Delegatsko glasilo občine Murska Sobota Št. 10 Leto III 24. november 1983 PREDSEDNIKI ZBOROV SKUPŠČINE OBČINE MURSKA SOBOTA SKLICUJEJO 21. sejo Zbora združenega dela 21. sejo Zbora Krajevnih skupnosti 21. sejo Družbenopolitičnega zbora Seja bo v četrtek, dne 8. decembra 1983, ob 8. uri v prostorih Skupnosti za požarno varnost (gasilski dom) M. Sobota. Predsednik Zbora združenega dela in Zbora krajevnih skupnosti predlagata naslednji dnevni red: 1. izvolitev in poročila verifikacijskih komisij, 2. potrditev zapisov — 20. seje Zbora združenega dela, — 20. seje Zbora krajevnih skupnosti, oba z dne 17. 11. 1983, — 20. seje Družbenopolitičnega zbora, z dne 16. 11. 1983, 3. osnutek sprememb in dopolnitev Statuta občine M. Sobota, 4. stanje, problematika in delovanje hišnih svetov v občini M. Sobota, 5. ugotovitve, stališča, priporočila in sklepi o uresničevanju razvojnih usmeritev kmetijstva v občini Murska Sobota 6. osnutek odloka o proračunu občine M. Sobota za.leto 1984, 7. rebalans proračuna občine M. Sobota za leto 1983, 8. predlog začasnih prispevnih stopenj za SIS družbenih dejavnosti v letu 1984 (to točko obravnava samo ZZD) 9. osnutek odloka o hišnem redu na območju občine M. Sobota, 10. osnutek odloka o podstanovanjskih razmerjih na območju občine M. Sobota. 11. delegatska vprašanja in odgovori na vprašanja, 12. predlogi, sklepi, mnenja in obvestila. Delegati DRUŽBENOPOLITIČNEGA ZBORA bodo obravnavali 2., 3., 4., 5., 6., 11. in 12. točko zgoraj predlaganega dnevnega reda. Gradivo za obravnavo 3., 4., 6., 7. in 9. točke dnevnega reda je objavljeno v tej številki Delegatskega vestnika. Gradivo za obravnavo 2., 5., in 10. točke dnevnega reda bo posredovano vodjem delegacij, vodjem konferenc delegacij, delovnim skupnostim, ki vršijo funkcijo delegacije ter delegatom Družbenopolitičnega zbora. Gradivo za obravnavo 8. točke dnevnega reda bo posredovano vodjem delegacij in vodjem konferenc delegacij, ter delovnim skupnostim, ki vršijo funkcijo delegacije. Informacija kil. točki bo podana na seji. SPREMEMBE IN DOPOLNITVE STATUTA OBČINE MURSKA SOBOTA (Uradne objave, št. 12/80 in 36/81) V Statutu občine Murska Sobota se poglavje »LJUDSKA OBRAMBA IN DRUŽBENA SAMOZAŠČITA« spremeni in glasi: LJUDSKA OBRAMBA IN DRUŽBENA SAMOZAŠČITA 96. člen Občina Murska Sobota organizira in pripravlja obrambo pred agresijo, preprečevanje sovražnih in družbeno škodljivih pojavov in dejanj, zaščito in reševanje ob naravnih in drugih nesrečah ter preprečevanje in odpravljanje izrednih razmer. V ta namen usmerja in usklajuje obrambne priprave in družbeno samozaščitno delovanje delovnih ljudi in občanov, samoupravnih organizacij in dkupnosti, usmerja organiziranje in usposabljanje narodne zaščite, organizira in pripravlja teritorialno obrambo in civilno zaščito ter določa svoje obrambne in varnostne načrte. . Ob naravnih in drugih nesrečah sprejema ukrepe za zaščito in reševanje ljudi in materialnih dobrin, v primeru izrednih razmer ali drugih nevarnosti, sprejema ukrepe za njihovo odpravljanje, v vojni pa organizira in vodi splošni ljudski odpor na svojem območju. 97. člen Pravice in dolžnosti občine na področju splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite izvršujejo v mejah svoje pristojnosti občinska skupščina in njen svet za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito, komite za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito, komite za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito, izvršni svet, štab za teritorialno obrambo in štab za civilno zaščito, upravni organ pristojen za zadeve ljudske obrambe, drugi upravni organi ter organ za notranje zadeve. 