• f
)*oi.Alnv piažana v gotovini.
V Ljubljani, dne 9. februarja 1933.
" si. 11.
S^ krni.-Pf*
Štev. 25.	utnik LXXIII. (Šol. leto. J932/33.»
Stanovsko poliiiško glasilo J. U- U- — sekcije sa dravsko banovino v Ljubljani
Mesečna priloga »I>rosveia« m
Uredniilvo in uprava: Ljubljana, Frančiškanska ulica 6 1. Rokopisov ne vračamo. Nefrankiranih pisem ne sprejemamo. Izhaja vsak četrtek. Naročnina letno 60 Din za inozemstvo 80 Din. Člani sekcije J. U. U. plačajo list s članarino. Oglasi po ceniku in dogovora, davek posebe. PoŠt. ček. rač. 11.197. Telefon 3112
rasa
Osnovni problemi in zahteve ioie in učiteljstva
Vzdrževanje šol, učiteljska stalnost in šolsko nadzorstvo so najaktualnejši problemi osnovnega šolstva. — Hiperprodukcija učiteljstva?
Tov. Damnjan Rašič, predsednik Jugoslovenskega učiteljskega udruže-nja, je podal »Glasniku«, informativnemu, socialno kulturnemu in gospodarskemu listu, ki izhaja v Nišu, posebno izjavo, ki so ji v listu napisali tudi uvod.
Za izobrazbo naroda je osn. šola najvažnejša ustanova. Prosvetljenost vsakega naroda se ceni po šolah in pismenosti. Osnovne šole so po sedanji svoji formaciji predpogoj za prosvetno dviganje naroda. Od njihove kvalitete in veličine je odvisna tudi naša narodna bodočnost v prosvetnem in socialno-kultur-nem pogledu.
V	današnjem času bodo napredovali samo oni narodi, ki imajo dovolj smisla za kulturo in izobrazbo najširših plasti naroda. Narodne množice niso več mrtve in nepremične, one se organizirajo, razvijajo, iščejo več izobrazbe in znanja. Vsaka državna za-jednica bo tem močnejša in naprednejša, čim bolj je izobražena. Narod noče biti več suženj kot v preteklosti. Sedaj mu je potrebno osnovno znanje, da bo zamogel spremljati in razumeti dogodke, ki se vrše okoli njega. Pismenost in znanje sta danes, v dobi intenzivnega ustvarjanja moderne družbe, neobhodno potrebni. Kmetovalec, ki ni pismen, ne bo mogel razumeti intenzivnejšega in ra-cionelnejšega kmetijstva, prav tako ne bo mogel razumeti delavec industrializacije in obrtnik specializacije v delu itd. Pri vsakem delu je dandanes potrebna pismenost.
V	kakšnem položaju je danes osnovno šolstvo? Ali je naš narod dovoljno izobražen? Kakšne so potrebe in zahteve našega učiteljstva? V kakšnem položaju se ono nahaja? Gotovo je, da bo mnoge zanimalo, kako gleda na ta vprašanja centralna organizacija učiteljskega udruženja, ki predstavlja 25.000 organiziranih narodnih učiteljev(ic).
Poiskali smo predsednika glavnega odbora (katerega sedež je v Beogradu) g. Dam-njana Rašica, se zadržali precej časa z njim v razgovoru in dobili smo odgovor na vsa ta vprašanja.
G. Rašič je bil toliko ljubezniv, da nam je dal na naša vprašanja kratke in koncizne odgovore, dotikajoč se vseh aktualnih vprašanj narodnega šolstva in osnovnih zahtev učiteljstva. Odgovori g. Rašica so točno zabeleženi in jih tu dobesedno reproduciramo.
»Katera vprašanja danes najbolj zanimajo učiteljstvo in narodno šolo?«
Učiteljska organizacija se bavi danes največ z vprašanji: 1.) vzdrževanje šol, 2.) vprašanje nadzorstva in 3.) učiteljska premeščanja (vprašanje stalnosti).
V	mnogih krajih ne dobiva šola na račun šolskega davka onega dela, ki ji pripada, odnosno ga je za njo dalo lj»dstvo. V teh krajih bi pomagala intervencija administrativnih oblasti. Kjer sreski načelniki podpirajo narodno šolo in razumejo njen veliki pomen, je vzdrževanje šol zadovoljivo. Ni pa to slučaj tudi v krajih, kjer obstojajo nesoglasja med sreskimi načelniki in učiteljstvom.
»Kako bo rešeno vprašanje učiteljske stalnosti in nadzorstva«?
Učiteljstvo je že večkrat poudarilo svoje zahteve, da naj ima stalnost na službenem mestu vsaj za eno šolsko leto. Najboljše bi bilo, da bi bil učitelj na svojem mestu stalen in da bi bila ta stalnost na službenem mestu zagotovljena z zakonom. Potrebno pa je, da ostane učitelj na vsakem službenem mestu vsaj deset mesecev, razven če med tem časom zahteva premestitev važna državna potreba, in da med tem časom ne more biti premeščen. Večkratna premeščanja ovirajo pravilno izvedbo pouka. Kar se tiče šolskega nadzorstva, misli odbor Jugoslov. učit. udruženja, da bi bilo to vprašanje rešeno najbolje, ako se imenujejo nadzorniki izključno le iz učtelj-skih vrst in sicer z izvolitvijo pa bodisi v glavnem prosvetnem svetu ali potom učiteljskih organizacij. Nobena druga rešitev ne more biti pravična, ker med 25.000 učitelji (-cami) je vsekakor par sto odličnih šolskih delavcev; ki zaslužijo te položaje po svojih vsestranskih moralnih in intelektualnih klasifikacijah.
Z imenovanjem šolskih nadzornikov iz drugih vrst prosvetne stroke pomen j a, dajati ljudem položaj v delu, ki ga ne poznajo v zadostni meri.
»Kakšne so zahteve mestnega in podeželskega učiteljstva?«
Večina učiteljstva zahteva, da bi bili učitelji, ki službujejo na vasi in imajo svoje otroke v srednjih in višjih šolah, premeščeni v mesto, kjer obiskujejo njihovi otroci šolo
in da imajo taki učitelji prednost pred onimi svojimi tovariši, ki nimajo takih potreb.
Izvršni odbor misli, da bi se mogle narediti večje korekture na ta način, da bi se oddajala službena mesta v večjih mestih prvenstveno starejšemu učiteljstvu. Predvojna praksa učiteljskega napredovanja je bila dvojna: po nagradi in po dobivanju službenega mesta. Ta praksa se je pokazala kot pravilna in je zadovoljevala najširše učiteljske vrste. Začetniki so službovali v vaseh in so odtod po službenih letih polagoma prihajali preko trgov v mesta in v prestolico.
»Ali se občuti potreba po otvarjanju novih osnovnih šol?«
Osnovna šola je živ organizem, vsled česar obstoja vedno potreba po zidanju novih šolskih poslopij in otvarjanju novih razredov. 'Iz finančnih in ekonomskih razlogov se more zidanje novih šol in otvarjanje novih razredov procentualno zmanjšati, nikakor pa ne popolnoma ustaviti. Številčno je dokazano, da je stanje šoloobveznih otrok vedno večje. Vsled tega je tudi potreba po zidanju novih šol in otvarjanju novih razredov sorazmerna temu dejstvo.
»Ali daje osnovna šola one rezultate, ki jih od nje pričakujemo?«
Izvršni odbor JUU gleda optimistično na delovanje in uspeh narodne šole. Ona vidi povsod, razen malih slučajnih zastojev, da se dela, ustvarja in napreduje. V kolikor se razmere v državi bolj urejajo, v toliko je akcija učiteljske armade vedno močnejša. Mislimo, da daje osnovna šola one rezultate, ki jih od nje pričakujemo in da bo dala še več, ako se čimprej izvrši reforma učiteljišč, ki naj bodo bolj jugoslovenska in neplemenska, kot je slučaj sedaj. Reši naj se že enkrat vprašanje šolskega nadzorstva in vzdrževanju šol naj se posveča večja pažnja.
»Ali obstoja nadprodukcija učiteljstva?«
Obstoja potreba, da bi bilo nastavljenih večje število moških in manj ženskih, tako da bi bilo obojih enako. Za kulturno delo izven šole bi bilo še boljše, da bi bilo več učiteljev nego učiteljic. V primeri s številom osnovnošolskih otrok v državi sem mišljenja, da še ne obstoja hiperprodukcija učiteljskih kandidatov, dasiravno imamo sedaj že okoli 1000 nezaposlenih učiteljev. Potrebno je dati na razpolago večje kredite za nastavitev novih učiteljev, da se razbremeni učiteljstvo, ki poučuje dva ali tri razrede, kar nasprotuje higienskim in pedagoškim načelom.
»AH naj dela učitelj tudi izven šole in v kakšni smeri?«
Nemogoče je zamisliti si učitelja, ki ne bi delal izven šole v ustanovah, ki služijo kulturnemu dvigu naroda, samo se ne sme pozabiti, da je treba voditi točne račune, da ne bo učitelj preobremenjen. To se ne bo zgodilo, ako primejo za prosvetno in ekonomsko delo med narodom tudi vsi ostali inteligenti, ki živijo med narodom.
Učiteljstvo mora delati predvsem na ši-renju zadružništva in zadružne misli.
»Vaš sintetičen zaključek: Ali se more reči, da je naš narod, splošno vzeto, zadostno izobražen ali ne?«
Jugoslovenski narod ima najlepše predpogoje za ves ekonomski in prosvetni razvoj. Moje mišljenje, da ga čaka sijajna bodočnost, dasi se sedaj še ne more, iz povsem upravičenih razlogov, reči, da je zadostno izobražen. Treba je delati, mnogo delati.
»Govori se, g. predsednik, da centralni odbor preganja vse učitelje, ki se ne strinjajo z njegovim delom, ker je znano, da ima sedanji odbor opozicijo, ki je prišla do izraza na glavni letni skupščini pretečenega leta. Ali je kaj resnice na tem ali ne?«
Imamo v svojih vrstah, je rekel g. Rašič tudi posameznike, ki v svoji kritiki ne poznajo niti mere, niti reda. Vedno smo pripravljeni, >da tudi večkrat pozovemo in prosimo, da se take stvari popravijo. Medtem pa gledajo šolske oblasti na to povsem drugače. Naše skupščine in zborovanja ne morejo biti kraji, na katerih si smejo poedinci dovoliti, da delajo vse, kar hočejo in da kritizirajo preko zakonitih meja.
