Uto VI
PHIHDHSKI DHEVHIK
GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE
Ste v. 269 (1660)
Poštnina
plačana
gotovini
TRST, torek 28. novembra 1950
Cena 15 lir
Spedizione in abbon. post. I
- 1EDEUJSKE konference komunistične partije tržaškega ozemlja
Za ustvarjenje pogojev, mogli sami odločati o
da bodo Tržačani svoji bodočnosti
in s tem prispevati k sporazumni rešitvi vseh spornih vprašanj med FLRJ in Italijo
krinknv^^OVne mr^ozic.e jnoramo zopet združiti v še silnejšo demokratično in socialistično fronto kot je bila pred zločinsko resolucijo Kominforma in raz-vasi in t^b-1 n]e?ovo lzdaia!sk° Politiko; obnoviti moramo razredne sindikate, učvrstiti slovansko-italijansko bratstvo, enotnost delovnega ljudstva mesta in xoko ustvarjati najširšo antifašistično fronto proti italijanski šovinistični in imperialistični reakciji ter za demokratično rešitev tržaškega vprašanja
mai. ',°r?ni na stadionu «Prvi J** Je vršila v nedeljo ob Komuni/?	številnih delegatov
oS,"	*tartiJe	za Tržaško
conn a	jst{a konferenca za
Dreds£	Navz°či so bili tudi
ia in j Kp Istrskega okrož-Srng* Sostje. Za predsedni. na	za	katero je bila ste-
b, “krašena z rdečo zastavo, silami Marksa, Engelsa in Lenina Snanisom ((PROLETARCI VSEH ?ai, združite sei» — so ‘”Mli svoja mesta člani izvršil-"'«a komiteja KP STO z gene-5S51® sekretarjem tov. BRANAM BABIČEM na čelu. Navzo-Sje pozdravil tov. GIORDANO JvRTA, organizacijski sekretar
Če SC
'n predložil dnevni red, ki je ka *°Slasno sprejet. Glavna toč-flnevnega reda je bilo poro-
ki
v imenu okrožnega komiteja KP za Istrsko okrožje in vseh partijskih organizacij okrožja. Diskusije o poročilu tov. Babiča pa so se udeležili tov.: BORIS MRAK. TINE LIPOVEC, ANTON UKMAR BORTOLO PETRONIO, DUŠAN HREŠČAK, EUGENIO LAURENTI, BORIS RACE in drugi. Vsebino diskusije bomo objavljali v našem dnevniku v teku tega tedna.
Po diskusiji je bila sprejeta sledeča resolucija:
RESOLUCIJA
Partijska konferenca za področje A Tržaškega ozemlja,
Se Je vršila dne 26. novembra 1950., je po poročilu o splošni “nanji in notranji politični situaciji ter obširni diskusiji, Prejela naslednjo
resolucijo:
Ugotavljajoč dejstvo, da mirovna pogodba ni rešila trža-ega vprašanja, katero je predmet reakcionarnim krogom e esii za njihovo mešetarjenje in politične špekulacije na ško-lovn ki'? Prebivalstva, izjavlja, da se mora tržaško de-čiii t°p7(j u boriti za ustvarjenje pogojev, ki bodo omogo-in * mu Prebivalstvu, da samo odloča o svoji bodočnosti te t f Prispeva k sporazumni rešitvi vseh spornih vprašanj r,, utrjevanju prijateljstva med narodi dveh sosednih držav Jugoslavije in Italije.
Pogoji za takšno uspešno borbo obstajajo v težnji tržaškega delovnega ljudstva za mir, napredek in demokracijo, za oakopravnost med tu živečimi narodnostnimi skupina-“P. kakor tudi v splošnem razvoju in krepitvi demokratičnih sil v svetu. Kljub izdajstvu nad naprednimi demoničnimi silami in socializmom od strani kontrarevolucio-amega vodstva Sovjetske zveze te sile v svetu neprestano ^tejo, se razvijajo in krepijo. Veličastne zmage narodno-j v°bodiinih gibanj v teku druge svetovne vojne in po vojni, Rajanje novih samostojnih in neodvisnih držav, ob nepre-"lanera rušenju kolonialnega imperialističnega sistema, ne-J^tana krepitev miroljubnih sil in borbe proti vojnohujskaški ®®litiki ter politiki zasužnjevanja narodov od strani reakcio-r^uih imperialističnih krogov, težnja za neodvisnost in ena-bpravnosjt narodov, krepitev OZN kot mednarodnega organa ®Urn in sodelovanja narodov ter mirnega reševanja vseh med-.jjibdmh sporov in vprašanj, ves ta razvoj, ki se vrši objek-j'n° na liniji borbe za socializem, c*ncs sil v svetu v korist napredka,
"ftna.
Proti temu razvoju je kapitalizem kot sistem vedno bolj J*®očen, on se danes relativno krepi le v borbi proti impe-«istični zunanji politiki Sovjetske zveze in v kolikor to zu->Jo imperialistično politiko Sovjetske zveze uspeva pred
čilo tov. Branka Babiča, iz kate- kcnlikta. Proti tej nevarnosti je potrebno, da se združijo vse
rega objavljamo danes le glavne misli. (Celotno besedilo tega poročila bomo objavili v četrtek v naši ((TEDENSKI PRILOGI«),
Po tem poročilu je pozdravil konferenco tov.'JULIJ BELTRAM
je odločilno demokracije
spremenil in socia-
Jožicami istovetiti s socialistično politiko. V svoji notranjosti J' Pa vedno bolj v razkroju in prisiljen zatekati se k reformam ! koncesijam pred naraščajočim pritiskom in zahtevam de-^ "ih množic, kar povečuje še bolj njegova notranja nasprotja J^Pešuje socialistični razvoj v svetu, tiu n°tranjem razvoju Sovjetske zveze je prišlo od stagna-v d -Socializma in pretvarjanja ekonomske strukture države sk. avai kapitalizem ter do formiranja državno-birokrat-•lud *cas*e’ ki se je parazitsko usedla na hrbet delovnemu ujStvu Sovjetske zveze. Ekonomske osnove te birokratske U5® so ravno v državno-kapltalističnem ustroju Sovjetske Prod^- Ta ^voj nujno vodi do zaviranja daljnjega razvoja VjA^jrtivnih sil in do vedno večjih notranjih nasprotij v So-ki zvezi, ki jih ta birokratska kasta skuša reševati v ^Panzionistični in imperialistični zunanji politiki. T*a j'r°kratska kasta je torej nosilec današnje vojnohujskaške in kabalistične politike Sovjetske zveze. Ta politika predstavlja nes neposredno nevarnost tretjega svetovnega vojnega
resnično miroljubne sile in tako preprečijo novo svetovno katastrofo.
Negacijo sedanjega stanja v Sovjetski zvezi predstavlja socialistični razvoj nove socialistične Jugoslavije posebno v njeni borbi proti birokraciji, za decentralizacijo in socialistično demokracijo ter v delavskih svetih in upravnih odborih, s katerimi delavci sprejemajo v lastne roke upravo podjetij in sodelujejo pri razdeljevanju viška svojega dela in proizvodov. Upor socialistične Jugoslavije proti nasilni osvajalni politiki Kominforma, na čelu s Sovjetsko zvezo je upor vseh resnično revolucionarnih sil v svetu in zgodovinski prispevek k dalj njemu razvoju socializma.
Naša naloga je odločno razkrinkavati izdajalsko politiko Sovjetske zveze in Kominforma in pojasnjevati delovnim množicam vzroke tega izdajstva, prikazujoč obenem notranji socialistični razvoj nove socialistične Jugoslavije.
V področju cone A Tržaškega ozemlja mora naša Partija povesti odločen boj za tiste delovne množice, ki so se ob izdajalski resoluciji Kominforma trenutno zmedle, izgubile perspektivo borbe za socializem in postale žrtev reakcionarne politike. Te delovne množice, ki objektivno predstavljajo dejanske sile socializma pri nas, moraimo zopet združiti v še silnejšo demokratično in socialistično fronto, kot je bila pred zločinsko resolucijo Kominforma.
V ta namen je potrebno neprestano krepiti naše nfnožične organizacije. Posebno važna je obnovitev Enotnih razrednih sindikatov. Potrebno je ponovno učvrstiti slovansko-italijansko bratstvo, enotnost delovnega ljudstva mesta in vasi in tako ustvarjati najširšo antifašistično fronto v borbi proti italijanski šovinistični in imperialistični ter ostali reakciji ter za pravilno in demokratično rešitev tržaškega vprašanja.
V okviru te borbe je potrebno boriti se za vsakodnevna konkretna vprašanja in njihovo rešitev v korist delovnih množic, in sicer:
za nacionalno enakopravnost zatiranega slovenskega' življa na vseh področjih javnega življenja (šolstva, jezika, kulture, na političnem, ekonomskem polju itd.):
Za čimvečje sodelovanje delovnih ljudskih množic pri oblasti in za splošno demokratizacijo vse javne uprave;
za gradnjo novih stanovanj in končno rešitev težke stanovanjske krize;
za odpravo brezposelnosti in izboljšanje ekonomskih pogojev vsega delavstva;
za zaščito malega in srednjega kmeta; za progresivno obdavčenje in razdelitev davčnih bremen; za splošno obnovo in poživitev vsega našega gospodarstva. Pripraviti je treba naše ljudske množice na volivno bitko v zvezi z bodočimi upravnimi volitvami,
V največji meri pa je treba za bližnje naloge usposobiti našo Partijo. Odpraviti je treba razne napake in slabosti v naši Partiji. Boriti se za to, da bo naša Partija ideološko in politično na višini, da bo pravilno izvrševala svojo funkcijo vodilnega odreda proletariata in vsega delovnega ljudstva, da se bo znala povezati z naprednimi ljudskimi množicami preko vseh oblik naših množičnih organizacij, da ne bo sektaška v odnosu do množic in do komunistov, ki se vračajo razočarani nad politiko Kominforma in zasedajo zopet svoja prejšnja borbena mesta, da se bo odločno borila proti vsakemu birokratič-nemu gledanju in delu v odnosu do množic, da'bo v največji meri gojila partijnost v naših kadrih, tako da bo sposobna obvladati vse težkoče in premagati vse ovire, ki se bodo pojav. Ijale v njenem delu im borbi za težnje ljudskih množic in za zmago demokracije in socializma.
Poročilo	tov.	B
Tov. Branko Babič je v svojem obširnem poročilu o političnem položaju pri nas in v svetu ter o bodočih nalogah Komunistične partije za Tržaško ozemlje najprej ugotovil, da tržaško vprašanje še vedno ni rešeno. Poudaril je, da služi ono reakcionarnim silam zlasti tujim, kot sredstvo za ustvarjanje novih sporov, služi jim za nova mešetarjenja in politične špekulacije v škodo tržaškega prebivalstva. Omenil je, da so glede tržaškega vprašanja odgovorne velesile, ki so se bile sporazumele glede kompromisne rešitve tržaškega vprašanja, vodile takšno politiko, ki je preprečevala kakršno uresničenje določb mirovne pogodbe. Angloameriška vojaška uprava Pa je v coni A vodila politiko vključevanja cone A v administrativno politični in gospodarski državni sistem Italije, kar je bilo končno izvr. šeno z znanimi gospodarsko finančni sporazumi v marcu 1948. med ZVU in italijansko vlado.
Nato je ZVU postopoma izro. Čevala oblast v roke šovinistični in teroristični italijanski reakciji s čimer je izbruhnil na dan v vsej svoji brutalnosti italijanski šovinizem in iredentizem, tako da predstavlja danes v tem delu Evrope glavni element neredov in vojnega hujskaštva ter nevarnost za bodoče spopade. Takšna politika je bila končno kronana z znano tristransko izjavo o priklju-
čitvi Tržaškega ozemlja k Italiji.
Ko*ie govoril o odnosu vlade Sovjetske zveze dp tržaškega vprašanja je tov. Babič poudaril, da je takšno politiko za-padnih velesil sovjetska vlada izkoriščala za svoje propagandistične namene v cilju okrepitve svojih pozicij v kakšnem drugem mednarodnem sektorju. Tudi danes vlada SZ izkorišča tržaško vprašanje v borbi proti socialistični Jugoslaviji. Tov. Babič je dejal, da spri. čo takšnega stanja lahko zaključimo sledeče:
«1. Tržaško ozemlje, kakršno je bilo določeno z mirovno pogodbo, ni bilo nikdar vzpostavljeno; 2. sile, ki so se bile sporazumele za takšno kompromisno rešitev tržaškega vprašanja niso nikoli resno mislile o njegovem uresničenju; 3. Tržaško ozemlje nima zlasti v sedanjem mednarodnem položaju nobenih pogojev, da bi se vzpostavilo v duhu mirovne pogodbe.
O tem nam jasno govori tristranska izjava.*Ta izjava, ki je imela namen vplivati na volitve v Trstu, je politično likvidirala STO in dokazala da STO služi reakcionarnim krogom velikih sil samo za njihove po. litične špekulacije«.
Tov. Babič je nato poudaril, da nam to ugotovitev potrjuje tud; politika Kominforma oziroma politika vlade SZ do Jugoslavije. Kominformistično vodstvo Komunistične partije Italije se je glede trfeškega
Delegacija LR Kitajske navzoča jia seli VS in političnega odbora OZH
^,l dnevnem red« Varnostnega sveta je korejsko vprašanje in vpra-ftije Formoze - Kitajski delegat napoveduje dva doiga govora
iELaKE
SUCCESS. 27. - Pred-
fchMi i LR Kitajske so danes
Ok
Clkrat prišli v dvorano Var-
iuZae8a sveta. Sejo je otvoril ^eb|	i	delegat	dr. Aleš
'Uvn1"’ ki iavil’ da P0"
} na dnevni red korejsko V,skupno s «pritožbo ta oborožena invazije For-V. e“- Poudaril je, da sta obe y?nii povezan; ne samo t.01 njune narave, pač pa ti. V mislili vseh prizadetih, lika ljudska republika, je harii Bebler, je bila povab-„ a naj pošlje predstavnika, opravljajo o obeh vprašanj ^ ti predstavniki so da-
feietski delegat Malik je ugovarjal vključitvi o-Ptal ;a^ani na dnevni red.
le, da hoče Bebler zopet
H.
fen.1 vPrašanje Mac Arthurjevi j-.Poročila, o katerem je "hje ai®ka odklonila razprav-
?te(J?3er je odgovoril, da bi Predlog omogočil pre-ter bi
razn® težkoče
'ijih ” Kitajske o obeh vpra-A ' Kl se nanjo nanašata.
84 J^ški delegat je bil tudi bonja in je prečital ne-D del-e zadnjega Maliko-bal vo.ra, v katerem je ta
do tega, da se sliši rt r\hph vora-
da
— ((kitajsko ljudstvo korejskemu, da odbije trle j.-,1 napad«, kar da doka-kfteij ^Ako vmešavanje na •0<W Britanski delegat Austinove izjave.
J e
Po polurnem razpravljanju o postopku je Varnostni svet s 7 glasovi proti enemu in tremi vzdržanimi zavrnil sovjetski predlog, naj se korejsko vprašanje briše z dnevnega reda. S tem sta bili obe točki dnevnega teda sprejeti. Zaradi navzočnosti delegacije LR Kitajske V Varnostnem svetu in pred političnim odborom je bilo danes manj zanimanja za delo posameznih odborov* ki so kljub temu nadaljevali seje, da zaključijo delo pravočasno, ker se bo zasedanje glavne skupščine zaključilo decembra.
Voditelj delegacije LR Kitajske je tedaj zaprosil za besedo, predsednik pa ga je opozoril, da je prvi na seznamu govornikov ameriški delegat. Malik pa je protestiral in dejal, da imajo predstavniki držav, ki predložijo kak protest, pravico govoriti prvi. Seja se je odložila na jutri, ne da bi bili prej kaj sklenili o tem.
Voditelj LR Kitajske je izjavil, da bo pred Varnostnim svetom govoril sedem ur.
LAKE SUCCESS, 27. — Na dnevnem redu današnje seje političnega odbora je bil sovjetski protest «zaradi napada ZDA na Kitajsko«. V začetku seje niso še bili navzoči predstavniki LR Kitajske.
Prvi je govoril Višinski, ki je dejal, da so ZDA spremenile otok Formozo v ameriška pomorska oporišča ter da so podredile otok iri njegove te-
ritorialne vode, kakor da bi šlo za zavojevano področje. Poudaril je nadalje, da je Formoza sestavni del Kitajske. Končno je še poudaril, da ZDA in druge države imenujejo otok z japonskim imenom, in dejal, da ga bo on imenoval s kitajskim imenom Taiwan.
Dalje je Višinski očital OZN
sodelovanje s Cangkajškom in je dejal, da ameriške izjave, da hočejo ((nevtralizirati« Formozo pomenijo, kakor da se ZDA še nadalje vmešavajo v kitajsko državljansko vojno. Dogodki na Koreji pa so provokacija, ki naj opraviči nadaljnji napad na Kitajsko, je dejal Višinski
Približno eno uro po začetku seje je prišla v dvorano kitajska delegacija, ki se je usedla k mizi z napisom: ((Ljudska republika Kitajska«. Višinski je izrekel dobrodošlico ((predstavnikom zakonite kitajske vlade« in ji želel uspeha. Predlagal je nato v imenu svoje delegacije načrt resolucije, s katero zahteva, naj glavna skupščina obsodi invazijo Formoze po ZDA in blokado otoka po VII. ameriški floti, ki preprečuje zakoniti kitajski vladi, da bi vzela v posest to ozemlje. Dalje zahteva resolucija, naj Varnostni svet podvzame potrebne ukrepe, da napravi konec temu položaju.
Za Višinskim je govoril a-meriški delegat Dulles, ki je
dejal, da skuša Sovjetska zveza na vse načine ((pripraviti kitajsko ljudstvo, da bi sovražilo in se po možnosti borilo proti ZDA«. Obtožil je Sovjetsko zvezo, da «skuša uničiti zgodovinsko prijateljstvo med kitajskim in ameriškim ljudstvom«. Dejal je nato, da je na Formozi samo 44 Američanov, od katerih 19 funkcionarjev in vojakov dodeljenih ameriški diplomatski misiji. Zavrnil je tudi obtožbo o blokadi Formoze in ponovil, da ZDA nimajo ozemeljskih zahtev do Formoze, pač pa da imajo kot podpisnice listine o japonski predaji pravico izraziti svoje mnenje o dokončni usodi tega o-zemlja. Govoril je nato o a-meriškem bombardiranju ob kitajsko-korejski meji in dejal, da je šlo samo za bombardiranje mostov na tej meji.
Pred zaključkom seje je Višinski pripomnil, da je Dulles priznal, da so ameriška letala letela nad kitajskim ozemljem.
