldenbergovi (serija) -14.45 Lakerjeva dekleta (film) -16.30 Dok. oddaja -17.00 Hrvaška danes -17.45 Moj dom -
18.20 Kolo sreče -18.55 Risanka -19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.10 Lepa naša - 21.25 Foxov filmski večer - 23.30 Iz temeljev HTV - 2.05 Dok. oddaja - 2.50 Opazovalnica - 3.20 Moj dom
HTV 2
9.55 Palček (film) -11.45 Ponovitve -13.15 Film -14.55 Lassie (serija) -15.55 Poročila za gluhe in naglušne -16.00 Žnanstvcni album -17.00 Televizija o televiziji -17.25 Hugo -17.50 Zdravnik v hiši -19.00 Županijska panorama -19.30 Dnevnik - 20.10 Kviz- 20.30Od Zemlje do Lune (serija) - 21.25 Maggie (serija) - 21.55 Opazovalnica - 22.25 Hladna vojna - 23.25 Snemalna knjiga -1.55 Vodič dobrega seksa
PETEK, 14.1.
SLOVENIJA 1
8.40 - 1.00 Ttletekst
9.30 Tedenski izbor Oddaja za otroke 10.00 Slike iz Sečuana 10.10 Enajsta šola
10.45 Delo v teku, serija, 2/7 11.15 Evropa in ljudje 11.25 V vojni z mamili, 2/3
13.00 Poročila
13.15 Vremenska panorama
15.10 Po domače
16.30 Mostovi
17.00 Babičina skrinja 17.20 Miškolin
18.00 Obzornik
18.10 Humanistika
18.40 Dosežki
19.10 Risanka
19.30 Dnevnik, vreme, šport
20.00 Zrcalo tedna
20.15 Petka
21.35 Vrtičkarji, nad., 12/13
22.10 Odmevi, šport
23.00 Polnočni klub
SLOVENIJA 2
8.00 Vremenska panorama -10.00 Dr. Ouinnova, nan. -10.45 Spopad, fr. film -13.10 Ljubezen na odru, film -15.00 Lurcd, am. film -16.30 Biatlon -17.30 Po Sloveniji -18.05 Discover magazin, 1/15 -19.00 Marš sirkovih metel, dok. film -19.30 Videoring - 20.05 Daleč od ponorelega sveta - 21.00 Grace na udaru, nan,, 2/25 - 21.30 Film tedna - 23.10Umori, nan., 9/22 - 0.00 Umor 1. stopnje, nad., 10/18 - 0.45 Noč z Dickom, nan.
SOBOTA, 15.1.
SLOVENIJA 1
7.00 - 1.55 Tčletekst 7.55 Tedenski izbor
Zgodbe iz školjke 8.25 Radovedni Tiček
8.40 Zlatko Zakladko 8.55 Enajsta šola
9.30 Male sive celice
10.20 Sunejeva družina, dan. film
11.40 Lassie, nan.
12.05 Tednik
13.00 Poročila
13.20 Prisluhnimo tišini
13.50 Petka
15.10 Film
17.00 Cofko cof, risanka 17.25 Mozartova druščina, 2/26
18.00 Obzornik
18.10 Na vrtu 18.35 Ozare
19.10 Risanka
19.30 Dnevnik, vreme, šport 20.15 Potepanja
21.50 Vino moje dežele
22.30 Poročila, šport
23.05 Nenavadna druščina, nan., 2/13
23.30 Napis na zidu, ang. nad., 2/4 0.25 Ransom, am. film
SLOVENIJA 2
8.00 Vremenska panorama - 9.30 Videoring -
10.05 Noro zaljubljena, 23/25 - 10.30 Nevarni zaliv -10.50 Smuk (ž) -11.20 Svetnik, nan. 1/43 -12.05 Jasno in glasno -12.20 Smuk (m) -13.30 Biatlon -16.25 Košarka -19.30 Videoring- 20.05 Ljubezen v senci, fr. film - 21.40 Nič svetega, nan. 2/20 - 22.30 Svetnik, nan., 2/43 - 23.20 Sobotna noč -1.20 Obtoženi, ang. nan., 4/8
KANAL A
8.00 Risanka - 9.30 Družinske zadeve, nan. -
10.00 Nora hiša, nan. -10.30 Dušni pastir, nan.
-11.20 Dvojčka Edison, nan. -11.30 Webster, nan. -12.00 Zmenkarije -12.30 Mladoporočenci, pon. -13.00 KungFu, nan. -14.00 Lažniva nuna, film -16.00 Adrenalina -17.00 Liberace, film -19.00 Veličastnih sedem, nan. - 20.00 Vizija zločina, film - 21.40 Nočna mora, film - 23.20 Striptizete - 0.00 Atlantis
VAŠ KANAL
13.40 Videostrani -17.00 Videoboom 40 -17.55 Kako biti zdrav in zmagovati -18.20 Motosport -19.00 Novice - 19.30 24 ur - 20.00 Iz združenja - 21.00 Novice - 22.15 Najspot
HTV 1
7.25 Tv spored - 7.30 Poročila - 8.05 Kje raste rdeča praprot (film) -10.00 Tovarna sanj -11.15 Risana serija -12.00 Poročila -12.35 Hruške in jabolke -13.1(1 Kmetijski nasveti -15.55 Film -16.50 Bev-erly Hills (serija) -17.35 Dok. oddaja -18.10 Melrose Plače (serija) -18.55 Princ Valiant (serija) -19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.10 Film po izbiri - 23.10 Zabavna oddaja -1.10 Poročila
HTV 2
8.20 lz temeljev HTV - 11.15 Nedeljska premiera -14.15 Zvezdne steze (serija) - 15.35 Hladna vojna (serija) -16.30 Črno-belo v barvi -19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.05 Velikani 20. stoletja - 20.55 Opera Box - 21.45 Frasier (serija) - 22.15 Opazovalnica - 22.50 Pravica za vse (serija) - 23.35 Logarjeva hiša (serija) -1.15 Beverly Hills - 2.00 Melrose Plače (serija)
9.20 Super stara mama, nan., 24/26 9.50 Ozare 9.55 Pihalni orkester
10.25 Okus po cvetju
11.00 Audubonov živalski svet, serija
11.30 Obzorje duha
12.00 Ljudje in zemlja
13.00 Poročila
13.30 4x4
14.00 Potepanja
15.25 TV Poper
16.00 Prvi in drugi
16.30 Po domače
18.00 Obzornik
18.10 Alpe-Donava-Jadran
18.40 Spoznavanje narave in družbe
19.10 Žrebanje lota 19.15 Risanka
19.30 Dnevnik, vreme, šport
20.00 Zoom
21.35 Družinske vezi
22.30 Poročila, šport 22.50 Opera
SLOVENIJA 2
8.20 Tretje oko, serija - 9.10 Nikoli v dvoje brez tebe, nad., 48/60 - 9.40 Nevarni zaliv - 9.50 Slalom, 1. vožnja (m)-10.30 Ata, nan.-10.50 Superveleslalom (ž) -10.55 Zvezde Hollywooda -11.25 Biatlon -11.30 Marš sirkovih metel, film -12.00 Pripravljeni -12.30 19. EBU festival -12.50 Slalom, 2. vožnja (m) -12.40 Mah koncert ljudskih glasbil -13.00 Šport -14.30 Košarka -16.55 Nogomet -19.30 Videoring -20.05 Umetnost zahodnega sveta - 21.05 Ray-monda imajo vsi radi, nan. - 21.30 TTend -
22.00 Šport v nedeljo - 23.00 Family file, ang. film
KANAL A
8.00 Risanka - 9.30 Družinske zadeve, pon. -
10.00 Nora hiša, nan. -10.30 Dušni pastir, nan. -11.00 Dvojčka Edison, nan. -11.30 Wcbster, nan. -12.00 Skrita kamera -12.30 Fashion TV nan. -13.00 Kung Fu, nan. -14.00 Tihi tek, film -15.50 Klik: Atlantis; Nesmrtna, Hughlcyjevi -
19.00 Nemogoče - 20.00 Ko si spal, film - 21.50 Stilski izziv - 22.30 Šepet morilca, film
VAŠ KANAL
13.40 Videostrani -17.00 Slovenski Slavček -
18.25 Rezerviran čas -19.00 Novice - 19.30 24 ur - 20.00 Kako biti zdrav in zmagovati - 20.30 Smo dobri gospodarji? - 20.45 Nas poznate? -
21.00 Novice - 21.15 Od sobote do sobote -
21.30 Kmetijski razgledi
NEDELJA, 16.1.
SLOVENIJA 1
7.05 - 1.20 Teletekst 8.00 Živžav Risanke 9.15 Telerime
PONEDELJEK, 17.1.
SLOVENIJA 1
8.10 -1.30 Teletekst
9.00 Tedenski izbor Risanke
9.30 Pozabljene knjige naših babic 9.50 Humanistika
10.20 Dosežki 10.40 Na vrtu
11.05 Botri vzhajajočega sonca 11.35 (Ne)znani oder
12.05 Utrip
12.20 Zrcalo tedna
12.30 Prvi in drugi
13.00 Poročila
13.30 Sunejeva družina, dan. film 14.50 4x4
16.30 Dober dan, Koroška
17.00 Radovedni Taček 17.20 Super stara mama, nan.
18.00 Obzornik
18.10 Recept za zdravo življenje
19.00 Risanka
19.10 Žrebanje 3x3 plus 6
19.30 Dnevnik, vreme, šport
20.05 Klinika pod palmami, nem. nan., 7/24
21.00 Gore in ljudje
22.10 Odmevi, kultura, šport
23.00 Gospodarska panorama
SLOVENIJA 2
8.00 Vremenska panorama -10.00 Daleč od ponorelega sveta, nad. -10.55 Sobotna noč -12.55 Discover magazin, serija, 1/15 -13.50 Umetnost zahodnega sveta -16.00 Pripravljeni aši strani -16.30 Veliki skladatelji -17.30 Po Sloveniji -18.05 Snežna reka, nan. -19.00 Lin-go -19.30 Videoring - 20.05 Štafeta mladosti -
21.00 Studio City - 23.00 Brane Rončel izza odra - 0.25 Lured, film
KANAL A
8.30 Maria Isabel, nad. - 9.30 Vse za ljubezen, pon. -10.30 Uboga Maria, pon. -12.00 Danny-jeve zvezde - 13.30 MacGyver, nan. - 14.30 Družinske vezi, nan. -15.00 Ne mi težit -15.30 Resnični svet, nan. -15.55 Oprah shovv -16.45 Uboga Maria, nad. -17.10 Maria Isabel, nad. -
17.40 Vse za ljubezen, nad. -18.30 Simpatije -
19.30 Princ z Bel Aira - 20.00 Lov na rdeči oktober, film - 22.20 Zvezdna vrata, nad. - 23.10 French in Saunders, nan. - 23.50 MacGyver, nan. - 0.45 Dannyjeve zvezde
VAŠ KANAL
13.40 Videostrani -17.00 Slovenski Slavček -18.25 Športni pregled -19.00 Novice - 19.30 24 ur - 20.00 Pokličite župana - 20.45 Nas poznate? - 21.00 Novice - 21.20 Brez šminke
TOREK, 18.1.
SLOVENIJA 1
8.40 - 1.20 Teletekst
9.30 Tčdenski izbor Radovedni Tkček 9.50 Otroška serija
10.20 Recept za zdravo življenje
11.10 Znameniti umetniki
12.10 Klinika pod palmami, nan., 7/24
13.00 Poročila
14.00 Gore in ljudje
14.50 Gospodarska panorama
16.30 Med valovi
17.00 Sprehodi v naravo
17.15 Kako rada imam šolo, nan., 2/26
17.30 Moja žival in jaz, nan., 2/26
18.00 Obzornik
18.10 Zgodovina vode, serija, 2/4
19.10 Risanka
19.30 Dnevnik, vreme, šport 20.05 Peta hiša na levi, nan., 5/10 20.35 Izbrana poglavja iz 20. stol.
21.00 Slovenski avto leta
22.10 Odmevi, šport
23.00 V vojni z mamili, am. drama, 3/3
SLOVENIJA 2
10.00 Tčdenski izbor: Snežna reka, nan.; 10.45 Videoring -11.20 Film -13.10 Euronevvs-14.10 Risanka -14.35 Štafeta mladosti -15.30 Studio City -17.30 Po Sloveniji -18.05 Vfcter v hrbet, kan. nad., 15/26 - 19.00 Ljubezen in zakon, am. nan., 3/9 -19.30 Videoring - 20.00 Košarka - 21.35 Leon Morin, Pretre, fr. film - 23.30 Svet poroča - 0.00 Glasba in človeški um, serija, 21/3
KANAL A
8.30 Maria Isabel, nan. - 9.30 Vse za ljubezen, nad. -10.30 Uboga Maria, pon. -11.1X1 Oprah show -12.00 Atlantis -13.30 MacGyver, pon. -
14.30 Družinske vezi, nan. -15.00 Ne mi težit, nan. -15.30 Resnični svet -15.55 Oprah shovv -16.45 Uboga Maria, nad. -17.10 Maria Isabel, nad. - 17.40 Vse za ljubezen, nad. -18.30 Simpatije, nan. -19.30 Princ z Bel Aira, nan. - 20.00 Adrenalina - 21.00 Zaščitnik, film - 22.00 French in Saunders, nan. - 23.20 MacGyver, nan.