Za posledice takih njihovih krivd, kakor tudi onih, ki se zbirajo na drugi strani, ki navadno dolžijo organizacijo in smatrajo sebe za nekake mučenike, mesto da bi popravili nepravilnosti in bi vedno nastopali tako kakor se spodobi za narodnega učitelja. Od takih izvirajo neresnične vesti, češ da jih izvršni odbor Jugoslovenskega učiteljskega udruženja preganja, kar nikakor ne odgovarja resnici.
Današnja opozicija je preveč ozlkogrudna. Ona hoče napadati in žaliti s svojo neobjek-tivno in nedokumentirano kritiko, ne da bi dala priliko, da bi se napadeni mogli braniti. Samo in edino radi tega prihaja do prepirov na naših skupščinah.
Ako bi bila opozicija tolerantna in bi dala ono pravico večini, ki jo zahteva zase, potem bi se mogla slišati kritika in obramba. Sklepi bi se sprejemali z večino glasov. Tako pravilo bi moralo obstojati tudi v naši orga-
nizaciji. Ni prav, če se nekoga samo napada, marveč ga je treba tudi zasiišati. Samo ta:ko je mogoče dobiti objektivno sodbo in sklepe o gotovih vprašanjih. Medtem hoče maloštevilna opozicija s terorjem izvojevati zmago svojemu stališču in svojim zahtevam, kar se mora obsojati. Terorja ne moremo priporočati v javnih debatah in niti pri kakršnemkoli delu, ker ne vodi do uspehov. Največji uspeh je tisti, ki ni rezultat organiziranega terorja.
Za naš Jadran
Zadnji zunanji-politični dogodki, ki so našli odmev tudi v našem senatu, ne smejo tako mimo nas, saj so nam glasen memento: »Čuvajmo naše morje!«
To je geslo naše edine narodne pomorsko-obrambne organizacije »Jadranske straže«.
Deset plodonosnih let je za njo in malo je ljudi v državi, ki jim je njeno ime nepoznano. Kopico brošur in knjig je izdala, na stotine krasnih slik iz našega Jadrana je poslala v svet, njena sijajna mesečna revija je z vsako številko bolj razširjena in v slednji vasi rabijo vžigalice z njenim geslom. Pa to so le glavni primeri.
Po italijanski okupaciji Dalmacije leta 1922. se je iz razlogov stvarne potrebe, globoke premišljenosti in življenjskega imperativa rodila na naši obali »Jadranska straža«. Pri njenem postajanju so govorili, to rad priznam, tudi razlogi nacionalne sentimentalnosti po prirodnem psihološkem zakonu, da razum spremlja čuvstvo, a čuvstvo spremlja razum. Z ozirom na to je »Jadranska straža« spojina mozga in duše našega naroda, ki po stoletnih borbah iznova stopa na morje in utrjuje svojo suverenost na jadranski obali od Sušaka do Bojane.
Obširna je naloga »Jadranske straže«. Njen program je čista narodna jugoslovenska misel, njen program je narodno obrambni, gospodarski in kulturni.
Ni moj namen obširneje razpravljati o nalogi »Jadranske straže«, hočem le svoje stanovske tovariše in tovarišice opozoriti na to prevažno organizacijo, ki baš v teh časih glasno dokumentira svojo umestnost in potrebo.
Razpredena je po vsej državi, ima okoli 600 ogrankov z nad sto tisoč člani. Za nas Slovence je pač dejstvo, da je skoro najmanj razširjena baš v dravski banovini, dasiravno nas komaj enonočna vožnja z vlakom loči od kršnih obal ažurnega Jadrana.
Zgledujmo se nad vardarsko banovino. Četudi gravitira bolj na Egejsko morje kot na Jadran, je ljubezen slednjega prav materinska in navdušenje zanj veliko. O tem sem se imel priliko osebno prepričati na zadnjem kongresu J. S. letošnjo jesen v Skoplju. Tovariš Pire v Skoplju lahko potrdi moje besede. »Jadranska straža« ima v vardarski banovini blizu petdeset ogrankov. In to je povečini delo učiteljstva.
Čez dve leti se bo vršil prihodnji kongres J. S. v naši beli Ljubljani. Najodličnejši zastopniki organizacije, ki tudi sicer nekaj predstavljajo v javnosti, najboljši naši kulturni delavci iz vseh delov države nas bodo tedaj sodili po naši narodni zavesti. Čuvajmo se, da nas ne bodo obsodili!
Učitelj, v tvojih rokah je narodova in/ državna bodočnost! Tako so poudarjali veliki duhovi in to priznavajo odločilni državniki. Tovariš, tovarišica! Izkažimo naš rod vredne potomce pomorskih naših prednikov, saj smo ravno Slovenci izgubili svoje morje od izliva bistre Soče do kalne Rečine v izmeri 556 km krasne in bogate obale!
In za to, kar imamo, in za ono, kar smo izgubili, zanimaj mo svoj narod, da se bo zavedal vrednosti in pomena morja!
Pričnimo ¡pri najmlajših, pri mladini., Vcepimo ji v sprejemljiva sroa pomorsko zavest, govorimo ji o našem Jadranu, pokažimo ji njegove divne slike, peljimo jo po možnosti na njegove sinje obale!
V	ta namen naj se na vsaki šoli ustanovi Podmladek Jadranske straže. Ni njegov namen zbiranje članarine. To je podrejenega pomena. Kar zberete, služi le Podmladku vaše šole. Morda spravite s podporami toliko skupaj, da priredite s Pomladkarji J. S. izlet na morje. Vse drugače bo mladina mislila o njem, če ga bo z lastnimi očmi občudovala in če bo občutila vso njegovo toplino in veličino.
Namen P. J. S. je zbirati mladino v krog jadranskih stražarjev, zainteresirati že dora-ščajočo mladino za naše morje in pomorstvo ter z njo in po njej ves narod.
Sveta je ta naša naloga in kot so bili učitelji (-ice) vedno pijonirji vsakega koristnega pokreta, osobito še na nacionalnem polju, pričakuje od nas domovina, da ji tudi v tem prinesemo svoj delež na njen žrtvenik. Ne zaostajajmo za južnosrbskimi tovariši! Vzgle-dujmo se v tem primeru tudi po naših tovariših onstran Jadrana! Čeravno ve tam vsak inteligent, da ni resnica, ko kriči: »Naš Jadran!«, vendar dela to z vso silo in prednjači temu učiteljstvo, ki že v nežna srca mladine vceplja ostudno laž, da je Jadran italijansko morje in da ima le njihov narod pravico do njega.
Mar naj ob takem početju stojimo kri-žemrok?! Rešitev domovine je prva in glavna zapoved in zato sveto služimo sveti Domovini!
Čuvajmo naše morje! Čuvajmo naš Jadran!
V	slednji zakotni vasi naj se govori o našem morju, vsak vaški pastirček naj ve, da je tudi njegova bodočnost na bisernih valih našega, tudi njegovega, Jadrana. Naj ne bo v banovini šole, kjer bi mladina ne bila združena pod v morje potopljenim topuzom kraljeviča Marka na praporu »Jadranske straže«! Naj bi tudi ne bilo med nami tovariša in tovarišice, ki bi se ne hotel priključiti stotisočglavi Markovi vojski ter korakati za praporom J. S.! Članarina je malenkostna.
Vsi učni zavodi od najnižjih do najvišjih prejmejo, ako medtem že niso, okrožnico Oblastnih odborov J. S. v Ljubljani, oziroma v Mariboru, vabilo k pristopu in organiziranju P. J. S. Priložena bodo začasna pravila ter brošurica »Jadranska straža in njen pomen«. Posvetite, tovariši in tovarišice, pol urice svojega dragocenega časa oni pošiljki, prečitajte jo pazljivo, o vsem vas pouči, kar Vam je treba vedeti in česar jaz tu nisem omenil, potem pa na delo, krepko in čilo, kot zna in more to le pripadnik našega stanu! Naj bo jesen leta 1935. nov biser v kroni dela slovenskega učiteljstva za svojega kralja, narod in državo!
Živel jugoslovenski Jadran!
Čuvajmo naše morje!
Pirnat Viktor.
Plačevanje članarine
Ako prelistujemo razne številke Učiteljskega tovariša, bomo često naleteli na pozive društvenih blagajnikov članom sresikih učiteljskih društev, da naj že vendar poravnajo svojo članarino. Včasih naletimo tudi na poziv sekcijskega blagajnika, ki na podoben način poziva društvene blagajnike. Ponekod groze z izključitvijo, ozir. s črtanjem, drugod celo s sodnim iztirjanjem. Pred kratkim sem naletel na poziv, naj zaostali prično odplačevati zapadlo članarino vsaj po 100 Din (reci sto dinarjev) mesečno. To da misliti! Kakor da bi naša članarina znašala talko veliko! Seveda — pri večletnih zaostankih že gre v stotake.
Ali ni smešno: biti pri društvu, prostovoljno biti član društva in ne plačevati članarine? Z našo članarino plačujemo obenem tudi stanovske liste in podpiramo še to ali ono ustanovo, ki je potrebna. Zato je članarina nekoliko višja, kakor smo to vajeni pri drugih društvih. Toda to ne more biti ovira za redno plačevanje. S tem, da smo člani društva, je plačevanje članarine temu društvu že
rešeno vprašanje. Član si prostovoljno, s tem pa postane članarina obvezna in jo moraš plačevati.
Mislim, da o potrebi članarine za organizacijo in še celo za organizacijo kot je naša, ni potrebno govoriti. Zdi se mi tudi odveč razpravljati o tem, kam gre denar, ki pride kot članarina v blagajno. Vsako leto posebej nam polaga obračun naš blagajnik in tam izvemo vse. Iz marsikaterih postavk tega obračuna izvemo celo, da plačana članarina nikakor ne zadostuje za vse potrebe pri delu, ki ga danes vrši naša organizacija. Prav lepe vsote prihajajo še od drugod — največ od naših stanovskih zadrug z Učiteljsko tiskarno na čelu — kot podpora organizaciji. — Odveč je torej razpravljati o potrebi članarine, zato se raje lotimo bolj perečega vprašanja.