Pozneje je voditelj kitajske delegacije izjavil, da bo govoril približno dve uri, ko ga bodo povabili, da obrazloži stališče svoje vlade. V dvorani političnega odbora je bil edini, ki se je približal kitajski delegaciji, Jugoslovan dr. Dragan Protič kot prvi ravnaU-j poslovnega oddelka Varnostnega sveta Seja je bila odložena na jutri.
vprašanja združilS z ostalo imperialistično italijansko reakcijo in zahteva obrambo tako imenovanega italianissimega STO m njegovo priključitev k: «materi domovini Italiji«. Tržaška podružnica Kominforma je v bistvu na istem stališču le
Citatelji!
Opozarjamo naše čitate-lje, da bomo V JUTRIŠNJI ŠTEVILKI našega dnevnika objavili celotno besedilo važne in zanimive IZJAVE biv, ministra za finance vlade FLRJ SRETENA ZUJO-VICA,
* * *
V »TEDENSKI PRILOGI PRIMORSKEGA DNEVNIKA«, ki bo izšla v ČETRTEK, pa bomo objavili celotno POROČILO TOV. BRANKA BABICA na konferenci KP STO v nedeljo 26. t. m. — Govore posameznih udeležencev diskusije na partijski konferenci pa bomo objavili postopoma med tednom.
da se ne more odkrito izražati pred tržaškimi delovnimi množicami iz razumljivih razlogov, ker bi jim bila na ta način omejena možnost varanja ljudskih množic. Zaradi tega se rajši poslužujejo z znano de-magoško formulo ° «boljši rešitvi« s tem, da zahtevajo pred to rešitvijo še imenovanje guvernerja, kar je seveda izračunano na propagandistični učinek, ko vendar vlada SZ zelo dobro ve, da to ni izvedljivo posebno danes, za kar je odgovorna tudi ona sama. Istočasno pa, se razume, pomeni kakšna poteza vlade SZ indirektno podporo tržaškim ko-minformistom y njihovi zahtevi po «boljši rešitvi« tržaškega vprašanja.	-	•>
Kdor danes V svojem političnem delovanju uporablja geslo o imenovanju guvernerja, ne zna pravilno oceniti sedanjega političnega položaja ali pa skriva pod to parolo množicam svoje resnične namene, kar delajo kominformisti ali pa v svojem sovraštvu do nove socialistične Jugoslavije ne vidi, da kominformistom naseda in z njimi vred vsej šovinistični italijanski reakciji. Eni in drugi pa, zavestno ali nezavestno, ustvarjajo pogoje italijanski imperialistični reakciji, da bi s svoio grabežljivo roko pograbila Tržaško ozemlje. In ko bi italijanski imperialisti izvršili svoj načrt bi ustvarili v Trstu svoje šovinistično in vojnohujskaško gnezdo, ki bi bilo hujše od današnjega jn s tem odskočno desko za bodoče napade proti so. cialistični Jugoslaviji in proti vsemu Balkanu. Tov. Babič je poudaril:
«2e vsa dosedanja praksa takšne politike v Trstu in na Goriškem dOkazuje vse to na najbolj jasen način. Šovinistični napadi proti slovenskemu prebivalstvu, bombni atentati na sdoven.sk e ustanove in osebe, kratenje nacionalnih pra/vic Slovencem, vse mogoče šovinistične in iredentistične manifestacije in celo demonstrativne vojaške parade, ne morejo na noben način koristiti politik; miru in dobrih sosedskih odnosov, temveč lahko samo ustvarjajo ozračje napetost] in sovražnosti ter pogoje za bo-
doče spopade. Vedno večje kričanje, s katerim zahtevajo Pulj, Reko, Zadar, Dalmacijo itd,, predstavlja jasen opomin, da takšna politika lahko vodi samo y vojno. Hkrati pa nima takšna politika r.-ičesar skupnega z interesi italijanskega ljudstva in je to ljudstvo zato tudi ne more odobravati.«
Na teh pozicijah so danes tudi kominformisti pri KPI in njeni tržaški agenciji, s čimer je italijanski imperializem dobil rjove zaveznike za svojo hujskaško razbojniško politiko.
Pri tem je tovariš Babič citiral izjavo KPI od 14. septembra t. 1., ki pravi: «Ako obstaja neka država, s katerp je možen zunanjepolitični spopad, je to samo Jugoslavija«. Takšno stališče pomeni pač 'direktni poziv italijanski imperialistični reakciji na vojno proti Jugoslaviji.
Ko je govoril o paroli tržaških kominforvnistov glede «bodjše rešitve?) je tov. Babič dejal, da je Vidalijeva kominfor-mistična frakcija tej paroli dodala še zahtevo o nekakšni komisiji Varnostnega sveta, ki naj bi prevzela zaupno upravo na Tržaškem ozemlju in nato izvršila referendum. To zahtevajo tudi razni CLN in drugi predstavniki italijanske šovinistične reakcije glede priključitve Trsta k Italiji. Ta referendum bi bil seveda «za obrambo italijanstva Trsta in vsega STO« in za zahtevo po priključitvi k Italiji.
«Na podlagi vseh teh ugotovitev — je poudaril tov. Babič — je pravilna politika glede tržaškega vprašanja le poli. tika borbe za ustvarjanje pogojev, v katerih tržaško prebivalstvo lahko odloča P svoji bodočnosti neodvisno in brez pritiska od zunaj. Ta politika obstaja v ustvarjenju pogojev v katerih bodo zajamčena načela narodnostne enakopravnosti, ko bo premagan nacionalni šovinizem, ko bo delovno ljudstvo imelo možnost, da u-pravlja in rešuje neodvisno svoje vsakdanje probleme v svojem interesu, ne pa v interesu drugih, ko bo ljudstvo gospodar y svoji hišb>.
Nujna je torej borba za neodvisnost, enakopravnost in bratsko sožitje med narodi za sporazumno in mirno rešitev vseh mednarodnih sporov. Le v okviru te borbe bo mogoča pravična in demokratična rešitev tržaškega vprašanja.
Ko je tov. Babič govoril o notranjih in zunanjih objektivnih pogojih za takšno borbo in za njeno zmago, je dejal, da kot povsod na svetu, obstajajo tudi pri nas takšni objektivni pogoji, ki jih gojijo zlasti vsi delavci in vsi narodi ko zahtevajo izboljšanje svojih življenjskih pogojev proti izkoriščanju, ko se borijo za neodvisnost in narodnostno enakopravnost ter za bratsko in mirno sožitje med narodi. Subjektivni činitelj pa je pri nas demokratično in napredno delavsko gibanje pod vodstvom najnaprednejšega in najborbenejšega odreda tega gibanja:	naše Komunistične
partije, ki je izraz teh zahtev delavskih množic.
* * *
Nato je tov. Babič obširno govoril kako prihajajo te napredne demokratične sile do izraza na mednarodni politični areni.
Najprej je govoril o vprašanju miru, ki je bilo na dnevnem redu letošnjega zasedanja glavne skupščine OZN in kjer je želja narodov za ohranitvijo miru doživela pomembno zmago s tem, da je bila skle-
njeno v 24 urah — na predlog delegacije FLRJ — sklicati generalno skupščino OZN, ki bo morala podvzeti potrebne ukrepe za obrambo miru proti napadalcu v primeru, da bi Varnostni svet zaradi veta katere koli velike sile ne mogel ničesar ukreniti. Pri tem je tov. Babič poudaril, da seveda sami sklepi OZN še ne pomenijo, da je sedaj zajamčen mir, kajti vemo, da bi reakcionarni krogi v ZDA hoteli spremeniti OZN za švoje imperialistične interese, sovjetska vlada pa za propagandistično govornico in je zato dosledno glasovala proti ysem pozitivnipi sklepom letošnjega zasedanja generalne skupščine.
Drugi važen problem, ki se ga je dotaknil v svojem poročilu tov. Babič, je razpad imperializma in notranji globoki razpad kapitalizma. Pri tem je poudaril, da je danes geslo o neodvisnosti in enakopravnosti narodov tako močno na svetu, da mobilizira sto in sto milijonov ljudi, ki ljubijo mir tako, da je kapitalizem prisiljen iskati novih načinov za svojo ekspanzijo, pri čemer si često služi z istimi gesli, da bi vsaj delno zakrinkal svoje težnje za profitom. Takšna forma je tudi Marshallov plan, razAi fondi gospodarske pomoči itd. Dejstva nam govorijo, da je kapitalizem kot sistem danes v veliki notranji krizi in da nima dovolj moči, da bi se uprl zmagovitemu socializmu.
Ko je govoril o tako imenovanem socialističnem bloku, je tov. Babič poudaril, da na svetu ne obstaja nikakršen ((socialistični blok«. Sile socializma obstajajo in delujejo na vsem svetu kjer koli se vrši razredna borba. Treba Pa je govoriti o razredni fronti, ki pa nima meja in obstaja tako na vzhodu kakor na zapadu.
Tov. Babič je govoril dalje o zunanji politiki ((sovjetske?) vlade. Pri tem je izčrpno obrazložil ((sovjetsko« politiko do tako imenovanih držav ljudske demokracije, do katerih je ta politika vse prej kot socialistična in se bazira na politič-nem podrejanju in gospodarskem izkoriščanju.
(Nadaljevanje na 4. strani)
POZIV
na volitve v istrskem
Odkar smo 30.1. 1949 zadnjič volili odbore SIAU, so se v procesu preobrazbe Istrskega okrožja iz gospodarsko in kulturno zaostale ter od vojne opustošene dežele v deželo dela, svobode in blaginje, izklesale nove neizbrisne poteze:
Enoletni gospodarski plan, ki je tik pred uresničenjem, je v vse panoge našega gospodarstva vnesel močan vzpon, odprl vsakemu delovnemu človeku možnost, da uveljavi in razvije svoje delovne sposobnosti in s tem izboljša svoj gmotni položaj. Rezultat tega so številni novi objekti splošne koristi: šole, zadružni domovi, ceste, razširjeno električno omrežje, kanalizacija, delavske hiše, obnovljeno podeželje.
Sijajna zmaga Ljudske fronte 16.IV.1950 je najzgovornejši izraz odobravanja tedanje politike ljudske oblasti in votivnega programa Ljudske fronte po ogromni večini vsega prebivalstva Istrskega okrožja: je odgovor vsem sovražnikom, da smo neomajni v naši odločitvi, da branimo naše pravice in neodvisnost.
Nova šolska poslopja, ustanovljene nove šole, tečaji, otroški vrtci, uspeli kulturni festivali, neštete kulturne in športne prireditve so obračun dela ljudske oblasti za kulturni dvig dežele, so odraz življenjske radosti delovnih ljudi, j
Tudi organizacija SIAU je v skladiu z vsem tem razvojem nap'avila važen korak: danes združuje SIAU v svojem oJcuiru Enotne sindikate, Antifašistično slovansko-italijansko žensko zvezo, Zvezo antifašistične mladine in Zvezo partizanov, kar tudi formalno potrjuje enotnost, ki je prišla do izraza že v skupnem nastopu, vseh teh organizacij v Ljudski fronti na volitvah 16. aprila 1950.
Vse to zahteva, da SIAU izvrši pregled svojih sil, da postavi delo in člane vseh svojih odborov pred vsestransko in kritično oceno vsega članstva, da se tako utrdi in pripravi na nove naloge.
V ta namen okrožni odbor SIAU za Istro
RAZPISUJE III. VOLITVE SIAU ZA DAN 10. XII. 1950
DELAVCI, KMETJE, RIBICI, NAMEŠČENCI, OBRTNIKI, INTELEKTUALCI!
Utrdimo SIAU, po kateri bomo podprli ljudsko oblast za izvršitev enoletnega gospodarskega plana:
za hitrejšo in cenejšo dozidavo gradbenih objektov, za izpolnitev plana v industriji, za obdelavo vse zemlje in dvig živinoreje, za nadaljnji razvoj ribarstva, za podporo domačemu obrtništvu, za dvig življenjske ravni vsakemu delovnemu človeku. ZADRUŽNIKI!
SIAU je iniciator zadružništva v našem okrožju, SIAU se bori ta njegovo širjenje in utrjevanje. Vse zadruge, posebno Pa kmetijske delovne zadruge — nosilci socialistične preobrazbe naše vasi — naj bodo središče mobilizacije delovnih ljudi za volitve SIAU.
SLOVENCI, ITALIJANI IN HRVATI!
Borimo se s SIAU proti razbijačem naše enotnosti in brdtstva proti kominformističnemu izdajstvu socializma za zmago načel enakopravnosti med narodi, ki jih brani socialistična Jugoslavija proti vsakemu napadalcu, za ohranitev svetovnega miru.
ČLANI SIAU!
Izmolimo v naše odbore tiste ljudi, ki so neusmiljeni do sovražnikov in ki so nam zgled pri delu. tako da bodo odbori SIAU desna roka vsem organom ljudske o Slasti in našim ustanovam v borbi proti brezdušnemu in neodgovornemu izvrševanju javnih poslov za čuvanje m varčevanje ljudskega imetja, za utrjevanje in poglabljanje ljudske demokracije.
ZENE1
Poslužite se pravic, ki vam jih daje ljudska oblast! Bodite povsod prve, kjer se rešujejo vprašanja zdravja in vzgoje vaših otroki Pazite, da bodo v odborih SIAU vaše najvrednejše zastopnicel MLADINA!
Brani in čuvaj svojo srečno bodočnosti Utrjuj in gradi enotnost in bratstvo med mladino ter pojdi na volitve SIAU enotna in borbena! Tvoji predstavniki v novih odborih SIAU bodo skrbeli, d^ se uresničijo tvoje težnje v šolah, delavnicah, zadrugah, v, športu in ljudski tehniki! DELOVNI LJUDJE ISTRSKEGA OKROŽJA,
10. XII. 1950 VSI NA VOLITVE SIAU
ZA NASO LEPŠO BODOČNOST — ZA SOCIALIZEM!
Nov poraz Mac Arthurjevih sil
zaradi močne nasprotnikove ofenzive
Na 120 km dolgi fronti se ameriške in južnokorejske sile naglo umikajo
TOKIO. 27. — Po treh dneh začetka ofenzive, ki se je spremenila v najhujši poraz v tej korejski vojni, se nocoj sile OZN na sevemozahodnem področju Koreje naglo umikajo na črto ob reki Songšon.
Ta nagel umik zaradi zloma drugega južr.okorejsfcega zbora se je naglo razširil vzdolž 120 lem dolge zavezniške fronte. Druga ameriška divizija, ki se te odločno borila, da bi držala vzhodno čelo fronte, je veliko utrpela zaradi napadov, ki jih je nasprotnik sprožil proti njenemu čelu in njenemu boku.
Kaže, da je general Mac Ar-
thur zaskrbljen zaradi položaja na mandžurski meji, kjer je reka Jalu zamrznila, tako da kitajske čete lahko kar čez zamrznjeno reko prihajajo na Korejo. Po neuradnih cenitvah računajo, da jie sedaj na Severni Koreji 60.000 do 200.000 Kitajcev
Neki glasnife osme armade je zanikal vesti, da so opazili premikanje sovjetskih čet proti si-birsko-korejski medi.
Meditem Pa poročajo, da je drugi južnokorejski armadni zbor na skrajnem (tesnem koncu črte pustil nezavarovano drugo divizijo, medtem ko se
TUDI M BAVARSKEM PORAZ ZA ADEHIAUERJEVO STRANKO
Neuspeh Komunistične partije na Bavarskem in v Avstriji zaradi njene slepe pokorščine Kominiormu in zunanji politiki vlade SZ
MONAKOVO, 27. — Tudi na Bavarskem, ki je tradicionalno katoliška dežela, je krščanskosocialna stranka kanclerja A-denauerja doživela poraz. To je že tretji poraz v enem tednu. Prejšnjo nedeljo je izgubila na Hesenskem in v Wiirtem-bergu-Badenu. Socialdemokrati, ki so v opoziciji, so dosegli na nedeljskih volitvah prvo mesto. Tako bodo verjetno imeli v novi deželni zbornici 66 poslancev, demokrščani pa 64. Končni rezultati so naslednji: od 6,025.798 votivnih upravičencev je glasovalo 4,810.344 ati 80% volivcev. Socialdemokrati so dobili 2,586.659 glasov, demokrščani 2,526.780 glasov, bavarska stranka 1,656.512 glasov, Zveza beguncev 1,135.759, svobodni demokrati 652.139, stranka obnove 260.188, komunisti 178.683.
Iz teh podatkov je razvidno, da so komunisti tudi na Bavarskem doživeli neuspeh. Ta neuspeh je treba iskati pri vodstvu nemške KP, ki je s svojo pokorščino sovjetski zunanji politiki postalo njeno navadno slepo orodje. Pri tem pa si je seveda odtujilo množice nemškega delovnega ljudstva. To je pa spretno izrabila socialdemokratska stranka s svojimi demagoškimi gesli.
Mislijo, da bo izid nedeljskih volitev še poostril zahtevo vseh opozicijskih strank, da se razpišejo no\>e splošne volitve, ki bi po sedanjih rezultatih prav gotovo zrušile demokr-ščansko Adenauerjevo vlado. Na Bavarskem bodo demokrščani gotovo morali iskati zvezo s konservativno stranko, če bodo hoteli ohraniti nadzorstvo na Bavarskem.
* * *
DUNAJ, 27. V Burgenlan-du, ki je pod sovjetsko okupacijo, so bile v nedeljo upravne volitve. Po neuradnih toda skoro popolnih poročilih o izidu volitev je avstrijska ljud-«™rafka (klerikalci) dobila 75.69() glBsov, socialisti so do-*?'b (u-384 glasov, komunisti 4. ‘l neodvisni 1.433. Komunistična stranka je nastopila na volitvah pod imenom tako imenovane ((Zveze matih kmetov«. Tudi tu se mora avstrijska KP zahvaliti politiki sovjetske vlade za svoje neuspehe. Socialisti in katoličani so med votivno propagando govorili, da bi v primeru zmage KP komunisti skušali vrniti to deželo Madžarski, kateri je pripadala do leta 1919. Znano pa je, da je tretjina prebivalstva te dežele sestavljena iz gradiščanskih Hrvatov,
je umatkmiii za 30 km.
Američani, k; so imeli krite boke, so se 24 ur odločno borili, da bi ohraniti svoje položaje in na ta način preprečili zlom drugih edink, ki so bile zapletene v bojih na zahodu. Ko pa je bil odpor zrušen, se je sovražnik pomaknil na desni bok divizije in po izjavah uradnega glasnika močno na-padei nek; polk, Ta je popuščal, zaradi tega je stopil v bo; r.ovi polk, ki je prav tako doživel hud napad na svoj bok.