VAŠ KANAL
13.40 Videostrani -17.00 Risanka -18.00 Brez šminke -18.25 Šport -18.30 Za uho in oko -19.00 Novice - 19.30 24 ur - 20.00 Noč čarovnic, film -
21.00 Novice - 21.15 Pokličite župana, pon.
Sprehodi v naravo
9.45 Kako rada imam šolo, nan., 2/26 10.00 Moja žival in jaz, nan., 2/26 10.15 Risanke
11.05 Zgodovina vode, 2/4
12.05 Peta hiša ne levi, nan., 5/10 12.35 Izbrana poglavja iz 20. stol.
13.00 Poročila 13.50 Tedenski izbor
Med valovi 14.20 Obzorje duha 14.50 Ljudje in zemlja 15.40 Slovenksi avto leta
16.30 Mostovi
17.00 Pod klobukom
18.00 Obzornik
18.10 National Geographic, serija, 10/11
19.10 Risanka
19.30 Dnevnik, vreme, šport
20.05 Sedmi pečat
22.10 Odmevi, kultura, šport
23.05 Osmi dan
23.30 Koncert simfonikov
SLOVENIJA 2
8.00 Vremenska panorama -10.00 Veter v hrbet, kan. nad.; 10.50 Leon Morin, Pretre, fr. film -12.45 Videoring-13.15 Euronevvs-15.45 Film -17.30 Po Sloveniji -18.05 Strela z jasnega, nan. -19.00 Sorodne duše, nan., 3/13 -19.30 Videoring - 20.00 Košarka - 21.45 Kengurujeva palača, avstral. nad. 1/2
KANAL A
8.30 Maria Isabel, pon. - 9.30 Vse za ljubezen, pon. -10.30 Uboga Maria, pon. -11.00 Oprah shovv -12.00 Dannyjeve zvezde -13.30 MacGy-ver, pon. -14.30 Družinske vezi, nan. -15.00 Ne mi težit, nan. -15.30 Resnični svet, nan. -15.55 Oprah shovv -16.45 Uboga Maria, nad. -17.10 Maria Isabel, nad. -17.40 Vse za ljubezen, nad. -18.30 Simpatije -19.30 Princ z Bel Aira, nan. - 20.00 Film po izbiri gledalcev - 22.10 Mesečniki, nan. - 23.00 French in Saunders, nan. -23.40 MacGyver, nan. - 0.30 Dannyjcve zvezde
VAŠ KANAL
13.40 Videostrani -17.00 Noč čarovnic, film -18.25 Smo dobri gospodarji? -19.00 Novice -19.30 24 ur - 20.00 Motosport - 20.30 Rezerviran čas - 20.45 Nas poznate? - 21.(K) Novice -21.15 Ajd dijo
TELEVIZIJA NOVO MESTO
vas
kanal
s Trdinovega vrha^ na kanalu
RADIO I BREŽICE
na
88,9
in
95,9 MHz
SREDA, 19.1.
SLOVENIJA I
8.40 -1.00 Teletekst 9.30 Tedenski izbor
DESET
DOMAČIM
Žreb je za sodelovanje pri oblikovanju lestvice Studia D in Dolenjskega lista dodelil nagrado Komani Nadu iz Škocjana 7(1. Nagrajenki čestitamo!
Lestvica, ki je na sporedu vsako nedeljo ob 17. uri (ponovitev pa je ob torkih o polnoči), je ta teden takšna:
1. (2) Letu 2000 - ansambel Lojzeta Slaka
2. (4) Na Dolenjskem - ansambel Petra Kinka
3. (1) Otožno dekletce - ansambel Mavrica
4. (6) Novo leto 2000 - ansambel Rubin
5. (5) Otrokom novega tisočletja - ansambel Mačkoni
6. (3) Kmečka peč - ansambel Tonija Verderberja
7. (7) Beli cvet - ansambel Pogum
8. (-) Beli venček - Jože Bohorč s prijatelji
9. (8) Le muzika - ansambel Mikola
10. (9) To mlado vino - Kvintet Dori Predlog: Daleč od srca - Bratje iz Oplotnice
■-H
KUPON ŠT. 2 Glasujem za: Moj naslov:
Kupone pošljite na naslov: Studio D, p.p. 103, 8000 Novo mesto
NAGRADNA KRIŽANKA 2
NAGRADE V NOVO MESTO, ČRNOMELJ IN ŠMARJETO
Žreb je izmed reševalcev lanske 52. nagradne križanke izbral Jožeta Jamnika iz Novega mesta, Marijo Stariha iz Črnomlja in Zdenko Kuhar iz Šmarjete. Jamniku je pripadla denarna nagrada, Stariho-va in Kuharjeva pa bosta za nagrado prejeli knjigo. Nagrajencem čestitamo.
Rešite današnjo križanko in jo pošljite najkasneje do 24. januarja na naslov: Dolenjski list, Germova ulica 4, p.p. 212, 8001 Novo mesto, s pripisom “križanka 2”. Ovojnico brez poštne znamke lahko oddate v nabiralnik pri vhodu v stavbo uredništva v Novem mestu.
REŠITEV 52. KRIŽANKE
Pravilna rešitev 52. nagradne križanke se brano, v vodoravnih vrsticah, glasi: SKODELA, KORIDOR, ANAL1ST, BRAČUN, RAK, VOS, KORAB, MILKA, EPITELU, AR, RAM, JAK, ELI, AREA, IRID1J, LESNIKOVINA, AKANT NATAN.
DOLENJSKI UST DOLENJSKI UST
KLAVIRJU PODOBNO . < -GLASBILO
AVTOR:
JOŽE
UD1R
ISLAMSKA DRŽAVA V ZAHODNI AFRIKI
KORALNI
OTOK
JAPONSKI
BORILNI
ŠPORT
ITALSKI
BOG,
ZAŠČITNIK
HIŠ
ČRNO-
MORSKO
LETOVIŠČE
SREDO-
ZEMSKO
GRMIČJE
KOZAŠKI
POGLAVAR
ŽENSKO
IME
POKRAJINA V SV. FRANCIJI
NAMAKANJE TELESA V VODI
KORITCE PRI ŽLICI
GOROVJE NA KRIMU
ZASTRUPITEV S KISLINAMI
REKA
V
NEMČIJI
IT. IME ZA NEAPELJ
ČLOVEK, KI SE JE KAM VSILIL
PODROČJE
DELOVNO
OBMOČJE
SREDOZEM.
OKRASNA
RASTLINA
PUŠČAVA NA SEVERU ČILA
OKRASNI
KAMEN
DEL VZDEVKA SL. FILM. IGRALKE IDE KRAVANJE
ZIMSKO
PREVOZNO
SREDSTVO
TROPSKI ROD RASTLIN ODLIČNIMI PLODOVI (ČERIMOJA)
NASLOV
TURŠKIH
OFICIRJEV
iPODNJI DEL ČESA
PASTIR
IZ
OPERE
SNEGUROČKA
OSSIP
ZADKINE
OPORNI
ELEMENT
MRČES
DESNI
PRITOK
VOLGE
ČLOVEK, KI JE V AZILU
i .	C7r'^,..
LEPOTEC IZ KOLPE - Ko pozimi mraz nekoliko popusti, je pravi čas za lov na sulca. Nekoliko toplejšo nedeljo, 9. januarja, je dobro izkoristil tudi Viničan Miran Majerle, ki je že ob mraku v Podklancu pri Vinici iz Kolpe potegnil 106 cm dolgega in 14 kg težkega lepotca. Ribo bo dal nagačiti, da bo kot trofeja krasila njegov ribiški kotiček, meso pa si je razdelil s svojimi ribiškimi prijatelji. (Foto: Stane Lozar)
KAKO SI SE IMEL NA SANKANJU, SMUČANJU?
• Všeč mi je bilo, ker smo lahko hodili v gostilno na čaj. (Mateja)
• Vse je bilo v redu, le škoda, ker ni bilo vlečnice. (Izidor, Saša, Dejan)
• Ni mi bilo všeč, da smo tako hitro šli domov. (Miha)
• Všeč mi je bilo, saj sem se na Lisci prvič sankala. (Andreja)
• Na Lisci sem srečala prijateljico Nino. (Jasmina)
• Ni mi bilo všeč, ker so me punce “naribale”. (Jure)
• Bilo mi je všeč, vendar me je tudi bolela ritka. (Andraž)
• Všeč mi je bilo. da sem se naučil zavijati. (Gregor)
SASA URBANČIČ, ANDREJA PLAZAR, JASMINA GREGORČIČ, 6. r.
OŠ Šentjanž
PRETEP PRED “BACARDIJEM”
ŠENTJERNEJ - 4. januarja ponoči je pred gostinskim lokalom Bacardi prišlo do pretepa. 46-letni I. B. iz Šentjerneja je, ko so mimo točilnega pulta šli občani, ki so igrali biljard, zagrabil 32-letncga R. K. iz Brezij in mu zagrozil, da bo ubil njega in ostale. Vsi so odšli iz lokala, kjer je I. B. izpod bunde potegnil dva noža ter 23-letnemu D. B. iz Brezjega in 19-letnemu R. B. iz Straže pri Raki povzročil lahko telesno poškodbo. R. B. je nato I. B. vrgel v glavo večjo kepo zmrznjenega snega in mu tudi povzročil lahko telesno poškodbo. Vsi trije so pomoč iskali v novomeški bolnišnici. Policisti bodo zoper I. B. napisali kazensko ovadbo.
NOVA ŠTEVILKA SADA
KRŠKO - Podjetje Tfon iz Krškega, ki že nekaj let uspešno izdaja revijo za sadjarstvo, vinogradništvo in vinarstvo je v zadnji decembrski številki pripravilo zapis o tem, kako z zimsko rezjo doseči umirjeno rast jablanovih nasadov, vinogradniki pa bodo verjetno z zanimanjem prebrali zapis o težavah pri kletarjenju letnika 1999. Avtorji prispevka namreč poleg opisa težav tudi svetujejo, kako se z njimi spoprijeti. Obdelali so naslednje najpogostejše težave: vino ni povrelo do želene stopnje - zastoj alkoholnega vrenja, pojav bekserja, oksidacije in počasno bistrenje vin.
Humor	iz	ciganske
Čeprav Romi živijo na robu civilizirane družbe, imajo svoje navade in tudi kulturo, ki se precej raz• likuje od “civilne ”. Čeprav imajo zelo malo priložnosti za smeh, tudi med njimi živi humor. Izbrali smo nekaj anekdot iz njihovega nomadskega življenja.
CIGANI SO KRADLI
Cigani so pri Krulcu v Brezjah na desnem bregu reke Krke v Žužemberku kradli hrastove in bukove železniške pragove, zato so jih gozdarji prijavili miličnikom. Miličniki so dobili Cigane v glavnem taboru, ko so “švelerje” kurili. Naložili so jih navzkriž, da jih je ogenj prežgal in jih ni bilo treba žagati. Nato so jih lahko še enkrat položili na žerjavico.
Miličniki so dejali: “No, zdaj smo vas končno zalotili, zdaj vemo, kdo krade švelerje. ”
Av':
It 4
i 'n u.
“Mi jih nismo, ” so rekli Cigani.
Miličniki: “Kako da ne, kaj jih ne vidite?”
Cigani: “Mi jih nismo, če jih je kdo, so jih naši otroci. ”
Miličniki: “Kako bodo vaši otroci kradli švelerje, ko pa ima vsak vsaj tristo kilogramov."
Cigani: “Gospodje tovariši miličniki. Naši otroci so nepismeni, zato ne vedo, koliko je vsak šveler težak, oni samo primejo in nesejo. ”
KDAJ SE CIGANI IGRATE?
“Cimermana” očeta Krulca iz Brezij je zanimalo, kdaj se Cigani igrajo ljubezen. Zato je vprašal Ciganko Matildo: “Poslušaj ti, kdaj pa se vi lahko igrate, ko pa ste vedno na rajži?”
Matilda: “No, kdaj, navadno ponoči, ob treh, ko otroci trdno zaspijo. ”
MIDVA SE SAMO SPODAJ “ZASTOPIVA”
Ciganka Angela iz okolice Žužemberka se je pritožila poglavarju Valentinu, da se po poroki nič več ne “zast opita” s svojim Tomažem. Mož je nič več ne boža po glavi, povrhu vsega pa jo tudi prebuta.
Valentin poišče Tomaža in ga vpraša, zakaj je postal grob do svoje Angele. Dejal mu je: “Bodi pameten, da ne bo prišlo do ločitve!"
Tomaž- “ Veš, Valentin, zgoraj nimam več kaj iskati, midva se zgoraj ne zastopiva, spodaj pa se. Spodaj je luštno, zgoraj pa ne. ”
Valentin: “Zakaj se zgoraj ne zastopita več?"
Tomaž: “Ker baba preveč govori. ”
Končno je Valentin razsodil takole: “Angela, bodi popolnoma tiho, kjer je veselje, je veselje! Tomaž že ve, kje ga bo dobil. Tiho bodi, ne kregaj se, pa se bosta spet lahko ljubila. ”
NIKAR NE KRITIZIRAJ ROMOV!
Jože Androjna-Jup iz Šentjerneja je v družbi glasno kritiziral Rome zaradi njihovih grdih navad in razvad. Vendar se je miličnik Izidor Likar postavil na stran Romov in dejal: “Kar tiho bodi, Jože, jaz sem na Romih pokojnino zaslužil!"
CIGAN JE PREVARAL SLAVKA
Slavka Tisovca z Gorenjega Polja, ki je bil dolga leta vratar na žagi v Soteski, je doma obiskal cigan, ki je prosijačil, hkrati pa mu je v nakup ponujal sornik (kovinski zatič, s katerim se regulira dolžina vprežnega voza). Cigan je zatič ponujal za majhen denar. Slavko je dejal: “Kaj pa bom z njim, dveh res ne potrebujem. ”
Cigan: “Le vzami ga, boš videl, da ti bo še prav prišel!”
Ko je Slavko čez nekaj dni zapregel vole v voz, je na njegovo presenečenje z njimi šel samo prvi del voza, drugi del pa je ostal pod kozolcem. Tako ni vedel, ali mu je cigan ponujal njegov sornik ali pa ga je sunil kje drugje.