Vprašanja namreč, kaj je krivo, da članarino neredno plačujemo. Takoj spočetka moramo ugotoviti, da je skoro pri vseh sre-skih društvih običaj, da se plačuje članarina v več, največkrat mesečnih obrokih po 15-—
1
do 20"— Din. Ako je na šoli upravitelj dober član društva, tedaj navadno — seveda sporazumno s prizadetimi — odtegne on vsak mesec potrebne dinarje za domenjeni obrok članarine. Plačevanje se vrši tako v najlepšem redu in društvo dobiva brez zaostankov članarino. Včasih se pa vendarle zgodi, da učitelj (-ica) kak mesec ne more utrpeti niti tistih par dinarjev. Morda je v družini bolezen ali druga nesreča, morda so tisti mesec izdatki nekoliko večji kot normalno ali kaj podobnega. Vesten član društva bo gledal, da prihodnji mesec poravna tudi zaostanek, vendar pa bo mesto 20-— Din plačal že mnogo težje 40"— Din. Če še ne plača — in ¡kako rado se nam to pripeti, če enkrat začnemo z odlašanjem — je tretji mesec še več in kmalu bomo dolžni na članarini preko stotaka. In potem joj nam! Kedaj bomo plačali zaostanek pri naših sedanjih plačah, ko moramo že itak vsak dinar desetkrat — ne samo dvakrat — obrniti, preden ga izdamo!? Kedaj bo prišlo društvo do svojega denarja kljub grožnjam s črtanjem in izključitvijo? Vsakemu izmed nas se je gotovo že enkrat pripetilo, da je tako zaostal na članarini in vsakdo tudi ve, kako ga je zabolelo, ko je končno le moral plačati.
Nikdar nas ne bo toliko zabolelo, če bi se držali rednega mesečnega odplačevanja. Za posameznega člana to ni nikak problem, to je zanj rešeno, to je prav enostavno. Problem pa postane redno plačevanje članarine za organizacijo, ki ima, tako kot naša, več tisočev članstva. In ta problem je treba vsekakor rešiti. Ne rešiti z znižanjem članarine, pač pa rešiti z enotno ureditvijo plačevanja. Da bi po vseh šolah odtegovali upravitelji članarino od plače, se ne da urediti, ker je upraviteljev
preveč, da bi bili vsi za to. Tudi je denar, če je enkrat na šoli, že preblizu naših rok, da bi se vsakokrat lahko ločili od njega. Kako naj se torej ta problem reši?
Vsa naša plača gre v banovini iz enih rok, iz enega urada t. j. iz računovodstva. Na plačilnih seznamih, ki jih sicer izpolnjujejo šolski upravitelji, a v potrebi popravijo pri računovodstvu, vidimo, koliko je plače, koliko doklade, koliko plačujemo davka, koliko kuluka. koliko se nam odteguje za to ali ono stvar. Na seznamih vidimo končno tudi, koliko znaša preostanek plače, ki nam ga izplačajo. Nič se ne moremo braniti, vse se točno vsak mesec odteguje. Ali pa ne bi mogli tako storiti še z našo članarino? Ali ne bi mogli članarino odtegovati že pri računovodstvu? Gotovo bi se to dalo urediti. Mi, člani, bi redno plačevali organizaeni davek, organizacija bi redno dobivala svoj prepotrehni denar, nič ne bi bilo zaostankov, nič skrbi in mnogim — ne samo blagajnikom — bi se olajšalo delo!
Marsikdo že ve, kako bi se to uredilo. Saj so se razna posojila in druge podobne stvari že davno tako plačevale. Treba je le podpisati izjavo, da smo zadovoljni s tem, da se že pri računovodstvu odtegne denar in vse je v redu.
Predlagam torej sekciji, da stvar na ta način izvede, vabim vse, ki se za to zanimajo, da se k vprašanju oglasijo in ga osvetle s svoje strani. Vsekakor pa bi vprašanje rednega plačevanja članarine spadalo tudi pred forum gospodarskega sveta.
Torej!?
M. Zor
Sploina vesti
— Poštninska prostost za priporočene pošiljke in narodne šole,
Z novo uredbo o oprostitvi od poštnih taks so izgubile osnovne in višje narodne šole, šole za nezadostno razvite in defektnc otroke in drž. otroški vrtci ugodnost oprostitve od poštnih taks za priporočena pisma, dopisnice, tiskovine itd. Da bi pridobili ti zavodi izgubljeno ugodnost nazaj, se je obrnila sekcija JUU v Ljubljani potom izvršnega odbora in kr. banske uprave drav. banovine na ministrstvo prosvete, to pa je priporočilo ministrstvu za promet, ugodno rešitev vloge.
Prometno ministrstvo je ministrstvu za prosveto odgovorilo z dopisom P. t. br. 108694/ 32 od 31. decembra 1932., ki prošnjo sekcije odbija in ki ga ponatiskujemo:
U povratku akta toga Ministarstva O. N. br. 95594 od 13. decembra 1932 god. od-nosno traženja da se osnovne škole i više narodne škole, domačičke škole i kursevi, državne škole za nedovoljno razvijenu i de-fektnu decu te državna zabavišta pored datog oslobodenja od pošt. taksa za obična pisma, dopisnica i tiskovine oslobode od plačanja pošt. taksa još za preporučena pisma, Mini-starstvu saobračaja je čast dati ovaj odgovor:
Pitanje oslobodenja od pošt. taksa rešeno je »uredbom o oslobodenju od poštanskih taksa« koja je doneta na osnovu ovlaščenja
Učitelj, tvoj krog leti, živ kronometer sam si ti, za malco komaj čas zaleže — pa »Daj-Dam« aparat ti ustreže.
u § 7 Zakona o pošti, telegrafu i telefonu od 16. jula 1931 god. i ima silu Zakona.
Donošenje ove uredbe bilo je potrebno i obzirom na nesredeno stanje, koje je vladalo u ovoj grani poslovanja, jer su zakonske odredbe o oslobodenju bile različite kako u pogledu oslobodenih ustanova, njihovog medusobnog odnosa i u pogledu vrsta poši-ljaka i njihovog sadržaja i važile su samo za one- teritorije, za koje je važio i odnosni zakon.
Posledica ovoga stanja bila je, da se Zakonske odredbe nisu mogle poštovati obzirom na same državne potrebe, i da je besplat-na upotreba prenosa pošt. pošiljaka vršena prema nahodenju oslobodenih lica i ustanova sem toga svaka kontrola postala je nemogu-ča, i često je dolazilo do zloupotreba koje nije bilo moguče sprečiti.
Do donošenja ove uredbe u pogledu oslobodenja od poštanskih taksa u novim kraje-vima važio je zakon o oprostu od poštari-ne od 2 oktobra 1865.
Po ovim zakonskim propisima pomenute škole bile su oslobodene plačanja pošt. taksa samo za obična a nikako i za preporučena pisma.
Pri donošenju ove Uredbe a obzirom na okolnost, što je i poštanska ustanova sma-trana kao privredna ustanova, od koje se traži da se sama izdržava i da daje prihod za pokriče opštih državnih potreba usvojeno je načelo, da se Uredbom do sada uživana po-vlastica oslobodenja nikako ne proširuje.
Držeči se ovog načela, koje čini suštinu Uredbe, nije novom Uredbom obuhvačeno oslobodenje od pošt. taksa za preporučena pisma školama o kojima je reč.
Obzirom na prednje izloženo Ministar-stvo saobračaja nije u mogučnosti da zahtevu toga Ministarstva izide u susret, jer bi se tirne stvorio presedan i dalo maha i ostalim držav, ustanovama da se koriste sličnim odredbama, pa bi se postepeno vratilo stanje, koje se ovom Uredbom baš htelo izbeči.
Po naredbi Ministarstva
načelnik Poštanskog odeljenja.
—	Knjige Slov. šol. matice za 1. 1932. —
Odbor SšM naznanja, da je za to poslovno leto dal tiskati isto naklado, kakor za prejšnje. Knjige so se vse razposlale gg. poverjenikom, kjer jih dobe pravočasno priglašeni naročniki. A novim naročnikom zamudnikom, ki se oglašajo dan na dan, ni mogoče več ustreči. Le Psihologija, katere se je tiskalo nekaj več, se še dobi, samo da za ti-skarniško ceno 32 Din.
—	Celjsko učiteljsko društvo. Nekateri tovariši(ice) kljub opetovanim opominom še vedno dolgujejo precejšnje zneske na članarini, in to ne samo za tekoče, temveč tudi za preteklo leto. Malo tovarištva, malo stanovske zavesti je, če mora ostalo članstvo plačevati zanje stanovske liste — in te gotovo redno prejemajo — ter druge prispevke sekciji in centrali. Ne odlagajte s članarino! —
Blagajnik.
—	Zadruga »Dom učiteljic« vabi vse članice na sestanek, ki se vrši v nedeljo dne 12. t. m. ob 10. uri v prostorih sekcije JUU v Ljubljani.
—	V zadnji »Prosveti« je pri članku: Higiena v gospodinjstvu označena kot avtorica tovarišica Anica Tepinova mesto Terpi-nova,"
—	Predavanja o psihoanalizi in individualni psihologiji v Mariboru. »Pedagoška centrala« v Mariboru opozarja vse v Mariboru ali v mariborski okolici, odn. ob železnici bivajoče učitelj stvo na važna predavanja, ki jih priredi sporazumno z njo »Ljudska univerza« v Mariboru. Njih namen je, izpopolniti in zaokrožiti lanskoletna predavanja o individualni psihologiji, predvsem pa objektivno in kritično prikazati bistvo, metode in vrednost psihoanalitiških struj ter ugotoviti njih pomen za praktično pedagoško delo. Očrt in kritiko Freudove psihoanalize in Adlerjeve individualne psihologije bo podal eden najboljših jugoslovanskih psihologov, dr. Rami-ro Bujas, univ. prof. v Zagrebu. Da bo poset njegovih predavanj omogočen zlasti okoliškemu in ob železnici stanujočemu učitelj-stvu, se bo vrš:lo prvo predavanje o psihoanalizi v soboto, dne 11. t. m. ob 20. uri, o individualni psihologiji pa v nedeljo, dne 12. t. m. ob 10. uri. Naslednji teden, in sicer v petek, dne 17. t. m. ob 20. uri bo predaval o pedagoškem pomenu obeh psihoanalitiških struj znani nemški mladinoslovec, dr. Otto Tumlirz, univ. prof. v Gradcu. — Zanimivih in za šolnike izredno važnih predavanj naj se po možnosti udeleži čim več učitelj stva!
