Naše narodno prosvetno delo. Guspodarski tečaji. —pg Gospodarski tečaji. Majhno je število pijonirjev, ki delujejo na polju krnetijsko-nadaljevalnega šolstva. Lahko bi jih našteli na prste. Med nje spada tudi g. nadučitelj Božo R a 5 i 5. znan tudi po svojem drugem požrtvovalnem narodnem delu med belokranjskimi rojaki. V predzadnjem »Učit. Tov.« št. 16. nam poro5a pod zgornjim napisom o dveh uspelih tečajih. ki jih je priredil v Belikrajini, in sicer o gospodinjskem te5aju v G r i b 1 j a h iu o gospodarskem tečaju v A d 1 e š i č i h. Iz tega poročila povzamemo tudi podrobnejši p r o g r a m obeh te5ajev, ki bi po mnenju prireditelja lahko služila za zgled tudi drugini taklm tečajem po deželi. Izpremeniti bi jili bilo le v toliko, da >i bilo ustreženo krajevnim potrebam kmetijstva. Program za gospodarske tečaje, kakor ga je on sestavil, smatra prinerniui za vinorodne kraje, do5im bi bilo po drugih bolj živinorejskih krajih sprejeti v načrt tudi nekoliko pouka o živinoreji. Učne načrte za take te5aje lahko sestavljamo navsezadnje vsak po svoje, doklcr nimamo v teni pogledu nobenih merodajnih predpisov. Vendar treba, da se tudi v tem primeru držimo gotovih s m e r n i c pri tem pouku. Ne gre za to, koliko različnih pvedmetov se v takih tečajih obdeluje, ampak važno je, kaj se jemlje in kako se jemlje učiia tvarina, da dosežemo primeren uspeh. In v tem pogledu bi priporočal prirediteljem takih tečajev sledeče. Glavni smoter takiti te5ajev je, da dobi mladina malo več upogleda v praktični poklic k m e t i j s t v a. ki obstoji predvsem v p r o i z v a j a n j u r a s 11 i n i n ž i v a 1 i. Naš kmet jerastlinogojec iu ž i v i n or e j e c. Bolj primernega izraza kot proizvajalca rastlinskih pridelkov v tein trenotku niinam. To proizvajanje je treba kmetovalcu d v i g n i t i, da mu zasije boljša bodočnost. Če naj to doseže, je treba, da spozna glavne pogoje rastlinskega in živalskega življenja iu jih primerno upošteva v poljedelstvu in pri živinoreji, pa tudi pri vseh drugih panogali, kakor pri sadjarstvu. vinarstvu itd. Na ta lemelj je postaviti ves elementarni pouk našega kmetijstva v takih tečajih. da bo res kaj izdatnejšega uspelia. V mladini je treba vzbujati živo zanimanje za zvišanje dosedanjih pridelkov in za izboljšanje prirejkov. S tem bomo najvee dosegli. Zato pa spada v tak program kot temeljni pouk — n a j p o t r e b n e j š e /. n a n j e o r a s 11 i n s k e m ž i v l j e n j u . t. j. pouk oglavnih pogojih rastlinskega življenja in nekaj splošnega o rodovitosti kmetijs k i h r a s 11 i n. Ravno tako je pri v s e h takih tečajih potrebno, da se vzame najpotrebnejše o živalskem življenju, o pogojih boljšega uspevau j a i n boljše užitkanosnosti ali koristnosti. Prav v Belikrajini je treba živinorejo dvigniti, ker je vse bolj zaostala kakor ondotno vinogradništvo, ki se mu mladina lahko tudi pozneje priuči v posameznih detajlih. Tega pouka o živalstvu, ki je v najtesnejši zvezi s poklicem vsakega kmetovalca, tudi po vinorodnlh krajih, ni prezreti. ker je glavni temelj uspešnejšemu obratu našega