POSODI MI TRI JU RJE!
Cigan Valentin je prišel zgodaj zjutraj v Groblje in se ustavil v gostilni Jožeta Pence. “Jože, posodi mi tri jurje!” je dejal.
Jože: “Je še zgodaj, v blagajni imam samo dva ju-rja.”
Valentin: “Prav, vzel bom dva, vendar mi boš enega ostal dplžan."
ALI GREŠ MALO Z MENOJ?
Ciganka Rafaela je prišla v gostilno, v kateri je bil Jože Penca natakar. Naročila je tri zavitke cigaret Filter. Ko jih je Jože dal na točilno mizo, je Rafaela dejala: ‘ Plačala pa bom petnajstega, ko dobimo podporo z občine. ”
Jože: “Pijačo ti dam zastonj, ne dam pa ti cigaret na kredo."
Ko jo Jože malce bolj pogleda, ugotovi, da je Ciganka kar privlačna, ji v šali reče: “Dam ti deset zavitkov cigaret, če greš z menoj v tisto sobo. ”
Rafaela: “Vidim, da ste pošten človek, vendar se bojim, kaj bodo rekli naši. ”
Jože: Jaz pa se bojim, kaj bodo rekli moji!”
IMELI SMO GA ZELO RADI
Župnik Janez Lavrič iz Šentjerneja je Ciganom obljubil pogreb, ko je umrl Cigan Matic z Mihovice. Zato so ga na dan pogreba pripeljali na šentjernej-sko pokopališče. Čakali so župnika, tega pa od nikoder. Ko so postali že nestrpni, jim je nekdo povedal, da se župnik zadržuje v neki zidanici na Golobi-njeku. Pohiteli so tja, vendar je bil župnik na precej majavih nogah in je dejal, da je prepozno in da bodo pogreb opravili prihodnji dan.
Cigani: “Prav, ga bomo pa peljali domov, saj smo ga imeli tako radi. ”
VIDIŠ, KAKO SEM JIH UGNAL!
Alojz Dvojmoč iz Zameškega se je vrnil z dela v Nemčiji. Pot ga je zanesla v Pencevo gostilno v Grobljah, kjer se je tisti čas zadrževala večja skupina Ciganov iz Kozarij pri Šentjerneju.
Alojz, ki ga je imel že malo pod kapo, je na glas zabavljal čeznje, kar je dvigovalo temperaturo. Gostilničar Jože Penca, se je ustrašil, da lahko pride do hudega pretepa, zato je ciganskega poglavarja Vinka na samem prosil, naj se umaknejo z “bojišča ”, in jim obljubil kračo in klobase, kar je poglavar sprejel.
Cigani so brez besed zapustili gostilno. Ko so odhajali, se je Alojz pohvalil: “Si videl, kako so jo spokali!”
Jože si je seveda mislil svoje. Če ne bi posegel vmes, česar Alojz ni vedel, bi ta verjetno gostilno zapustil z razbitim nosom in glavo.
Ponosen sem
Ob prebiranju Dolenjskega lista z dne 6. januarja 2000 sem zrasteI za nekaj centimetrov. Med darovalci denarja za nove dializne prostore pri Splošni bolnišnici Novo mesto sem namreč zasledil veliko belokranjskih priimkov, med njimi znance in prijatelje. Presunjen in ponosen zaradi darežljivih Belokranjcev sem bil toliko bolj, ker se tudi sam trikrat tedensko vozim na he-modializo, in sicer od aprila lani, ko so izvidi pokazali dokončno odpoved delovanja mojih ledvic.
Dializa v Novem mestu je lani praznovala dvajsetletnico in za leto 1979 so bili dializni prostori v kleti pljučne bolnišnice sodobni, za današnji čas in standard pa vse prej kot primerni. Naj zapišem samo to, da se preoblačimo v pižame v stranišču, da pojemo kosilo na hodniku ali v dializni sobi, in kar je morda najhuje, dializnih mest je premalo, zato je bila uvedena pred leti nočna izmena. Velik napor za bolnike in zdravstveno osebje, ki je, resnici na ljubo, prijazno, ustrežljivo, pripravljeno lajšati nam bolečine in grozen občutek življenjske odvisnosti od aparatov. Toda niti še tako dobre sestre in še tako usposobljeni zdravniki ne morejo nadomestiti prostorske zagate, ki naj bi bila rešena do konca teta 2000. Seveda če bo denar. In prav tu so že pričeli pomagati ljudje dobre volje, ljudje dejanj in ne zgolj besed. Med njimi veliko Belokranjcev. Moj ponos zavoljo njihovega daru je velik, kajti pregovor, da v nesreči spoznaš prijatelja, ni izvit iz trte.
TONI GAŠPERIČ
Vinjevrška cerkev iz lesa
Anton Absec izdelal leseno maketo znamenite belokranjske cerkve ■ Če bo zbral gradivo, bo naslednji na vrsti krupski grad
ur je zanj porabil, pa ni štel. Pravi, da človek pri takšnem delu ne sme gledati na uro. Čeprav je Anton skromen in se nerad hvali s svojim delom, pa je bil z maketo sv. Trojice tako zadovoljen, da jo je odnesel v sosedom Cerjančevim, ki imajo kmečki turizem, da so si jo lahko ogledali še njihovi obiskovalci.
Kaj bo pozneje naredil z maketo, še ne ve, ga je pa delo tako navdušilo, da seje odločil izdelati še leseno podobo krupskega gradu, ki seje vzpenjal nad reko Krupo pri Stranski vasi do druge svetovne vojne, ko so ga požgali. “Eko društvo bo spomladi začelo čistiti grajske ruševine, tako da bom lahko ugotovil, kakšen je bil tloris gradu. Sedaj pa zbiram podatke o tem, kakšen je bil sicer grad in zelo vesel bi bil, če bi mi lahko ljudje pri tem pomagali z uporabnimi informacijami. Predvsem bi mi bile dobrodošle fotografije, ki so najbolj zanesljive,” je naslovil prošnjo na vse, ki še hranijo gradivo o enem največjih belokranjskih gradov, ki je imel po Antonovih besedah kar 99 sob. Čim prej bo zbral potrebno gradivo, tem prej se bo lotil dela, ki bo sedaj, ko je že dobil precej izkušenj, gotovo steklo hitreje kot pri izdelavi makete sv. Trojice.
M. BEZEK-JAKŠE
KRUPA - Anton Absec iz vasi Krupa, ki leži nad izvirom reke z enakim imenom, je kot eden pri-zadevnejših članov tukajšnjega Eko društva lansko jesen pomagal urejati zračne kinete okrog cerkve sv. Trojice na bližnjem Vinjem Vrhu. Ko je natančno meril obod cerkve, se mu je porodila ideja, da bi naredil maketo cerkve iz lesa. Svojo zamisel je uresničil na zadnji dan lanskega leta.
Absec ni verjel, ko se je zgolj s preprostim orodjem lotil dela, da mu bo zamisel uspelo uresničiti, kajti cerkvena arhitektura je vse prej kot enostavna. A danes pravi, da gaje privlačila prav ta razgibana arhitektura, in če bi bila bolj enostavna, se je gotovo ne bi lotil. A ne le to, cerkev je želel imeti v pomanjšanem merilu tudi zato, ker je nanjo, tako kot tudi drugi domačini, zelo ponosen. Kako tudi ne, saj gre za eno najlepših cerkva v Beli krajini. Pozidana je bila leta 1647 po vzoru romarske cerkve pri Novi Štifti in je postala vzor pri zasnovi številnih drugih belokranjskih cerkva. Njena posebnost sta kupolasto zasnovana ladja in tristranično zaključeni prezbiterij.
Absec, ki se doslej še ni lotil tovrstnega dela, je za izdelavo makete v merilu 1:20 potreboval mesec in pol. Vse razen zaključka na zvoniku je ročno delo, koliko
Prispevki za dializni sklad
NOVO MESTO - V prvem tednu leta 2000 je v sklad za izgradnjo dialize darovalo še 20 darovalcev in sicer 665.000,00 SIT. Skupno se je v ta sklad že nateklo za 9.794.888 tolarjev. Od 21. decembra do 7. januarja sO za dializo darovali naslednji donatorji - nad 100 tisoč tolarjev: Dolenjska borzno posredniška družba; Ter-motehnika, d.o.o., Novo mesto (namesto voščilnic 723.300); No-vodom, d.o.o.; MTI Pavlič, d.o.o.; RIC Novo mesto; Seničar Teleko-munikacije, d.o.o.; Območna obrtna zbornica Novo mesto; Be-vec - elektro; DBD, d.o.o., NM; Gospodarska zbornica Slovenije; Iskra Pavel, Mizarstvo; Jakles, d.o.o.; Franc Krnc; Mak Florjančič M.; Dragica Ruklič; Borut Šiško, Steklarstvo; Trimo; Turk EM; Utris, d.o.o. Od 50 do 100 tisoč so darovali: Zvonko Gerbec Zvonko; Colman, d.o.o,; Kovintrade, d.d.; LT, d.o.o.; M & MM, d.o.o.; Majcen kjučavnicarstvo; Zoran Malič; Pečarič inštalacije; Spina, d.o.o.; Tone Vesel, Tiskarna; od 30 do 50 tisoč tolarjev so so darovali: Miran Vidmar, s.p.; Steklarstvo; Unitas, d.d.; Robert Perič; RK KO Gotna vas; podjetniški center Mojca Tavčar; Cerjanec; Espri, d.o.o.; Stjepan Grmek; Pagras, d.o.o.; Papež, d.o.o.; Podgorje, d.o.o.; Sklad za izobraževanje delavcev Metlika; Vojko Ščuka; Vingrad, d.o.o.; Franc Wolf; Matija Wolf; Wuterm, d.o.o, Maribor. Od 10 do 30.000 so darovali: Franc Šobar; Jože Bevc; Društvo Gloš Šentjernej; Investbiro, d.o.o.; Kotar Transport; Vinko Malerič; Janez Mede; Miklič; Sel-tron, d.o.o.; Dušanka Štefanič; Jože Vene; Abanka 22/12; Jože Novinc; Stanko Bajuk; Belokranjka, d.o.o., Adlešici; Vekoslav Bezek; Peter Bradač; Alojz Bukovec Novo mesto; Eurotherm, d.o.o., Limbuš; Florjančič, NM; Foto Gorše; Franc Janževič; Karitas Črnomelj; Fani Kisovec; Kovačič Laharner NM; Jelena Malerič; Jožica Marinčič; Anton Meglič; Nagelj; Neoplan, d.o.o., NM; Ludvik Novak, NM; Ivan Pakiž, NM; Slovenska inv. banka 29/12; Nikica Strahinič; Janez Šušteršič; Ervin Vidljinovic, s.p., Košenice; Mihaela Vrlinič, NM; do 10.000 tolarjev So darovali: Avguštin Avbar; Jožica Bajuk; Gostilna Meglič; Roman Hrovat; Marija Pekolj; Urška Pureber; Svetina & Lazar, d.o.o., Ljubljana; Trata, d.o.o.; Milan Vraničar; Domen Zorko; Sandi Hrovat.
Vsem darovalcem se najlepše zahvaljujemo.
.■ H HI V	
. 5	
	
Hi	
POMANJŠANA VINJEVRŠKA CERKEV -Anton Absec s Krupe ob maketi podružnične cerkve sv. Trojice z Vinjega Vrha, sicer pomembne baročne romarske cerkve. Absec je vse delo opravil ročno, saj razen preprostega orodja nima mizarskih strojev. Pričakuje pa, da bo zbral dovolj podatkov o krup-skem gradu, ki je v ruševinah že skoraj pol stoletja, in da se bo lahko kmalu lotil tudi izdelovanja makete tega gradu. (Foto: M. B.-J.)
Ostanejo sledi
V literarnem zborniku več Dolenjcev
Mariborska založba Drumac je v zbirki Od srca do srca kot 32. knjigo izdala že drugi zbornik ljudskih piscev upokojencev Slovenije pod naslovom OSTANEJO SLEDE Naslov lepo opredeljuje osnovno značilnost večine prispevkov v zborniku, saj v njih prevladuje težnja po ohranitvi spominov in osebnih videnj življenja in družbenih dogajanj ter bolj ali manj zavedno verovanje, da se posameznik s pisanjem zapisuje vsaj s skromnimi sledmi v skupni spomin. Kvaliteta pesniških in proznih prispevkov kar precej niha, v povprečju pa je kakovost porasla v primerjavi s prejšnjimi zborniki, kot meni pisec uvodne besede pisatelj Janez Švajncer. Med več kot petdesetimi avtorji je' tudi nekaj piscev z našega območja: Nežka Raztresen iz Črnomlja, Ivan Škof-Ijanec (po rodu iz Leskovca Krškem), Štefka Uhan iz Mokronoga, Marjan Umek iz Šentruperta, Marijana Vončina iz Starega trga, Karolina Zakrajšek iz Grosuplja in Anica Zidar iz Mokronoga.
A
10 let
Uspešno poslujemo in rastemo!
Vabimo vse podjetne, komunikativne, z nekaj izkušnjami s prodajo televizijskega oglaševalskega časa in željne novih znanj in skupne rasti za sodelavce v trženju Del« ponujamo reginalnemu vodji projektov v trženju na Dolenjskem, ki je
visoko izobražen, komunikativen, podjeten, ima izkušnje s trženjem televizijskega oglaševalskega časa, pozna delo z računalnikom in se sporazumeva tudi v angleškem jeziku.
Zaposlitev po pogodbi o delu.
Prijave z življenjepisom v slovenskem in angleškem jeziku ter dokazili pošljite v osmih dneh od objave razpisa na naslov:
Kanal A d.d.