Novi položaj bo verjetno zahteval proučitev vsega strateškega programa zaveznikov. Onenjajo nekatere ukrepe, med temi pa je najnujnejši ta, da z vzhoone fronte takoj pokličejo edinice na kritičr.o področje. V tej zvezi pa so še druga vprašanja; med njimi spada varnost zaledja, ki je prav fafco važno kakor svojčas, ko je bilo mostišče pri Pusanu. Po-]eg tega je velika neznanka kitajski poseg v vojno in obseg tega kitajskega vmešavanja. S tem v zvez; pa ;e tesno pove-zar.o vprašanje, ali je vojska gz.n dovolj močna, da opravi svojo nalogo.
Mednarodni opazovalci na Koreji mislijo, da je prav sedaj. ko se vršijo ogorčeni in krvavi boji, nastopil čas bolj Za politike kakor pa za vojake.
Poplave v Švici in v Južni Franciji
BERN, 27. — Deževje, ki traja v Švici neprenehoma že dva tedna, je povzročilo velike poplave, predvsem v Retoro-manski Švici in v Bernskem kantonu. Plovba po Renu pri Bazlu je popolnoma prekinjena. V Bernskem kantonu so poplave povzročile škodo železniškemu prometu.
Iz Liona poročajo, da je vedno hu-jši položaj v južnoVzhod-ni Franciji. Tudi tu namreč stalno dežuje. V Besanconu je reka Doubs prestopila bregove in preplavila nekaj sto hek-tarjev zemljišča ter vdrla v kleti. Na področju Montbelliar da pa naraščajo tri reke.
LONDON 27 - Zaradi megle
lanS "ri ladia, verjetno ho-landska, danes zjutraj nasedla blizu Kenta, Več kakor 100 ladij čaka danes ob izlivu Temze, da pojenja megla.	*
1-s
Nepalski delegati
v Novem Delhi|u
NOVI DELHI, 22. — Predstavniki nepalskega ministrskega predsednika so danes Prispeli v Novi Delhi. Na vprašanje. ali bodo obiskali, kralja Tritoovana, ki je sedaj kot izgnanec v Ir.tddji, so odposlanci izjavili, da ga bodo obiskali, če bo to ((želelo njegovo veličanstvo«. Delegati so se izjavili, da je od indijske vlade odvisno, koliko časa bodo ostali v Indiji.
Nehru je danes v parlamentu omenil tudi svoj včerajšnji govor v Jaimšedpuiru in diejal, da je. v svojem govoru izjavil samo to, dia je Indija zelo prizadeta zaradi razvoja v Nepalu. Nadaljeval je, da je Nepal neodvisna država in da mora zaradi tega, kar se tiče Indije, ostati še naprej. Nehru je naprej govoril, do nima Indija nobenega namena, da bi se vmešavala v nepalske notranje zadeve. Kljub temu pa je dodal, da so stiki med obema deželama zelo tesni, da pa rje more ignorirati zemljepisnega dejstva niti ne drugih vprašanj. V prejšnjih letih, je nadaljeval Nehru, smo podpirali potrebo reform v Nepalu. Na vsak način Pa sedaj proučujejo vprašanja, ki so predmet razgovorov, je zaključil Nehru. Indijski minister za zunanje zadeve pa Je dianes zanikal, da je včeraj Nehru dejal, da Indija ne more priznati triletnega otroka za nepalskega kralja.
Iz Londona poročajo, da je angleška vlada sklenila priznati r.ovega nepalskega kralja ter da bo to uradno javila še ta teden. Sodijo, da bo tudi indijska yladia kljub simpatijam do priznanega kralja končno le priznala novega kralja. Indijski ministrski predsednik namreč zelo upošteva čete plemena Gurka v Nepalu zaradi morebitn^ obrambe indijskih meja.
168 človeških žrtev
zaradi viharja v New Yorku
NEW YORK, 27. — Viharno vreme, ki je y soboto zajelo vzhodna področja ZDA, je v nedeljo zvečer skoroda prenehalo, čeprav je še naprej snežilo. V zvezni državi Ohio in predvsem v mestih Pittsburgu in Clevelandu je ohromelo vse življenje. Vzhodno od New Yorka so začeli čistiti ceste. V južnih področjih ZDA, kjer je običajno v tem času zmerno toplo, vlada sedaj hud mraz.
Vihar je povzročil ogromno materialno škodo, ki gre v stotine milijondv dolarjev ter je zahteval veliko žrtev, predvsem na področju Long Islan-da in New Jerseya. Hiše, katere so takoj po vojni zgradili v predmestjih New Yorka, so Veter, voda in snežni zameti zrušili. Skoraj pol milijona stanovanj v newjorškem področju je ostalo brez telefona in električnega toka. Človeških žrtev so našteli 168. Več tisoč ljudi pa je ostalo brez strehe.
Stanje je v drugih področjih ZDA naslednje: V vzhodnem delu države je hud mraz, toda snežne vihre in veter so bile najhujše v Karolini in v goratih področjih. Tudi država Washington in Maryland sta pretrpeli veliko škodo. V Pittsburgu je zapadlo 73 cm snega. po cestah krožijo vojaške patrulje, da bi preprečile plenitve. V mestu, kjer so velike jeklarne, so tovarne zaprte.
Etna še vedno bruha
CATANIA, 27. — Vulkan Et-na, ki je nenadoma začel bruhati v soboto zvečer v višini 2400 m na vzhodni strani, je prebarval nebo okrog sebe s svinčeno barvo. Vse področje vulkana je zavito y vulkanski pepel, po zraku pa letijo kamni. Lava, ki se pomika po pobočju s precejšnjo hitrostjo, se približuje vasem Fomazzo in Milo. Vaščani — vsega skupaj 1500 oseb — so že pripravljeni, da zapuste svoje domove. Pepel, kamenje in lava pa sodo sedaj popolnoma ur.ičili vinograde. Sila, s katero bruha vulkan lavo, je vse močnejša. Včeraj se je odprlo več kraterjev. Lava je že dosegla višino Mon-te Fontana ter je zalila korito hudournika Fontanello. Zato računajo, da bo zaradi strmine povečala svojo brzino na 40 metrov na uro.
Nemiri v Jemenu
ADEN, 27. — V pokrajini Saada v severnem Jemenu so izbruhnili nemiri. Pokrajinski poglavar je zb' žal v Saudsko Arabijo, da bi se izognil aretaciji in internaciji. Njegov dom sp razrušili in 60 družinskih poglavarjev iz njegovega rodu so zaprli.
IM Klmliei
zarndi uhajanja sirupi! plinov
MEHIKO, 27. — Zadnje podatke o žrtvah eksplozije v petrolejski čistilnici Poza Rica (Vera Cruz) pravijo, da je zaradi uhajanja strupenih plinov 24 uslužbencev mrtvih, 280 pa zastrupljenih. Da je bilo veliko žrtev, je treba pripisati tudi vremenu. Nizek zračni tlak je tlačil strupene pline k tlom. To plast strupenih plinov pa je zračni tok gnal v okolico, tako da je zajela neko bližnje mestece. Nekateri pravijo, da je vzrok te nesreče treba pripisati nespretnosti delavcev v čistilnici. Kljub temu pa ne iz. ključujejo nekateri možnosti sabotaže, posebno zaradi okoliščin, v katerih so začeli uhajati plini. Ugotovili so namreč, da so bili delj cevi, po katerih so uhajali plini, demontirani, na drugi strani pa niso funkcionirale naprave, v katerih bi moral goreti strupeni škodljivi plini.
Tržaški delavski razred
mora s svojo razredno borbo doseči izboljšanje sedanjega težkega položaja
Ce pogledamo kakšne so življenjske prilike, v katerih živi delavski razred že dobrih pet let po končani vojni, moramo priti do zaključka, da so te res zelo kritične- Ali lahko rečemo, da obstaja vsaj najmanjše upanje, da bi lahko v bodočnosti dosegli kakršno koli izboljšanje tega položaja? Tudi največji optimist mora priznati, da se sedanji položaj ne bo mogel izboljšati, če ne bo prišlo do kon kretne borbe, ki bo dosegla uresničitev vseh tistih zahtev, katere bodo pripomogle k izboljšanju sedanjih gospodarskih in življenjskih pogojev.
Tržaški delavski razred se prav gotovo ne more zadovoljiti samo s takimi ugotovitvami ter čakati, da bi se razmere same po sebi spremenile ter da bi na podlagi teh sprememb sledilo izboljšanje gospodarskega in življenjskega položaja. Tržaški delavski razred dobro ye, da ga čakanje in pasivnost lahko privedeta samo še y slabši položaj in v še težje razmere.
Prav tako bi bilo nesmiselno upati, da bi lahko ta položaj rešile sindikalne organizacije kot na pr. kominformistični sindikati in Delavska zbornica. Tržaškemu delavskemu razredu je dobro znano «delovanje» teh organizacij y «korist» interesov delavskega razreda. Voditelji obeh navedenih organizacij so pokaizali še prav posebno v zadnjem času vso syojo «skrb» za delavski razred le s tem, da so s še večjo vnemo služili interesom delodajalcev. Zato jim tržaški delavec ne more več zaupati. Komur bi naše izjave ne zadostovale, naj omenimo samo stavko industrijskih delavcev, ki je bila meseca februarja letošnjega leta; takrat so industrijski delavci dosegli z veliko muko 48 lir dnevnega poviška. Toda kmalu za tem so se delodajalci za to res malenkostno škodo na račun njih interesov maščevali tako, da so se že y naslednjih mesecih povišale cene električni energiji, plinu in vodi, da so se povišale cene najemnini ni končno že cene raznim življenjskim potrebščinam.
Tržaškemu delavskemu razredu, tudi tistemu delu, ki je morda doslej še vedno verjel lepim besedam omenjenih sindikalnih organizacij, je postalo jasno, da mu lahko taktika ko-minformističnih in žoltih sindikalistov samo škodi ter da z njeno «pomočjo» ne bo mogel doseči nikoli stvarnega izboljšanja njegovih življenjskih in delovnih pogojev. Da ne morejo prispevati tako malenkostna povišanja plač k izboljšanju življenjskih in delovnih pogojev delavskega razreda prav dobro vedo tudi omenjeni »sindikalisti)) oni prav tako dobro vedo, da bi bilo treba doseči povišanje plače vsaj na vsoto 60.000 mesečno. Toda zato bi bilo treba voditi res odločno razredno borbo, za katero se pa kominformistični in žolti sindikati ne navdušujejo, ker se nočejo zameriti delodajalcem. Njihove zahteve, naj bi delavstvo vodilo borbo za tako nizke poviške, kot n. pr. 50 ali 100 lir dnevno, niso nič drugega kot nesramno zavijanje in potvarjanje resnice ter poizkus odvračanja delavskega razreda od njegove konkretne borbe za dosego uresničitve vseh njegovih zahtev in pravic. Delavski razred zato noče več začenjati borbe za dosego takšnih rezultatov, kot so bili doseženi meseca februarja, temveč si zastavlja v svoji borbi kot prvo nalogo dosego povišanja plač najmanj za 30 odst., kot je to že predlagal Sindikalni akcijski odbor, ki je pozval vse sindikalne organizacije na skupno borbo za dosego te zahteve. Tudi uresničitev te zahteve bi še ne rešila sedanjega položaja, vendar bi predstavljala vsaj delno izboljšanje sedanjih življenjskih in delovnih pogojev tržaškega delavskega razreda.
Toda take borbe se komin-formistični in žolti sindikalisti nočejo lotiti. Oni so le za tako borbo, kjer gre za dosego kar najmanjših zahtev delavskega razreda. Vsako konkretno in odločno borbo za dosego resničnega izboljšanja tega položaja omenjeni ((sindikalisti* odbijajo ter smatrajo, da bi bilo neprimerno «dražiti» delodajalce. ki bi se lahko «razjezili>> ter z raznimi ukrepi še poslabšali položaj delavcem.
Takšna taktika izključuje že v naprej vsako upanje v kakršno koli izboljšanje sedanjih življenjskih pogojev delavskega razreda ter gospodarskega položaja na našem ozemlju. Toda ta taktika danes ne odgovarja več potrebam niti željam delavskega razreda, ki se danes ne strinja z mislijo, da bi moral še naprej životariti v takšnih razmerah.
Zakaj torej U «sindikaUsti» odbijajo vsako odločno borbo za dosego tistih zahtev, ki bi pripomogle k izboljšanju sedanjih življenjskih in delovnih pogojev delavskega razreda? Iz enostavnega razloga — ker oni ne služijo interesom delavcev, pač pa interesom delodajalcev,
Ce danes voditelji ene ali pa druge sindikalne organizacije napadajo z vsemi mogočimi lažmi in klevetami Enotne razredne sindikate, je to znak, da delajo to zato, ker jim to ukazujejo njih gospodarji — delodajalci.
Toda tržaški delavski razred, se je lahko na podlagi konkretnih primerov prepričal kam vodi pot omenjenih »sindikalistov)) in kakšne bi bile posledice, če bi jim na tej poti še naprej sledil. Zato je povsem razumljivo, da je število delavcev, ki so naklepe izdajalcev delavskega razreda spregledali vedno večje ter da je s tem v zvezi vedno večje število tistih, ki se vključujejo v Enotne razredne sindikate.
Ta sindikalna organizacija, ki si je postavila nalogo obno-
viti razredno borbo ter na podlagi te doseči, zmago pravic de. lavskega razreda, se danes pripravlja na svoj kongres. Odbor, ki ima nalogo organizirati kongres, je že pričel Z delom. Da bo ta kongres res uspel nam je porok veliko zanimanje, ki vlada med poštenim tržaškim delavskim razredom, ki se s svojo konkretno borbo pripravlja, da se tega polnoštevilno udeleži.
Proslava II. zasedanja
AVNOJ v Lonjerju
29. novembra bo ob 20 v gostilni »Pri županu* proslava obletnice drugega zasedanja AVNOJ. Govoril bo tovariš Bole. Pri proslavi bo sodeloval pevski zbor.
Jenkov večer
V petek 24. novembra je pri redilo P. D. »Simon Jenko* svoj tretji kulturni večer, Otvoritvenemu govoru društvenega predsednika tov. profesorja Kosovela je sledilo predavanje prof. Benuliča, ki je opisal življenje našega pesnika Simona Jenka posebno glede na takratne žalostne razmere, ki so vladale v absolutistični Avstriji. Med preda, vanjem je čital razne Jenkove pesmi, posebno one, iz katerih je izžarevala njegova ljubezen do svojega tedaj še nesvobodnega slovenskega naroda. Sledilo je nekaj pesmi, ki jih je zapela sopranistka Slavica Ba-tistuta v spremljanju pianistke Vrabčeve. Med posameznimi točkami je tov. Saša recitiral nekaj Jenkovih pesmi.
Navzoči so sledili s pazljivostjo izvajanje posameznih točk, posebno pa predavanju prof. Benuliča. Spored je zaključil tov. predsednik, ki je ob te) priliki javil, da bo prihodnji kulturni večer čez 14 dni, za katerega Se pripravlja zanimiv program. Podrobnosti bodo pravočasno objavljene v ((Primorskem dnevniku*.
KADAR JE LJUDSTVO STRNJENO V BORBI ZA SVOJE PRAVICE
Včeraj so v Sv. Križu odprli
priborjeno slovensko strokovno šolo
Včeraj zjutraj je bila v Sv. Križu otvoritev slovenske nižje strokovne šole. Po kratkem obredu so učencj takoj odšli V poslopje osnovne šole, kjer je sedež tudi novoustanovljene nižje strokovne šole ter pričeli s poukom.
Vest, da so odgovorne šolske
SSI
nemoten pouk na tej šoli.
* * *
Hitra in odloina akcija Osvobodilne fronte ter neustrašna borba delegacije slovenskih staršev iz Sv. Krila proti novim krivicam na škodo interesov slovenske šole, je dosegla zaželen u-
.-'•te—	t	i.
GOJENCI PRIBORJENE SLOVENSKE STROKOVNE SOLE V SV. KRIŽU.
oblasti ugodile upravičenim zahtevam slovenskih staršev Sv. Križa je zelo razveselila vse vaščane, saj vedo, da tako ne bo treba več hoditi otrokom v oddaljeno šolo v Nabrežino. V novoustanovljeno šolo se je vpisalo 22 otrok, ki obiskujejo vsi prvi razred. Pouk se bo vršil v popoldanskih urah. Dečki bodo imeli tedensko 34, deklice pa 38 ur pouka. Učnih moči, ki bodo poučevale na slovenski nižji strokovni šoli, je pet; te poučujejo na nižji strokovni šoli v Nabrežini. Ravnatelj slovenske nižje strokovne šole v Sv. Križu je inž. Sosič. Potrebnih učil in strojev novoustanovljena šola še nima, zato bodo morali hoditi učenci začasno na praktičem poufc v Nabrežino. Naloga šolske uprave v Trstu je, da čim prej preskrbi potrebna učila in stroje, s čimer bo omogočen
speh. Slovensko prebivalstvo Sv. Krila, združeno v borbi za pravice slovenske šole je zmigalo■ — Sv. Kril ima svojo slovensko- niljo strokovno šolo.
Vest, da so morale odgovorne šolske oblasti priznati upravičenost zahtev slovenskih staršev iz Sv- Krila ter pristati na takojšnjo ustanovitev zahtevane slovenske nižje strokovne šole, se je takoj razširila med vsem slovenskim prebivalstvom našega ozemlja, ki je lahko ponovno ugotovilo, da ga lahko edinole enotna in odloina borba privede do zmage njegovih pravic in interesov-
Zmaga slovenskih staršev Sv. Krila bodi opomin vsem tistim, ki bi hoteli z raznimi fašističnimi zakoni ovirati še nadalje obstoj slo-
PREMIERA V GLEDALIŠČU VERDI
R. Wagnei:
Preteklo soboto smo slišali u gledališču Verdi drugo opero letošnje sezone:	Wagnerjevo
«Walkiro». Opera ie sestavni del celega ciklusa oper pod imenom sNibelunški prstan», čigar dejanje je vzeto iz nordijske germanske mitologije. Wagner je uvedel v cp.ro tako imenovane «leitmotive»,vsako osebo — tudi vsako razpoloženje označuje motiv ,ki se oglaša vsakikrat ko nastopa prizadeta oseba. Zapustil je sistem zaključenih arij, ki co bile pravzaprav samostojne pesmi v okviru opere in uvedel «neskončno melodijo*. Melodijo, ki se plete vedno dalje brez repriz in brez utesnjevanja v določeno število taktov. Operni orkester je povečal (posebno pihala) kakor še nihče pred njim in ga dvignil iz podrejene vloge stereotipnega spremljevanja v napovedovalca, komentatorja in tolmača vsega dogajanja.