kmetijstva, pa naj si bo v Belikrajini ali pa po drugih krajih naše dežele. Ves program kmetijsko-nadaljevalnih šol lahko krajšamo, to je res, toda b i stvenih to5k tega pouka tudi na krajših >gospodar_kih teeajih« ne smemo opuš5ati, ker so temeljne važnosti in takorekoč a b e c e d a vsega našega kmetijstva. V toliko treba, da popolnimo lete in enake programe za mladinske te5aje. Mladina se mora zavedati, zakaj ji je treba strokovnega pouka. Kakor hitro bo znala življenske potrebe rastlin in živali prav ceniti in prav presojati, pa bo stvari pomagano! Želeti je seveda tudi, da dobi mladina s takim nadaljevaln.in poukom saj toliko znanja, da bo znala s pridom čitati našega »Kmetovalca«. Kot 5imdalje nujnejša potreba za prirejanje takih te5ajev se pa kaže potreba po pripravni u 5 n i k n j i g i. Ko jo dobimo, se bo tud vprašanje kmetijsko - nadaljevalnih teeajev obrnilo na bolje. V. Rohrman, kmet. svet. Javne šolske Ijudske knjižnice. —pk Na Humu (trirazrednica) pošta Ormož ob Dravi zbira nadučitel.. Anton Porekar s pomočjo u5iteljstva šol. ljudsko knjižnico v spomin pedagoga in pisatelja Davorina Trstenjaka. Taista šteje .e nad 100 knjig. Najlepših (20 komadov) ie darovala Učiteljska tiskarna v Ljubljani, za katere ji gre posebna hvala. — Po odkritju spominske ploš5e» pokojnemu Davorinu se bode otvorila ta knjižnica in ?.a5ela delovati. — A. P. —pk Javne šolske knjižnice. Posoiilnica v »Narodnem domu« v_ Mariboju je darovala Javni šolski knjižnici v Radvanju 1000 Din podpore, s tem je dala klerikalnim deiiarnim zavodom lep vzgled laj bi tudi one podpirale prosvetno delo za naš narod, a kakor se je doslej izkazalo, nimajo za to niti smisla niti volje ter dokazujejo, da so tudi v dobrih delih .ristranski. Delo za soli odraslo mladino. —pšo (iornja Radgona —- Murska Sobota. Dne 3. in 4. maja t. 1. je uprizorila meščanska šola v Murski Soboti sijajno uspelo pravljično igro »V kraljestvu palčkov«. Uvakrat zaporedoma se je napolnila velika dvorana pri Dittrichu. Videlo se je, da so se dijaki uživeli v svoje vloge, igralo se je izborno. Naravnost presenetila pa je krasna scenerija. To igro bodo igralci uprizorili na dan izleta v Gornjo Radgono, v sredo ob 8. uri zve5er dne 28. t. m. Tudi tam si postavijo svoj impozantni oder. _'ovariši v okolici, ne zamudite te prilike. Dobiček ott igre se uporabi za izlet dijakov po Sloveniji. — X. —()šo Vojnik. Sokolska deca tukajšnje osnovne in meš5anske šole je uprizorila na Velikonočni ponedeljek, 21. aprila t. 1. mladinsko igro »Čtidežna roža« od tov. Frana Roša. Vodil je igro tov. Fran Burdian. Otroci so se potrudili in so posamezni igrali prav dobro. Petje je vodila tov. Mira Jankovičeva. Nato je bil telovadni nastop nioške dece z župnimi vajaini in »Konjicki«, katere je proizvajala ženska deca pod spretnim vodstvom gdč. Marice Špesove s spremljevanjem na glasovirju. lelovadili so dobro, posebno »Konjicki« so se ninogobrojnemu občinstvu prav dopadli. —pšo Iz Posavja. Dne 26. in 27. apri. la t. 1. je priredil »Podmladek Rdečega Križa« meščanske in osnovne šole v Krškem znano veselo igro