Kadrovske zadeve 1545 Ljubljana
Tanin Sevnica obvešča svoje cenjene dobavitelje, da še vedno odkupuje les pravega kostanja. Organiziramo vam tudi posek. Z novo sezono vam zagotavljamo krajše plačilne roke in ugodne cene.
Pokličite nas na telefonsko številko 0608/41-349 ali 0608/41-044.
Jože Kreže
Konec novembra lani smo se na pokopališču v Tržišču na Dolenjskem v velikem številu poslovili od Jožeta Krežeta, ki se je kmalu po upokojitvi preselil v Tržišče. Jože se je spoprijateljil s krajani, se vključil v delo Socialistične zveze, predvsem pa v svet krajevne skupnosti in Združenje zveze borcev
Ana Rauh
V petek, 7. januarja, je dotrpe-la naša soseda Ana Rauh iz Bojanje vasi. V osemdesetem letu življenja je izgubila boj s težko boleznijo, s katero se je bojevala skoraj četrtino življenja. Čeprav so ji bolezen lajšali z zdravili, je bilo njeno najboljše zdravilo dobra volja in predvsem velika volja do življenja. Predvsem pa ni nikoli potarnala nad bolečinami.
Rauhova se je poročila na domačiji, na njena ramena pa je padlo veliko breme predvsem takrat, ko je mož odšel za boljšim zaslužkom v Nemčijo. A je zmogla skrb za družino, živino, vinograd in njive. Zadnja leta, ko seje bolezen vse bolj razraščala, je veliko dni presedela pred domačo hišo. Za vsakega, ki je šel mimo, je našla prijazno besedo, mu ponudila domačo pogačo in vino. Bila je cenjena zaradi svoje dobrote, kar so dokazali številni, ki so se Pcci-novi teti poklonili na njeni zadnji poti.
Klop pred njeno hišo ostaja prazna, vsi, ki smo Ano Rauh poznali, pa jo bomo ohranili v najlepšem spominu.
Vaščani iz Bojanje vasi
NOVI DAN ZDRAVSTVENEGA DOMA
NOVO MESTO - Izšla je 3. številka internega glasila Zdravstvenega doma. Urednik dr. Ivan Balog ponovno vabi k še večjemu sodelovanju, da bi glasilo v celoti održalo načrte in delovno vzdušje v domu, kise je prijavil na razpis za Priznanje republike Slovenije za poslovno odličnost v letu 1999. O tem piše direktorica zavoda prim. mag. dr. Tatjana Gazvoda, ko predstavlja celoten pilotni projekt za zdravstvo, posebej pa tudi uvajanje celovite kakovosti v domu. Strokovni del glasila predstavlja tokrat fiziatrično službo, njeno ambulanto in fizioterapijo v domu. Posebej pišejo tudi o novi kartici zdravstvenega zavarovanja. Pravno svetovanje, komuniciranje v domu, opis strokovnega obiska članov društva medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov Dolenjske v italijanskem mestu Lucca pa prikupno napisane besede, polne humorja o začetkih zdravniške prakse posameznikov - to predstavlja bistvo vsebine nove številke. Glasilo zajema tudi delo sekcij v domu, razna navodila in spodbude in je poleg številnih ilustracij časopis, ki veliko pove, kako diha in živi novomeški zdravstveni dom.
T G.
NOB. Vse do smrti je bil član občinskega združenja in predsednik krajevnega združenja zveze borcev in udeležencev NOB. Rad se je družil z ljudmi in jim pomagal, bodisi z nasveti ali z delom. Bil je človek trdnega in poštenega značaja in je užival ugled med znanci in prijatelji. Vsi, ki smo ga poznali, smo ga cenili kot prijatelja in sodelavca, človeka pokončne drže.
Jože je bil rojen leta 1919 v kmečko-delavski družini v Krnicah nad Hrastnikom. Čeprav seje kot mlad fant zaposlil v hrastni-škem rudniku, je še pridno pomagal pri domačih kmečkih opravilih. Ze pred nacifašistično okupacijo in razkosanjem Slovenije ieta 1941 je organizirano sodeloval v naprednih društvih in sindikalnih organizacijah. Kot eden od organizatorjev je jeseni 1941 v povezavi z revirsko organizacijo OF in KP sodeloval pri vzpostavljanju organizacije OF v domačem kraju. Jeseni 1942 je postal predsednik KO OF Krnice-Kolk in imel povezavo z revirsko organizacijo in v rudniku Hrastnik vse do začetka leta 1943, ko je njegovo delovanje odkril okupator in se je moral s terena umakniti v partizansko enoto. Zaradi njegovih izkušenj pri širjenju organizacije na terenu, povezave med partizanskimi enotami in prebivalstvom ter zavoljo organiziranja preskrbe mest in zravljenja ranjenih partizanov so ga premestili na terensko delo kot člana rajonskega odbora OF Hrastnik-La-ško, zadolženega zlasti za preskrbo. Bil je član Okrožnega odbora
za Revirje in izvoljen za predsednika okrajnega odbora OF Hrast-nik-Laško. To funkcijo je opravljal do konca vojne.
Po končani vojni je prevzel odgovorne funkcije v okrajnem ljudskem odboru in Zadružni zvezi Trbovlje. Po razformiranju okraja je prevzel gospodarske in organizacijske naloge na Okrajni zadružni zvezi in mesto direktor-
ja Kmetijske zadruge Laško. Na tem mestu je bil do upokojitve. Sodeloval je pri delu društev, predvsem pa družbenopolitičnih organizacij SZDL in ZZB NOB. Več let je bil predsednik občinskega združenja Zveze borcev Laško. Za medvojno in povojno delovanje je prejel več vojnih, delovnih in društvenih priznanj.
SLAVKO ŠTRUKELJ
ZAHVALA
V 75. letu starosti nas je zapustila naša draga mama, stara mama in tašča
MARIJA
GOLTES
roj. Kirn
iz Dol. Prekope 16 pri Kostanjevici
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo imeli radi in nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, darovali vence, cvetje, sveče in za svete maše. Hvala tudi g. župniku za lepo opravljen obred, GD Prekopa ter Nevrološkemu oddelku Splošne bolnišnice Novo mesto. Vsem skupaj še enkrat hvala! Ostala bo v naših srcih.
Žalujoči: vsi njeni
ZAHVALA
V 77. letu starosti nas je zapustila naša draga mama in stara mama
VIDA
KLOBUČAR
iz Črmošnjic 11
Iskreno se zahvaljujemo sosedom, sodelavcem, g. župniku za lepo opravljen obred ter vsem, ki ste našo mamo pospremili na zadnji poti. Posebna zahvala Mikčevim in Golobovim. Še enkrat hvala vsem!
Žalujoči: vsi njeni
ZAHVALA
V 78. letu starosti nas je zapustil
IVAN MESOJEDEC
oskrbovanec Doma starejših občanov Novo mesto
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem za izraze sožalja, darovano cvetje in sveče ter vsem, ki ste pokojnika pospremili k zadnjemu počitku. Iskrena hvala Domu starejših občanov Novo mesto, pevskemu društvu Šmihel, izvajalcu za zaigrano Tišino, govorniku Ivanu Dergancu, g. župniku za opravljen pogrebni obred in pogrebnemu zavodu JP Komunala Novo mesto za organizacijo pogreba.
Žalujoči: vsi njegovi
ZAHVALA
Ne jokajte oh mojem grobu, tiho k njemu pristopite, spomnite se, ako trpela sem, in večni mir mi zaželite.
V 84. letu nas je zapustila naša draga mama, babica, prababica in teta
FRANČIŠKA ŠUŠTERŠIČ
iz Vel. Podljubna 16
Ob smrti naše drage mame se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, vaščanom, prijateljem in znancem za izraze sožalja, podarjene sveče in cvetje ter vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali v težkih trenutkih. Posebna zahvala Domu starejših občanov Šmihel, moškemu pevskemu zboru za ganljivo zapete žalostinke, g. kaplanu za lepo opravljen obred in JP Komunala za organizacijo pogreba. Iskrena hvala vsem in vsakemu posebej.
Žalujoči: sin Ivan, hčerke Fanika, Cilka, Anica, Ivica in Štefka z družinami
DOLENJSKI LIST
uaš
četrtkou
prijatelj
ZAHVALA
Ob boleči in nenadomestljivi izgubi drage mame, babice, prababice, sestre in tete
JUSTINE ŽABKAR
roj. Pečarič
iz Ardrega 18 pri Raki
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste nam pomagali v težkih trenutkih, izrazili sožalje, darovali cvetje, sveče, svete maše in pokojno pospremili na poti k večnemu počitku. Posebej se zahvaljujemo patronažni sestri Maji, sosedom Grabnarjevim, Anici Bajc in Zofki Bizjak za nesebično pomoč. Zahvala kolektivu Dolenjske lekarne Novo mesto, Društvu upokojencev Raka, pogrebni službi Žičkar, g. župniku za lepo opravljen obred, kvartetu Klas iz Ljubljane za zapete žalostinke in g. Staniču za zaigrano Tišino. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: vsi njeni
ZAHVALA
Oko žareče več ne sije, srce ljubeče več ne bije, zagrnil te je grob hladan.
V 80. letu starosti nas je zapustila naša draga mama, stara mama, tašča, sestra in teta
ANA RAUH
iz Bojanje vasi 32, Metlika
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom,
in znancem, ki so
nam v težkih trenutkih pomagali, nam izrazili sožalje, pokojni darovali cvetje in sveče ter jo pospremili na zadnji poti. Še posebej se zahvaljujemo Splošni bolnišnici Novo mesto, ZD Metlika, g. župniku za lepo opravljen obred, pevkam za odpete žalostinke in trobentaču. Hvala tudi g.
Vsem še enkrat hvala!
Piškuriču za organizacijo pogreba.
Vsi njeni
ZAHVALA
Ena edina je mati, cvetk pa na milijone, ena edina je mati, zvezd pa na bilijone.
In če se ta utrne med vse te milijone, nihče ti je ne more dati, ker ena edina je mati!
Ob tragični smrti naše drage žene, mamice, hčerke in sestre
SILVE VAVTAR
roj. Kramaršič	s
iz Straže, Gaj 5
v trenutkih, ko človek ostane brez besed, ko človeški razum odpove in ko bolečina trga srce, ko skušamo dojeti, daje Silvi v večnosti lepše, kot ji je bilo, smo hvaležni vsakemu, ki nam v teh težkih trenutkih stoji obstrani, vsem, ki so nam gmotno pomagali, izrazili pisno ali ustno sožalje, darovali za svete maše in cerkev v Straži, vsem, ki ste poklonili cvetje in sveče, ki bodo s svojo svetlobo osvetljevale Silvin prerani grob. Hvaležni smo pevcem domače župnije in moškemu pevskemu zboru sv. Štefan iz Semiča, gospodu župniku Marinku, g. Turku in vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na zadnji poti in s tem prispevali k veličini zadnjega slovesa. Posebno hvaležnost čutimo do vseh prijateljic, sošolk, profesorjev, študijskih kolegov in sodelavcev, ki so bili s Silvo dobri in ji pomagali prenašati vsakdanji križ življenja.
Žalujoči: mož Jože s hčerkico Tamaro, mama, sestra Ljuba z družino in ostalo sorodstvo
ZAHVALA
Vstavil se je, mati, tvoj korak in utihnil je tvoj glas.
Bilo je težko,
a življenje si utira svojo pot.
am
Svojo življenjsko pot je v 91. letu strnila naša draga mama, teta, tašča, tarna in prababica
FRANČIŠKA - VERA MEŽNARŠIČ
roj. Jutraš, iz Metlike, CBE 16 (19.8.1909 - 4.1.2000)
Vsem, ki ste sočustvovali z nami, nam kakorkoli pomagali ob njenem odhodu v večnost, pokojnici poklonili sveče in cvetje, namenili denar v humanitarne namene, se od nje v tako velikem številu poslovili na metliškem pokopališču pri sv. Roku, kjer je našla utrujena svoj spokojni počitek, sc zahvaljujemo. Hvala vsem in vsakemu
posebej!
Žalujoči: vsi njeni, ki srno jo imeli radi
ZAHVALA
Mrtvi niso vsi mrtvi, mrtvi živijo v nas in bodo drugič umrli z nami in v nas.
Vse do zadnjega si se boril, da bi boj z boleznijo dobil, a na koncu pošle so ti moči in za vedno zaprl si oči.
V 78. letu starosti nas je zapustil dragi mož, oče, stari oče, brat, tast in stric
MAKSIMILJAN ŽNIDARŠIČ
iz Jezera 5
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče in sv. maše. Še posebej se zahvaljujemo gospodu župniku, vaščanom, ZD Trebnje in Interni bolnišnici Novo mesto za nesebično pomoč v težkih dnevih njegove bolezni. Hvala kolektivom LM, Labod Temenica, Novolesa Račje selo, pogrebni službi Oklešen, pevcem, trobentaču za zaigrano Tišino, Društvu upokojencev in vsem, ki ste pokojnega pospremili na zadnji poti.
Žalujoči: vsi njegovi in vsi, ki so ga imeli radi
7? Iks M fl fMl M TEDENSKI KOLEDAR - KINO - BELA TEHNIKA - ČESTITKE - ELEKTRONIKA - KMETIJSKI STROJI - KUPIM - MOTORNA VOZILA - OBVESTILA -LinU U UMU Irk POHIŠTVO - POSEST - PREKLICI - PRODAM - RAZNO - SLUŽBO DOBI - SLUŽBO IŠČE - STANOVANJA - ZAHVALE - ŽENITNE PONUDBE - ŽIVALI
tedenski
Četrtek, 13. januarja - Veronika Petek, 14. januarja - Srefko Sobota, 15. januarja - Pavel Nedelja, 16. januarja - Marcel Ponedeljek, 17. januarja - Anton Torek, 18. januarja - Marjetka Sreda, 19. januarja - Marij
LUNINE MENE
14. januarja ob 14.35 - prvi krajec
kino
BREŽICE: Od 13. do 16.1. (ob 18. uri) komedija Bowfinger. Od 13. do 17.1. (ob 20. uri) grozljivka Globoka modrina. 19.1. (ob 18. uri) komedija Vohun, ki meje nategnil. 19.1. (ob 20. uri) kriminalka Kocka.
