384
Beseda živinorejcem.
V Goriškem „Gosp. Listu" je priobčil učeni gosp. profesor Po vse opomin tamošnim živinorejcem, ki so prejeli z državno subvencijo nakupljenih bikov žlahnih plemen. Ker je ta „beseda" tudi prav „beseda" vsem našim gospodarjem na Slovenskem, naj jo naznanimo tudi njim, ker se popolno vjema s tem, kar dr. Blei-weis uči v svoji knjigi: „umna živinoreja". Tako-ie se glasi:
Zopet je nase c. kr. kmetijsko društvo po deželi lepo število plemenskih bikov žlahnega plemena razdelilo gotovo z iskreno željo, da bi s tem povzdignilo ter »boljšalo našo domačo govedorejo. Vse to pa bomo dosegli, če bodo naši gospodarji-živinorejci tudi to svoje storili. I kaj ni dovolj, da je bik žlahne krvi? Ne, ne; on sam ne bo še požlahnil živine. Le preveč je še med živinorejci razširjeno mnenje, da, če dobimo žlahnega bika v deželo, je že vse storjeno, da b v kratkem prerodi vsa živina in da bomo kmalu kovali cekine iz zboljšzne živine. A varamo se; vse r.iorsi sodelovati, potem je ubrano na pr. petje; tako tudi pri živinoreji. Bik mora biti sposoben, pa tudi krava mora biti sposobna za pleme in gospodar mora bti sposoben za živinorejca, to je, on mora ljubiti živino, ji pridno streči z dobro in obilno klajo in privoščiti ji zdrav, zračen in snažen hlev. Le ko se vse to vjema, smemo pričakovati boljše živine.
Kaj je živina za gospodarja posebno v teh za kmetovalce obupljivih osodepolnih časih , ni mi treba poudarjati. Edina zaslomba njegova je, katera ga še drži in podpira, da se ne zgrudi pod bremenom davkov in dolgov. Zato sledite dragi dragi gospodarji mojim sledečim nasvetom. Ako ste dobili v deželo ali v svojo občino lepega žlahnega bika, prevdarite, da tudi dosti odvisi lepo mlado od krave; izberite toraj le najboljšo domačo^ kravo in jo pustite k plemenu z žlahnim juncem.    Ce   nimate   v svojem   lastnem hlevu nobene spo-
sobne krave, prodajte stare skorje in priložite par de-setakov, da kupite drugo boljšo za pleme dobro kravo, in Če se tudi za par desetakov zadolžiti imate , nič ne de, ker novi zarod bo dober in vam kmalu obilno povrnil tako , da bodete kmalu znebili se malega dolga, katerega ste napravili z namenom za izboljšanje živine. Le tako bodete istinito dobili dobiček po žlahnem biku. Plemenite staro škatljo, katera je majhna, grdega života in slabe mlečnosti, z najlepšim juncem, imeli bodete vendar le mladiče,  ki bodo revni in slabotni.
Naj si zapomni vsak živinorejec sledeče znanstvene in po skušnjah utemeljeno zlato vodilo: veliko je ležeče na dobrem juncu, pa nič manj na dobri kravi. Po biku razvija se prednji del života posebno glava, po kravi zadnji del, velikost in posebno znotranje lastnosti, na pr. mlečnost. To vidimo najjasneje na muli, katera je storjena od kobile, ki je bila oplemenena z oslom. Glavo ima oslovsko, velikost pa konjsko — po kobili.
Zbirajmo tedaj prav vestno in natančno krave za pleme, bodimo v presojevanji jako ostri, vsako napako moramo zapaziti in če se prepričamo, da od take krave ni pričakovati lepega zaroda, zavržimo, izključimo jo od plemena. Res je lahko svetovati, pa težko storiti, ker za tako staro klevso bomo malo skupili, za dobro pa morali veliko dati. Vendar ne morem drugega kakor ponoviti poprejšnji nasvet. Ce bi gospodar za vsako stvar tako dobro založil denar kakor za to, da kupi lepo dobro kravo za pleme, gotovo bi bilo bolje za gospodarje. Ta denar ni zavržen, je najplodniši zaklad* Res je, da moremo z žlahnim bikom po „križem ple menjenji" našo domačo živino požlahniti, a le, če stanovitno plemenimo vedao, najboljšo z najboljšo živino od rodu do rodii. Se le v petem rodu postaja živina blizo popolnoma požlahnena, kakor znanstvene skušnje dokazujejo. V prvem rodu dobimo že pot žlahne krvi, v drugem 3/4, v tretjem polovico četrte četrtine, v četrtem zopet polovico od druge polovice ostale četrtine in v petem rodu premaga popolnoma žlahna kri bika.
Poglejmo le v sosedno deželo Koroško, kjer sedaj po tako lepih ceoab razprodajajo govejo živino, na pr. mladega bika (od i —l1/^ leta starosti) za 120 do 180 gold., kravo mlado 3—4letno za 150 goldv In pri nas? Take cene so neznane in neverjetne! Se le ko so jih iskreni prijatelji, razumni kmetijski možje podučili o glavnih vodilih umne živinoreje, se le potem, ko so skrbno izbirali za pleme vedno najlepšo in najboljšo živino in jo plemenili z najlepšo in najboljšo ter stanovitno od rodu do rodu in tudi svojo živino skrbno od-gojevaii, jo dobro in umno krmili, so dospeli do te žlahne živine.