s petjem in plesom: »Snegulčica in škratje«. V vsakem ozirti je bilo občinstvo iznenadeno. Igralci dobro iz\režbani, kostumi prvovrstni in oder vsem zahtevam odgovarjajoč. Vsi igralci so nam ugajali, a nad vse ljubko sta igrali V. Levstikova, učenka V. razr. osnovne šole in Danica Obidova, učenka II. razr. osnovne šole. Prva nam je predstavila Snegnlčieo. druga 1. skrateljca. Kako lepo sta se kretalj ti deklici na odru, in kako sta predstavljali ne ba§ lahko ulogo v krasnem izražanju! Meščanskošolski orkester, pod vodstvom ravnatelja g. Vutkoviča. ie sviral med odmori, pri petju in pri plesu ljubkili škrateljčkov zelo pohvalno. za kar je žel skoraj za vsako točko buren aplavz publike. Čestitamo! — Kuropatkin. Šolski odri in pevski zbori. —po Osnovna šola v Ribnici na Pohorju je priredila dne 30. marca 1924 v korist ubogim šolskim otrokom šolsko slavnost s sledečim sporedom: 1. Pozdrav (šolski voditelj). 2. Deklamacija »Slovenka« (petletna Otika Ladinek. — Pesem je bila prirejena kot pozdrav mladine). 3. Igra »Šivilja Klara«. 4. Deklamacije: a) Gangl: Domovini, b) Stritar: Oba junaka (nastop dveh učencev), c) Ant. Medved: Slovenska govorica, 5) M. Zopfova: Neodrešena domovina, d) Samec: Vetru, e) Anica: Domovini, f) O. Župan5i5: Slovo. 5. Petje: a) D. Jenko: Naprej, b) Fleištnan: Ljubezen do domovine, c) Sarafan tnastop dveh deklic), 5) Iv. Kiferle: Mati lepa, d) Fr. Hitler: Veselo srce (nastop otroškega zbora s plesoin štirih vil — z loki), e) D. Jenko: Pobratimija, f) F. S. Vilhar: Slovenec, Srb, Hrvat, g) V. A. Weber: Lovec (nastop otroškega zbora z loVcem v sredini), h) Iv. Kiferle: Koline. 6. Živa slika »Jugoslavija«. Dvorana je bila nabito polna domačega ob5instva iz vseli slojev, ki je z največjim zanimanjem občudovalo precizni nastop šolske mladine. Posebn( je presenetil naravnost krasen nastop vil ter šegavost palčkov. Živa slika »Jugoslavija« je napravila na občinstvo globok in presenetljiv vtis. Igra je imela tako velikanski nspeh, da želi ljudstvo, naj se ista ponovi. Moralnemu uspehu primeren e bil tudi gmoten uspeh, ki je donesel 3018.75 Din dohodkov ter 2568.75 Din čistega dobička. —po Že nekaj let po prevratu sino prirejali na iniproviziranein šolskem odru Dtroške igrice, ki so otrokom kakor odraslim zelo ugajale. — Ker pa imamo sedaj v Š t. J e r n e j u s t a 1 e n i z v e n šolski oder, se prirejajo odslej na tem odru letno mladinske igre. — 22. in 23. marca se je igrala »Pepelka« z najboljšim uspehoin in obilnim priznanjeni lavzočega malega in velikega občinstva. — Vsled dobrega uspeha sta neutrudljivi, leustrašeni naši tovarišici gdč. M. Povlova in Vida Kneislova se osičili in šle »gostovat« s svojim mladim ensembloni v bližnjo Kostanjevico, kjer so vsi želi vsled brezhibnega in sigurnega nastopa zasluženo pohvalo. — Kulise za to prireditev je naslikal naš tovariš Jos. Tavčar. Vsa 5ast mu!.Ne smemo pozabiti lepih kostumov nialčkov, ki sta jih takorekoč »iz nič« pripravile omenjeni tovarišici, ki jinia je bila v pomoč tov. gospa Lina Trostova in A. Šestova. — Gotovo ne bi vsega tega obešalj na