ČRNOMELJ: 14.1. (ob 20. uri) in 15.1. (ob 17.30 in 20. uri) komedija Prvi poljub. 16.1. (ob 17.30 in 20. uri) akcijski film 13. bojevnik.
DOBREPOLJE: 16.1. (ob 15. uri in 19.30) pustolovski film Generalova hči.
GROSUPLJE: 14.1. (ob 19. uri) pustolovski film Generalova hči.
IVANČNA GORICA: 13.1. (ob 19. uri) pustolovski film Generalova hči.
KOČEVJE: 17.1. (ob 18. uri) pustolovski film Generalova hči.
KRŠKO: 14.1. (ob 20. uri) in 16.1. (ob 18. uri) komedija Inšpektor Gadged.
METLIKA: 14.1. (ob 20. uri) akcijski film 13. bojevnik. 16.1. (ob 18. in 20. uri) komedija Prvi poljub.
NOVO MESTO: Od 13. do 16.1. (ob 18. uri) komedija Vohun, ki me je nategnil. Od 13. do 16.1. (ob 20. uri) ter 15. in 16.1. (tudi ob 17.30) kriminalni film Zbiralec kosti.
RIBNICA: 15.1. (ob 21. uri) pustolovski film Generalova hči.
TREBNJE: 14.1. (ob 20. uri) in 16.1. (ob 17. uri) drama Instinkt. 19.1. (ob 17. uri) risani film 'Ihrzan.
VELIKE LAŠČE: 15.1. (ob 19. uri) pustolovski film Generalova hči.
film
• ZNAČAJ, drama (Karakter, 1997, Nizozemska, režija: Mike vari Diem)
Tale dobitnik tujejezičnega oskarja za leto 1998 je film in pol, odlično zrežirana in odigrana drama, imenitno vmeščena v prostor in čas, psihološka freska sprevrženega odnosa med očetom in sinom, ki, ne da bi se zavedala, svoji vlogi sčasoma celo postavita na glavo. Svojevrsten Oi-dip v moderni, kapitalistični verziji.
Zgodba, ki se začne pri koncu in se nato retrospektivno odvija kot izpoved za umor svojega očeta osumljenega Jacoba, neverjetno subtilnega in vsestransko igralsko nadarjenega Fedje Van Hue-ta, se dogaja v trgovskem in pristaniškem medvojnem Rotterdamu, med visokimi opečnatimi stavbami, črnimi doki in na granitnih kockah širokih avenij. Skoraj vedno je oblačno, precej dežuje, poleg temnega neha so temne tudi stavbe, uniformno črno in sivo so oblečeni tudi vedno nekam hiteči in protestantsko pridni ter podjetni Nizozemci, uradniki, trgovci, vajenci, postreščki, gospodinje in branjevke. Jacob Katadreuffe je nezakonski otrok, sin tako rekoč posiljene
Jobe, sitne mlade ženske, gospodinje in žrtve sodnega rubežnika. Čeprav jo ta po rojstvu Jacoba vztrajno prosi za roko, ga zavrača, kar v najbolj osovraženem mestnem uradniku, korpulent-nem, demoničnem izterjevalcu dolgov, utelešenju do ubogih dosledno krutega Zakona - mislim, da se je pisal Vendaerdamen ali nekako podobno - sproži hudo jezo. Vsakič, ko bi lahko svojemu sinu pomagal, mu ne pomaga, oziroma ga še bolj potisne v težave, ki jih sam celo inscenira. Poleg svojevrstnega sproščanja jeze gre tu predvsem za funda-mentalistično vzgojno metodo, ki sčasoma preraste v psihološko vojno, kdo bo koga. Sin očetu dokazuje, da ga ne potrebuje, oziroma mu vestno vrača vsak posojeni gulden. Oče sinu s čudaškimi posojilnimi pravili in zarotami vceplja v glavo, kdo je gospodar. Nekje vmes se prelevita: sin postane oče, enako skrajno ambiciozen, v svoji študiozni trmi postane odvetnik. Žal medtem spregleda žensko svojega življenja.
Kljub negativnemu očetovemu značaju se zdi, da je v njem nekaj tudi dobrega, tako vsaj se da razumeti očetove namige na samomor, ta pa bi poleg v grenkobi zaradi svojih ženitnih neuspehov lahko imel vzrok morebiti tudi v obžalovanju nad hudobijo, ki jo je izvajal kot rubežnik. Očetov karakter, ali bolje temperament, pa je seveda več kot lastne tudi
TOMAŽ BRATOŽ
Verjemite ali ne
Jr
OGNJIŠČE
ŠT.	Bi
	Er
O
r
Or
vO S*
f'
v
SL
I
Izdajatelj: Dolenjski list Novo mesto, d.o.o. Direktor: Drago Rustja Uredništvo: Jožica Dornii(v.d. odgovorne urednice), Andrej Bartelj, Mirjam Bezek-Jakše, Breda Dušič Gornik, Tanja Jakše Gazvoda, Mojca Leskovšek-Svete, Martin Luzar, Milan Markelj, Lidija Murn, Pavel Perc in Igor Vidmar
Izhaja ob četrtkih. Cena izvoda 220 tolarjev: naročnina za 26 izvodov v I. polletja 5.460 tolarjev, za upokojence 4.914 tolarjev, za pravne osebe 10.920 tolarjev; za tujino letno 70 evrov oz. druga valuta v tej vrednosti. V ceni izvoda oz. naročnini je upoštevan 8-odst. DDV.
Naročila in pisne odpovedi sprejemamo samo s prvo številko v mesecu. Oglasi: Cena / cm v stolpcu za oglas (in mali oglas pravnih oseh) 2.900 tolarjev (v barvi 3.100 tolarjev), na prvi ali zadnji strani S.800 tolarjev (v barvi 6.200 tolarjev); za razpis 3.500 tolarjev. V ceni oglasa oz. razpisa ni upoštevan 19-odst. DDV. Mali oglas do deset besed 1.900 tolarjev, vsaka nadaljnja beseda 190 tolarjev. V ceni malega oglasa je upoštevan 19-odst. DDV.
Žiro račun pri Agenciji za plačilni promet v Novem mestu: 52I00-60I-598HI. Transakcijski račun pri Dolenjski banki, d.d., Novo mesto: 970-7100-440519. Naslov: Dolenjski list, 8000 Novo mesto, Germova ulica 4, p.p. 212. Telefoni: uprava 068139 30 500, v.d. odgovorne urednice 39 30 528, propagandna služba 39 30 514, naročniška služba 39 30 508 in 39 30 510, muli oglasi in osmrtnice 39 30 512, računovodstvo 39 30 504 in 39 30 506.
Telefaks: (06*) 39 30 540.
Elektronska pošta: info@dol-list.si Internet http://www.dol-list.si Nenaročenih rokopisov, fotografij in disket ne vračamo.
Računalniški prelom in filmi: Dolenjski list Novo mesto, d.o.o.
Tisk: DELO-TČR, d.d., Ljubljana, Dunajska 5.
Male oglase
sprejemamo tudi na telefonsko številko
068/39 30 512
Izven delovnega časa lahko mali oglas oddate na avtomatski telefonski odzivnik.
Osmrtnice in zahvale
sprejemamo tudi po pošti in na faks številko
068/39 30 540
KMETIJSKI STROJI
POPRAVILO KOSILNIC BCS, motokultiva-torjev in traktorjev! Pridemo na dom! B («61)563-93-20.	62
KOSILNICO BCS, lahko v okvari, kupim B (061)647-630.	63
KOSILNICO BCS 110, motokultivator Gorenje Muta s kosilnico in snežno rolbo, agregat 1.2 kW in 2 kW, snežne rolbe za motokultivator Gorenje Muta, Labin Progres in Goldoni, komplet kosilnica za motokultivator Gorenje Muta in grablje Maraton za kosilnico BCS prodam. 11(061)563-93-20.	65
TRAKTOR Univerza!, Štore ali Zetor, 4x4 kupim. Plačilo takoj! B (041)849-876.	72
BALIRKO za kocke in silokombajn Mengele 210 prodam. B (041)881-456 ali (0609)640-653.	80
KUPIM
JEDILNI KROMPIR kupim. 15 (068)66-665.
200 DO 300 KG kakovostne žametne črnine kupim. ‘ZT (041)894-718.	112
SUHE hrastove plohe kupim. TP (068)344-244 ali (041)548-842.
89
MOTORNA VOZILA
NISSAN SUNNY 1.6, srebrne barve, letnik 1987, prodam. ® (068)66-224 ali (041)251-240.	66
HONDO CIV1C HB GL 1.5 i, letnik 12/90, centralno zaklepanje, električna sončna streha, registriran do 12.12.2000, lepo ohranjen, prodam. 15 (041 )923-746.	78
126 P BIS 700, letnik 1991, bel, dobro ohranjen, prodam.15(068)540-282.	83
JUGO KORAL 45, rdeč, letnik 1989,123.800 km, registriran do 9.11.2000, prodam 15 (068)83-690.	88
AX 1.1, letnik 1992, prodam. TP (068)75-627. ALFO 33 1.3, rdečo, registriranj do 11/2000, zelo lepo ohranjeno, prodam. (041)709-175.	99
PASSTA 1.8 i CL limuzina, letnik 1992, drugi lastnik, nekeramboliran, odlično ohranjen, registriran do 5/2000, prodam za 900.000 SIT 15 (068)45-271.	110
TOMOS AVTOMATI K, 4 platišča z zimskimi gumami za fiat tipo in suha mešana drva zelo poceni prodam. 15 (068)42-222.	71
POHIŠTVO
DOBRO OHRANJENO kuhinjo z jedilnim kotom prodam. 15 (064)421-290.	55
POSEST
VINOGRAD z zidanico, 2400 m;, na Starem gradu v Podbočju pri Kostanjevici na Krki, primerno za vikend, prodam. B (061)481-978,od 19. do 21. ure.	91
ZAZ1DIJIVO PARCELO v Smolenji vasi, odlična lokacija, z lokacijsko dokumentacijo in projektom za poslovni objekt prodam. B (041)610-737.	98
STANOVANJSKO HIŠO v okolici Novega mesta, do 7i000.000 SIT kupim. B (041)954-631.	106
PREKLICI
PRODAM
Poslovne prostore (120 m2), primerne za pisarne, predstavništva, mirno obrt ali trgovino, oddamo v najem na zelo atraktivni lokaciji Kandija-Grm v Novem mestu.
Inf. na telefon 041/619-625.
RAZNO
SLUŽBO DOBI
ZAPOSLIMO ZASTOPNIKA
za prodajo po podjetjih ter knjižnicah, Šolah in vrtcih na območju Posavja, od Brežic do Litije.
BOŠTJAN IVANUŠIČ, s.p., storitve z gradbeno mehanizacijo, Srebrniče 15, Novo mesto, obveščam, da z 31.1.2000 preneham z dejavnostjo.	49
Nudimo:
Stimulativen zaslužek Možnost redne zaposlitve
2500 KG dobrega sena prodam. Bračko, Ob potoku 33, Novo mesto, 15 (068)341-182. 59 KOLJE, cviček in belo vino prodam. 15 (068)73-426.	HI
SKORAJ NOV kvaliteten delovni pult, dolžine 4.80 m, namenjen za šaltersko poslovanje, prodam. IT (041 )615-609.	107
HRAMONIKO FRAJTONARICO, 4-vrstno. prodam. IT (1)608)78-011.	51
Od kandidatov pričakujemo:
Komunikativnost in dinamičnost Lasten prevoz Najmanj srednješolsko izobrazbo Kandidati z višjo izobrazbo imajo prednost.
Delo obsega:
Delo na terenu Prodajo knjig pri znanih pravnih kupcih
SUZUKI
AVTO
prodaja vozil
mehanika
kleparstvo
ličarstvo
Avtomehanika Jurij Murn, s.p. Resslova 4, Novo mesto TS 068/24-791
Popusti za letnik 1999 od 50.000 do 300.000 SIT!