Vse glavne vloge so peli, nemški pevci v nemškem jezi- j ku. Wagnerjeve opere zahtevajo velike, junaške glasove. Vsi pevci so tej osnovni zahtevi odlično zadostili, vendar sta se voagnerjanskemu idealu posebno približala Ludvik Sut-haus v vlogi Sigmunda in An-
ny Kometzng v. vlogi Bruhilde Ostali:	Max	Proebst (Hun-
ding), Karl Kamann (Wotan). Aga Joesten	(Sieglinda) in
Gertrud Seibert-Walker (Frik-
ka) so tvorili s prvma dvema harmonično celoto. Domače pevke, ki so	podale ostalih
osem «walkir» so svojo nalogo rešile zadovoljivo.
Predstavo je vodil nemški
v Trstu že dobro poznan, ker je lani dirigiral sTannhduser-jav, še Prej pa simfonični koncert. Pri sobotni predstavi je znal iz odličnega tržaškega orkestra izvabiti pravo voagner-jansko muziciranje. Vsa razpoloženja in situacije, ki jih je opera polna, so prišla ob njegovem temperamentnem vodstvu lepo do izraža. Uvodna uvertura in prizor walkir v tretjem dejanju so bili pravi simfonični biseri.
Režija Carla Piccinata je bila smiselna in uspešna. Svetlobni efekti prav dobri. Predstava spada nedvomno med one opere tržaškega repertoarja, ki so res dobro in temeljito pripravljene. Poslušalstvo se je ogrelo že y početku in po vseh dejanjih Strajno klicalo izvajalce pred zastor.
— vu
* * *
Toda sobotna predstava nas je — poleg umetniškega užitka — spomnila še na nekaj drugega: Opero so peli v nemškem jeziku; toda nobenemu ni prišlo na um, da bi to moglo biti profanacija »temelja italijanske umetnosti« v Trstu. Gledališče se ni zrušilo niti takrat, ko so v njem igrali v angleščini, niti ko Je nastopil v njem ameriški balet. Le slovenska — ali tudi slovanska — beseda bi onečastila to gledališče. Toda od take rasne diskriminacije bodo konec koncev imeli največjo škodo le tisti, ki jo izvajajo. Prirodna Ju-stica, ki je postavila kazen za pregreho v grešnika samega,
venskega šolstva na našem ozemlju ter kratiti slovenskemu prebivalstvu njegove najosnovnejše pravice. Kot ta krivica, tako bodo morale biti v kratkem odstranjene Se vse druge krivice, ki so jih odgovorne šolske oblasti prizadejale slovenski šoli. Pošteno slovensko prebivalstvo . nam s svojo odločno borbo v obrambo interesov slovenskega šolstva za to jamči:
Za novoletno jelko naših otrok
V III. okraju je pravo tekmovanje za pripravljanje novoletne jelke. Naše tovarišice hitijo z nabiranjem prispevkov, sestajajo se za kolektivno šivanje irj pletenje, zlasti pa za
V vsako slovensko hišo lepi, poučni in neobhodno potrebni
HOLEDAR OF
za leto 1951
in tri obsežne leposlovne in poučne knjige Prešernove knjižnice.
Nabavite si jih pravočasno, da ne ostanete praznih rok!
izdelavo igrač. Psički, zajčki, medvedki, celo levi in še razne druge živali se kar iz dneva v dan množe. Naše pridne žene tekmujejo, da bo igrač čimveč in da bodo te čim lepše. Rade žrtvujejo vsak dan kako urico svojega že tako odmerjenega časa, da bo novoletna jelka dobro uspela in da bodo naši cicibančki in pionirčki veseli, da bi otroci imeli čim lepše spomine iz svojih brezskrbnih let.
Ne samo tovarišice ampak tudi naši tovariši, ki nočejo v tekmovanju za najboljši uspeh novoletne jelke zaostati, se sestajajo za delo raznovrstnih lesenih in pločevinastih igrač. Njim je tudi zelo pri srcu veselje, ki ga bodo imeli naši malčki ob prihodu Dedka Mraza. Zato tudi oni radi prispevajo z marsikatero urico, ki bi morala biti namenjena njihovemu frečernemu počitku.
Pa tudi naši pionirji so v tem času, ko se na terenih pripravlja novoletna jelka zelo marljivi; pridno se uče igrico, s katero bodo nastopili na prireditvi, katero bo v najkrajšem času organiziral naš okraj
Stanovanja, ki jih ni imela
je oddajala v najem
Te dni je policija zaključila zanimivo preiskavo, katere namen je bil odkriti neko sle-parico, ki. je oddajala v najem, stanovanja, ki jih nifeddr ni imela, za protiuslugo pa seveda od svojih žrtev zahtevala čedne vsotice predujma od 40 do 60 tisoč lir. Na ta način je
že telefonsko obvestili tukajšnjo policijo.
Po njenih ugotovitvah je pokojnik, postal žrtev vlaka ET št. 321, ki je iz Sesljana odpeljal ob 20.30. Na lokomotivi tega vlaka so našli tudi sledove krvi in možgan, kar je njihovo domnevo potrdilo. Po
KOLEDAR
(jfadalidce -
Torek 28. novembra
Gregor, helija
Sonce vzide ob 7.20: zatone ob 16.25. Dolžina dneva 0.05. Luna vzide ob 19.10: zatone ob 10.59.
Jutri sreda 29. novembra
Saturnin, Gelasi
OF
Seja glavnega odbora OF za IV. okraj bo danes 28. t. m. Seja se prične ob 19 in bo na sedežu OF v Skednju.
Dnevni red: 1. Poročilo o izvršenem delu in o političnem stanju v okraju; 2. Diskusija; 3. Tekmovalni načrt na čast desete obletnice OF; 4. Sklepna resolucija.
PROSVETNA DRUŠTVA
PROSVETNO DRUŠTVO V BARKOVLJAH
Pionirska prireditev bo v
četrtek, 30. t. m. ob 20. uri v društvenem domu (Frar.klovo).
Miklavževanje bo v društvenih prostorih v soboto 9. decembra. Pripravite za to priliko darila.
e # e
PD I. Cankar. Danes 28. t. m. ima ob 20.30 mešani pevski zbor I. Cankar vaje v občinskih prostorih.
SHPZ
GLAVNI ODBOR SHPZ bo imel v četrtek 30. novembra 1950. ob 16. uri v običajnih prostorih svojo drugo redno sejo.
Seja glavnega odbora SHPZ.
V četrtek 30. t. m. 1950 ob 16. uri bo v običajnih prostorih seja glavnega odbora SHPZ. Ker je dnevni red zelo važen prosimo odbornike, da si svoje, posle uredijo tako, da bodo v četrtek točno in gotovo pri seji.
SINDIKALNE VESTI
Zveza prosvetnih delavcev
Enotnih razrednih sindikatov bo imela danes v torek ob 17.30 sejo na sedežu sindikata.
Udeležba je obvezna za vse člane starega in novo izvoljenega odbora.
* * •
Izvršilni odbor ERS bo imel v sredo 29. t. m. ob 20 sestanek. Vsak odbornik bo prejel vabilo, kjer bo naveden kraj sestanka.
DAROVI IN PRISPEVKI
po prvih policijskih podatkih konfiani preiskavi SQ truplo osleparila veliko število oseb za okoli '1 milijon lir.' Končno Pa je policija njeno delovanje odkrila ter sleparko aretirala v osebi 42-letiie Elizabete Visen-
tin s Furlanske ceste 35. Na prvih policijskih zasliševanjih je povedala ime svojega sokrivca, nekega Marija Vigno-lija, katerega je sevedia policija začela tnržliičn.o iskati. Njeno delo Pa je zaman, kajti aretiranka ni vedela ali hotela o njem povedati nobenih podrobnosti, na podlagi katerih bi ga policija lahko izsledila. Kot je izpovedala, ji je slednji pred 10 meseci v prostorih lACp v Ul. 30. oktobra predlagal, d!a bj niedl dbbro situiranimi meščani nabirala re-flekitamte za stanovanja v no-vograjenih hišah.	.
Kljuib tej njerji izjavi pa je policija mnenja, da si je svojega sokrivca samo izmislila, da bi tako zmanjšala svojo krivdo, kar je skoraj gotovo, posebno še, pe upoštevamo, da je sama povedala, da se je z njim sestajala večkrat, o njem pa ni vedela ne hotela povedati ničesar, kar bi pripomoglo do njegovega identificiranja. Do sedaj je policistom priznala, da j® pnisleparila 669.500 lir.
Včeraj proti večeru pa je policija izdala tudi poročilo, v katerem je navedenih 14 lahkovernih oseb, ki so padle sle-parki na limanice,
V podpalubje je padel
Huda nesreča se je pripetila včeraj zjutraj na neki ladjici, zasidrani ob pomolu št. 5, 25-letnemu težaku Salvaitorju Ga-sti iz Vicolo Gspedale 25. Nesrečnež je Prt razkladan ju premoga po naključju padel v podpalubje ter si pri tem ver-jetoo zlomil levo stegnenico in medenico. Z avtomobilom Rdečega križa so ga takoj po nesreči odpeljali na ortopedski oddelek tukajšnje glavne bolnišnice, kjer bo moral ostati okoli 50 dni.
Smrt pod vlakom na progi Trst-Sesljan
Bilo je v nedeljo ob 21.25, ko je moral strojevodja vlaka št. 4700, vozečega iz Tržiča proti Trstu, pri Sesljanu ustaviti vlak, ker je med tračnicami zagledal neko človeško truplo. Neznančevo truplo, katerega so pozneje identificirali za 44-letnegg Ivana Legišo jz Mavhinj, je bilo brez desne roke in glave, ki je ležala od njega nekaj metrov oddaljena.
Po tej strašni najdbi je vlak bo tudi v tem primeru izrekla I nadaljeval svojo vožnjo proti
dirigent Herbert Albert, ki je svojo zadnjo besedo.
(Trstu, med tem pa so o njej
odpeljali v mrtvašnico v Ul. Pieta, kjer bo ostalo na razpolago sodnih oblasti. Prva mnenja policije so, da gre za samomor, ni pa izključena možnost morebitne nesreče ali celo umora.
Namesto cvetja na grob pokojnega Ivana Miklavca iz Sv. Marije Magdalene (spodnje) daruje družina Pregare za Dijaško Matico 500 lir.
Da se oddolži pevskemu zboru ob pogrebu pokojnega Ivana Michelazzi - Miklavca iz Sv. Marije Magdalene (spodnje) daruje družina Michelazzi - Miklavec za Dijaško Matico 2.000 lir.
Pevci pevskega zbora ((Slovan* iz Padrič darujejo 1000 lir za Dijaško Matico.
Družina Grgič iz Padrič štev. 35 daruje za Dijaško Matico 1.000 lir v počastitev spomina strica Grgiča Matije, umrlega v Mariboru.
TRIJE JUBILEJI
Pred petdesetimi leti, 26. novembra 1900 sta se poročila Jernej Košuta in Stepančič Antonija iž Sv.. Križa. Skozi do-
bre in slabe čase sta preživela skupaj 50 let in te dni proslavljata v družbi svojih sinov, hčera in vnukov, zlato poroko.
Prav tako v nedeljo 26. t. m. sta v. Saležu praznovala SOlet-nico svoje poroke Marija Lov-rin in Mihael Škrk. Praznovala sta v družbi svojih
otrok, sorodnikov in ostalih vaščanov med katerimi sta zelo cenjena. Pevski zbor iz Saleža jima je zapel ob tej priliki nekaj naših lepih pesmi.
24. novembra leta 1900, je pok. župnik Kosič na Katinari poročil Rozo Urh in Jožefa Skilana iz Sv. Marije Magdalene; v nedeljo 26. t. m. sta praznovala 50 letnico skupnega življenja v družbi svojcev,
Vsi trije zlatoporočenci kakor tudi njihovi otroci so ostali vedno zvesti in zavedni Slovenci. Čestitkam otrok in vnukov ter vseh prijateljev se pridružujemo tudi mi in jim želimo še mnogo srečnih leti
SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE
za Tržaško ozemlje
110 K VPISU Z
Uprava SNG vabi člane prosvetnih društev v mestu k vpisu za abonentske predstave v škedenjski dvorani-Člani naj se prijavijo čimprej pri svojem društvu »U pri SHPZ, Trst, Corso Garibaldi 4, IV.
Abonenti dobijo posebne izkaznice, ki bodo veljal« navadno za drugo ponovitev (tretjo predstavo) vsake nove igre. Ako abonent ne more k predstavi, lahko odda svojo izkaznico drugi osebi. Morebitne spremembe se bodo objavljale v časopisju. Te predstave bodo po ugodnejših cenah: prvi prostori 150 lir, drugi prostori 100 lir; za abonente ne bo stojišč.
Odborniki in člani društev naj pohitijo z agitiranjem v svojem društvu, ker se bo vpisovanje v kratkem ključilo.
Priglasijo se lahko tudi člani tistih okoliških društev, ki imajo zadovoljive zveze s Skednjem.
ASIŽZ
Seja okrajnega odbora ASIZZ IV. okraja bo danes 28. t. m. Seja se prične ob 15. Člane prosimo za točnost.
Za našega dijaka
V tedrm za našega dijaka so nabrali: Cerovlje, pola štev. 288 700 lir; Inforit, pola štev. 203, 204 2.580 lir; Sv. Jakob, pola štev. 113 500 lir.
V
Černe in Coloni
v galeriji Škorpijon
Razstava kiparja Černeta in slikarja Coloni ja je odprta vsak dan v galeriji Škorpijon od 9 do 13 in od 16 do 20.
GOSPODARSKA DELEGACIJA FLRJ
nam sporoča, da bodo njeni uradi zaprti za stranke v dneh 29. in 30. t. m.
KINO
Rossetti. 16.15! »V imenu božjem*, John Wayne.
Excelsior. 16.30: »Dvanajst jih je, ki ga kličejo" očka*.
Fenice. 16.00: «Vojna med spoli*, Fred Mc Murray. Filodrammatico. 16.00: ((Nobenega usmiljenja z zakonskimi možmi*. R. Russel, R. Cum-mings.
=
Alabarda. 15.30: »Greh Lady Con-sidyne», Ingrid Bergman. Armonia. 15.30: «Vedno si se lagal*, M. 0’Hara. M. Douglas. Garibaldi. 15.00: «Glasba za tvoje sanje*, D. Day - Technicolor. Ideale. 16.30: «Po srebrni reki*, E. Flynn.
Impero. 15.00: «Kronika ljubezni*, Massimo Girotti.
Italia. 16.00: ((Trdnjava se preda*, D. Lamour, W. Holden. Kino ob morju. Zaprt.
Savona. 15.00:	((Čudoviti	stude-
denec*, G. Cooper.
Viale. 16.00: «.... in življenje teče dalje*, C. Colbert.
Vittorio Veneto. 16.00:	«Veliki
grešnik*, Gregory Pieck, Ava Gardner.
a
Adua. 16.00: ((Jastrebi*, R. Scott. Azzurro. 16.00: »Izgubljene ženske*.
Belvedere. 16.00: «Zemeljski pirati*.
Marconi. 15.30: «Zadnji izziv*. Massimo. 15.00: «Pomlad». Jeanet-te Mac Donald.
Novo cine. 16.00: «Bil sem vojni zaročenec*.
Odeon. 16.00:	«Izgubljeni lju-
bimci*.
Vittoria. 16.00:	»Pustolovščina*,
VVallace Beery.
Sv. Vid. 14.00: «Dva moška in eno dekle* - Technicolor.
Venezia. «Na pašnikih sovraštva*. March.
NOČNA SLUŽBA LEKARN
Al Cammello, V. XX Set-tembfe 4; Codermatz, Ul Tor S. Piero 2; Godina, Trg sv. Jakoba 1; S. Sabba, Trg Valmau-ra; Vielmetti, Borzni trg 12; Harabaglia v Barkovljah in Nicoli y Skednju imata stalno nočno službo.
DELITEV DRV ZA KURJAVO PO ZNIZANIH CENAH
Občina obvešča, da se prične 1. decembra delitev drv po znižani ceni 800 lir za stot. Drva lahko kupijo upokojenci, brezposelni in reveži po 100 kg na osebo. Prodajali bodo v občinskih prodajalnicah na Istrski cesti 91 (bivši krematorij) in v Rojanu na vrtu šole Brunner). Interesenti morajo predložiti rdečo legitimacijo o brezposelnosti, ali izkaznico Eca, ali izjavo INPS oziroma INAIL.
Prodajali bodo samo ob dejavnikih od 8 do 12 in od 14 do 17.
Gledališče Verdi
Danes zvečer ob 20 bo drU ga predstava Wagnerjeve opere «Walkira» za abonente A
za vse se leže.
Jutri bo zadnja predstav« Verdijeve opere «Ernani» za abonente C. Predstava se pr' ne ob 20.30.
S9S RADIO
JIIGOSL. CONE TRSTA
(Oddaja na srednjih va»
212.4 m ali 1412 W)
TOREK 28. 11- l®50-
6.30: Jutranja glasba; 6-^:re(ja; točila v ital. in objava JP« v 7.00: Napoved časa . P°T°.% ju-slov. in objava sporeda, <■ tranja glasba.	d;
12.00: pester opoldanski =pv j.
12.30; Dvorak:	Slovanski	P	N,.
12.45: Poročila v itai., si0v,; poved časa - poročila L-gaini 13.15:	Poje zagrebški * željah
kvintet; 13.45: Glasba PJ ‘-j« (ital.); 14.30: Pregled tisk«
14.45: Pregled tiska v s oj,);
17.30: Politične aktualnosti Aj. 17.40: Plesna glasba; l°”y. Glas' ska univerza (ital.); t8-.,, v W bene slike; 18.45: poročila ra; vaščini; 19.00: Glasbena me Na.
19.15: Poročila v ital.; 'siovJ poved časa - poročila , ,sioV.)! 19.45: Kulturni pregl.e“ M'a(janv« 20.00: Giacomo Puccini: rfejanji9' Butterfly», opera v 3-Za-22™' 22.00: Veder večerni spoojj. zapleši starih mojstrov; jjdnj« nja poročila v ital.; 23-0p- ot)'java poročila v slov.; 23.10- jedoJf dnevnega sporeda za, J poC-dan; 23.15: Glasba za lanJl 23.30; Zaključek.
ROJSTVA, SMRTI IN P°*. „
26. in 27. novembra J® ? je Trsitu rodilo 10 otrok, P^eb. bilo 7 in umrlo je 18 eC %■
Cerkvene .poroke: t^^Ljini8 milio Canarutto ib Gina Pincherie, uradivk rija Zanetti in gospodinja ”
Lo Manaco.	j,p.
Civilne poroke: delaV^p rio Benci ih šivilja MaP3 -gora Coretti, krnet Vinc^^jna ritnik in gospodinja *pištafl Kovačič, fotograf Nereo in živili ja Lidija Zubin, * go-dir. Edoardo Mazzueato * jr-spodinja Elisabetta PaC*1® trt-govec Silvano Franca m icio.
