List 24.
Ali ni to čudno?
Večkrat smo v 55Novicaha že nagovarjali, naj bi se nabirale sadne peške, in kmetijska družba je ponudila že tudi lepo plačilo za bokal jabelčnih in hruševih pešk. In vendar jih ni skor nič dobila!
Sedaj ji piše ta in uni, naj mu pošlje sadnih pešk, — ali kako bo poslala , ker sama nič nima in jih tudi nikjer dobiti ne more. Na Dunaji ali v kakem drugem velikem mestu so že se m en a rji, ki prodajajo tudi sadne peške,— ali se pa moremo zanesti, da bomo za dragi dnar pešk sirovega (frišnega), popolnoma zrelega, zdravega in ne suhega, sparjenega, piškavega sadja dobili?
Od več strani slišimo, da se napravljajo drevesnice, ali se pa skerbi tudi za nabero dobrih pešk? Kdor si želi drevesnico (vertno šolo) napraviti in nima divjakov za njo, naj ob pravem času že skerbi za peške, da se mu nazaduje ne bo taka godila, da bo imel prostor za drevesnico, semena pa nič.
Iz tega samega, da se težko dobi pri nas dosti in dobrih sadnih pešk pa tudi košic, se očitno vidi, kako zane-
94
marjena je bila nekdaj sadjoreja v naših krajih. Od roda do roda je sla ta nečimernost, da na nabiranje pešk nekdaj noben kmetišk gospodar, noben grajšak, noben učitelj po kmetih ni mislil — in zato je dan današnji tako težko, to nabiranje povsod vpeljati. Ko bi se bil kdo nekdaj s tem pečal, bi ga bili morebiti še zasmehovali, kakor so se norca delali iz prebivavcov Krajnskega mesta, da so dajali po svojih otrocih po cestah in ulicah gnoj pobirati, namesto da bi jih bili hvalili za pridne posnemovavce per-vih kmetiških gospodarjev — Belgijanov. Dan današnji se nobeden več ne smeja ljudem, ki gnoj pobirajo po potih, — prav bi pa bilo, da bi tudi ob času zrelega sadja prav pogostoma nahajali mladino pa tudi stare babice in dedce nabirajoče sadne peške.
Ker vemo, da žlahnejši ko je sad, slabeje in manj je-drate so njegove peške , tedaj manj pripravne za setev iu rast, — in je tedaj dosti bolje peške iz pustega (toda zrelega J kakor iz žlahnega sadja sejati, se lahko dosti pešk iu  košic nabere.  —
Prisilile so nas k temu spisu obile naročila, ki jih je kmetijska družba te dni od več strani dobila, pa jim vstreči ne more,  ker sama nič nima.
Naj bi ne bile te verstice glas upijočega v pušavi za letošnje leto! Naj bi vsak po svoji poti naganjal ljudi, mlade in stare, da bi nabirali peške, ker mili Bog tudi pešk ni zato vstvaril, da bi jih le z nogami teptali. Z vsako poteptano dobro peško nam gre sadno drevesce v zgubo, ktero   —  pozneje cepljeno — bi nam donašalo   dosti sadja.
>Saj  to naj pomislimo!