KREKOVA BANKA
UGODNA PONUDBA KREDITIRANJA PREBIVALSTVA DO 5 LET ZA KOMITENTE IN NEKOMITENTE
PE NOVO MESTO, Prešernov trg 1 Tel.: (068) 371 -9860 www.krekova-banka.si
pil (jo	V	J	Pj-bi Čpjijč?,
MONITOR Sony, 17". Trinitron, star eno leto, še v garanciji prodani. B 041/779-197. POKOJNINSKE BONE, delnice vseh skladov in podjetij lahko prodate preko Borznoposredniške hiše Medvešek Pušnik v Mercator centru Novo mesto, B (068)39 30 262. KRANJSKA GORA - PODKOREN, opremljene apartmaje za 2 do 6 oseb za krajši ali daljši čas (prosto še za šolske počitnice), oddam. B (064)883-601.	52
VARSTVO za 16-mescčncga otroka na domu iščem. B (0608)61-644.	54
SI ŽELITE družbe, potrebujete pogovor, nasvet? Pokličite! B (090)46-52, 156 SIT/ min.	64
NOVI TRG- oddam ali prodam vpeljano trgovino, 50 m2, primerno za gostinski lokal. B (041)208-773.	70
VARSTVO za 16-mesečnega otroka na domu iščem. B (0608)61-644.	79
IZDELUJEMO brunarice, vrtne ute, pasje ute, balkonske ograje, obloge, zaključne letve, palete, postelje, masivna vrata... Sp. Pohanca 5 a, Artiče, % (0608)77-459 ali (041)758-773.	85
OPEMLJENO mesnico v Krškem prodam. B (0609)612-938.	86
ZAVAROVANCI AVSTRIJSKE ZAVAROVALNICE WIENER STAEDTISCHE -WVE Če ste vplačali enega ali več obrokov življenjskega zavarovanja, vam povrnemo del vplačanega zneska, tudi če ste izgubili polico. B (062)622-227, od 10. do 14. ure. 96
ŽENSKO za pomoč na domu starejši osebi iščemo. Hrana in stanovanje zagotovljena, plačilo po dogovoru. B (068)87-087.	102
DEKLE za delo za šankom zaposlimo. Bistro Nina, Bršljin 1, Novo mesto.	84
STE KNJIŽNIČAR ali bibliotekar? Če imate tudi katero drugo primerno izobrazbo in ste iskren ljubitelj knjig, vam ponujamo sodelovanje pri oskrbovanju šolskih knjižnic na področju Dolenjske. Založna Učila, Cesta Kokrškega odreda 18, 4294 Križe, B (064) 526-000.	97
ŠOFERJA C- E- kategorije za vožnjo na relaciji Slovenija - Madžarska zaposlimo. B (041)627-859.	101
Sprejemamo naročila za enodnevne piščance, bele, rjave, grahaste. Valilnica HUMEK Tel 068/324-496, 67-108
Prijavo / življenjepisom pošljite v osmih dneh od objave na naslov: Slovenska knjiga.
Rožna dolina c. II. 7. 1000 Ljubljana
SLUŽBO ISCE
STROJNIK za TGM išče delo. 15 (068)83-619, popoldan.	53
STANOVANJA
ENOSOBNO STANOVANJE, 49 m;, na Seidlovi prodam, kupim pa garsonjero v Novem mestu. S (068)373-16-46 ali (041)740-256, od 7.30 do 9.30 ure.	50
ENOSOBNO STANOVANJE v Novem mestu ali okolici najamem. (041)871-891. OPREMLJENO SOBO s CK, kopalnico oddam samskemu dekletu. 15 (068)25-624.
ZENITNE PONUDBE
34-LETNI MOŠKI išče pošteno žensko za poroko. B (090)42-17.	56
36-LETNA medicinska sestra išče resnega prijatelja. Možna poroka. 15 (090)42-17. 57
PRAŠIČE, težke 25 do 100 kg, prodam. B (068)81-179.	»	93
KRAVO SIMENTALKO, tretjič brejo 8 mesecev, prodam. tT (068)76-440.	95
PRAŠIČA, težka 160 in 200 kg, prodam. 15 (068)771 -232 ali (041 )929-723.	103
KRAVO SIVKO, brejo 8 mesecev, staro 7 let, prodam.tr (068)71-172.	104
PRAŠIČA, 150 kg, prodam. % (068)25-846. PRAŠIČE, težke KM) do 120 kg, domača hrana, prodam. Možen zakol, tt (068)71-397. PRAŠIČA, 120 kg, domača hrana, prodam. 15 (068)85-612.	111
PRAŠIČA, 120 kg, in kravo za zakol prodam. 15 (068)89-033.	68
KRAVO SIMENTALKO v osmem mesecu brejosti prodam. 15 (068)83-522.	48
PRAŠIČA, 120 kg, prodam. Možen zakol na domu. 15 (068)71-296.	77
ODOJKE za nadaljnjo rejo in svinjo za zakol prodam, po potrebi dostavim. tT (068) 71-266.	73
KRAVO SIVKO v devetem mesecu brejosti, tretje tele, visoka mlečnost, prodam 15 (068)73-327.	105
ŽIVALI
DEKLE za delo v gostinski kuhinji (pomivanje posode in ostala dela), iščem. Kmečki hram, d.o.o., Tomačevska 50 a, 1000 Ljubljana, B (0609)651-499.	47
TAKOJ zaposlimo inštalaterja, B (041)629-797.	61
VOZNIKA E- kategorije zaposlim. B (068)44-836.	69
NATAKARICO, kuharico zaposlimo B (041)714-578.	75
KF.RAMIČARJA ali zidarja zaposlim. Zidarstvo in polaganje keramike Marjan Grubar, s.p., B (068)83-526 ali (041)331-920.
RJAVE NESNICE, stare od enega do štirih mesecev bodo v prodaji do 30.3. Jože Jeršin, Račje selo, TVebnjc, B (041)708-671 ali (068)44-389.	33
VALILNICAGUNJILACs Senovega sprejema naročila za enodnevne in večje piščanec. B (0608)71-375.	39
MLADO KRAVO za zakol prodam B (068)45-036.	58
TELICO, brejo 7 mesecev, prodam. B (068)85-762.	60
KRAVO za zakol in 3 mesece staro teličko za nadaljnjo rejo prodam. B (068)89-377. KOKOŠI za zakol prodam po 300 SIT/kom. B(068)344-328.	76
ČISTOKRVNE škotske ovčarje, stare 6 ted-nov,prodam.B(041)328-I07.	82
PRAŠIČA, težkega 150 kg, prodam. Možnost zakola pri prodajalcu. B (041)276-222.
°/cev n'
B 068/324-377
DOLENJSKI LIST
vaš četrtkov prijatelj
DEŽURNE TRGOVINE
V soboto, 15. januarja, bodo odprle naslednje prodajalne živil:
• Novo mesto: od 8. do 20. ure: Mercator Center od 7. do 19. ure: Samopostrežba Mačkovec
od 7. do 20, ure: Vita, trgovina Darja, Ljubljanska od 7, do 20. ure: market Saša, K Roku od 7. do 20. ure: trgovina Sabina, Slavka Gruma od 7. do 20. ure: trgovina Tina, Šegova ulica od 7,30 do 13, ure: trgovina Brin, Trdinova ulica od 7. ure do 19.30: mlečni diskont Vita, Šmihel od 8, do 21. ure: trgovina Žepek, Ragovska od 7. ure do 14.30: market Maja, Bučna vas od 7. do 19. ure: trgovina Cekar v BTC, Bučna vas od 7. do 20. ure: samopostrežba Azalea, Brusnice od 8, do 17, ure: trgovina Brcat Smolenja vas od 7.30 do 13, ure: trgovina Pod lipo, Smolenja vas od 8, do 13. ure: trgovina Dule, Smolenja vas od 8. do 20, ure: market Perko, Šentpeter od 7. do 20, ure: trgovina Marks, Vavta vas od 6.30 do 17. ure: market Malka, Mestne njive od 6.30 do 17. ure: pekarna Malka Žužemberk, prodajalna Kandija
• Brežice: do 13. ure: Market
• Uršna sela: od 8. do 16. ure: Urška
• Šentjernej: od 7, do 17. ure: Samopostrežba Šentjernej
od 7. do 18, ure: trgovina Klas, Šmarje pri Šentjerneju
od 7. do 18. ure: trgovina Na Gorici, Got Vrhpolje
V nedeljo, 16. januarja, bodo odprte naslednje prodajalne živil:
• Novo mesto: od 8. do 12, ure: Mercator Center Cikava
od 8, do 11, ure: Samopostrežba Glavni trg, Market Smrečnikova, Samopostrežba Mačkovec, Market Ljubljanska, Market Ragovska, Market Drska, Samopostrežba Šmihel, Nakupovalni center Dolenjka
od 7, do 13, ure: Vita,trgovina Darja, Ljubljanska od 8. do 13, ure: market Saša, K Roku od 7. do 20. ure: trgovina Sabina, Slavka Gruma od 7, do 20. ure: trgovina Tina, Šegova ulica od 8.30 do 12. ure: trgovina Biin, Trdinova ulica od 7. ure do 19.30: mlečni diskont Vita, Šmihel od 8, do 19, ure: trgovina Žepek, Ragovska od 8. do 11. ure: market Maja, Bučna vas od 8. do 12. ure: trgovina Cekar v BTC, Bučna vas od 8. do 12. ure: samopostrežba Azalea, Brusnice od 8:do 12. ure: trgovina Brcat Smolenja vas od 8, do 12. ure: trgovina Pod lipo, Smolenja vas od 8, do 11, ure: trgovina Dule, Smolenja vas od 8. do 12. ure: market Perko, Šentpeter od 8, do 17. ure: trgovina Marks, Vavta vas od 7. do 12, ure: market Malka, Mestne njive od 7. do 12. ure: pekarna Malka Žužemberk, prodajalna Kandija
• Uršna sela: od 8. do 12. ure: Urška
• Straža: od 8. do 11. ure: Prodajalna Samopostrežba
• Šentjernej: od 8. do 11, ure: Samopostrežba Šentjernej
od 8. do 12. ure: trgovina Klas, Šmarje pri Šentjerneju
od 7. do 12. ure: trgovina Na Gorici, Gor Vrhpolje
• Škocjan: od 7.30 do 10, ure: Pri mostu
• Trebnje: od 8. do 11. ure: Samopostrežba Blagovnica
• Mirna: od 7,30 do 11. ure: Grič
• Mokronog: od 8. do 11. ure: Samopostrežba
• Črnomelj: od 8, do 11. ure: Pod lipo, Market Čardak
• Semič: od 7.30 do 10.30: Market
• Brežice: od 8, do 13. ure:
LEBAN, d.o.o.
^pROTEK?^
P
NOVO MESTO
Podjetje za varovanje premoženja in oseb, d.o.o. Novo mesto Seidlova 5 tel.: 068/325-325 faks: 068/3917-305
Prodajni center podov
PCP PUREBER:
PARKETARSTVO
m
FITNESS - SOLARIJ - MASAŽA
Vorančeva ulica 1
(Regrške košenice) Novo mesto
Tel.: 068/322-827
U NIV 0 X
mobitel
SLOVENSKI OPERATE« NMT Ek GSM
svoboden kot ptica
ZRNO, d.o.o. Gmajna 6 8274 RAKA
V trgovini ZRNO NA RANČU
poteka posebna predsezonska akcija kmetijskega in gradbenega materiala:
- cement	769,90	SIT
- apno	385,00	SIT
- mod. blok	(cel	kamion)	82,90 SIT
- arm. mreža 9x6	5.299,00	SIT
Najugodnejše fasade avstrijskega proizvajalca OUARZOLITH
- stiropor fasada debeline 5 cm kpl.
1.487,00	SIT
- toplotni omet supertherm - vreča
1.050,79 SIT Trgovsko podjetje ZRNO zbira naročila in pripravlja ponudbe za vse vrste fasad, izdelavo notranjih in zunanjih strojnih ometov, večje zidarske storitve, izvedbo vodovoda in centralne napeljave, soboslikarske storitve, izvedbo tlakov in knauf predelnih sten. Na ta način boste v ZRNU dobili informacijo in pomoč pri gradnji hiše od temeljev do strehe.
* KMETIJSKI MATERIAL:
NPK 15-15-15	1.339	SIT
NPK 8-26-26	1.785	SIT
NPK 7-20-30	1.699	SIT
UREA	1.184	SIT
KNA	1.099	SIT
Zaščitna sredstva so znižana do 30% do 30.1.2000.
- primextra TZ	kg 1.395 SIT
- ridomil	kg	2.750	SIT
Izredno ugodna ponudba semenske koruze PIONER in ostalih hibridov
- koruza stira 25 MK 5.860 SIT
V Zrnu zbirajo naročila za semenski krompir po ugodnih predsezonskih cenah.
* Za vse kupljeno blago vam Zrno omogoči dostavo na dom oziroma gradbišče.
Telefon: 0608/75-410 0608/75-086
NA TEKMOVANJU NIKOLI SAMI
Območno združenje RK Novo mesto je v okviru akcije Nikoli sami v jesenskih počitnicah organiziralo letovanje otrok na Debelem Rtiču. Iz naše šole sva se ga lahko udeležila Anita in jaz. Starši so mi dovolili. Z veseljem sem pripravljala stvari za na morje. Odpotovali smo v soboto z avtobusne postaje. Med vožnjo sem večkrat pomislila na družino, tam pa ne. Prevzelo me je morje, nove prijateljice in dogodivščine. Pri plavanju smo se razdelili v skupine. Dobila sem zelo dobro učiteljico in prijateljice. Ena je bila doma iz Pirana in je znala hoditi po rokah. Dnevi so v plavanju in sprehodih okrog plaže hitro minevali. Sredi tedna smo imeli večerne zabave. Zadnji dan je prišel Vili Resnik, takrat je bilo najbolj zabavno. Vesela sem, da sem bila deležna tega počitnikovanja, in RK se v imenu obeh lepo zahvaljujem.