—	Ferijalni savez. Dijaški Ferijalnii savez ima v čl. 6/b svojih pravil označeno, da imajo pravico do članstva poleg drugih tudi učitelji osnovnih šol. To bo mogoče dobrodošlo zlasti mlajšim tovarišem, ki bi radi potovali po naši domovini, pa nimajo dovolj denarja. Kakšne ugodnosti nudi Fer. savez glede prenočišča in prehrane, je itak že znano. Kdor bi se hotel poslužiti te ustanove, naj pripravi zaenkrat svojo fotografijo in približno 50 Din. Natančneje v prihodnjem »Tovarišu«.
— Razlike na srebrnikih. Nekateri srebrni kovani novci po 10 Din imajo na hrbtu pred besedama »10 Din« in za tema besediama kratko zašiljeno črtico, medtem ko drugi de-setdinarski novci te črtice nimajo, Obojni kovanci so pravi in sta ti črtici samo znak pariške kovnice, kjer je bil kovan del teb srebrnikov. Kovance, ki nimajo teh črtic, je pa izdelala kovnica v Londonu. Nove srebrnike po 50 Din je pa kovala že naša državna kovnica v Beogradu, ki kuje tudi srebrni denar za Grčijo in Romunijo.
Osebje zadeve
—i Prevedeni so v IX. skupino učiteljice): Gaber Anica iz Ižakovcev.
—i Napredovali so v IX skupino: Lo-čičnik Gabrijela, zabavilja v Šoštanju; Herman Zofija, uč. ž. r. d. v Rajhenburgu; v VIII. skupino: Puppis Marija, uč. v Nedelici; Knei-sel Zora, uč. v Mokronogu; Kalan Marija, uč. v Sv. Marku; Stroj Marija, uč. na Vrhniki; Hrastnik Radoslav, uč. v Gor. Logatcu.
—i Z odlokom ministrstva prosvete so premeščeni: Franja Keržin iz Črnuč v Gornje Pirniče, Darinka Japelj iz Poloma v Hinje, Franc Eržen iz Banjaluke v Horjul, Adolf Prešeren iz Kužlja v Banjaloko, Jakob Der-nač iz Globokega v Artiče, Marija Sevnik iz Artič v Izlake, Vlado Voglar iz Resika k Sv. Kunigundi, Ciril Mohorko iz Hoč v Studence, Vilko Mihelič iz Pernic v Hoče, Saša Domin-ko iz Starega trga v Dolnjo Nemško vas, Franja Dominko iz Starega trga v Dolnjo Nemško vas, Alojzij Cotman iz Radeč v Stari trg ob Kolpi, Dušana Koruza od Sv. Jurija ob Pesnici v Ruše, Albin Završnik iz Hrastnika na Bled, Vida Cotman iz Rake v Stari trg ob Kolpi, Ivan Primožič iz Koprivnika na Bled, Franc Flajs iz Gorjuš k Sv. Bolfenku na Ko-gu, Janko Moder iz Šmartna v Trbonje, Olga Moder iz Št. Janža pri Dravogradu v Trbo-nje, Marija Gangl iz Metlike v Ljubljano, Ivan Jezeršek iz Rovt v Cajnarje, Štefanija Žunič iz Trbonj v Št. Janž pri Dravogradu, Angela Golobic iz Primskovega na Jesenice. Upokojeni sta Munda Pavla v Novem mestu in Fink Štefanija v Ljubljani. Ostavka na državno službo je odobrena Hiršmanu Božidarju v Benici.
NA DELO ZA NAŠE DOMOVE! VSA NAROČILA POTOM UGP.
uateiiski
—§ Štetje časa za dosego roka po §§ 49. in 52. urad. zakona pri uslužbencih, ki so prekinili službo zaradi ostavke ali upokojitve pred 1. aprila 1931. in se vrnejo v drž. službo.
Najprej si je treba že osvojiti določbo § 249. ur. z., ki pravi, da ustrezajo dosedanje (one po ur. z. iz 1. 1923.) položajne skupine skupinam po § 22. ur. zakona, kakor so navedene potem v § 249. Kdor je bil v 4. skupini II. kategorije od izvestnega časa, se pravi, da je bil dotičnik od istega dne v IX. skupini, predvideni v novem zakonu. Isto velja za vse obstoječe skupine.
Naj navedem primere.
Uslužbencu je bila priznana 2. aprila skupina z min. odlokom z dne 14. nov. 1928. Ta uslužbenec je bil po odredbi § 249. novega urad. zakona do dne 1. aprila 1931. v IX. skupini od dne 14. nov. 1928. t. j. 2 leti 4 mesece
Tovariši (ice)! Ne pozabite na obmorski učiteljski dom in pošljite prijavnice!
Kakor mladi — tako stari
Ob prvih korakih smučanja pri šolski telovadbi.
Ko smo še mi trgali hlače v šolskih klopeh — to je bilo pred in med vojno — smo poznali smučarje le na daleč in v podobah iz športnih listov. Saj je bil v tistih letih smučar v naših krajih nad vse redka prikazen; ko bi se pa prikazala tistikrat na ulici smučarka, ki je zlezla v hlače, pa bi jo razjarjeni narod gotovo — linčal.
No, pa časi se spreminjajo in mi ž njimi! V naši SPD podružnici, koder sem prevzel tajništvo po svojem predniku nadzorniku Bezeljaku, smo priredili na Sveti Planini nad Zagorjem smučarski tečaj. Tiste devetorice, ki jih je vadil litijski rojak Rudolf Badijura, eden prvih slovenskih smučarjev sploh, so bili pri nas v Zasavju apostoli belega športa.
Oni so bili tisti, ki so otvarjali pot beli umetnosti v široke ljudske kroge. Tiste dni, ko se je vršil pri svetoplaninski koči prvi smučarski tečaj v Zasavju, so hodili gori mnogoštevilni »kibici«, da se naslajajo ob »tele-benmarkih« podjetnih zimskih vitezov: dote-daj neznanega športa.
In vse nas je pa prevzelo zanimivo dejstvo. Hribarska mladež, ki je zahajala poslušat skrivnosti abecedarskih naukov k župniku Ivanu Drešarju — takrat je bila šola na Sv. Planini še zasilna in v rokah domačega župnika — se je takoj zavzela za zimski šport. Že naslednji dan so otroci otovorjeni z do-gami opazovali pridne smučarje iz doline in so se tudi ko j sami pričeli obračati, kakor je ukazal voditelj tečaja. Kakor stari, tako mladi!...
»Mej dun!« smo dejali vsi, ob pogledu na spretne hribovčke. Verjamete, da so v
kratkih dneh tečaja mali »komarji« znali skoro več, kakor pa tečajniki sami.
Med kibici in tečajniki je bilo tudi nekaj tovarišev iz sosednjega Zagorja in Trbovelj in smo pri večernem pomenku dejali skoro v en glas: takole smučanje pa ne bo napak, če ga pritegnemo v zimskih mesecih ob telovadnih urah v šolo!
Kar smo tisto leto sklenili, smo drugo zimo že tudi izvedli.
Pri deških ročnih delih smo se lotili izdelovanja smučk. V šoli seveda nismo imeli niti potrebne delavnice niti potrebnega orodja. Pa je vendar šlo! Badijurova knjiga »Smučar« nam je dala dovolj migljajev in nasvetov. I, pa saj je v takih primerih mladež sama tako iznajdljiva, da je kaj. V glavno oporo in ponazorilo so služile smuči, take »ta prave«, v trgovini kupljene. In je mladina opazovala in kombinirala. Kar je imel kdo količkaj pripravnega pri rokah, mu je služilo pri izdelovanju lastnih smuči v dobro.
V muzej bi spadali fantazije polni prvi izdelki mladih mojstrov. Beseda ne zmore tega, da bi opisala te njihove umetnine, še komaj slika bi bila dovolj zgovorna, in je le škoda, da so se ti zgodovinski izvodi že po-izgubili. Nasmejali bi se, ko bi videli n. pr. razna stremena: v obliki bilgerja: podnožna deščica pa se je premikala — »na pantih«. —
Drugi si je spet napravil kar lasten izum stremen, za vložek pete pa je razklal pločevinasto globinovo škatlo, ki je služila kot nalašč za trdno oporo noge. Res, kolikor mladih glav, toliko patentov ...
Še preden je zapadel sneg, smo bili za pohod po beli odeji docela pripravljeni.
Vsaka novotarija pa ima svoje prijatelje in nasprotnike. Tem bolj, če slednje podprejo še razne druge »onega« ... Take-le stvari so jim dobrodošle, da zavihajo v jezi in ogorčenju svoje nosove. In tudi pri nas so se znašli. I, kaj jih je vse zabolelo!
Kdaj pa so že šolarje v zimskih dneh peljali učitelji na sneg, ven v naravo? ...
Mladež bo pozebla, prehladila se bo, pomrli bodo, kdo bo plačal pogrebne stroške itd. Le nekaj let je minulo od takrat, pa se nam zde take stvari, ki sem jih pravkar navedel, skoraj nemogoče. Pa so resnične! Zdaj lahko povefn, da hranijo moja predpostavljena oblastva tudi zapisane proteste, kaj sem »počenjal« takrat z mladežjo, ko smo skupno zahajali v belo naravo.
S Pivkovo »Telovadbo« v roki sem moral črno na belem dokazati, da ni telovadba v zimskih dneh na snegu prav nič zdravju nevarna, če se vpoštevajo še tudi vsa ostala navodila in okoliščine.
In res, nikomur mladih »dilcarjev« se ni zgodilo prav ničesar hudega. Drugi starejši, ki so brzeli kmalu potem na deskah ob prostih trenotkih po zasneženih brežuljkih sem in tja, so dajali korajžo tudi boječnežem, da je četa prijateljev zimskega športa rastla od sezone do sezone.
Smučarstvo si pridobiva prijatelje in privržence v vseh stanovih in prodira že tudi v najbolj konservativne hiše, koder so že pred leti menili, da bodo njihovim otrokom ob prvem svobodnem koraku v zimski mraz zle-deneli nos, kri in možgani...
Pa se tajajo taki pomisleki res kakor sneg ob ledenih možeh v maju.