veliki zvon javnosti, toda pri nas v !. t. Jernejii delati na izvenšolskem prosvetne.n polju, zato je pač treba železne volje. vztrajnosti, trdnih živcev in s r 5 n o s t i, ker naspro tovaiija menda ni nikjer lolikega, ko ravno pri nas. -t. —po Zalog pri Ljubljjani. Pod vod stvom učiteljice G. Drašček je priredila šolska mladina dne 6. aprila dramatično predstavo »Povodni mož« z dobritn uspehom. Pred igro so deklamovali učenci vseli razredov razne pesmi. Priredi tev je ugajala in donesla 204 Din šolski knjižnici. Glede ukradene tire se pridru žnjemo piscu poročila iz Limbuša. —po »Šolski otler« v Preddvoru. Dne 13. aprila 1924 se je vršila otvoritev »i.olskega odra« z mladinsko igro »Po vodni mož«. deklamacijami in petjem. Med odmori je sviral orkester na lok. Novi »Solski oder« je otvoril voditelj šo le g. Peter Jesili, ki je v vznešenih besedah povdaril pomen odra za niladino ter ga izročil javnosti. Zavediienm u5iteljstvu, ki je v kratkem času spravilo kvišku to kiillnrno stavbo, kakor tudi vsem onim, ki so pripomogli k temu kul.urne mu spomeniku, najlepša livala. — —t. —po Št. Ilj pri Turjaku. Naša šolska mladina je pod vodstvom učiteljice Minke Mithansove priredila dne 23. in 25. niarca t. 1. igro »Kralj Matjaž«. Cisti do biček 3000 Din od igre in sre5olova se porabi v prid šolarske knjižnice in revnim šolarjem. —po II. dekllška meščanska šola v Šiški je priredila v času od 21. do 25. marca šolsko predstavo v prid »Podmladka Rdečega Križa« z nastopnim vzporedom: 1. Uvod — deklamacije. 2. Kosi: »Letni 5asi« (dvo- in troglasne pesmi). 3. »Višja deklica« — igrokaz v treh dejanjili. Tri predstave so se vršile za šolsko mladino, dva pa za občinstvo. Obisk je bil jako dober, kar kaže čisti dobiček: 17.33 Din. Za ta znesek je na» kupil »Podmladek« revnim učenkam blago za perilo in obleke. —po Sv. Križ nad Mariborom. Tukajšnja obinejna šola je priredila na pustno nedeljo 1. marca 1924 na domačeni gledališkem odru šolarsko prireditev s sodelovanjem odrasle mladine in tnkajšnje finančne kontrole. Mili glasov.i pesmice »Bratje Slovenci srno«, sp prireditev otvorili. Temu je sledila deklamacija: »V pepelnični noči«. Razo5arala je pa gledalce igrica »Škrati in krojaček«. Nagajivi škrateljčki in njih ples in petje ob luninem svitu, so zbudili iz spanja sitnega vaškega krojačka. Kakor nialcki v vlogi škratov. istotako je krojač svojo vlogo prav dobro rešil. Obilo pustnega smeha pa je nudil »Zdravnikov strežnik«, odigran po odrasli mladini. Zaključila se je prireditev s pesmico »Veseli pevec«. Da je prireditev nad vse sijajno uspela, je k temu pripomoglo mariborsko gledališče s tem, da nam je izposodilo krasne kostume za škrate. Cisti dobi5ek se je uporabil za nakup šolskih potrebščin za revne šolarje. —po Cvenska šolska mladina je dne 4. t. m. priredila v šolskili prostorih Jos. Ribičiča mladinski igri »Mladje« iti »Škratje«. Vsi so rešili svoje uloge prav povoljno. — Obisk je bil ob slabem vremenu še zadovoljiv. Čisti dobi5ek se porabi delonia za izpopolnitev šolarske knjižnice. deloma se naloži kot fond za Šolski oder.