KATARINE JERŠE, 5. a OŠ Žužemberk
FOXY TEENS -NAŠE GOSTJE
V torek, 21. decembra, smo imeli v gosteh mlado dekliško skupino Foxy Teens. Ob 9. uri smo se zbrali v šolski telovadnici in polni pričakovanj čakali, da pridejo med nas. V živo so se vključile v oddajo šolskega radia. Pozdravili smo jih s ploskanjem in žvižganjem. Najprej so nam zapele svojo uspešnico tega meseca Naj pada zdaj dež, ki nas je vse močno navdušila. Nadaljevale so še z drugimi pesmimi s svojega novega CD-ja. Še posebej fantje sojih poslušali in opazovali v neposredni bližini kljub veliki gneči. Mno-i smo razposajeno plesali. Za onec smo vsi skupaj zapeli nekaj znanih pesmi, nato pa so se Foxy Teens poslovile. Začel se je boj za njihove plakate in fotografije, ko pa jih je zmanjkalo, smo se navdušeni vrnili v razrede, od koder smo opazovali njihov odhod. Ffvaležni smo vodstvu šole, da nam je omogočilo obisk te glas-
benc' ANDREJA STARIČ, 8. a OŠ Trebnje
PRAVLJIČARKA JANA STRŽINAR
V torek, 21. decembra, nas je obiskala pravljičarka Jana Strži-nar. Na njen prihod smo se lepo pripravili. Sami smo izdelali prstne lutke, si izmislili besedila in odigrali predstavice. Jaz sem imel vlogo Vilenjaka. Izdelali smo tudi lutko Vilinko v “naravni” velikosti - večja je od igralca, ki z njo igra. Nanjo smo napisali, kaj vile delajo, jedo... Pravljica je bila meni in, upam, tudi drugim všeč, saj so manjši kar vstajali s stola, da bi bolje videli. Na koncu je Jana poklicala dedka Mraza, pravzaprav smo ga mi, saj smo komaj čakali, da razdeli darila.
JERNEJ BIBIČ, 5. r.
OŠ Maksa Pleteršnika, Pišece
NEKDO NE VE
Drobne, rahle snežinke padajo, padajo tiho z neba, a nekdo njih rahlega dotika več ne zazna.
Ne ve več, da mrzla burja brije, ne ve več, da pod snegom izgubile so se stopinje.
Ne vidi zardelih obrazov veselih otrok, ne vidi samotnih obrazov in zgubanih rok.
Odšel je, nazaj ga več ne bo.
Odšel je, pustil solze v slovo.
TANJA MURN, 8. c OŠ Dolenjske Toplice
S STAREJŠIMI NA POTI
Ko sem bil še čisto majhen, sem šel vsako jutro k babici in dedku. Pazila sta name do prihoda očeta in mame iz službe. Pome sta prihajala v malo šolo, v 1. in 2. r. pa me je po pouku vedno čakal dedek. S svojo staro lado je vedno stal na istem mestu. Odpeljal me je k babici na kosilo. Tudi počitnice sem večinoma preživljal na vrtu ob njuni hiši, kjer sem se lahko igral, kolikor sem hotel. Vnukom sta postavila gugalnico in kupila plastičen avto. Babici in dedku smo radi pomagali na vrtu, pri košnji, obrezovanju žive meje. Posebno lepo je bilo, ko nam je babica pripravila dobro malico. Sedaj pa je moj dedek hudo zbolel. Včasih me sploh ne pozna, včasih pa se me razveseli. Večkrat mu kaj prinesem, časopis ali očala. Kadar nas obišče, mu postrežem s sokom ali čajem. Čeprav je zdaj bolan, se ga bom rad spominjal.
BOR MAROLT, 6. c novinarski krožek OŠ Brežice
Postregli vas bodo s:
• picami
• hamburgerjem
• giricami
• pomfritom
• sladoledom
• ledeno kavo
• sadnimi kupami
in raznovrstnimi pijačami.
^ 068/321-878 Vabljeni!
DOLENJSKI LIST
107.5 MHz UKV
Rožna ulica 39, Kočevje tel./fax 061/855-666
DOLENJSKI LIST
Poleg kegljišča na Germovi 6 v Novem mestu
posluje
KRIŽ NAD KRKO - Leta 1937 so v vasi Klečet nad Šmihelom v času evharističnega kongresa v Ljubljani postavili velik lesen kriz, ki so ga neznanci skupaj s številnimi kapelicami v dolini Krke podrli neke noči leta 1952. Na istem mestu so 1. januarja postavili nov križ, ki gaje idelal domačin Feliks Košak, blagoslovil pa župnik Drago Markuš. (Foto: S. Mirtič)
.T'-
Eden je premalo
'L’	i®!______
a
M
I
I
Imenik naših naročnikov: www.mobltel.sl, 24-urnl brezplačni Informator: 080 4131 in po ceniku SMS Info: 41 31.
Novo mesto Lebanova 24
tel./fax:	068/322-282
tel.	068/342-470
mobitel:	0609/633-553
Prodamo:
• HIŠE: v Novem mestu, Brežicah, Krškem, Črnomlju, Metliki, Meniški vasi, Šmarjeških Toplicah, Malem Vrhu pri Brežicah, Orešju, Žužemberku, Mokronogu, Semiču, Straži, Gor. Vrhpolju, Dol. Brezovici, Škocjanu, Bučki, Dol. Ponikvah, Ljubljani, Domžalah, Cerovem Logu, Trebnjem (okolica);
• STANOVANJA: v Novem mestu, Krškem, Črnomlju, Šmarjeških Toplicah, Smolenji vasi;
• VIKENDE: v Kotu pri Dvoru, Borštu pri Ajdovcu, na Bučki, v Gabrju, na Sutenskem hribu pri Podbočju, Tolstem Vrhu, Novi gori nad Stražo, v Karteljevem (Poljane), na Trški gori, Ruperčvrhu.
• GRADBENE PARCELE: v Mirni Peči, Mokronogu, Vrhu pri Šentjerneju, Grobljah pri Šentjerneju, Šmarjeških Toplicah, Novem mestu;
• POSLOVNE PROSTORE: v Novem mestu (Glavni trg, Novi trg, Šolski center, Bučna vas), Črnomlju (picerija, diskoteka), Žužemberku;
• KMETIJE: v Gor. Nemški vasi pri Trebnjem, Orešju, na območju Bele krajine;
• NAJEM: oddamo poslovne prostore in stanovanja v Novem mestu.
Oglasite na na sedežu podjetja ali nas pokličite.
\   /
Dve klicni številki v omrežju Mobitel GSM
Urša in rojen ,
WWW.MQBITEL.SI
PORTRET TECjA TEclNA
Gregor	Ko
Njegov poklic je smučanje. Malce nenavadno za Dolenjca, ki se je naučil smučati na regrških in kočevskih košenicah. Gregorjev pokojni oče Bruno je hil vsestranski športnik, poleti je igral odbojko in košarko, pozimi pa je smučal. Športa se je od njega nalezel tudi Gregor, ki mu je tako kot očetu šlo najbolje v smučanju in odbojki. Če je od očeta prevzel predanost športu, je od mame učiteljice pobral smisel za vzgojo. Brez obojega trener mladih športnikov ne more biti uspešen.
Na njegovo poklicno pot je odločilno vplivala vojska, ki ji je služil v Tolminu. Tam se je kot pomočnik pridružil trenerjem domačega smučarskega kluba Matajur in se marsikaj naučil. Prej je znal le odlično smučati, saj se je v mlajših kategorijah uvrščal celo med najboljših deset v državi, in to v Križajevih časih, ko je bilo smučanje v Sloveniji najbolj množično, konkurenca med zelo številnimi nadarjenimi smučarji pa najhujša. Pri Matajurju pa se je naučil učiti smučati in vzgajati mlade športnike.
Ne le da je kot trener uspešen na snegu pri učenju tekmovalne tehnike, ampak mu je vedno uspelo med otroki ustvariti prijateljske odnose, imeli so ga radi in ga ponavadi tudi brez ugovorov ubogali. Ko so drugi trenerji zvečer po hotelih lovili svoje varovance in doživljali živčne zlome, preden so jih spravili v posteljo, je Gregor v restavraciji mirno srebal kavo, njegovi smučarji pa so se po večernem obveznem učenju ob dogovorjeni uri sami spravili spat.
Namesto na fakulteti se je za svoj posel izšolal na številnih
smučiščih doma in po svetu. Kad je prisluhnil izkušenim slovenskim trenerjem, ki so med najboljšimi na svetu, ko so modrovali o tekmovalni tehniki in strategiji postavljanja prog. Z uspehi svojih varovancev, ki so kmalu posegali tudi po najvišjih mestih na domačih in mednarodnih tekmah, je hitro postal enakovreden član njihove druščine. Svojo trenersko pot je začel pred desetimi leti pri domačem društvu Rog, kjer je Jano Jazbinšek pripeljal do naslova državne prvakinje v slalomu in superveleslalomu, kasneje pa so ga zvabili v ljubljansko Olimpijo, kjer je vzgojil več prvakov in reprezentantov.
Kot zavednemu Dolenjcu mu delo za ljubljanski klub ni preveč dišalo, a le tako je bil ves čas v središču dogajanja in je po strokovni plati največ pridobil. Ko si je ustvaril družino, je prišel čas, da se vrne v matični klub. Poleti je v novomeškem klubu Krka Rog prevzel celotno tekmovalno dejavnost, predvsem pa se je posvetil delu s pionirji. Tudi zdaj ima v svojih vrstah nekaj zelo nadarjenih smučarjev, ki v svojih kategorijah že trkajo na vrata reprezentance. Boli ga le, da v smučanju nadarjenost otrok ni najbolj odločilen dejavnik pri izboru mladih tekmovalcev, ampak o vsem odloča denar. Novomeško društvo s pomočjo pokroviteljev precej pomaga mladim tekmovalcem, a še vedno je na plečih staršev veliko breme. V drugih klubih morajo starši plačati vse stroške vadbe otrok. Gregor si bo precej oddahnil, ko bo končno posodobljeno smučišče nad Črmošnji-cami, saj je vadba doma precej cenejša in dostopnejša večjemu številu otrok.
Trd je Gregorjev kruh. Blišč, ki ga kažejo televizijske kamere ob prenosih velikih smučarskih tekmovanj, zbledi, ko je treba v mrazu, vetru, megli in sneženju postavljati in stalno prestavljati proge, ko je treba v zahtevnih zimskih razmerah s polnim kombijem otrok prevoziti na tisoče kilometrov ozkih gorskih cest. A če ima človek rad smučanje in otroke, potem je to zanj edina prava pot. Gregor pa ima smučanje in otroke neizmerno rad in pravi, da smučanje ni samo gorenjski šport.
I. VIDMAR
Prvi fant je Metličan
Rodil se je Kseniji in Srečku Radoš z Radoviče
RADOVIČA - Tako v brežiški kot v novomeški porodnišnici sta letos prvi privekali na svet deklici. Prvi fant, ki je prišel na svet južno od Ljubljane, pa je bil le slabo uro in pol za prvo rojeno Janjo iz brežiške porodnišnice Damijan Radoš z Radoviče pri Metliki. V metliški občini so bili tako veseli, da se lahko pohvalijo s prvim občanom v letošnjem letu, da so že dan potem, ko je mlada mamica zapustila porodnišnico, obiskali mlado družino.
Na prvi pogled je morda nekoliko čudno, da se je metliški občan rodil v brežiški porodnišnici. Toda mamica Ksenija, ki seje poročila na Radovico, je doma iz Malega Vrha pri Brežicah, poleg tega je zaposlena na kirurgiji brežiške bolnišnice, zato ne čudi, da se je odločila roditi tam, kjer se počuti bolj doma. Ksenija in mož Srečko nista pričakovala, da bo Damijan, ki se je pridružil 15-mesečnemu bratcu Davidu, rojen prav na novoletni dan, saj je imela mamica rok za porod že 23. decembra. A tako kot prvemu se očitno tudi njunemu drugemu otroku, ki je ob rojstvu meril 54 centimetrov in tehtal 3550 gramov, ni preveč mudilo na svet.
Ksenija se bo po končanem porodniškem dopustu znova vrnila na svoje staro delovno mesto, čeprav bo vsak dan do Brežic in nazaj prevozila 150 kilometrov in za pot porabila dve uri in pol. A vesela je, da ima zaposlitev, kajti njen mož, ki je bil za določen čas zaposlen v metliški Kolpi, je trenutno brez službe. Radoševa prizna, daje naporen delovni dan, “obogaten” še z dolgo vožnjo, lahko vse prej kot prijeten, vendar je zadovoljna, da ji je pomoč pri varstvu otrok ponudila tašča Slavica, ki ima z varovanjem vnukov že veliko izkušenj. Damijan je namreč že njen peti vnuk.
M. BEZEK-JAKŠE
DRUŽINSKA TRAGEDIJA V SEMIČU
Ustrelil bivšo ženo, nato pa še sebe
TVagedija v Semiču sestricama vzela starše - 42-letni S. Malenšek bivšo 35-letno ženo V počakal v bloku, jo ustrelil, nato pa še sebe - Alkohol - Siroti ostali pri stari mami
SEMIČ - Vse je kazalo, da bo sreda, 5. januarja, za družino Malenšek v Semiču potekala kot običajno. 35-letna mama Vera se je nekaj po 14. uri kot običajno vračala z dela v semiški Iskri, v stanovanju bloka pa jo je pričakovala 13-letna Irena, ki obiskuje semiško osnovno šolo. 16-Ietna Suzana, dijakinja srednje ekonomske šole v Novem mestu, pa se je ta čas že vračaladomov. Toda mamo Vero je čakalo neprijetno presenečenje.
Za vhodom v pritlično-kletnih prostorih bloka jo je namreč čakal bivši mož Slavko. Prišlo je do prepira in kmalu zatem so sosedje zaslišali nekaj strelov. Slavko je namreč s pištolo najprej ustrelil Vero, nato pa je pokončal še sebe. Pomoči ni bilo nobenemu izmed njiju.
Ob tragičnem dogodku so pretreseni vsi, najbolj pa seveda domači. Malenškova družina je najprej živela dokaj srečno. Zaposlena sta bila oba, ko pa je Slavko pred nekaj leti ostal brez dela, je začel iskati tolažbo v pijači. Življenje je postajalo vse bolj neznosno, družini je grozil, zato je žena Vera večkrat iskala pomoč pri policiji. Ker ni bilo nič bolje, se je jeseni s hčerama odselila. Z možem sta se tudi ločila. Kot je povedal semiški župan Janku Bukovce, so Veri dodelili občinsko stanovanje v blokovskem naselju, toda tu je v miru živela le dva meseca. Tudi s Centra za socialno delo Črnomelj
OBISK PRI RADOŠEVIH - Ksenijo in Srečka Radoševa ter malega Damijana so že dan po prihodu mamice in sinčka iz porodnišnice obiskali metliški župan Slavko Dragovan, Milan Travnikar z občinske uprave in predsednica Občinske zveze prijateljev mladine Metlika Vladimira Škof. Mlado družinico so obdarili in ji zaželeli veliko sreče. (Foto: M. B.-J.)