Iz svojega najbližjega okoliša naj povem krepak vzgled. Prav tam, koder so pred leti najbolj nergali proti vpeljavi smučanja v šolo in med šolsko mladino, so danes med najbolj gorečimi člani smučarske družine. Vse kolikor premore družina članov, vse je — na dilcah!...
Na smučeh in v smučarskih krojih. Res, kako se svet spreminja! Pa zdaj v teh primerih po nasprotnem zgledu!
— Kakor mladi, — tako — stari...
Kar zna «učitelj, to uči tudi deco. To-le pravilo drži gotovo nad vse tudi za smučanje. Učitelj, ki je prijatelj zimskega športa navduši zanj tudi šolarje svojega okoliša; mladina vzljubi naravo in šport; šolski smučarski krožki so danes že tako številni, da igrajo prav gotovo veliko vlogo v razvoju našega smučarstva.
V eni prejšnjih številk Učiteljskega tovariša smo v koloni Ekskurzijskega odseka naprosili naše tovariše in tovarišice za nekatere podatke, ki bi nam dali pregledno sliko, kako je smučarstvo razvito med našim članstvom. K temu, da sem sestavljal navedena vprašanja, me je predvsem vedla misel, da smučarstvo propagiramo že tudi v osnovni šoli. Prvotno sem hotel povprašati, kod, kje in kako imajo vpeljano smučanje za deco. Pa smo se raje sprva oprli na osnovo in zbrali podatke o učiteljih smučarjih. Tako lepa poročila so došla na EO, da jih bo kazalo ob priliki objaviti. Niso zanimiva izvestja naših tovarišev in tovarišic, ki prihajajo prav z vseh predelov naše banovine, zgolj kot številke in prispevek k statistiki. Že došla poročila nudijo zanimiv prikaz, kako beli šport druži naše šole.
Kakor se v letnih mesecih tovariši s sosednjih šol obiskujejo v prostem času ponaj-več s kolesi, tako jim služijo smuči kot važno prometno sredstvo pozimi. Delajo skupne izlete, kramljajo in se družijo tudi v zimskih mesecih. Kaj zanimivega o tem nam poročajo naši smučarji ob priliki, drugič.
Danes je treba ugotoviti le to, da je baš po zaslugi učiteljstva zašel smučarski šport tudi na deželo, in to celo v najbolj odročne kotičke. Kako je tak šport, ki vodi ljudi iz zatohlih sob v naravo, v svežino, v čisti zrak prepotreben, nam bo pokazala posebno prihodnost obenem s pogledom v stare zlate čase.
UČITELJSKA TISKARNA
Ljubljana — Frančiškanska ulica 6
in 17 dni. Rok iz § 52. je izpolnil za 1. period, povišek dne 13. nov. 1931. to je na dan, ko je dovršil 3 efektivna leta službe v skupini (II./4.=IX.).
Pravico do višje položajne skupine si je pridobil po § 49. ur. z. dne 13. nov. 1932., ker je tega dne izpolnil 4 leta efekt, službe v tej skupini (II./4.=IX.). — Tako bi bilo pri uslužbencu, ki je služboval neprekinjeno in velja za vse skupine razen roka po § 49., ki je pri višjih skupinah 3 leten, v kolikor pride za uči-teljstvo v poštev (VIII.—VII. skupina).
II.	Drugi uslužbenec, ki je napredoval istotako dne 14. nov. 1928. v II./4. skupino, je moral podati dne 31. okt. 1930. ostavko na drž. službo, ker je bil pozvan, da nastopi 1. nov. 1930. redni kadrski rok. Ta je bil torej v IX. skupini tudi od dne 14. nov. 1928., a le do 31. okt. 1930. t. j. efektivno 1 leto 11 mesecev in 17 dni.
Ko je odslužil kadrski rok, je moral prositi za ponovni sprejem v drž. službo in je bil z odlokom min. prosvete z dne 9. dec. 1931. sprejet v drž. službo s pravicami uradnika IX. skupine. Službo je nastopil dne 29. dec. 1931. in se mu šteje od tega dne dalje v efektivno službovanje. (Ne vem pa, če ima na originalnem uverenju uradno potrjen dan nastopa službe, kar je važno in naj bi veljalo za vse prizadete). Od tega dne dalje je moral služiti v IX. skupini še 1 leto in 13 dni t. j. do 10. januarja 1933., da je dopolnil 3 efektivna leta, ki so potrebna za priznanje 1. period, poviška, ki mu pripada od 11. januarja 1933. — Po § 49. ur. z. izpolni ta uslužbenec dne 10 januarja 1934. predpisan rok 4 let za napredovanje v VIII. položajno skupino.
III.	uslužbenec, ki je napredoval dne 14. nov. 1928. v II./2. skupino, je bil upokojen z dnem 31. okt. 1930. Ker so prestali vzroki, zaradi katerih je bil upokojen, je zaprosil za reaktivacijo in je bil sprejet v drž. službo z ukazom z dne 9. dec. 1931. s pravicami uradnika VII. skupine ter je nastopil službo 29. dec. 1931.
Do upokojitve je bil ta v II/2. = VII. skupini 1 leto 11 mesecev in 17 dni, za to je moral služiti v VII. skupini še 1 leto 13 dni, da je na dan 10. jan. 1933. izpolnil = prebil v VII. skupini 3 efekt, leta in si je pridobil pravico do 1. period, poviška, ki mu pripada od dne 11. jan. fl. 2.) 1933. in je istega dne lahko zaprosil za VI. skupino, ker je izpolnil pogoj § 49. ur. z.
O določilih § 117/3, 266 in 274/2 — prihodnjič.
Priloge k prošnjami v gornjih primerih.
I.	uslužbenec, ki je služboval neprekinjeno, priključi prošnjam za polož. skupino od-nosno prijavi za period, povišek: 1. prevod-nico, 2. dekret o II/4. skupini in 3. izvod iz uslužb. lista.
II.	Uslužbenec, ki je prekinil službo, mo-Ta priključiti vlogam za poviške-napredova-nje v tem primeru:
1.	dekret o napredovanju v II/4. skupino,
2.	uverenje o odobreni ostavki,
3.	uverenje (dekret) o ponovnem sprejemu v drž. službo in
4.	izvod iz Uslužb. lista (prevodnice nima, ker ni bil 1. aprila 1931. v službi).
S prilogo 1 in 2 dokaže, koliko časa je bil v ustrezajoči skupini pred ostavko, s prilogo 3 pa, koliko časa po ponovnem sprejemu v drž. službo.
III. Uslužbenec, ki je bil upokojen in ponovno sprejet v drž. službo, priključi zadev-prošnjam, vlogam: 1. dekret o II/2. skupini, 2. dekret o upokojitvi, 3. dekret o ponovnem sprejemu v drž. službo in 4. izvod iz Uslužb. lista (prevodnice tudi ta nima, ker ni bil 1. aprila 1931. v drž službi).
KNJIGARNA
UČITELJSKE TI/KARNE
Ljubljana — Frančiškanska ulica 6
—§ Plača po V. skupini. Pri učitelju, ki je užival pred 1. aprilom 1931. — 15% povišek osnovne plače, je znašala osn. + polož. plača 31. marca 1931. Din 1550-50. Ob prevedbi 1. aprila 1931. je dobil plačo 1350, ki je za Din 200-50 manjša od prejšnje osn. + polož. plače, zato je dobil po § 259/1 nakazano razliko v prej citiranem znesku. Brutto prejemki so znašali Din 2550-50 v III. dr. razredu.
Ko je prišel v V. skupino znaša njegova plača 1450 Din, ki je še vedno za Din 100-50 manjša od one po ur. z. iz 1. 1923. in se mu mora ta znesek po odredbi I. odstavka § 259. še nadalje izplačevati.
Po V. skupini mu pripada v III. dr. razredu plača 1450 Din razlika Din 100-50, polož. doklada 800 Din in dr. d. 300 Din = Din 2650-50 torej 100 Din več kot v VI. skupini.
—§ Obnovitev upravnega postopanja.
Vdova nekega upokojenega državnega uslužbenca je zaprosila finančno ministrstvo za obnovo postopanja, ki je bilo dokončano s pravnomočno odločbo, da se ji ne priznajo draginjske doklade. Ker je ministrstvo zahtevo po obnovitvi odbilo, je stranka vložila tožbo na državni svet, ki ji je ugodil z utemeljitvijo, da finančno ministrstvo sploh ni meritorno razpravljalo o zahtevi stranke po obnovitvi postopanja.
Na podlagi te razsodbe je fin. ministrstvo izdalo vnovič odločbo, s katero zahtevo stranke ponovno odbija. Iz te odločbe navajamo v izvlečku utemeljitev, ki se glasi:
»Vzel sem vnovič v pretres zahtevo za obnovitev postopanja in ugotovil, da N. N. zahteva obnovitev na podlagi teh dveh dejstev:
1.	ker je po zdravniškem potrdilu nesposobna za delo,
2.	ker je finančno ministrstvo pod št. 31.859/1 od 16. maja 1931. izdalo razpis, po katerem se obrat prodajanja tobaka ne smatra za samostojen obrat.
Po § 128. zak. o splošnem upravnem postopku od 9. nov. 1930., se more postopahje obnoviti na strankin predlog:
1.	če je listina, na kateri sloni odločba, potvorjena;
2.	če je priča ali veščak podal lažno mnenje in se odločba naslanja na to mnenje, ali je bila sploh povzročena z dejanjem, kaznivim po kazenskem zakonu;
3.	če stranka izve za nova dejstva, ali če najde ali si pridobi možnost, da uporabi do-kazilna sredstva, ki bi verjetno mogla izzvati drugačno odločbo v glavnem predmetu, katerih pa stranka brez lastne krivde ni mogla prej navesti;
4.	če je oblastvo kot predhodno rešilo neko vprašanje iz pristojnosti katerega koli drugega upravnega ali sodnega oblastva, pa kesneje pristojno upravno ali sodno oblastvo isto vprašanje v bistvenih točkah drugače reši.