GiusepP;
Coffou. 2 meseca stari iLflVe-Cociani, 671etoa Lucia r6letr>® nuto vd. Del Conte. L 7^et* Ada Bretitj por. Martino, go, n; Giovanni Cusan, 56letna^je{, sa Rosseno por. I.au«j»nOi , ni Bortolo Lignani, jia-Kralj vd. Karlim, 57letna jetpi ria Ussai por. Pippam, re!t-Jordan Golubov. 681etna_ . sa Tivan vd. Baldini. '. jja-Francesco Guido, 22le®“ terier Pintus, 351etni Cario gat, 471etr.i Antonio Sanm-gj^ ledna Gloria Giacomelli, ni Nicolo Bonaoci in_“.g0. Wanda De Angeli V^'. ^
pomočnica Idea Giuricih. Umrli so: 841etni
ADEX - izleti
17. decembra bodo
POREČ,
POSTOJNO
riheimber*
TOLMIN
KOBARID
BOVEC
2'
Prijave sprejema 0 j
decembra t. 1. pot°va
tti “*
urad Adria-Express,
Severo 5 b, telefon 29-*
NOVE SLOVENSKE KNJIGE
Goethe: PESMI, vezano v platno
800.-
Jir
DELA O. ZUPANČIČA, V. del, platno 480-' Prežihov V.: DOBERDOB, polplatno . . . •
Belinski: ČLANKI IN ESEJI, platno . . • •
GOSPOD IN HRUŠKA, broširano
DOBITE JIH V SLOVENSKIH KNJIGARNAH V TRSTtJ IN V GORICI.
. 780.-250-
ZAHVALA
Iskrena hvala vsem prijaznim osebam, ki a°za<j„ kateri koli način počastili spomin ir.' spremili n njo pot našega nepozabnega
Ivana Miclielazzija (Miklavca)
Posebno zahvalo izrekamo pevskemu zboru m vovodju Fabrisu.	___
Družina MIKLAVEC
Trst, 28. 11. 1950.
Podružnica uredništva in uprave Primorskega dnevnika v Gorici • Gl. Silvio Pellico ljll. nadst, • T elejon 11-32
Beneški gozdni delavci brez posla
Vprašanje zaposlitve bi bilo mogoče s toom s sosedno republiko, kjer je gozdno
Teilrrt	   i	-	-	*I.	vv	,	- ....
Težko je najti na svetu člo-T 1 ki bi bil vešč tolikih del kot so beneški Slovenci. Obsujejo majhne in številne zaplate rodne zemlje, do kate-re v večinigprimerov voz sploh oima pristna; pobirajo mali-®e in kostanj itd. Vse to samo Za borno preživljanje.
'pudi gozdni delavci so bili Baši Benečani.
To delo je zvezano z velikimi težavami. Neredko se dodajajo na delu hude nesreče, fi se kdaj tudi zelo tragično oačajo. Toda Benečani se ne strašijo težav, kot se jih delovni človek, ki živi samo od de-a svojih rok, nikoli ni bal, sam° da je lahko dobil delo \a zaslužek za sebe in svojo
družino.
Tudi v dandanašnjih dneh bi anečani kaj radi prijeli za sekiro in žago ter odšli v gozd. aradi priključitve obsežnih f°zdnih predelov v okolici so-ske doline k Jugoslaviji je izumila sleherna možnost zapo-s *tve. Nastane vprašanje, ki bi ® bilo treba rešiti, in sicer “a bi beneške gozdne delavce, * V sedanjem stanju ne mo-rejo najti zaposlitve niti doma 9lti v Kamiji, na osnovi primernega sporazuma z Jugosla-Vli° pošiljali rza delo v so-*edno republiko, ki ima zelo ^eliko gozdno bogastvo in kjer 1 ne manjkalo dela za pridne eneške roke. Do tega sporazuma bi bilo mogoče priti, ker v Jugoslaviji še vedno pri-^anjkuje delovna sila in da so gozdove v Soški dolini že pred Vojno sekali ravno Slovenci iz oenečije.
Prepričani smo, da bi Jugoslavija z veseljem sprejela ponudbo za sklenitev takega sporazuma, kajti s tem bi v veliko večji meri lahko izkoriščala neprecenljivo gozdno bogastvo, ki predstavlja v trenutnem položaju važno izvozno blago, s katerim si država služi devize za nakup potrebah strojev za zgraditev težke ‘bdustrije.
Treba bi bilo samo najti razumevanje tudi na italijanski
rani in premagati birokratske ovire, ki jih oblasti pojavljajo in ki niso v skladu z interesi in željami prebival-siva, Z dobro voljo bi bilo mo-odstraniti vse težave, tu-one glede plačevanja.
Res je, da je danes trgovi-”a med obema državama na zadovoljivi poti in so se itali-lanske oblasti vsaj glede trgo-'mnia otresle političnih naspro-ki jih gojijo do sosedne Miroljubne republike. Vendar ** italijanske oblasti vse predalo zanimajo, da bi tudi Bečanom in pa goriškemu pre-'valstvu, katero je zaradi nesmiselne meje izgubilo skoraj se možnosti zaposlitve, pre-bele na osnovi primernega Porazuma zaposlitev, ki bi jim ;,r. ajšala neprestano skrb za lulrišnji dan.
M.A.J:
Bliža se Miklavž
bo Miklavž obiskal tu-t Slovensko planinsko društvo Ur ici, oziroma članstvo, ka-r®ga bo 7. decembra obdaril >, Pr°svetni dvorani v Pevmi. v l.zanje daril je Miklavž polju gosP°darju SPD Cerme-da Komu, ki sprejema pri-
Cemb'la samo sre(^e 6'
ti za trgovce
ščob, popravek carinskih prispevkov, povpraševanje kanadskih tvrdk po italijanskem blagu, izvoz zdravilnega žajblja v Združene države Amerike, uvpz iz bivših italijanskih kolonij, pravila za plačila z Dansko, vestnik Marshallovega plana št. 80 in 9Q, pregled uredb, ki urejajo začasni izvoz in uvoz, informacijski vestnik Državne zveze trgovcev z volno.
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
V goriški mestni občini je bilo od 19. do 25. novembra t. 1. 11 rojstev, 8 primerov smrti, 8 vkrjjiženih porok in 4 poroke.
Rojstva: Hoban Edvard, Ma-chitella Oronzo, Žigon Natalija, Calligaris Armand, Crapesi Franco, Laurenti Marija Ter-zija, Korečič Marijan, Grego-rutti Franc, Colla Lovrenz, Ni-coletti Margarita, Aguzzoni A-na Marija, Petrosini Franc, Lebar.1 Leopold, Bertossa Rosana, Ciglič Agata, Kovačič Antonija, Guerra Vincenc, Poiani Margarita, Suttner Marina, Job Livija.
Smrti:	80-letna gospodinja
Tosolini vd. Savaro Marija, 53-letni kanonik dr. Brumat Mirko, 74-letrja gospodinja Vec-chiet vd. Nardini Marija, 71-letna gospodinja Bastjančič vd. Zanei Izabela, 57-letni trgovski zastopnik Lipove Franc, 84-let-na gospodinja Kumar Ana, 74-letni polovinar Romarjzin Ivan, 4 ure stari Poiani Renato.
Vknjižene poroke: sluga De-colle Marij in česalka Germini Karmen, finančnik Trevisi Anton in delavka Chiandetti Silvija, inž. Henke Rudolf in gospodinja Chiopris Ana, podčastnik orožnikov Franzoi Gustav in gospodinja Populini Olga, poštni agent Tomasi Ivan in gospodinja DVAndrea Karlina, geometer Grusovin Anton in Soletti Olga, železničar Spechia Aldo in uradnica Ra-moli Nives, trgovski pomočnik Fantini Arnald in uradnica Čibej Mafalda.
Poroke: šofer Ušaj Marijan in gospodinja Bartussi Lea, občinski uradnik Quali Srečko in občinska uradnica Caer.azzo Italica, kmet Pecorari Marino in delavka Brešan Marina, ra-diotehnik Pascoletti Jožef in gospodinja Fila Armanda.
Zapuščeno kolo
Pred dnevi so mestni stražarji našli v našem mestu zapuščeno moško kolo. Lastnik, ki je pozabil na železnega konja naj se zglasi y uradu mestnih straž v Ul. Mazzini 7.
primernim sporazu-bogastvo neizčrpno
so ju namreč tisto noč pridržali v varnostni celici na kvesturi in ju naslednjega dne prijavili goriški sodniji zaradi pijančevanja in motenja nočnega miru.
Pod vozom drv
Pri prevažanju drv iz Ste-verjana proti Grojni je včeraj prišel pod voz s IT stoti drv 27-letni kmetovalec Rafael Maraš iz Steverjana. Na nekem ovinku sta se namreč vprežena vola splašila in prevrnila voz, pod katerim je obležal Maraš. Erj. nesreči si je zlomil desno rame. Rešilni avto Zelenega križa ga je pripeljal y bolnico sv. Justa. Ozdravel bo v 2Q dneh,.
Neprijetno srečanje
Stara vinska bratca, 53-letni Karel Massari iz Ul. Baiamon-ti in 57-letni Julijan Venturini iz Ul. Ascoli 11, sta se v nedeljo zvečer, ko sta se vračala domov izredno Židane volje, zopet srečala z organi javne varnosti. Na poti domov nekaj pred polnočjo sta prijatelja pod vplivom čez mero zaužite pijače glasno pela in se na vse grlo krohotala. Oba sta se morala zaradi podobnega vedenja že večkrat zagovarjati pred sodnimi oblastmi in kaže, da bosta v kratkem zaradi nedeljskega srečanja zopet prišla na zatožno klop. Agenti
Nenavaden pozdrav domačega psa
Velik in močarj volčjak, ki so ga malo prej odvezali, da bi se po kosilu sprehodil, je včeraj popoldne napadel 11-letnega Advarda Michelussija iz Steverjana, ki se je ravnokar vračal iz šole. Pes je svoje ostre zobe potisnil dečku v desno nogo. Michellussi se je po tako neprijaznem pozdravu domačega psa moral zateči v mestno bolnico Brigata Pavia, kjer so mu rar.o razkužili in ga obvezali. Ozdravel bo v enem tednu.
Koledar za lelo 1951
Izšel Je koledar, ki ga je izdala Gregorčičeva založba v Trstu. Koledar Je obsežen, zelo pestre in zanimive vsebine ter bogato ilustriran. Dobimo ga v goriških slovenskih knjigarnah in na sedežu Prosvetne zveze v Ul. Ascoli 1-1. Stane 250 lir in s tremi knjigami Prešernove knjižnice pa 350 lir.
Slovenski koledar ne sme manjkati v nobeni slovneski družini!
Avtobus v Števerjanu
Odhodi iz Gorice: ob delavnikih ob 7.00, 12.45 in 17.30.
Odhodi iz Steverjana: ob delavnikih ob 7.30, 14.15 in 18.00.
Ob nedeljah in praznikih odhodi iz Gorice: 14.00 in 18.30; odhodi iz Steverjana ob 14.30 in 19.00.
Moral fe domov
Z izgonskim listom, ki mu ga je izdala policija iz Tre-visa, se je včeraj vrnil v Gorico 41-letni Karel Zalateo iz Ul. Nazario Sauro. Iz Trevisa so ga izgnali iz varnostnih razlogov.
NEDELJSKI ŠPORT V SOVODNJAH
zano1:1(1:0)
MANZANO: Colloredo; Bac-chetti, Nadali; Maraš, Fornasa-rig, Ceccomi; Peressimi, Don, Bosco, Vecchiet Del Ponte.
JUVENTINA :	CargmeJutti;
Marega, Bon; Braidot, Duiz, Susterimi; Simonetti, Dissegna, Kogoj. Šuligoj. Poldrugo.
Sodnik Dessena iz Tržiča.
Gole sta dala v prvem polčasu (Ju*.) v 24’, v drugem polčasu Don (Manz-.) v 12’.
Po treh tednih odsotnosti se je ekipa Juveiitiine spet predstavila na sovodenjskem igrišču, ki ga je deževje zadnjih dni spremenilo v več krajih v pravo blato. Neodločen izid proti Libertas v Trstu in sijajna zmaga proti Ronkam v Ronkah sta dala upati, da bo tudi tokrat na domačem igrišču ekipa pokazala svoje sposobnosti. Toda številni simpatizerji so bili razočarani, ker tekma ni bila takšna, kakor bi morala biti.
V prvem polčasu je Juven-tina bila v premoči; še posebej pa, ko je branilec Marega s
kazenskim strelom zabil v vrata neubranljiv gol, Zdelo, se je, da bo Juventina svojo zmago povečala, saj so bili napadalci večkrat pred nasprotnikovimi vrati, kjer pa se niso nikoli znašli. V drugem polčasu je šlo še slabše in tako j<. tudi Man-zarau uspelo, da je izenačil. Gol Manzaoa je vplival na igralce Juventine kakor ner.adno oblit je z mrzlo vodo in hiteli so, dg bi ponovno prešli v vodstvo tekme. Toda vsako prizadevanje je bilo zaman. Imeli so več prilik, ko bi morda zadostovalo le suniti z malo močjo žogo in bi bila v vratih. Toda napadalci Juventine tega r.asa znali. Priznati je treba resnici na ljubo, da je Manzano močna ekipa, posebno v branilcih, ki so vsakokrat odločno nastopali. Poleg tega je v drugem polčasu Juventir.a imela slabši teren in njeni napadalci so bili stalno v blatu, kar je seveda tudi otežkočalo lepo igro.
Vzroke neodločenega izida je
treba predvsem iskat; y neodločnosti napadalne petorice, ki kl jub temu da je imela r.a razpolago. sijajne prilike jih ni znala izrabiti. Srednja črta je tudi v nedeljski tekmi delovala odlično in posebno se je. odlikoval . Braidot, ki je bil najboljši na igrišču., Obramba Ju-ventine je bila tudi na mestu ir.1 odbila več nevarnih napadov, ki so igrožali zelo resno našo mrežo. Center, je to pot slabo igral, neodločen in počasen je izgubil marsikatero žogo. Tudi levo in desno krilo sta nazadovali, posebno pa še desno, ki si je dobesedno požrl dva gola v prvem polčasu. Igralci naj se zavedajo, da je vsaka tekma trda, da nobena zmaga ne pride kar tako. Pred začetkom vsake tekme je potrebno imeti odločno voljo do zmage, ne Pa se zanašati na svojo premoč in popuščati proti nasprotniku, ko je ta dobil žogo. Naj bq ta tekma v opomin in r.aj prihodnjo nedeljo igralci Juventine pokažejo spet svojo rutino, ko se bodo srečali v Caprivi s Caprivese.
Sodnik Dessena iz Tržiča pa je sodil zelo slabo in spregledal marsikatero napako.
Predavanje d slovenski glasu
Na pobudo Ljudske čitalnice in knjižnice bo jutri zvečer v prostorih Glasbene šole na Komu št. 8 predavanje pod naslovom:	Slovenska glasbena
kultura zadnjih sto let.
Predavanje se prične točno ob 20., uri. Vabljeni vsi ljubitelji .slovenske umetnosti.
Postanimo člani
Dijaške Malice!
Dijaška Matica v Gorici je za svoje člane izdala žepni koledarček za leto 1951. Koledarček stane najmanj 60 lir in služi obenem kot članska izkaznica.
Slovenci, podprimo Dijaško Matico, ki opravlja za naše ljudstvo v Italiji nadvse važno in koristno delo. S tem bomo pomOgli tudi slovenskemu dijaštvu, da bo postalo močan steber, na katerem bo v najbližnji bodočnosti slonela usoda našega naroda.
KINO
VERDI, 17: »Povratek prvaka«, J. Stewart.
VITTORIA, 17:	«Srca	brez
mej«, G. Lollobrigida in R. Vallone.
CENTRALE, 17: «Severovzhod-r.i vitezi«, J. Wayne.
MODERNO, 17: «Duša in telo«, J. Garfield.
EDEN, 17: «Sv. Janez obglavljen«, Toto.
Sanje o triciklu in delu
so ga spravile v zapor
Na izredni razpravi, ki je bi. la preteklo soboto, na goriški kazenski sodrjiji, je sodnik dr, Pascoli najprej sodil 56-letne-mu Alojzu Berlotu s Placute, ki se je hotel polastiti cestnega v.aljarja na škodo gradbenega podjetja Tacchino. Berlot je že več let brezposeln; pomanjkanje in beda sta ga privedli do tega, da je segel po tujem blagu. Ponoči se je namreč vtihotapil v skladišče podjetja Tacchino v Ul. Orzoni in se polastil težkega valjarja! Srečala sta ga agenta javne varnosti, katerima je Berlot že na prvo vprašanje povedal, da ni njegova last; Tako je zaključil na policiji, kjer je pri zasliševanju izjavil, da je hotel valjar prodati in si z izkupičkom nabaviti tricikel, v kate-terem je videl edini izhod iz brezposelnosti. Tudi pred sodnikom je priznal svojo namero in v nekaj besedah prikazal svoje bedno stanje in pre! pričljivo zagotavljal, da bi se s triciklom preživljal. Toda sodnik, kljub temu da je z rjjim sočustvoval, se je moral držati zakonika in obsodil ga je na devet mesecev zapora fS 6000 lir globe.
Šahovska tekmovanja v Kopru Izoli, Portorožu in Bujah ob oblelnici uslanovi-tve nove Jugoslavije
V okviru praznovanja obletnic« ustanovitve nove Jugoslavije bodo odigrala moštva šahovskih društev v Kopru, Izoli, Portorožu in Bujah v četrtek 30. t. m. zvečer moštvene šahovske dvoboje na 10, 15 oziroma 20 deskah proti šahistom JA. Moštvom šahovskih društev se bodo pridružili šahisti iz vrst NZ.
Dvoboji bodo enokrožni. Po 4 urah igre se nedovršene partije prekinejo in ocenijo. Predsedniki šahovskih društev naj sporočijo ’zid tov. Rudiju Udie-ru, poverjeništvo za delo pri OLO v Kopru.
Za uspešen napredek šahovske igre v istrskih mestih je potrebno sodelovanje med šahovskimi društvi in klubi JA ter klubi NZ. Vojska in narodna zaščita bosta v naših istrskih razmerah v glavnem dali širino, šahovska društva pa boljšo teoretično pripravo. Tako se bo .šah širil istočasno horizontalno in vertikalno na področjih jugoslovanske cone STO.
repuuii
loloorafska razstava Ljudske tehnike
Za praznik dneva republike organizira okrajni odbor Ljudske tehnike fotografsko razstavo o izgradnji socializma v našem okrožju. Razstava bo otvorjena dne 29. novembra v Piranu.