Halo, tukaj je bralec Dolenjca!
Koledniško vzdušje po telefonu - Pohvale in zahvale zdravnikom, poštarjem, podjetnikom, gostilničarju - Muslimanske cerkve nikar - V Volčičevi ne sveti, denar za šotor vržen stran - Težave z zavarovalnico • Dobra stara porodnišnica
Prejšnji četrtek, 6. januarja, zvečer je bilo tudi na našem uredništvu koledniško vzdušje. Na uredništvo sicer niso prihajali tri-kraljevski koledniki, je pa dežurnemu novinarju kar naprej zvonil telefon in v glavnem so mu bralci sporočali “koledniške” vesele novice in dobre želje. Le sem in tja se je med pohvale vrinila kakšna kritika ali zamera. Vsega je bilo toliko, da je bilo treba močno skrajšati in pri vsakem povedati samo bistvo, da so vsi “koledniki” dobili besedo.
Prvi dve bralki, Anica Prosineč-ki in Alojzija, obe iz Novega mesta, sta pohvalili zdravnike iz novomeške bolnišnice in zdravstvenega doma. Gospa Anica je prestala dve težki operaciji, na novega leta dan zjutraj pa si je še zlomila roko. “Ne morem povedati, kako dobri in pozorni so bili vedno z mano. To velja za vse zdravni-
Halo, tukaj DOLENJSKI LIST
Novinarji Dolenjskega lista si želimo še več sodelovanja z bralci. Vemo, da je težko pisati, zato pa je lažje telefonirati. Če vas kaj žuli, če bi radi kaj spremenili, morda koga pohvalili, ali pa le opozorili na zanimiv dogodek iz domačih krajev - pokličite nas! Prisluhnili vam bomo, zapisali, morda dali kakšen nasvet in po možnosti poiskali odgovor na vaše vprašanje. Na telefonski številki (068)39 30 522 vas čakamo vsak četrtek med 18. in 19. uro. Dežurni novinar vam bo pozorno prisluhnil.
ke, za njihovo pomoč in človeško dobroto jim bom hvaležna, dokler bom živa.” Gospa Alojzija pa je posebej pohvalila dr. Kranjca in njegovo sestro in se čudi možaku, ki seje pritoževal, češ daje sestra vedno slabe volje. “Tam je veliko pacientov in veliko dela, zato mora biti red, to pa ne pomeni, da je sestra slabe volje. To bo najbrž prej veljalo za kritika.”
Slavka iz Krškega pa je zgrožena, ker je slišala, da nameravajo v Ljubljani zidati muslimansko cerkev in poziva predsednika Kučana, Drnovška in ljubljansko županjo Potočnikovo, naj tega vendar ne dopustijo, češ da se v Egiptu tepejo in je po 27 mrtvih na dan in bodo to potem še k nam zanesli.
Naša dolgoletna bralka gospa Hvastijeva iz Kranja pa v našem časopisu pogreša TV spored za POP TV. “Zaradi tega moram kupiti še kakšen drug časopis, sicer mi pa Dolenjec povsem zadošča.”
Upokojenka Fani Mališič iz Grma pri Trebnjem se v imenu številnih upokojencev zahvaljuje ustrežljivim in prijaznim poštarjem, ki so pred novim letom, da ni bilo treba starejšim na pošto v oddaljeno Trebnje, voščilnice in znamke prinašali kar na domove in jih od tam, izpolnjene z dobrimi željami, tudi odnašali. “Še naprej se priporočamo za njihove prijazne usluge,” je konačala zgovorna gospa Fani.
Marija Rozman, učiteljica iz Ajdovca, se v imenu 30 otrok s te podružnične šole in ostalih dveh učiteljic zahvaljuje darežljivemu podjetniku, domačinu Pavlu Iskri, ki je ob novem letu obdaril vse šolarje in učiteljice. “S tem nas je zelo razveselil. Tudi sicer gospodje Iskra, poleg Pavla še Jože in Darko, veliko dobrega naredijo za našo šolo.”
Anton Dajčman iz Novega mesta se je pritožil nad javno razsvetljavo v Volčičevi ulici. “Od septembra ie bil dva meseca in pol popoln mrk, sedaj pa že mesec in pol zadnja luč ne sveti, ker občina ne plača zamenjave žarnice. Hkrati pa na Glavnem trgu cel mesec sveti na tisoče lučk...”
Brane Šali iz Vavte vasi bi rad videl javno objavljena imena in priimke tistih, ki so botrovali postavitvi šotora na Glavnem trgu. “Naj bi raje dali ta denar za obdaritev otrok! Medtem ko morajo organizatorji obdaritve prosjačiti, se po drugi strani mečejo veliki denarji za nepotrebni in moteči šotor!”
Bralec Franci iz Črnomlja je pohvalil gostilno Kapušin s Kra-sinca, kjer sta z ženo v prijetni družbi preživela nadvse prijeten prvi večer v letošnjem letu. “215 nas je bilo ta večer v gostilni in vsi smo bili več kot zadovoljni. Bilo je kot na ohceti, kjer se vsi poznajo.”
Igor iz Novega mesta se je pa pritožil nad novomeško enoto Zavarovalnice Triglav, od katere že dva meseca čaka na odgovor na svojo pritožbo. “Ko sem se po telefonu pritožil, so mi zabrusili, naj si, če mi ni kaj prav, poiščem odvetnika. Ko sklepaš zavarovanje, so pa vsi sladki m vse obljubljajo...”
Alenka iz okolice Kostanjevice
je v novomeški porodnišnici rodila dvakrat: prvič v stari, drugič v novi. “V stari porodnišnici, kjer so bile razmere res nemogoče, je bilo osebje veliko bolj prijazno in ustrežljivo, veliko bolj se je trudilo, kot se sedaj v novi,” trdi gospa Alenka in po njenem mnenju bi si v stari bolj zaslužili naziv “novorojencem prijazna porodnišnica”.
A. B.
Prva nagrada križanke gre v Rumanjo vas
Izid žrebanja novoletne nagradne križanke
NOVO MESTO - Tokrat smo prejeli 668 rešitev novoletne nagradne križanke, žal je bilo med njimi kar precej tudi z napako. Med pravilnimi rešitvami je žreb izbral naslednje dobitke:
Prvo nagrado - 50.000 tolarjev bo prejela Marija Gačnik iz Rumanje vasi 1. a, Straža, drugo nagrado 30.000 tolarjev Polona Srebrnjak Mihalič iz Ulice Slavka Gruma 50, Novo mesto, tretjo nagrado 20.000 tolarjev pa Janez Stegne, Kajuhova 4, Črnomelj.
Knjižne nagrade bodo prejeli: Silva Lovko, Marjana Kozine 30, Novo mesto; Benjamin Radojčin, Kandijska cesta 37, Novo mesto; Marjan Blažek, Študentsko naselje, blok 1, Cesta 27. aprila 31, Ljubljana; Aleksander Hribar, Pavla vas 12, Tržišče; Majda Janič, Pristava 29, Polhov Gradec;, Martina Korošec, Kresetova ulica 8, Trebnje; in Jože Švigelj, Ljubljanska cesta 32, Ivančna Gorica.
In še pavilna rešitev: A, A, ADAMS, STAVKA, LIDIT, VSOTA, TEKSAS, KSILO-GRAFIJA, ANTENA, AMAN, ASPIRATOR, ENI, LOBANJA, RATIN, PRIBA, ILA, OBRV, LOLITA, KAN, JATA-KA, IDILA, RAZILO, ERA-TO, SKICA, J IVE, IM, ITAL-IKA, POLONEZA, SMETAR-1NA, DANE, OREL, AINU, ING, RISAR, NAMA, PRODAJA, KILA, ENTAZA, LA-NEŽ, RAA, 1NVAR, MI, LESKOVAR, CESTA. BAISER, MITN1NA, ANI, CIN, NAV, AJA.
so povedali, da so družino poznali že prej in ji po svojih močeh pomagali.
Pomoči pa bosta zdaj najbolj potrebni siroti Suzana in Irena, ki sta še obe šoloobvezni. Brez mamice in očeta sta ostali v najbolj občutljivih dekliških letih. In kje bosta živeli? Verina mama Jožefa
SIROTI BO VZELA BABICA - V hiši Konec 12 pri Podgradu, kjer je ležala pokojna Vera (pred vrati gorijo svečke), bosta zdaj pri babici živeli siroti Suzana in Irena. Da bi zbrali poguma in moči za prihodnje dni in leta! (Foto: L. M.)
pravi, da bosta vnukinji ostali pri njej v vasi Konec pri Podgradu, od koder je bila Vera doma. Tu je pokojnica tudi ležala in v soboto
• Občina Semič obvešča, da lahko denarno pomoč za sestri Suzano in Ireno Malenšek nakažete na hranilno kpjižico št. 52100-620-107 05 1432133-274909 pri Dolenjski banki, d.d.. Agencija Semič; namen nakazila: za Suzano in Ireno Malenšek.
so jo pokopali na tamkajšnjem pokopališču. Slavkov večni dom pa je na pokopališču v Rožnem Dolu.
L. MURN
MEDVEDI ŠE VEDNO BUDNI
LOŠKI POTOK - Če je kdaj veljalo pravilo, da medvedje zimo prespijo, to očitno ve velja več. Letošnja zima je na področju Loškega Potoka ena hujših, saj temperature padejo tudi pod 20° C. Te dni je medved šaril okoli hiše Alojza Lavriča iz Šegove vasi in se znesel nad zajci, ki jih ima Alojz na prostem. To seveda ni edini primer, kaže pa na to, da imajo kosmatinci še premalo zalog pod kožo, da bi se odpravili na svoje zimsko spanje in vsaj za nekaj časa prenehali vzne-mirajti ljudi.
u
n
BORZNO POSREDNIŠKA HIŠA, d.o.o. PE NOVO MESTO
Poskrbite za svojo pokojnino!
Pokojninski boni so prava odločitev!
11        ...—    .........................
BPH, Trdinova 1 (bivši hotel Kandija), ® 068/342-410 BPH, Rimska cesta 11, Trebnje, s 068/460-730 BPH, Kolodvorska ul. 4, Črnomelj, 0 068/56-480 BPH, Kvedrova 28, Sevnica, s 0608/41-371
Košarka	Pokal	Saporta
KRKA TELEKOM : ADECCO MILANO
Novo mesto, športna dvorana Marof, torek, 18.1.2000, ob 19. uri
Pokrovitelj: Avtogalant Žrebanje vstopnic: Mobičuk (Kobra)
O
mm
13. januarja 1994
LIST
Hrvaška brez elektrike iz Krškega?
Ministrstvo za gospodarske dejavnosti je Hrvaški sporočilo, da ne bo več dobivala elektrike iz Krškega, če ne bo poravnala dolga do NEK, ki je v torek še vedno znašal 38 milijonov mark. Sosedje so dejanje označili za politično izsiljevanje in ultimat, vendar so v obeh državah previdno molčali.
Še en udarec po kmetijstvu
V senci velikih obljub in pričakovanja pa je našim ljudem manj znano dejstvo, da bo za uresničitev velikega cestnega načrta poseben “davek” spet plačalo kmetijstvo. Nove sodobne in široke ceste bodo namreč nepovratno vzele kmetijstvu, bolje rečeno Sloveniji, kar 12.500 ha zemlje ter še poslabšale prehrambeno bilanco naše države, ki ima že sedaj skoraj najmanj obdelovalne zemlje na prebivalca v vsej Evropi.
Posavju ostajajo prazne tovarne
Odpuščanje posavskih delavcev postaja vse bolj vsakdanje. Regija je s 17 odstotki brezposelnih med aktivnim prebivalstvom nad slovenskim povprečjem. Izstopajo predvsem Brežice, kjer je brezposelnih več kot 20 odst. aktivnega prebivalstva. Vrste obupanih pa ne rastejo samo na Zavodu za zaposlovanje, ampak je vse več tudi delavcev, ki so na čakanju, in tudi tistih, ki čakajo na stečaj svojega podjetja.
Mlado vino pošlo pred novim letom
Vseh 230 hektolitrov mladega vina lanskega letnika iz metliške vinske kleti, ki je bilo tokrat prvič portugalka, je uspelo kleti prodati do novega leta. Z vinom so bili bolj zadovoljni tudi zato, ker je prejelo precej pohval, kar ne čudi, saj je portugalka ena najboljših sort za mlado vino.
Oboleli poštarji
Minuli četrtek je v nekaterih območjih mesta Kočevje precej kasni-la dosta pošte. Vzrok je bil, da je hkrati zbolelo kar šest poštarjev in je dostava poštnih pošiljk ostala na ramenih le treh preostalih poštarjev.
Lovil je ščuko, ujel pa soma
Prve dni letošnjega leta se je ribiška sreča nasmehnila Novomeščanu Dragu Forščku, ki je na Otočcu ujci 140 centimetrov dolgega in 18,5 kilogramov težkega soma. Rekli bi, nič nenavadnega, če to ne bi bilo sredi zime, ko se velikega brkača loti zimski spanec.
Ena gospa
je rekla, da se bo tudi pridružila novomeškim klošarjem, saj je slišala, da so dva prvoborca iz tega združenja na državne stroške poslali na okrevanje v zdravilišče.