Nobeno spredaj navedenih dveh dejstev, s katerima stranka utemeljuje svojo zahtevo za obnovitev postopka, ni predvideno v štirih primerih, katere § 128 zak. o sploš. uprav, post. navaja. Zato zahteva za obnovitev postopka ni v zakonu utemeljena.« »N. Gl.«
Naša šolska mladina se krepi na »dilcah« v zdrav, korenjaški rod, tako, da jo je lahko vesel tudi najbolj zakrknjen konservativec
in največji sovražnik razigrane mladosti. — »
Kakor je našim tovarišicam in tovarišem že znano, si je stavil Ekskurzijski odsek med drugim tudi nalogo, da zbere med uči-teljstvom vse zanimive podatke glede smučarskega pokreta in napredka med nami in v naših šolah. Na stavljena vprašanja smo sicer dobili že lepo število prijav, to priliko pa spet porabljamo, da jih zastavimo ponovno za vse one, ki so odgovorov še dolžni. Da ne boste zadrževali dela, prosimo vse zao-stankarje, naj ne odlašajo z odgovorom.
Nihče naj ne bo tako skromen in meni, da je njegova prijava nepotrebna. Ce si tudi novinec, pa si navdušil morda za beli šport mladež, si naredil s tem že dovolj. Le naj gre naša mladina v prvake!
Zbrana poročila pa bodo nudila dokaz, kako učiteljstvo sodeluje pri športnem napredku naroda, ki je gotovo eno najvažnejših izvenšolskih telesno kulturnih udejstvo-vanj.
Vprašanja učiteljem(icam) — smučarjem!
1.	Ime in priimek, službeni kraj.
2.	Od kdaj smučate:
a)	že izvežban smučar.
b)	novinec,
3.	Ste obiskovali kak smučarski tečaj, kdaj, kje in kdo ga je vodil?
4.	Ste zmožni za krmarja-voditelj a smučarskih izletov v terenu?
5.	Ste zmožni za poučevanje smučarjev-novincev?
6.	Imate izpit JZSS?
7.	Imate kompletno smučarsko opremo?
8.	Imate smučarsko obleko?
9.	Katere kraje ste že prevozili kot smučar?
Naša gospodarska organizacija
—g Učiteljski dom v Ljubljani. Načelstvo je imelo svojo redno sejo 4. februarja t. 1. Razpravljalo je o sklepu gospodarskega sveta, tičočega se loterije, ki jo bo priredilo v prid učiteljskih domov. V ožji odbor je dom delegiral tov. Ant. Urbančiča in Jos. Kobala. Nadalje se je prečitalo poročilo o izvršeni reviziji. Potrdil se je računski zaključek za poslovno leto 1932. Sklenilo se je, da bo V. redni občni zbor 25. marca t. 1. v Ljubljani. V propagandne svrhe se izdajo razglednice z bodočim Učiteljskim domom v Ljubljani.
Učiteljska knjigama
podružnica
Maribor — Tyrševa ulica štev. 44
10.	Imena tovarišic in tovarišev-smučarjev iz Vašega bližnjega okoliša?
11.	Citate in se pečate z zimsko-sportno smučarsko literaturo?
12.	Ste imeli že kaka tozadevna predavanja, kje in o čem?
13.	Pišete tudi jfaj o zimsko-sportnih vprašanjih, kam in o čem?
14.	Se udejstvujete v kakem zimskosport-nem — smučarskem klubu (šolskem smučarskem krožku)?
a)	ime kluba — sedež,
b)	število članov,
c)	Vaša funkcija.
15.	Še morebitne Vaše pripombe. Odgovore na naslov EO, Litija.
Smuk! —nč—.
Delovanje učiteljstva na glasbenem polju
MLADINSKI PEVSKI ZBOR V ŽETALAH
Leta 1928. sem ustanovil: Mladinski pevski zbor v Žetalah. Zbor se lepo razvija in šteje danes 90 otrok iz 4. in 5. razreda. Pojemo predvsem narodne pesmi, a tudi umetnih se ne izogibljemo. Zbor nastopa pri vseh šolskih proslavah, poje pri šolarskih mašah, sploh ob vsaki priložnosti. Dne 1. decembra 1931. je nastopil pri Sokolski proslavi v Rogatcu, kjer je zapel 18 dvo, tro in štiriglasnih pesmi.
Radi bi nastopili v kakšnem večjem kraju, a smo žal od železnice oddaljeni 10J4 km. Razven tega pa imamo z železnico zelo slabe zveze. Starši otrok so po večini zelo revni in pri najboljši volji ne morejo dati pevcem denarja za potovanje.
Božidar Tomažič.
spremljavo. Stolcer-Slavenski Josip: »Voda izvira iz kamena«, »Ljubavna pjesma«, »Zagorska pjesma« in »Capljanski tatari«.
•U VU-4 .	yu Id eloJu. _
LJUBLJANA
Gledališka 4
M.
Za gotovino: Šelenburgova 4
MARIBOR
Slovenska 18
—pev. Pevski tečaj. V dneh 2., 3., 4. in 5. februarja je imel pevski zbor vaje, ki so bile dobro obiskane. Vsak dan po 6 ur so se pevci neumorno vežbali. Ženski zbor je bil odlično zaseden, moški pa radi bolezni nekaterih manj. V bodoče so predvideni sledeči pevski tečaji: za ženski zbor 25. (začetek ob 9. ari) in 26. februarja za moški zbor pa 4. (začetek ob 9. uri) in 5. marca. Koncert se bo vršil 3. aprila v dvorani hotela Union v Ljubljani.
Mladinska matica
—mm O »Miklavževi noči« je prinesel »Mentor« (VI. št.) daljšo ugodno oceno, ki jo je napisal urednik dr. J. Lovrenčič.	H
—mm Morda ležijo na kaki šoli še neraz-prodani izvodi 1. številke »Našega roda«. Ker je ta številka zmanjkala, jo uprava prav rada odkupi. Potrebovali bi do 200 izvodov.
V tisku je Cermeljeva knjiga »Tesla in razvoj elektrotehnike«. Izide še v tem mesecu. Tesla je velik jugoslovenski izumitelj in učenjak. Ali neverjetno je to, da Teslo poznajo bolje drugi narodi kot mi. V hrvaščini je izšla šele pred kratkim knjiga, ki govori o Teslovem delu. Izšlo pa je že več knjig v drugih jezikih, v angleščini in nemščini. Nemško knjigo o Tesli uporabljajo celo kot šolsko knjigo. Čudno, a resnično je to, da poznamo bolje tuje učenjake kot svoje, bolj nam je znan celo Italijan Marconi kot Tesla, čeprav ni Marconi nič znamenitejši od Tesle.
Oddelek za učila
Ljubljana Maribor
Šolski radio
Zaradi praznikov je število naročnikov Našega roda za 4. številko hudo padlo. Opozarjamo cenj. poverjenike in vse učiteljstvo, da pove onim, ki niso naročili 4. številke, da si sami škodijo. Kdor se ne naroči na vse številke »Našega roda«, izgubi pravico do knjig »Mladinske matice«. In baš letos bodo te knjige izredno lepe. Razen »Kresnic VI.« in knjige realne vsebine, izide v knjižnem daru Mladinske matice tudi Magajnova pravljica »Br-konja Celjustnik« in Deržajeva slikanica z besedilom »Za vesele in žalostne čase«. Ta knjiga izide v štiribarvnem tisku in bi drugje sama veljala nad 22-50 Din. Vse knjige bodo bogato ilustrirane. — Lani ob koncu šol. leta se je priglasilo mnogo naročnikov, ki so hoteli doplačati tudi za one številke »N. R.«, ki jih niso prej naročili, samo da bi lahko dobili knjige. Mnogim nismo mogli več postreči. Da se letos to ne ponovi, opozarjamo cenj. poverjenike, da naročijo naknadno 4. številko »N. R.« čim prej, dokler še stoji stavek in številko še lahko ponatisnemo.
Ribičičeva knjiga »Miklavževa noč« s šti-ribarvnimi ilustracijami M. Bambiča je napravila otrokom mnogo veselja. Kako željno je segala mladina po knjigi, kaže že to, da se je v enem samem mesecu razprodalo nad dve tretjini naklade.
Kdor še nima knjige, jo lahko še dobi pri upravi M. M., Ljubljana, Frančiškanska ulica 6./I.
Februarska številka »Našega roda« ni zanimiva samo vsebinsko, tudi ilustrativni del bo silno pester. Ob 50 letnici M. Gasparija tega najpopularnejšega mladinskega ilustratorja, prinese tudi »Naš rod« lepo risbo. Zanimivo bo tudi sodelovanje treh Kraljev. Tone Kralj, ki je stalen gost mednarodnih razstav v Benetkah, v Padovi in drugje, je odnesel povsod najugodnejše ocene. V Italiji je na glasu kot dober kipar in izboren cerkveni slikar. Z ilustracijami se že dolgo ni več pečal. Tem bolj bo zanimal njegov povratek na to polje. Njegova žena Mira in njegov brat Fran- > ce sta nam že bolj znana iz lanskega letnika »Našega roda«. Razen teh bodo zastopani naši znanci Jakac, Sirk in drugi.
Vso zalogo knjig Mladinske matice prodajamo s 25% popusta. Okoristite se te izredne prilike! Razen tega dobijo oni, ki naročajo nad 10 knjig, še eno knjigo v dar.
Učiteljski pevski zbor JUU
—pev. Program koncerta UPZ 3. aprila.
Kakor je bilo že javljeno, priredi naš pevski zbor dne 3. aprila koncert v Ljubljani. To važno prireditev, ki zbuja posebno med glasbeniki veliko zanimanje, bi lahko nazvali »Koncert mlajših slovenskih komponistov! Na programu so zastopani povečini Slovenci izjemo delata le povsod znana skladatelja --Papandopulo Boris in srbski Stolcer-Slavenski Josip. Program: mešani zbori Koprc Srečko: »Ukrajinska« in »Pet pedi«, Švara Danilo: »Prihajajo«. Logar Mihovil: »Moja Istra«. Osterc Slavko: »Magni ficat«, mešani zbor v petih stavkih s četveroročno klavirsko spremljavo. Kogoj Marij: »V polju«, ženski zbor s spremljevanjem flavte, violine in harfe. Papandopulo Boris: »Dodolice«, ženski zbor, sopran solo in klavir.
Mešani zbori.