Zvečer pred praznikom republike bodo v obalnih mestih v Kopru, Izoli in v Piranu regate. Vsi čolni bodo okrašeni z zastavami in balončki.
Podružnica uredništva Primorskega dnevnika v Kopru - GL Cesare Battisti 2 - Telefon 70
PRED VOLITVAMI V SIAU
Socializem gradi nove ljudi
Zelo živo je tam na gradbišču delavskih hiš, na obširnem trgu pred izvoznim sadnim podjetjem, pri novem hotelu in na cesti, ki gre od starih koprskih vrat proti tovarni pohištva «STIL» in še na drugi strani Kopra pred novim hotelom.
Tu so zbrani člani SIAU, Slovenci in Italijani, ki hočejo tudi na ta način pomagati pri dvigu gospodarstva, pomagati pri utrjevanju in širjenju močne antifašistične organizacije, pomagati v borbj proti vsem rušilcem bratstva in enotnosti, pomagati pri graditvi lepše bodočnosti.
Na teh delovnih mestih so se zbrali delavci, kmetje, ribiči, nameščenci, obrtniki in intelektualci. Več sto Je teh zavestnih graditeljev socializma, ki se tudi tako borijo, da bo bolje našim delovnim ljudem, da bodo delavske hiše prej dograjene, da bo gospodarski plan izpolnjen.
Izmed številnih primerov de* lavnosti moramo vzeti nekaj najbolj značilnih. Tako se je izkazal pri gradnji delavskih hiš na Belvederu Italijan, tovariš Anton Gallo, ki je do sedaj opravil vsak mesec Po 30 do 40 ur prostovoljnega dela. Njegova delovna zavest je tako visoka, da rad prispeva po-
V ISTRSKEM OKROŽJU BO DAHI REPUBLIKE BELA PROST DAHI
NA PREDLOG ENOTNIH SINDIKATOV IN OSTALIH MNOŽIČNIH ORGANIZACIJ KOT TOLMAČEV VOLJE PREBIVALSTVA ISTRSKEGA OKROŽJA, KI JE
V OGROMNI VEČINI SODELOVALO V NARODNOOSVOBODILNEM BOJU TER S TEM GRADILO NOVO JUGOSLAVIJO, ZARADI CESAR SMATRA PRAZNIK REPUBLIKE TUDI ZA SVOJ PRAZNIK, KAKOR TUDI V ZNAK HVALEŽNOSTI IN NELOČLJIVE POVEZANOSTI PREBIVALSTVA ISTRSKEGA OKROŽJA Z NARODI JUGOSLAVIJE, ODLOČA IZVRŠILNI ODBOR ISTRSKEGA OKROŽNEGA, LJUDSKEGA ODBORA
DA JE 29. NOVEMBER DELA PROST DAN
SMRT FAŠIZMU — SVOBODA NARODU !
Koper, dne 27. novembra 1950.
V. d. tajnika;	Predsednik:
KOLENC ČRTOMIR	BELTRAM	JULIJ
leg svojega rednega dela tudi za skupnost. Tudi Ana Degras. si, ki je bila na drugi bazi SIAU pred:lagana za delegatko, se je dobro izkazala s prostovoljnim delom. Takoj za njo je bil tovariš Anton Colavigno, ki je s samokolnico sproti odvažal ves nakopani material. Najboljši na tem delovnem mestu je bil tovariš Mirko Sker, ki je organiziral prostovoljno delo.
Tem pa so sledili še drugi tako Koprčan Orlando Olindp, Leopold Lukan m Rafael Lipušček, nameščenec y Taverni. Izmed intelektualcev je tu delal tudi tov. Leone Fussilli, podpredsednik Združenja Italijanov za Istrsko okrožje.
Pri novih skladiščih «Om-nia« So delali člani notranje uprave Sindikalna podružnica
Moje delo je knjiga ljubezni — Odpri jo. domovina, da boš videla, kdo ti je pravičen sin: Dal sem ti, kar sem imel.
IVAN CANKAR
VUJA -je urejevala vrt pred sedežem.
Najbolj živo je bilo na trgu pred izvoznim sadnim podjetjem »Fructus«. Tu je bilo dela za ves južnovzhodni de! Kopra San Pieri. Od velikega števila udeležencev so nekateri poravnali debeli gramoz, ki ga je sproti dovažal tovorni avto, drugi so ga odvažali s samokolnicami, tretji pa posipavali Po vrhu že stlačenega grušča pesek. Velik cestni valjar je s svojim mogočnim ropotom u-darjal takt delovni pesmi teh novih ljudi.
Seveda ni manjkalo gledalcev, ki so iz oken hiš, ki obkrožajo trg radovedno opazovali vso množico ljudi, k; so dali na razpolago svojo delovno moč, da bo tudi ta del Kopra dobil lepšo zunanjost.
Ni pa samo gledal tovariš Mario Derin jz San Pieri. Ves delovni elan prostovoljcev ga je izvabil na ulico. Prišel je sam z orodjem in se lotil popravljanja požiralnikov za vodo. Temu je sledil tudi tovariš Alojz Vascon iz Calle del for-no v Bosadragi, ki je sam začel odkrivati kamenite plošče in čistiti odvodni kanal.
Ta dva tovariša sta razume-
j3Veza trgovcev za goriško ji ■ ^hno sporoča vsem včla-n n>m tvrdkam, da si na nje-sle? ,sedežu lahko ogledajo rij-u^e okrožnice; sprostitev ej®revr°pskih izmenjav za 75 Tli ,k°v, kontrola izvoza tka-UjJJ te odpadkov umetnih tka-ž3 zdravstvene odredbe v ^iim Z uvozom Uudi začas-mesa in živalskih ma-
***^i!ll||» iii11y...i,.|iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii.illlllllllllllllllliat*w*IIIJ^,lll,»»>»»iiii|iiiiiiiiiiiii»tll>iiWlgUtttttViiMiiiii|Mii»ii-iii!»iJ.i-iii.i.iiiiiiiiiiii.iii.iiiiiiiiiiiiiiiiii«iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii.iiiii«_i.i.ii.iiiiifiMMiiiiiiiiii.iAi.w.Miwiiiiiiii»>iiiiMii»iiiiiniiiiiiii«iiiiiiiiiiiiiii«iiM»i»i«i«iiiMti»i»»i«»ii»»iM»i»«i»ii« i i ..................
la, da hočejo vsi ti požrtvovalni in zavedni člani SIAU pomagati, da bo — za vse Koprčane bolje in lepše.
Zunanji znaki, da se bližajo volitve pa so veliki slavoloki, k; jih že postavljajo po vseh vaseh in mestih. Ponekod so jih postavili-že več. Tako hočejo ljudje še bolj podčrtati, kaj jim je njihova bratska organizacija, kakšen pomen pripisujejo bližajočim se volitvam.
Kostabona
Otroški vrtec in še kaj
Ce ne bi imeli v naši vasi izrednega dogodka, vam ne bi poročali, tako pa moramo to storiti. V okviru dvomesečnega tekmovanja smo namreč dobili otroški vrtec. Zaenkrat bo obiskovalo vrtec okoli 30 otrok; tam se bodo zbirali otroci zlasti iz družin članov kmečke delovne zadruge in seveda tudi ostalih domačinov. Za vrtec je bila posebej preurejena hiša V vasi, ki ima v ta namen pripravne prostore. Vrtec bo preskrbljen z vsem potrebnim in bo mnogo pripomogel k vzgoji naše dece. Prepričani smo, da bedo uspehi te socialne ustanove kmalu vidni. Zato smo dolžni ljudski oblasti vse priznanje za njeno skrb v korist delovnega ljudstva.
V počastitev volitev SIAU smo opravili tudi razne delovne akcije kot pri cestah, za e-lektrifikacijo in kakor smo že zgoraj omenili, pri delih' za o-tvoritev otroškega vrtca. Pri teh akcijah je sodelovalo okoli 170 vaščanov, ki so prispevali 650 prostovoljnih delovnih ur.
V tem času smo imeli tudi dve poučni predavanji o gospodarstvu in več množičnih sestankov, katerih s« je udeležilo približno 300 ljudi. Na splošno je zanimanje za prihodnje volitve SIAU zelo veh ko in gotovo ne bo člana naše krajevne organizacije SIAU, da se ne bi udeležil teh volitev. Na posebnem sestanku smo postavili kandidatno listo ter kandidate za delegate v okrajni odbor. Ti so Ivan Hrva. tin, po domače Farič, Josip Zadnik in Josip Baruca. Vsi so stari borci in aktivisti ter uživajo splošen ugled in zaupanje pri volivcih in ostalem domačem prebivalstvu.
„ll kraiiestvu palčkov"
V okviru tedna slovenske kulture je bila sinoči v ljudskem gledališču v Kopru premiera mladinske igre «V kraljestvu palčkov«, ki jo je spisal I. Ribičič, uglasbil pa 4ya>n Grbec. Igrali so gojenci koprske slovenske gimnazije, ki so se js to igro prvič prikazali na odru in dosegli velik uspeh. Koprsko gledališče ni bilo še nikoli tako nabito polno kot sinoči. Hvaležno občinstvo je po vsakem dejanju z večkratnim in burnim aplavzom nagradilo mlade in nadarjene igralce. Mladi igralci so dobesedno presenetili in očarali odrasle in najmlajše gledalce.
Igro bodo še pa*ow»*l5. ker je to splošna in srčna želja vseh, ki sinoči niso mogli na predstavo, pa tudi onih, ki so imeli srečo.
Obširno poročilo bomo objavili v jutrišnji številki. Zaenkrat samo čestitamo koprskim dijakom in vsem, ki so pripomogli k tako lepemu uspehu.
Grintovec
Za praznik republike bo zagorela luč
V nedeljo smo jmeli v naši vasi veliko prostovoljno delo. Skorai vsi člani SIAU iz vasi so se ga udeležili. Tem se je pridružilo je 17 delavcev »Elektro-Prenosa« iz Ljubljane in 12 električarjev podjetja «ELTE» iz Kopra.
Električarji so dovršili notranja dela napeljave po hišah, drugi pa so postavili in utrdil; 30 drogov za napeljavo žice, ki je bila pray tako že napeta. Skupno je bilo opravljenih 264 tehničnih delovnih ur in l5o navadnih težaških ur.
Zasluga vseh prostovoljcev iz Kopra in vasi je, da bo lahko prvič zasvetila luč v naši vasj na dan praznika republike in bomo tako imeli dva praznika.
Planinsko društvo v Kopru v aktivizaciji svojih članov
V počastitev volitev SIAU je razpisano dvomesečno predvo-livno tekmovanje. S tem v zvezi si razni delovni kolektivi in posamezni člani SIAU postavljajo razne obveze o prostovoljnem delu, o politični prevzgoji itd. Da ne bi naše društvo kot
Žive naj vsi narodi, ki hrepene dočakat dan, da koder sonce hodi, prepir iz sveta bo pregnan !
FRANCE PREŠEREN
del SIAU pri tem dvomesečnem' tfekmbtjahju zabštalb, poziva odbor člane, da se najtesr neje povežejo z odbori SIAU i in tako vključijo v plan dvo-1 mesečnega tekmovanja, ki naj predvsem obsega, da se upoštevajo specifične okolnosti Planinskega društva, sistematično delo v društvu, športni trening, kot je za sedanji čas prikladen, in pa zlasti prostovoljno delo v v sklopu SIAU.
Do vključno nedelje de* cembra ne priredimo nobene ture ali izleta. Pozivamo članstvo, da se V čim večjem številu udeležuje prostovoljnega dela.
Voišite se, če še niste člani SIAU!
Udeležite se vsi volitev SIAU dne 10- decembra.
Dne 29. novembra bo proslava dneva republike. Ta dan bo Zveza društev za telesno vzgojo priredila «Republiški cross«. Planinsko društvo bo pred tem dnevom priredilo ((Društveni cross« za mladino in starejše. Prvi trije dospeli bodo zapisani za ((Republiški cross«. Kdor se hoče «crossa» udeležiti, naj se javi do ponedeljka 27. novembra pri društvenem tajniku tov. Stanetu Strahu na sodišču. Tu bodo interesenti tudi prejeli podrobna pojasnila o «crossu». f Prihodnja društvena izleta
Program ledna slovenske kulture
DANES 28. t. m.: S sodelovanjem množičnih organizacij priredijo prosvetna društva akademije v čast obletnice ustanovitve nove Jugoslavije.
SREDA 29. t. m.: V Kopru ob 16. uri koncert godb na pihala na Titovem trgu in ob 19. uri v koprskem gledališču •Večer slovenske pesmi« kot zaključna prireditev tedna slovenske kulture.
bosta v nedeljo 17. decembra na Nanos in na Učko. Člani naj po izbiri za eno ali drugo od teh dveh tur prijavijo svojo udeležbo od 9. decembra pri Centru tiska ali pa pri tov. dr. Božidarju Z^gi (okrožje).
Ljudska tehnika je pričela 25. t. m. s fotografskim tečajem. Priporočamo planincem, ki se za stvar zanimajo, da se udeležijo tega fotografskega tečaja.
Novi člani se sprejemajo ob petkih od 17. do 19. ure v prostorih Zveze društev za telesno vzgojo v Kopru, Titov trg. Takrat s« tam dobe informacije o vseh zadevah, ki člane zanimajo.
Razpis enoletne šole
za bolničarke v Izoli
Poverjeništvo za zdravstvo in socialno skrbstvo Istrskega okrožnega LO razpic-uje 20 mest za gojenke, ki se žele usposobiti za poklic bolniške sestre v Enoletni šoli za bolniške sestre v Izoli. Pogoji za sprejem so:
1. Lastnoročno pisana prošnja za sprejem v šolo z osebnimi podatki.
2. Rojstni list.
3. Spričevalo o uspešno dovršeni osnovni šoli.
4. Spričevalo o dobrem vedenju izdano po organu ljudske oblasti ali kake množične organizacije.
5. Zdravniško spričevalo.
Pouk v Enoletni šoli za boN
niške sestre traja eno leto v internatu šole v Izoli. Moški gojenci obiskujejo lahko pouk kof zunanji poslušalci. Za gojenke v internatu sta pouk in oskrba brezplačna.
Prošnje je nasloviti na upravo Enoletne šdie za bolniške sestre v Izoli.
IOLO, poverjeništvo za zdravstvo in socialno skrbstvo.
Sprememba voznega reda
na dvtobusni progi Piran-Koper
Avtoprevozno podjetje Adria v Kopru sporoča, da je ukinjen avtobus z odhodom iz Pirana ob 23. uri. Namesto te je upeljana nova zveza s sledečim urnikom:
Odhod iz Pirana ob 4. uri; iz Portoroža ob 4.10, iz Strunjana ob 4.20, iz Izole ob 4.30, prihod v Koper ob 4.45.
tk&teoa,	vijaka
n <uiet6wU oAffti
1(1	PREVEDEL PROF. DR. F B AN »KADAČ
* "•	B>'.	ROBERT HLAVATV
8veJk je zakarijal ln rekel:
«Jaz, prosim, ne vem o nobenih neumnostih.*
*U. *Kaj ni neumnost, gospod Svejk,» je dejal umetno očetov-Val n> «Ce ste. kakor pravi ovadba policijskega stražnika, ki stQ 3e sem pripeljal, povzročili zbiranje ljudstva pred manife-o vojni, ki je bil nalepljen na vogalu, in ste ljudstvo bm*al1 s klici- «Cesarju Francu Jožefu — zdravo! Tole vojno 1110 dobili!?«
3e ^iseni mogel biti vnčmaren,* je izjavil Svejk, upiraje svo-vis ibre oči v inkvizitorjev pogled, razburil sem se, ko sem Ves i ■ da Vsl tisti manifest o vojni berejo, pa nihče ne pokaže a- Nihče ni klical «Slava!», nihče «Hur4!», sploh nič, svetnik. Kakor da se jih to vobče ne tiče. In jaz, stari seak enalndevetdesetega polka, nisem mogel tega gledati pa »tu ^llcal tiste besede ln mislim, ko bi bili vi na mojem me-’ ^ storili isto kakor jaz. ce je vojna, se mora v nji zma-
gati in mora se klicati slava cesarju; nihče me ne bo prepričal, da nimam prav.»
Premagan in skrušen, ni mogel črnožolti uradnik prenesti pogleda nedolžnega jagnjeta Svejka; povesil je svoje oči na uradne spise in rekel:
«Docela priznavam vase navdušenje, toda — ko bi, se bilo pokazalo v drugačnih okolnostih. Ampak sami dobro veste, da vas je peljal policijski stražnik, tako da je takšna domoljubna izjava megla in morala učinkovati na občinstvo prej ironično kakor resno.«
«Ce pelje koga policijski stražnik,« je odgovoril Svejk, «je to težak moment v človeškem življenju. Toda če človek niti v takem težkem momentu ne pozabi, kaj je treba delati, kadar je vojna, mislim, da takšen človek ni tako slab «
Cmožolta zverina je zarenčala in še enkrat pogledala Svej-ku v oči.
Svejk je odgovoril z nedolžno, mehko, skromno in nežno toploto svojega pogleda.
Nekaj trenutkov sta tako strmela drug v drugega.
•Vzemi vas vrag, Svejk!« je slednjič rekla uradna brada. •Ce pridete sem še enkrat vas sploh ne bom spraševal in potovali boste naravnost k vojaškemu sodišču na Hradčane. Ste razumeli?«
in preden se je nadejal, je stopil Svejk k njemu, mu poljubil roko in dejal:
«Hvala vam za vse; če bi kdaj potrebovali čistokrvnega psička, se obrnite, prosim, name. Imam trgovino s psi.«
In tako je bil Svejk zopet na svobodi in na poti domov.
Njegovo premišljevanje, ali naj bi se najprej ustavil še
«Prl kelihu«, se je končalo s tem, da je odprl vrata, skozi katera je nedavno odšel iz krčme v spremstvu detektiva Bret-schneiderja.
V točilnici je bila grobna tišina. Tam je sedelp nekoliko gostov, med njimi cerkovnik od sv- Apolinarja. Vsi so čemerno gledali. Za točilno mizo je sedela krčmarica Palivčeva in topo zrla na pivne pipe.
«Tak sem se že vrnil,« je veselo rekel Svejk, «dajte mi vrček piva. Kje pa imate gospoda Palivca, ali je tudi že doma?«
Namesto odgovora je udarila Palivčeva v jok in, zbiraj e svojo nesrečo v posebnem poudarku na vsaki besedi, zastokala:
«Dali — so — mu — deset — let pred tednom «
«No, vidite,« je rekel Svejk, «torej ima že sedem dni za seboj.«
«Tako je bil oprezen,« je jokala Palivčeva, «tudi sam je to zmerom o sebi trdil.«
Gostje v točilnici so trdovratno molčali, kakor da blodi med njimi Palivčev duh in jih izpodbuja k še večji previdnosti.