Adamič Emil: »Marija in brodar«. Lajo-vic Anton: »Vodica tiha se vila« in »Napit-nica«. Šturm Franc: ^Labod, rak in ščuka«. Osterc Slavko: »Ko sem ja služil«. Šivic Pa-, vel: »Muha in pajek«, s četveroročno klavirsko
—r Program za XVII. teden. V torek dne 14. februarja bo obravnaval g. M. Zor temo: Sneg in led ter njih vpliv na prirodo in človeka. Predavatelj bo obravnaval sneg, vodo, led in razne padavine ter druge pojave (toča, pšeno, slana, poledica itd.) Razredniki naj pripravijo zemljevid zemeljskih polut ali globus ter sliko polarnih pokrajin, Eskimov in podobno. V petek dne 17. februarja bo predaval g. Josip Žabkar »Na petrolejskih poljanah«, po sledečih točkah: 1. Borba za petrolej-ska ozemlja. 2. Na sledi za petrolejem. 3. Pod vrtalnimi stolpi. 4. Črpanje iz zemeljskih globin. 5. Pot surovega petroleja od zbiralnih tankov v čistilnice. 6. Čiščenje. 7. Vrste in uporaba ptoduktov.
—r S 4. seje odseka za šolski radio: Podale so se smernice glede programa za mesec marec in april. Enkrat mesečno se uvedejo po zvršenem predavanju pred napovedjo novic pogovori z mladino. V oddaje se uvrste tudi predavanja higienske in zdravstvene stroke, ki jih bo preskrbel higienski zavod. Osnovnim in meščanskim šolam v Ljubljani se pošlje ponovno okrožnica radi sodelovanja v strokovnih svetih šolskega radia, ker je bil odziv na 1. dopis le neznaten. Podeželske šole, ki bodo priredile z mladino majniški izlet v Ljubljano prosimo, da pripravijo učence za nastop v šolskem radiu. Program naj obsega pevske točke, prizore, dekiamacije ali karkoli, čim pestrejši, tembolj ugaja mladini. Odsek bo dal v tem oziru rade volje tozadevna navodila in informacije.
Kmetijski radio — predavanja. V nedeljo dne 12. februarja bo zjutraj ob pol osmih predaval g. Martin Zupane: O svinjereji; popoldne ob 3. uri bo govoril g. F. Pavlica: O mlekarskih zadrugah.
Organizacija učiteljev zadrugarjev
—z Prijave učiteljev — zadrugarjev. Za-
družniški odsek gospodarskega sveta naše sekcije JUU nujno potrebuje sledeče podatke učiteljev(-ic) — zadružnih delavcev in vseh absolventov naših knjigovodsko-zadružniških tečajev, pa če se udejstvujejo na zadružnem polju ali ne: Priimek in ime, leto rojstva, usposobljenost (event. tečaj, stroka zadruž-niške izobrazbe, zanimanje itd.), udejstvova-nje (dosedanje in sedanje, ime zadruge, funkcijo, od kedaj do kedaj), kraj službovanja (kot učitelj, oz. uradnik), opombe (posebne zasluge itd.). — Taka evidenca je velike važnosti, zlasti sedaj, ko se poudarja vedno bolj, da ima gospodarsko delo med narodom prednost pred vsem ostalim izvenšolskim delovanjem učiteljstva. — Podatke je poslati na naslov: Zadružniški odsek! pri sekciji JUU, Ljubljana, Frančiškanska ulica 6.
—z Organiziranje učiteljev — zadrugarjev. Ali ste že premišljevali kaj o tem vprašanju? Vsekakor je nujno potrebna taka organizacija že zaradi točnega pregleda o udejstvovanju učiteljstva pri zadružništvu. Važnejše pa je še to, da bomo primerno organizirani lahko delovali po skupno določenih smernicah, da se bomo mogli smotre-neje izobraževati in da bomo lahko soodlo-čevali pri organizaciji nadaljnjih učiteljskih zadružniških tečajih. Oglasite se kaj v našem listu s svojimi idejami in predlogi. Predvideno je, da bo za letošnjo Veliko noč ustanovni sestanek učiteljev — zadrugarjev.
—z Gospodarski svet. Poročilo o zadnji seji gospodarskega sveta, ki je natisnjeno v našem listu z dne 26. jan., prinaša med drugim tudi poročilo učiteljstva. Treba bo prirediti tak dan, treba bo posvetiti eno zborovanje samo gospodarskim zadevam naše organizacije. Gospodarske zadeve se na učiteljskih zborovanjih obravnavajo navadno med slučajnostmi, ko že polovica članov manjka, od ostalih pa nihče več ne posluša. Potrebno je, da se to prenese na začetek zborovanja. Pomnite: kolikor bomo gospodarsko močnejši, toliko bomo več veljali!
Jako zanimivi so posamezni prispevki in poučni so posebno za nas, ki hočemo na zadružnem polju sodelovati. Vse tovariše {-ice), ki delujejo med kmečkim ljudstvom, vabimo, da pazno prečitajo vse članke, posebno pa še one, ki se dotikajo raznih zadrug.
—z Kmetijska družba — zadruga. Kakor je znano, se je Kmetijska družba preosnovala v zadrugo, ki bo imela skoro v vseh krajih svoje podružnice. Mriogo bo nanovo organiziranih in treba bo celo kopico vztrajnih in vnetih zadružnih delavcev.
Inozemsko šolstvo in učiteljstvo
BOLGARSKO NARODNO ŠOLSTVO IN UČITELJSTVO.
Najmlajši otrok, ki sme biti sprejet v Bolgariji v šolo, mora dopolniti sedmo leto svoje starosti. Zadnja bolgarska prosvetna statistika izkazuje sledeče: Na bolgarsk b šolah je 704.000 učencev, ki so stari od 7 do 14 let; od tega števila pripade na mesta 122.000, na deželo pa 581.000 učencev; izmed teh je 366.000 moškega in 338.000 ženskega spola. V tekočem šolskem letu je 8500 učencev več, nego jihi je bilo lansko leto.
Najbolj pisana statistika je ona, ki nam kaže narodnost šolskih otrok: Tu /mamo 608.000 Bolgarov, 75.000 Turkov, 9200 ciganov, 5200 židov, ostali so pa Grki in Armenci. Bolgarija ima okoli 6000 šol. Kako skrbi država za zidanje novih šol, nam dokazuje dejstvo, da je v zadnjem letu izdala za te namene 140 milijonov levov.
Analfabetov je v Bolgariji 25% do 30%.
Bolgarsko učiteljstvo ima svoja udruže-nje, ki se imenuje bolgarska učiteljska zveza (Balgarski učiteljski sajuz), ki ima svoje središče v Sofiji. To udruženje šteje, 9833 rednih članov, ki so razdeljeni na 92 učiteljskih društev. V učiteljskem stanu je več učiteljic in sicer 5105 in 4728 učiteljev. Tamkajšnje učiteljsko udruženje izdaja tudi svoje glasilo »Saznania« in revijo »Učiteljska misalj«. Tudi med bolgarsk:m učiteljstvom se močno čutijo udarci krize, saj je mnogo uči-teljstva nezaposlenega. V začetku lanskega šolskega leta je bilo na sofijskih šolah razpisanih in praznih 30 učiteljskih mest, za katere je prosilo nad 300 učiteljev.
SENČNA STRAN DUNAJSKEGA ŠOLSTVA.
Splošna gospodarska kriza pritiska tudi na nadaljnji reformni razvoj dunajsikega šolstva. Nedostatki finančnih sredstev silijo dunajsko mestno občino štediti na vseh straneh — štediti torej tudi pri prosveti.
Zadnje normalno učiteljsko imenovanje se je izvršilo leta 1919., ko je bilo sprejetih 263 mladih učiteljev. Od tega časa pa sem do današnjega dne je bilo sprejetih vsega skupaj le 198 učiteljskih oseb, kar znači povprečno le 16 učiteljev letno. Na drugi strani pa vidimo, da je odpadlo od 150 do 200 učiteljev. Z drugimi besedami rečeno: od leta 1919. pa do današnjega dne je odšlo iz službe najmanj 1500 učiteljev, na novo postavljenih pa jih je bilo komaj 198 tako, da znaša primanjkljaj okoli 1300 učiteljev. Odločilni faktorji v dunajskem šolstvu razlagajo navedeni primanjkljaj učiteljstva s padcem šoloobvezne mladine. Resnično je, da se je število učencev na dunajskih šolah značilno skrčilo. V letu 1915. je obiskovalo osnovno in meščansko šolo skupno 226.357 učencev, dočim .je posečalo navedene šole v letu 1931. le 140.590 učencev. Padanje števila učencev pa je imelo svoj višek v šolskem letu 1927./28., ko je bilo na narodnih dn meščanskih šolah na Dunaju le 120.063 učencev. Od tega leta dalje število otrok narašča: v letu 1928. se je zvišalo število učencev na 125.611, v letu 1929. na 128.130, v letu 1930. na 136.556 in v letu 1931. pa na 140.590 učencev. Od leta 1927. je tedaj prirastek 20.527 učencev to je 16%. Zato je
opravičeno zmanjšanje učiteljskega osebja le do leta 1927. Kljub temu, da se je število učencev od leta 1927. zvečalo za 20.527, je padlo število učiteljev od 6427 na 5838; tako se je tu zmanjšalo v štirih letih število učiteljskega osebja za 589 učiteljev.
Pri modernem pouku je maksimalno število učencev v enem razredu 30. Mestni šolslki svet na Dunaju pa je izdal celo vrsto naredb in odlokov, s katerimi hoče popolnoma ustaviti nameščanje učiteljstva na Dunaju. Te naredbe so v hudem nasprotstvu s temeljnimi zahtevami reformne šole. Individualnost učencev, vzgoja ik samodelavnostii, kakor tudi razredna družabnost se morejo uresničiti le tedaj, ako je število učencev v razredu omejeno največ na 30 otrok. Danes imajo razredi na Dunaju povprečno 34 učencev, kar pomeni, da je v nekaterih razredih manj kakor 30, v drugih pa zopet celo čez 40 učencev.
Kljub temu, da primanjkuje približno 600 učiteljskih oseb, čaka na službo od 2000 do 3000 mladih učiteljev, ki stradajo kruha ter so se njihovi ideali izpremenili v mržnjo, večkrat celo v obup.
AKADEMSKA IZOBRAZBA UČITELJSTVA V NEMČIJI OGROŽENA.
Takoj po svetovni vojni je postavilo nemško učiteljstvo zahtevo po uvedbi visokošolskega študija za učiteljstvo. Stremljenje učiteljstva so podpirali znani pedagogi, med njimi tudi šolski reformator prof. Kerschen-steiner.