«Previdnost je mati modrosti,« je dejal Svejk in sedel za mizo k vrčku piva, ki je imelo v peni majhne luknjice, katere so napravile solze gospe Palivčeve, ki so kapale na peno, ko je nesla Svejku pivo na mizo; «današnji čas je že tak, da sili človeka k previdnosti.«
«Včeraj smo imeli dva pogreba,« je sukal cerkovnik od sv. Apolinarja govor na drugo polje.
«To je gotovo nekdo umrl,« je rekel drugi gost, nakar je tretji dodal:
•Ali sta bila pogreba s katafalkom?«
«Rad bi vedel,« je dejal Svejk, kakšni bodo zdaj med vojno vojaški pogrebi.«
Gostje so vstali, plačali in tiho odšli. Svejk je ostal sam z gospo Palivčevo.
«Tega si nisem mislil,« je rekel, «da bodo obsojali nedolžne ljudi na deset let. Da so nekega nedolžnega človeka obsodili na pet let, sem že slišal, ampak na deset, to je malo preveč.«
«Ko je pa moj priznal,« je jokala Palivčeva; «kakor je tukaj govoril o tistih muhah in o tisti podobi, tako je to ponavljal na direkciji in pred sodiščem. Bila sem na razpravi za pričo, pa kako sem mogla pričati, ko so mi rekli, da sem s svojim možem v sorodstvenem razmerju in se lahko pričevanju odrečem. Jaz sem se tega sorodstvenega razmerja tako ustrašila, da bi morda ne bilo še kaj iz tega, da sem se odrekla pričevanju, in on, revež stari, me je tako pogledal — do smrti ne bom pozabila teh njegovih oči. In potem, po obsodbi, ko so ga odvajali, jim je na hodniku — tako je bil po vsem tem zmešan — zaklical: «Živela svobodna misel!«	e
•Kaj pa gospod Bretschneider ne prihaja več sem?« je vprašal Svejk.
«Bil je nekajkrat tukaj,« je odgovorila krčmarica,'«izpll je eno ali dve pivi, me vprašal, kdo sem zahaja, in poslušal, kako se gostje pogovarjajo o nogometu- Gostje namreč vselej, kadar ga vidijo, govore samo o nogometu. On se je zdrizal,’ kakor bi hotel vsak hip zbesneti. Ves ta čas je ujel na limanice samo nekega tapetnika iz Prečne ulice.«
«To je vaja,« je opomnil Svejk, «ali je bil tisti tapetnik neumen človek?.«
{Nadaljevanje sledi)J
Sifis. :;il WxM:h
.mm®
■5- 4 >-■>'
Poročila tov. B. Babiča
na nedeljshi konferenci UP STO
(Nadaljevanje s 1, struni)
Nato je govornik zelo obširno obrazložil politiko vlade ZSSR do kitajskega revolucionarnega gibanja. Na podlagi dejstev iz razvoja «sovjetske» politike do Kitajske izhaja ne-pobitno ugotovitev, da se je «sovjetska» vlada bala zmage kitajske revolucije, ker bi takšna zmaga pomenila zgubo vseh privilegijev iz dobe carske Rusije in ki jih je SZ pridobila z mešetarjenjem v škodo kitajskega ljudstva. Zato je rajši podpirala do kraja Cang-kajška ker je računala, da bi z njim takšne privilegije zadržala. Govornik je posebej omenil ixvoz vseh industrijskih naprav iz Mandžurije ko je bila ta pod zasedbo »sovjetskih« čet. Posebna komisija je namreč ugotovila, da škoda, ki je bila s tem izvozom napravljena pomeni nazadovanj^ kitajske industrije za eno celo generacijo. Vsekakor pomeni podrejanje LR Kitajske So. vjetski zvezi veliko gospodarsko škodo za LR Kitajsko.
Ko je govoril q «sovjetski» politiki na Balkanu, je govornik omenil sporazume vlade SZ z vlado Velike Britanije iz leta 1940 o znani razdelitvi interesnih sfer na Balkanu in na podlagi katere naj bi bilo psi Jugoslavije pod sovjetsko pol pa pod angleško interesno sfero. Kar pa je osvobodilna vojna jugoslovanskih narodov preprečila.
«Ta sporazum — je dejal tov. Babič — pa je vplival r.a stališče Sovjetske zveze do tržaškega vprašanja. Čeprav je Sovjetska zveza ob začetku navidezno in formalno na mirovni konferenci podpirala stališče Jugoslavije glede Julijske krajine in Trsta ter novih meja z Italijo, pa je po drugi strani za hrbtom Jugoslavije sprejela kompromisno rešitev tržaškega vprašanja kakor tudi krivične meje, ki so ponovno iztrgale Jugoslaviji veliko število Slovencev, ki živijo na kompaktnem slovenskem narodnostnem ozemlju. To stališče Sovjetske zveze je prišlo do izraza zlasti ob priliki umika jugoslovanskih čet iz Trsta katerega so one osvobodile ko «sovjetska» vlada ni hotela jugoslovanski vladi dati nobenega odgovora ko se je ta nanjo obrnila in vprašala kal gleda* tega vprašanja misli in kakšno je njeno stališče. Molk Sovjetske zveze je pomenil tedaj jasen odgovor, da namreč ne bi branila Jugoslavije. kar je pač bilo po godu zahtevi in grožnji feldmar-šala Aleksandra, poveljnika zavezniških sil na Sredozemlju. Vse to dokazuje, da nosi Sovjetska zveza velik del odgovornosti za sedanji položaj Tržaškega ozemlja«. Nato je tov. Babič govoril o osvobodilni borbi grškega ljudstva ter poudaril, da hočejo komin-formisti poraz grške revolucije pripisati Jugoslaviji, medtem ko gre v resnici za sporazum med Sovjetsko zvezo in Anglijo po katerem Sovjetska zveza Angliji dovoljuje ohranitev njenih imperialističnih pozicij v Grčiji.
Nato je govornik omenil sovjetski sporazum s Hitlerjem leta 1939. Dalje je govornik naštel vse primere kako bi hotela vlada SZ izpremeniti OZN za svojo propagandistično bazo in v ustanovo za sporazumevanje z zapadnimi imperialističnimi krogi. V kolikor j; to ne uspeva pa je njena aktivnost naperjena v razbijanje OZN, — ki z vsemi svojimi slabostmi predstavlja vendarle prepreko za «sovjetsko» imperialistično in vojnohujskaško politiko. Posebej je poudaril govornik primer vojne na Koreji, v katerem je vlada SZ dokazala, da njena politika glede korejskega vprašanja dejansko ni miroljubna, temveč vojnohujskaška in v popolnem nasprotju z njenimi pacifističnimi gesli, ki jih tako često ponavlja, da bi s tem izkoriščala tiste sile v svetu, ki ljubijo mir za svojo imperialistično politiko. To je vlada SZ dokazala tudj s skoro devetmesečnim sabotiranjem OZN, s svojim odnosom do ponovne izvolitve Trygve Liea za generalnega tajnika OZN, s svojim stališčem glede konvencije o genocidu, dalje s svojim stališčem do vprašanja Libije itd.
Za iste svoje imperialistične cilje izkorišča vlada SZ tudi svetovno gibanje za mir, pri čemer se poslužuje znane teorije, da ni mogoča zmaga revolucionarnih sil na svetu v kateri koli državi brez direktne pomoči «sovjetske» armade. Takšna protirevolucionarna «scvjetska» politika razbija enotnost naprednih demokratičnih sil v svetu in hoče vsiliti ljudem in ljudstvom razdelitev sveta na »sovjetski« in ameriški blok ter jih postaviti pred alternativo; ali za »sovjetski« ali za ameriški blok. Pri vsem tem pa je najstrašnejše to. da vodi SZ takšno svojo politiko v imenu borbe za socializem.
Tov. Babič je podal nato sliko notranjega položaja v Sovjetski zvezi. Ugotovil je, da se je v SZ vgnezdil birokratizem najhujše vrste, kakršnega sta predvidevala že Marks in Lenin. V SZ vlada danes nad okrog 200 milijoni ljudi približno 15 milijonov birokratov, ki prejemajo plačo za svoje neproduktivno delo, kar pomen; da pride na vsakih 14 državljanov v SZ po en uradnik. a birokratska kasta ima v upravi vso državno lastnino produkcijskih sredstev, kar ji omogoča, da izkorišča delavski razred. Višek vrednosti namreč pride v SZ v posest tej birokratski kasti, ki je dejan-
ski lastnik s pomočjo države produkcijskih sredstev s to razliko, od kapitalističnih držav,^ da se ta višek vrednosti izraža v socializmu kot preše žek dela in produktov. Da bi ohranila svoje izkoriščevalske pozicije ije birokratska kasta V SZ uvedla najbolj despotske in absolutistične metode vladanja in podredila svoji službi oborožene sile, sodišča, znanost, zgodovino, gospodarstvo, socialne znanosti, literaturo, umetnost itd. Namesto intema-cionalizma in bratstva ter enakopravnosti med narodi se vršijo v SZ nasilna preseljevanja, uničujejo cele narode kot n. pr. Tatare, Georgijce, Povoljtške Nemce, v kominfor-mistični državah pa preseljujejo jugoslovanske manjšine, preseljujejo iz njihovih rojstnih krajev Nemce, Madžare iz CSR, Turke iz Bolgarije itd.
«Ne moremo trditi — je dejal tov. Babič — da vlada v Sovjetski zvezi stari kapitalizem. temveč je tam razvoj socializma zaustavljen in prevladujejo kapitalistični elementi. Takšen položaj ustvarja seveda v notranjosti kapitalistične produkcijske odnose — čeprav v novi obliki — na zunaj pa prihaja do imperialističnih teženj za osvajanjem vedno novih ozemelj, da bi se na ta način opravičili takšni kapitalistični in monopolistični odnosi izkoriščanja s strani birokratske kaste SZ«.
Do vsega tega je prišlo zaradi tega, ker se komunistična partija ni zavedala nevarnosti birokratizma in ni proti njemu vodila odločne borbe ko je bil birokratizem še v prvem razvoju in ko so zanj ostajali objektivni pogoji zaostalosti dežele, edine socialistične države ,ki je bila mnogo let obkoljena od kapitalističnih držav.
Proti takšnemu stanju in proti izdajstvu manksizma-le-minizma se je uprla socialistična Jugoslavija.
Zato je jugoslovansko vprašanje vprašanje vseh naprednih sil sveta in vseh narodov, ki ljubijo mir. Primer Jugoslavije je namreč odkril v mnogih delavskih gibanjih vseth držav številne negativne pojave. ki so razvoj teh gibanj ovirala. Zato socialistična Jugoslavija vrši s to svojo zgodovinsko misijo veliko vlogo v vsem človeštvu.
Iz vsega tega sledi, da smo se tud; mi pridružili silam napredka in socializma, kajti naše stališče je odločno nasprotno politiki Kominforma, ki je reakcionarna, kar simo ugotovili tudi na našem lastnem izkustvu.
Nato. je *ov. Babič orisal v kratkih potezah politične razmere na Tržaškem ozemlju ter označil delovanje posameznih strank od MSI preko demokristjanov Pa do kominformi-stov. Dejal je: »Obnova in nadaljnja okrepitev našega enotnega demokratičnega gibanja je možna samo z nenehno borbo proti izdajalski politiki Kominforma, proti šovinistični italijanski reakcji, za nacionalno enakopravnost, zatiranje slovenskega ljudstva na vseh sektorjih javnega življenja (šolstvo, jezik, kultura, politika, gospodarstvo itd.). Za sodelovanje delavskih množic v oblasti in za splošno demokratizacijo vse javne uprave, za gradnjo stanovanjskih poslopij in končno za rešitev hude stanovanjske krize, za odstranitev brezposelnosti in izboljšanje gospodarskih pogojev vsega delavskega razreda, za obrambo malega in srednjega kmeta, za splošno obr.ovo vsega našega gospodarskega življenja, kar je mogoče le z večjo povezavo Trsta z njegovim naravnim zaledjem.«
Na osnovi borbe za rešitev vsakodnevnih konkretnih vprašanj je treba pri nas razvijali in krepiti napredno-demokra-tične in socialistične sile.
Te sile pa obstajajo v tržaškem proletariatu in širokih delovnih množicah našega področja. Ta proletariat in te delovne množice so v teku druge svetovne vojne in po vojni vodile nešteto revolucionarnih bitk, ogorčeno in herojsko so se borile za ljudsko oblast, za socializem in so v tej borbi žele simpatije in priznanje, lahko rečemo, vseh naprednih sil v svetu. One sp to bitko vodile dlo same zločinske resolucije Kominforma, ko so ob tem prelomu, prevarane od socialističnih parol izdajalskega Komin-fonna in zaupanja v Sovjetsko zvezo iz časov Oktobrske socialistične revolucije, misleč v dobri veri, da nadaljujejo borbo Za socializem, sledile trenutno v veliki večini izdajalski poli-tiki Kominforma, kateri je herojsko revolucionarno preteklost tržaškega proletariata in delovnih množic imenoval ((sramotno preteklost«, da bi jih tako laže vodil na reakcionarne pozicije italijanske imperialistične reakcije. Ali težnje za socializem pa v teh množicah izdajstvo Kominforma nd moglo ubiti, ampak jim je samo trenutno vzelo perspektivo, jih zmedlo in pasiviziralo, tako da danes še vedno (četudi v manjši meri) pasivno oddajajo glasove tej ali oni reakcionarni politični skupini ali stranki. Ali v njih tlijo sile socializma, ki bodo ponovno še silneje zagorele v mogočen plamen, ko bodo te delovne množice v celoti spoznale izdajstvo Komiin-forma in Sovjetske zveze ter se ponovno dokopale do resnične perspektive borbe za socializem. Ta proces razčiščevanja v teh množicah se neprestano vrši vzporedno z razkrin-kivanjom izdajalske politike Kominforma In se bo v bodoče še hitreje razvijal. Pri tem pa je ena od osnovnih nalog naše Komunistične partije borba za te množice, k j so za socializem in ki se hočejo boriti za njegovo zmago.
Morda največje presenečenje ki smo ga doživeli do sedaj v nogometnem prvenstvu Tržaškega ozemlja je poraz Monte-bella po zaslugi openskih igralcev. Vsek.akor lahko trdimo, da so se vse tekme končale z veliko razliko golov, kar nam dokazujejo rezultati 7:1 in 9:2. Morda za nas najzanimivejša tekma dneva Mezgec — Olimpija ni bila odigrana zaradi slabega stanja že tako razmoče-
Lahke zmage Skednja in Sv. Justa
imeli priliko po Skerlavaju zabiti v 11’ gol po enajstmetrovki toda žoga je končala na prečki in stanje je ostalo neizpremenje-no. Montebello je streljanje e-najstmetrovke prepustil svojemu igralcu Tedescu, ki pa je poslal žogo naravnost v naročje Puriča.
Openci so se po golu, ki so
PRIZOR S TEKME SV. JUST - KONTOVEL
ga zabili v 38’ drugega polčasa po zaslugi Rudeža, ki je pre-varil v blatu ležečega Pischiut-ta, stisnili v obrambo in odlič-no držali Montebelčane, ki so hoteli izsiliti izenačenje. Toda čas je pretekel in mrak juSSže ležal nad zemljo, ko je sodnik zapikal konec in veseli Openci so zapustili igrišče s ponosom, saj so oni prvi premagali najboljše moštvo cone A.
Brez posebnih težav ZORO VERK (SKEDENJ) — NABREŽINA 7:1 (3:1)
Skedenjaka enajsterica si je v nedeljo privoščila Nabrežine in se tudi nasitila golov. Cela tekma je potekala ob vidni premoči mladih SkedJenjcev, kar dokazuje tudi doseženi rezultat.
Po 4 minutah igre je Baša povedel Skedenjce v vodstvo in 6 minut kasnejie je Prima-vera s 25 metrov dosegel diru-gi gol. Skedenjci so tedaj nekoliko popustili, kar je izrabila Nabrežina, ki je v 12’ zabila častni gol. V 40’ Barnafi doseže tretji gol po enajstmetrovki in prvi polčas se konča s 3:1.
V drugem polčasu so bili Skedenjci stalno v napadu in so se naravnost zabavali pred vrati Nabrežincev. Tako je v 13’ Arrigoni zabil po enajstmetrovki četrti gol, v 16 Baša zviša rezultat in končno v 39 ;n 45’ Ambrožič in Tenko zabijeta zadnja gola dneva.
Morda preveč .
SV. JUST — KONTOVEL 9:2 (3:2)
SV. JUST JE PRIŠEL V VODSTVO. ZOGA GRE MIMO PRESENEČENEGA VRATARJA V MREŽO
nega igrišča na stadionu «Prvi maj«.
Rudežev strel - zmaga Opčin
OPČINE — MONTEBELLO 1:0 (0:0).
Dež, ki je zadnje dni padal brez usmiljenja ni prizanesel našim nogometnim igriščem, ki jih je spremenil v pravcata močvirja. Jasno je, da se na takih igriščih enajstorice ne morejo uveljavljati ir.< da trpi tehnična stran igre. Ze v začetku je nad vse zanimiva tekma Opčine - Montebello izgubila na tehnični veljavi in to predvsem zaradi blata. Montebello ni pokazal igre katere moramo od r.jega pričakovati in isto bi lahko rekli o Opčinah, le s to razliko, da so se Openci sijajno branili pred redkimi, toda nevarnimi napadi Montebelčanov. Rezultat bi lahko bil 2:1, kajti obe enajstorici sta izgubili možnost priti do gola po dveh enajstmetrovkah. Openci so
POLET — ILIRIJA 3:2
Tekma je bila zares borbena in Polet »i je zaslužil zmago zaradi dobre taktike, ki jo je postavil na igrišče. Vendar je igralcem Poleta prišla na pomoč tudi enajstmetrovka, kasneje pa je moral igralec Ilirije Bukavec zapustiti igrišče. Jasno je, da se je Ilirija vrgla v protinapad in če ne bi bilo nervoznosti ter bi jočneje streljali, bi lahko Ilirija brez dvoma dosegla tudj izenačenje. SV. IVAN — DEVIN 5:1 (4:1)
Odlični igralci Sv. Ivana so v nedeljo z lahkoto premagali devinsko enajstorico. 2e v prvih minutah igre je Sv. Ivan prišel v vodstvo s strelom i-gralca Dalir-a. V 12’ in še kasneje v 19, pa se je moral nasprotni vratar skloniti v mreži, kajt; dva gola po Daliniju sta povedla enajstorico Sv. Ivana do 3:0. Se en gol y prvem polčasu in Sv. Ivan si je že tako zagotovil zmago. Drugi polčas ni pokazal nič novega, le da sta
si bili enajstorici enakovredni
in sta zabili vsaka po en gol.