2e 1. 1922. so posamezne dežele v Nemčiji sprejele posebne zakone, ki so predvidevali visokošolski študij za učiteljstvo in uvedle za učiteljstvo popolno akademsko izobrazbo.
Seveda je učiteljska izobrazba v Nemčiji v raznih deželah različna, vendar so dosegli vstop na univerzo povsod in danes, ko je minilo komaj 10 let, odkar je bila uvedena popolna akademska izobrazba za učiteljstvo, se je pojavilo ponovno stremljenje po nje ukinitvi. Vzroka temu stremljenju je iskati predvsem v precej š Irji redukciji vsega šolstva v Nemčiji in tej redukciji se ne bo mogla izogniti niti učiteljska akademska izobrazba.
Vsa nemška učiteljska udruženja, 7 po številu, so sklicala skupno zborovanje v Berlinu, kjer so zastopniki vseh kategorij učiteljstva govorili proti nameravani ukinitvi akk-demske učiteljske izobrazbe.
Resolucija, sprejeta na tem zborovanju, zahteva, naj ostane kljub gospodarski krizi učiteljska izobrazba neokrnjena.
PROTIVERSKA ŠOLA V MEHIKI.
Glavna prosvetna oblast v Verakrucu je izdala posebna navodila vsemu učiteljstvu glede protiverskega pouka. Izdelan je bil poseben načrt za vse razrede osnovne in ostalih šol. Vsebuje natančno snov protiverskega pouka, ki jo mora učitelj v dotičnem razredu predelati.
Mehika se je s to odredbo povsem približala ruski boljševiški šoli, ki sloni na popolni ateistični podlag:. O uspehih teh odredb glede uvedbe povsem ekstremnega ateističnega pouka v mehiške šole bo govorila bodočnost.
lakate vabila, letake
za predpustne in druge prireditve, za koncerte, igre, predavanja itd.
Vam izdela najhitreje, točno, lepo in poceni
UČITELJSKA TISKARNA
LJUBLJANA / FRANČIŠKANSKA ULICA 6
■
Avgust Agnola
LJUBLJANA
DUNAJSKA CESTA 10. : Telefon 2478.
■
Zaloga stekla, porcelana, kamenine, zrcal in šip. ■ Kompletne opreme za restavracije, hotele, gostilne, kavarne in bare ter za splošno gospodinjstvo. Luksuzni predmeti.
KDOR OGLAŠUJE TA NAPREDUJE!
Stanovska organizacija JUL
Iz društev:
Vabila:
= JUU — SRESKO DRUŠTVO MURSKA SOBOTA bo zborovalo v soboto dne 18. februarja 1933. v Sokolskem domu v Murski Soboti. Dnevni red: zapisnik zadnjega zborovanja, društvene zadeve, situacijsko poročilo tov. Dimnika, referat tov. Gabrijelčiča in Horvata. B. o problemu našega narodno-obrambnega dela, slučajnosti.
Pričetek ob 9. uri.
= JUU — SRESKO DRUŠTVO V ŠOŠTANJU bo zborovalo v soboto dne 18. feb. 1933. točno po prihodu vlaka ob pol 13. uri v Šoštanju. Poleg običajnih točk je na dnevnem redu predavanje g. profesorja Bro-darja iz Celja o »Olševski kulturi«. Predavanje bo ponazorjeno s skiopt. slikami.
JUU SRESKO DRUŠTVO MARIBOR MESTO bo zborovalo v sredo dne 16. februarja ob /49. uri na III. deški osnovni šoli v Mariboru, Ruška cesta. Na dnevnem redu so dopisi, stanovske zadeve, anketa sreskih društev z narodno obrambnimi društvi, predavanje tov. Hrena ter slučajnosti. Stanovska dolžnost zahteva, da se prav vsi člani udeležijo zborovanja, pazno zasledujejo delo organizacije ter sodelujejo pri društvenem delovanju.	Odbor.
►''.»rodila
JUU — SRESKO UČITELJSKO DRUŠTVO ZA MARIBOR-MESTO je zborovalo dne 14. dec. 1932. na I. deški osnovni šoli v Mariboru. Od 84 članov navzočih 61, to je 12%%. ^
Tov. predsednik otvori zborovanje, čestita tov. Samcu k imenovanju za preglednika šol in poudarja, da je današnje zborovanje namenjeno proslavi 70 letnice smrti Antona Martina Slomška. V dobro zamišljenem referatu je nato tov. Cvetko Ivan očrtal Slomškovo delo iz šolskih in nacionalnih vidikov. Tov. predsednik še doda nekaj posebnosti iz življenja Slomškovega.
Navzoči so soglasno sprejeli »Spomenico« predsedniškega zbora JUU v Mariboru z dne 6. novembra 1932., o kateri se je razvila živahna debata. Društvo izjavlja popolno zadovoljstvo in solidarnost s spomenico.
Sprejmejo se še sledeči sklepi:
1.	Sekcija naj izposluje, da se med šolskim letom ne nastavljajo učne osebe na mesta, kjer jih sploh ni.
2.	Kr. banska uprava v Ljubljani je izdala pod št. 640/3 z dne 22. novembra 1932. sledečo naredbo: »Ker krajevni šolski odbori nimajo proračunske možnosti za plačilo stanarin učiteljstvu, ki je na bolezenskem dopustu, bo počakati na določila pravilnika k zakonu o narodnih šolah«... Smo mnenja, da ta odlok nasprotuje določbi čl. 104. zakona o drž. uslužbencih. Po tem členu pripadajo vsakemu uradniku v slučaju obolelosti polni prejemki eno leto. Stanarina je del službenih prejemkov vsakega učitelja, zato mu ta tudi pritiče toliko časa kot ostali prejemki. Sekcijo prosimo, da pri kr. banski upravi izposluje, da ta odlok izpremenj, da bo v skladu z zgoraj navedenim čl. zakona. Učitelj, ki je pri svojem poklicnem delu obolel in potrebuje poleg vsakdanjih potrebščin še postrežbo — zdravnika in zdravil — porabi mnogo več, kakor zdrav, pa se mu prejemki znižajo. Ker teh slučajev obolelosti ni mnogo in tudi navadno ni za obolele suplentov, ne obremenjuje oboleli učitelj občinskih proračunov.
3.	Sekcija naj izposluje, da dobimo za plačanih 360 Din, katere so nam odtegovali
za »Nabavljalno zadrugo«, vsaj priznanice.
Tov. predsednik da še kratko pojasnilo o zidanju lesenih hišic za drž. nastavljence.
Tov. Alt poroča o novih učnih načrtih.
Tov. VVomer poda podrobno poročilo o gmotnem uspehu koncerta.
Tov. Hren, predsednik Učiteljskega doma poudarja, da so baš člani in članice našega društva s svojo veliko agilnostjo pripomogli, da je koncert v vsakem oziru tako sijajno uspel. Konča z besedami — »Najlepša vam hvala!«.
Womer, tajnik.
Hočevar, predsednik.
+ JUU SRESKO DRUŠTVO GORNJI GRAD je zborovalo 14. januarja 1933 v šoli na Rečici ob Savinji.
Navzočih 21 članov to je 54%.
Pozdravil nas je naš novi predsednik tovariš Avgust Rozman, šol. upravitelj v Šmart-nem ob Paki in prosil tovariše (-ice) za vsestransko pomoč. Če bomo pri zborovanjih složno in res tovariško sodelovali, bodo naša zborovanja plodonosna; kajti v slogi je moč. Vsi za enega, eden za vse bodi naše geslo.
Poleg drug h važnih stanovskih zadev, tako glede »Spomenice«, učiteljske stanarine in naturalnih stanovanj, stalnosti drž. urad-ništva in učiteljstva bi bilo tudi omeniti sledeče: BVvšemu predsedniku našega društva tov. Zorku Kotniku je poslala pismeno zahvalo za njegovo uspešno in požrtvovalno delo JUU sekcija za dravsko banovino v Ljubljani, kateri se tudi naše sresko društvo pridružuje in mu želi v novem društvu mnogo uspeha.
Na dnevnem redu je bil kot glavna točka »Novi učni načrt za osnovno šolo«.
Manjkal je tovarš nadzornik, ki se je opravičil z obilico dela, kakor tudi tov. Pe-trač, ki je radi bolezni izostal in tov. Greben-čeva. ki se je opravičila p smeno.
Ker pa šole še niso dobile učnih načrtov, se posamezniki niso mogli pripraviti, da bi podali svoje izpreminjevalne predloge. Poslalo se bo, kar se je na zborovanju sklenilo, sreskemu nadzorniku.
Več stvari, tako: glasovanje o pravnem konzulentu, vsakomesečnem zborovanju i. dr. se je odstavilo z dnevnega reda radi neudeležbe članstva.
Prihodnje zborovanje bo drugo soboto v marcu v Radmirju. Če bi se kaj predrugačilo, se bo pravočasno javilo.
Avgust Rozman, s. r. Iva L. Černe, s. r. predsednik.	tajnea.
MALI OGLAS
Mali oglasi, ki služijo v posredovalne in socialne namene občinstva, vsaka beseda 50 par. Najmanjši znesek Din 5*—
Vse vrste stolov,
tudi na obroke, dobite pri „Tovarni pohištva, d. z o. z., Poljčane"
Ne samo kot darilo,
temveč v vsakdanji rabi potrebujete; očala, barometre, toplomere, daljnoglede, mikroskope, foto-aparate itd., katere kupite najugodneje pri strokovnjaku
FR. P. ZAJEC, IzpraSan optik in urar LJUBLJANA, Stari trg 9
Velika zaloga raznih ur in zlatnine. Ceniki brezplačno
Še do 15. februarja 1933.
imate čas, da naročite naše knjižne zbirke s
50 do 75% popusta
Poslužite se te le^pe prilike, da izpopolnite šolske, društvene in svoje
knjižnice
Knjigarna Učiteljske tiskarne v Ljubljani
Proračun
Vsaka šola ima v svojem proračunu znesek za učila!
Kje imajo posebno pripravna učila? — Kje dobite učila za računstvo, čitanje, nazorni nauk, prirodopis, fiziko, kemijo, zemljepis, zgodovino in še za mnogo drugega? — Kje nudijo preprosta in zato najbolj pripravna učila za šolo?
Vse to Vam nudi:
UČITELJSKA TISKARNA - Oddelek za učila
LJUBLJANA, Frančiškanska ulica št. 6 — MARIBOR, Tyrševa ulica št. 44
_