OLIMPIJA B MONTEBELLO B — 3:2
Čeprav je Olimpija nastopila nepopolna je dosegla in to zaradi izredne volje in borbenosti igralcev, krasen uspeh nad močno enajstorico Monte-bella. Igra je bila skozi in skozi napeta in hitra, koliko je pač dovoljevalo razmočeno igrišče, k; je kmalu spremenilo igralce v pravcate maškere. ZORO VERK (Skedenj )-SES-LJAN 2:1 (1:1).
V prvem polčasu sta si bili enajstorici enakovredni, saj je padel le po en gol na vsaki strani. Drugi polčas je bil nekoliko živahnejši po zaslugi Skedenjcev, ki so izboljšali si. stem igre, ki jim je tako prinesel tudi po Costelijevi zaslugi zmagonosni gol.
LESTVICA OKR02NEGA JE SLEDEČA 4 4 0 0 14 5 8
PRVENSTVA
Polet
Montebello B
Ilirija
Sv. Jvan
Skedenj B
Devin
Sesljan
Olimpija B
Janovski prvak v orodni telovadili
V sredo nadaljevanje ženskega prvenstva z vajami na gredi
V nedeljo zjutraj je bilo v Kopru letno prvenstvo v orod-nj telovadbi. Med moškimi si je prvo mesto zagotovil Janovski Vlado iz Kopra, ki nam je že znan po svojih akrobatskih e-lementih, posebno v prosjf vaji. Presenečenje nam je pripravil Reinhardt Enij, ki je proti pričakovanju zasedel drugo mesto pred Bajcem, ki je bil favorit za to mesto. Precej je zaostal Dolgan, ker mu n; uspel skok preko konja in je y tej panogi dobil O.
Med ženskami j« bila hujša borba, saj je razlika med Bavčarjevo, Miskulinovo in La-vrenčičevo le malenkostna. Zenske so bile znatno boljše od moških, le preskok čez konja je bil trd oreh za vse telovadke. Prvenstvo teh še ni končano in se bo nadaljevalo v sredo na stadionu «Prvi maj«, kjer bodo dekleta tekmovala še na gredi.
Ce pregledamo rezultate bomo videli, da je pri moških bil najslabši preskok čez konja in delno tud; konj na šir, kjer ni noben telovadec dosegel niti 8 od 10 razpložljivih točk. Tudi bradlja je nekoliko slabša,
medtem ko so rezultati na drogu še zadovoljivi, čeprav je bil drog v nedeljo izredno slab in neprimeren za težke izvedbe. V prosti vaji so skoraj vsi telovadci zadovoljili. Posebno se je izkazal Janovski s svojo elegantno in izredno težko vajo. Tudi Bajec Berto in Reinhardt sta pokazala precejšen napredek. Rezultati so sledeči:
Proste vanje:	Janovski	9.8
Bajec 8.9 Reinhardt 8.8 Dolgan 8.3 Sirca 8.2 Sirca 7.
*##
Drog:	Bajec 8.6
Janovski 8.5 Dolgan 8.3 Reinhardt 7.8 Sirca 4 ***■
Bradlja:	Janovski	9.2
Bajec 6 Reinhardt 6 Dolgan 5.5 Sirca 4.5 Sirca 1.5 ***
Konj na šir:	Janovski	7.5
Dolgan 7.5 Bajec 7 Reinhardt 7
Arrigoni močnejši od Aurore
Z nedeljsko zmago si je Arrigoni zagotovil monopol prvega mesta v lestvici
OBRAMBA AURORE CISTI NEVAREN NAPAD IZOLANSKIH NAPADALCEV
V prvem polčasu se je Kon-tovel še kar dobro držal, saj se je končalo le 3:2 v korist Sv. Justa. Sele v drugem polčasu so igralci Sv. Justa spoznali, da ne bodo Kontovelčani zdržali hitre igre zaradi u-trujenosti	in	so	se zato vrgli v
oster	napad.	Igra je	potekala
izključno pred vrati Kontove-la in le tu pa tein so Kontovelčani izvedli protinapade, ki so pa žal ostali brez uspeha. Lestvica je po nedeljskih tekmah sledeče:
6 5 0	1 27 4 10
5*4 0	1 14 6 8
Montebello
Mezgec
Sv. Just
Opčine
Skedenj
Kontovel
Nabrežina
ARRIGONI — AURORA 2:0 (1:0)
Aurora je v nedeljo postavila novo ekipo z Dobrinjo v vratih v pričakovanju tekme s prvakom Arrigonijrm Kljub dobremu moštvu Pa je morala Aurora kloniti pred Arrigoni jem, ki postaja iz dneva v dati boljši im je že sedaj gotov, da bo tudi letos prvaik Tržaškega ozemlja.
Ze takoj ob začetnem žvižgu se Aurora nevarno približa Arrigonijevim ■ vratom, toda vs’e bo zamar.'. Po 7 minutah prevladovanja pa se je morala Aurora umakniti v obrambo, kajti izolanska enajstorica se je z vso vnemo vrgla v oster napad, kjer je prisilila nasprotnikovega vratarja pogosto k reševanjem mreže. V 25’ prvega polčasa pa obramba Aurore podre nevarnega Deliso v kazenskem prostoru in sodnik Gravagna takoj diekretira e-najstmetrovko, ki jo Orlini spremeni z izredno močnim strelom v gol.
Drugi polčas ni pokazal bistvene spremembe, kajti Arri. goni je bil še vedno neomejeni
XII. KOLO ITALIJANSKEGA NOGOMETNEGA PRVENSTVA
a
Bologna si je privoščila v nedeljo v Milanu zmago nad domačini. Nihče ne bi pričakoval in vsi so si bili edini v tem, da je milanska enajstorica na lastnem igrišču nepremagljiva. ovira za vse nogometne enajstorice. Toda Bologna je prišla v Milan z upanjem na neodločeni izid, dosegla pa je po zaslugi svojih igralcev jn posebno Cappella popolno zmago.
Tržačani so v Rimu izgubi, li proti ene jstorici Lazi ja. Triestina je bila nepopolna in se ima zahvaliti, samo obrambi (med katerimi je bil gotovo najboljši Grosso), da ni izgubila še z večjo razliko golov.
Udinese pa je bila prisiljena doma odigrati neodločeno proti odlični enajstorici Coma
Izidi tekem so sledeči: Atalanta - Padova	3-1
•Florenttna - Inter	1-2
Genoa - Novara	3-0
Juve - Palermo	4-1
Lazio - Triestina	2-0
Luccbese - Torino	2-0
•Milan - Bologna	1-2
Napoli - Samp.	4-0
P. Patria - Roma	3-1
Udinese - Como	1-1
LESTVICA
Inter	12	10	1	1	38	15 21	
Juventus	12	8	3	1	37	12	19
Milan	12	8	2	2	38	16	18
Bologna	12	7	1	4	21	18	15
Lazlo	12	6	3	3 21		18	15
Como	12	5	4	3	18 23		14
Palermo	12	6	1	5 22		17	13
Udinese	12	5	3	4	15	18	13
Napoli	12	4	3	5 28 20 11			
Atalanta	12	4	3	5	13	13	11
Torino	12	4	3	5	18 22		11
Padova	12	4	2	6	19	23	10
Triestina	12	3	4	5	15	20	10
Novara	12	4	2	6 20		27	10
P. Patria	12	4	2	6	19	33	10
Fiorentina	12	3	3	6	16	20	9
Genoa	12	2	4	6	14 22		8
Sampdoria	12	2	4	6	13 24		8
Roma	12	2	3	7	16 28		7
Luccbese	12	2	3	7	7	14	7
V drugem polčasu je Walsh izenačil in obojestranski napadi niso prinesli nič novega in tako se i« tekma končala neodločeno.
Irska - Norveška 2:2
V nedeljo je bila v Dubli-nu odigrana mednarodna nogometna tekma med Irsko in Norveško, ki se je končala neodločeno. Prvi so prišli v vodstvo gostje že V 8’. Štiri minute kasneje Bjomo ponovno s krasnim strelom preseneti vratarja domačinov Godwina. Domačini so tedaj prišli v napad in kmalu zabili prvi gol za svoje barve, tako da se je prvi polčas končal z 2:1.
Športne vesti
Pred nekaj tedni je postavil znani kratkoprogaš La Beach v teku na 100 m noy svetovni rekord 10.1, ki pa še ni priznan od Mednarodne atletske federacije kot oficielni svetovni rekord na tej progi. Svetovni rekord v teku na 100 m se j* razvijal takole:
1884 T. Potter (ZDA) 11.5 1886 G. Wood (Anglija) 11.2 1891 C. Cary (ZDA) 10.7 1906 K. Lindbergh (Švedska) 10.6
1921 W. Paddock (ZDA) 10.4 1930 E. Williams (Kanada) 10.3
1936 J. Owens (ZDA) 10.2 1950 La Beach (Panama) 10.1 La Beach je tekel s povprečno brzino 35.6 km na uro. Atlet, ki bo tekel na 100 m v času 10 sekund, bo imel povprečno brzino 36 km na uro.
| gospodar rja igrišču. 2e v 7’ Orlini ponovno zabije gol in tedaj se Aurora y upanju izenačenja vrže v napad, vendar pa sta Coirbatto in Ulčigraj brez premišljamja ustavljala napade Koprčanov. V zadnjih minutah igre Pa najdemo zopet Arrigoni v napadu in ob končnem žvižgu sodnikovem je rezultat nespremenjen.
Prekinjena v 21 minuti drugega polčasa MEDUZA — UMAG 3:1 (1:0)
Meduza jie v nedeljo zaigrala eno najboljših tekem in je zmagala prepričljivo. Morda bi bil rezultat še višji, vendar pa je Umag v 21’ drugega polčasa nešportno zapustil igrišče.
Prvi preidejo v vodstvo domačini po Parenzanu im to v 17’ prvega polčasa p0 enajstmetrovki. Sele v drugem polčasu se tekma nekoliko oživi in Depangher zviša že v 6’ rezultat na 2:0. Sest minut kasneje pa Zacchigna zabije Prvi go; za Umag in vse je kazalo, da bo Umag tudi izenačil, toda Sabadin je v 16’ s krasnim golom dvignil rezultat na 3:0 V 21’ pa Sorgo zabije kljub off-sidu gol za Umag, ki ga pa sodnik n*e prizna in prav zaradi tega nastane na igrišču prerekanje medtem ko razjarjeni igralci Umaga zapustijo igrišče.
«*«
Boljši domačini
NOVI GRAD — STHUNJAN 3:2 (2:2)
Strunjan je odšel v Novi grad z upanjem, da izsili na tamkajšnjem igrišču vsaj neodločen izid.
To pa se ni zgodilo, kajti Novi grad je hotel zadovoljiti svoje navijače. Obe enajstorici sta dali sicer vse iz sebe, vendar pa se je sreča nasmehnila Novemu gradu. Takoj v začetku se Novi grad vrže v napad in že v 10’ Cmogorac povede Novi grad v vodstvo. Toda tri minute kasneje Strunjan izenači. Do 27’ se igra razvija brez uspehov, ko Codenaro ponovno pretrese mrežo gostov. Strunjan se sedaj vrže ponovno v napad in proti koncu polčasa ponovno izenači. V drugem polčasu pa je edini gol, ki je domačinom prinesel zmago zabil ponovno Cmogorac in vsi besni protinapadi Strunjana so ostali brezuspešni.
**»
BUJE — BRTONIGLA 2:2 (2:1)
Brtonigla si je priborila v nedeljo precejšen uspeh z neodločenim izidom proti bujski enajstorici na njegovem igrišču. Bujčani bi sicer lahko
zmagali, toda enajstorica Brto-nigle je v nedeljo dobro zaigrala in si brez dvoma zaslužila neodločen izid.
Lestvica je po nedeljskih tekmah sledeča:
Arrigoni
Meduza
Piran
Aurora
Brtonigla
Buje
Novi grad
Umag
Strunjan
Okrožno nopelno prvenstvo
To prvenstvo se je pravza. prav končalo brez posebnih presenečeni. Rdeča zvezda je bila prisiljena k neodločenemu izidu, kajti Aurora B se je kot gost dobro branila in je večkrat prišla tudi v protinapad od katerih je samo eden prinesel zaželeni uspeh.
Ekipa Nardone pa je po lepi igri odpravila z 2:0 dobro enajstorico Pirana, ki pa v nedeljo ni pokazala dovolj trdnosti posebno v obrambi.
Tudi Ampelea si je privoščila enajstorico Partizana, medtem ko je Arrigoni B po lepi in zadovoljivi igri odpra. vil Strunjan. Saline pa so v Kopru dosegle zadovoljivi uspeh, saj so prisilile domačine, t. j. Meduzo B k neodločenemu izidu.
Rezultati tekem so sledeči: Rdeča zvezda - Aurora B 1:1 Nardone - Piran B	2:0
Ampelea - Partizan	2:0
Arrigoni B - Strunjan 2:0 Meduza B - Soline	0.0
Lestvica je	sledeča:	
Nardone	5 5 0 0	20 3 10
Rdeča zvezda	5 3 2 0	13 8 7
Soline	4 2 2 0	12 5 6
Arrigoni B	3 2 10	9 3 5
Aurora B	4 12 1	4 7 4
Meduza B	5 12 2	5 6 4
Partizan	5 113	7 16 3
Ampelea	4 112	7 5 3
Strunjan B	5 10 4	7 11 2
Piran B 4 0 0 4		1 15 0
Jugoslovanski	nogometn	pobal
Beograd: BSK : Slavlja 2:0 (1:0).
Varaždin: Tekstilac : Garnizon JA (Škofja Loka) 5:1 (0:1).
Mostar: Velež : Lovčen (Cetinje) 5:1 (2:1).
Skoplje: Vardar : Radnički (Svilajnac) 5:1 (4:0).
Maribor: Branik : Metalac (Zagreb) 0:3 (0:0).
Ljubljana: železničar : Crvena zv. 0:3 (0:2).
Banja Luka: Borac : Sloboda (Tuzla) 2:1 (2:0).
Slavonski Brod: Crvena zvezda : Odred (Ljubljana) 0:7 (0:2).
Zrenjanin: Proleter : Bratstvo (Subotica) 3:0 (par forfait).
Osijek:	Proleter : Budučnost
(Valjevo) 1:1 (v 20. min. II. polčasa je bila igra prekinjena).
Bijeka:	Kvarner :	Slavija
(Karlovac) 5:2 (3:0).
Zagreb: Zagreb : Sloga (Novi Sad) 0:2 (0:1).
KrUievac:	Napredak	:	Rabot-
ničkl (Skoplje) 5:2 (1:2).
Vinkovci: Dinamo : Borac (Za. greb) 0:8 (0:3).
Sarajevo:	železničar	:	Sloga
(Rankovičevo) 0:2 (0:1).
Brčko: Jedinstvo : Lokomotiva (Zagreb) 1:6 (1:4).
Trbovlje: Rudar : Dinamo (Zagreb) 1:5 (1:1).
Tetovo: šar : 11. oktober (Ku-manovo) 4:1 (3:1).
Sabac: Fodrinje : Radnički II. (Beograd) 2:1 (1:1).
Bitolj: Rabotnik : Mlllcionar (Skoplje) 3:1 (2:0).
Derventa: Tekstilac : Srem (Sremska Mitroviča) 2:0 (0:0).
Jesenice: Gregorčič : Proleter (Pulj) 4:0 (2:0).
Zemun: Jedinstvo : Dinamo (Pančevo) 2:1 (2:0).
Sombor: Polet : Radnički I. (Beograd) 1:2 (1:0).
Subotica:	špartak [ Egyseg
(Novi Sad) 5:1 (1:1).
Nikšii: Sutjeska : Budučnost (Titograd) 0:2 (0:0).
Murska Sobota: Sobota : Rad-nik (Kutina) 6:0 (3:0).
Kragujevac: Crvena zastava : Dinamo (Zaječar) 3:0 (0:0).
Šibenik:	Šibenik	:	Hajduk
(Split) 0:2 (0:11).
Skok čez konja:
SKUPNO;
Prosta vaja:
Sirca 5.5 Sirca 2.5
**♦
Janovski 10 Reinhardt 7,5 Bajec 6.8 Sirca 6.6 Sirca 6.5 Dolgan 0 #*#
1. Janovski 45.6 točk
2. Reinhardt 37.4
3. Bajec 37.3
4. Dolgan 29.6
5. Sirca R. 28-7
6. Sirca M. 17.6 ***
ZENSKEJ,
Dolgan 9.8 Miskulin 9* Bavčar 9.6 Lavrenčič 8.4 Reinhardt 7 Lapajne 6.5 Rutar 6
JANOVSKI
REINHARDT
BAJEC
Bradlja:
Miskulin
Bavčar
Dolgan
9.6
9.6
Lavrenčič
Lapajne Rutar 2.5
4*
Preskok čez konja; Lavrenčič Bavčar 8
5-8
Miskulin
SKUPNO:
Reinhardt S
Lapajne 5
Dolgan 5 Rutar 3
1. Bavčar 27.2
2. Miskulin 27.1
3. Lavrenčič 27
4. Dolgan 24.4
5. Lapajne 17.3
6. Reinhardt 16-'
7. Rutar 11*
NOGOMETNA ENAJSTORICA MEDUZE
UREDNIŠTVO: ULICA MONTECCH1, Št. 6, IIL nad. — Telefon Stev. »3-80* In 94-638. — Poštni predal 502. — UPRAVA: ULICA SV. FRANČIŠKA št. 20. 1-! Telefonska St. 73-38. OGLASI: od 8.30-12 In od 15-18 • Tel. 73-38. Cene oglasov: Za vsak mm višine v širini 1 stolpca: trgovski 60, finančno-upravnl 100, osmrtnice 90 lir. Za FLRJ: Za vsak mm širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 10 din.
Odg. urednik STANISLAV RENKO. — Tiska Tržaški tiskarski zavod, — Podruž.: Gorica, Ul. S. Pellico l-II., Tel. 11-32 - Koper, Ul. Battlsti 301a-I, Tel. 70.
gQ (JW
NAROČNINA: Cona A: mesečna 260, četrtletna 750, polletna 1400, celoletna 2600 Ur: cona B: Izvod 3, mesečno 70 din; FLRJ: Izvod 4.90, mesečno	i
Poštni tekoč) račun za STO-ZVU: Založništ«o tržaškega tiska, Trst 11.5374. — Za Jugoslavijo: Agencija demokratičnega inozemskega tl«^Sl'
Ljubljana, Tyrševa 34 - tel. 20-09, tekoči raču« pri Komunalni banki v Ljubljani 6-1-90332-7. -- izdaja Založništvo tržaškega tiska D.ZO.Z. •