98. člen Občinska skupščina določa in Odloča o temeljnih vprašanjih, ki so splošnega pomena za razvoj in krepitev splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite ter ureja organizacijske, materialne in druge pogoje za izvajanje obrambnih priprav in samozaščitnih aktivnosti, ki so skupnega pomena. Občinska skupščina sprejema načrt organizacije in razvoja teritorialne obrambe ter ustanavlja občinski štab, enote teritorialne obrambe, določa organizacijo civilne zaščite, predpisuje izvrševanje ukrepov civilne zaščite in opravlja druge naloge, ki jih določa zakon o splošni ljudski obrambi in družbeni samozaščiti in drugi predpisi. 99. člen Pri uresničevanju nalog na področju ljudske obrambe, varnosti in družbene samozaščite sodeluje občinska skupščina s skupščinami drugih občin, s katerimi usklajuje svoje delo na tem področju in po potrebi in dogovoru ustanavlja skupne službe. , Skupaj sskupščinami občin Gornja Radgona, Lendava in Ljutomer ustanovi skupščina občine Murska Sobota pokrajinski odbor za splošno ljudsko obrambo in družbeno šamozaščito kot skupni medobčinski organ. Pokrajinski odbor skrbi za izvajanje in usklajevanje obrambnih priprav, ter aktivnosti in ukrepov družbene samozaščite, ki so skupnega pomena za občine Pomurja. 100. člen Med vojno odločao vprašanjih iz pristojnosti občinske skupščine, če se ta ne more sestati predsedstvo občinske skupščine. Predsedstvo občinske skupščine imenuje občinska skupščina. Sestavo, naloge, način dela in druga vprašanja delovanja predsedstva v vojni in izrednih ramerah določa zakon o splošni Ij udski obrambi in družbeni samozaščiti. 101. člen Za usklajevanje ter povezovanje obrambnih priprav in družbene samozaščite in opravljanje drugih zadev splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite ustanovi občinska skupščina Svet za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito. Člane sveta imenuje občinska skupščina. Število članov sveta določi občinska skupščina hkrati z imenovanjem. Predsednik sveta je predsednik občinske skupščine. Naloge sveta za Ljudsko obrambo in družbeno samozaščito določa zakon in odlok občinske skupščine. 102. člen Občinski komite za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito spremlja in ocenjuje varnostne in vojno politične razmere v 2 DELEGATSKI VESTNIK občini, usmerja razvoj, oboroževanje in opremljanje enot teritorialne obrambe, spodbuja in usklajuje ukrepe ih delo nosilcev družbeno gospodarskega in političnega razvoja v občini, spremlja in usmerja obrambno in družbeno samozaščitno usposabljanje delovnih ljudi in občanov, samoupravnih organizacij in skupnosti, teritorialne obrambe, narodne zaščite, civilne zaščite in drugih nosilcev splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite ter opravlja druge naloge, ki jih določa zakon in drugi predpisi. Občinski komite za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito imenuje občinska skupščina, v skladu z določili in usmeritvami zakona o splošni ljudski obrambi in družbeni samozaščiti. Število članov komiteja določi občinska skupščina hkrati z imenovanjem. 103. člen Izvršni svet občinske skupščine izvaja politiko in odločitve občinske skupščine s področja splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite. Naloge izvršnega sveta podrobneje določa zakon o splošni ljudski obrambi in družbeni samozaščiti. 104. člen Upravni organ za ljudsko obrambo, upravni organ za notranje zadeve in drugi občinski organi opravljajo naloge s področja ljudske obrambe in družbene samozaščite, kijih določajo zakon, odloki občinske skupščine in drugi predpisi. 105. člen Za izvajanje oboroženega boja in drugih oblik splošnega ljudskega odpora, za delovanje ob naravnih in drugih nesrečah in v izrednih razmerah se organizirajo po enotnih načelih in v skladu z obrambnim in varnostnim načrtom občine v krajevnih skupnostih in organizacijah združenega dela enote teritorialne obrambe. Enote teritorialne obrambe v občini vodi občinski štab za teritorialno obrambo. Občinski štab za teritorialno obrambo opravlja naloge, ki so določene z zakonom in drugimi predpisi ter naloge, ki mu jih naložijo pokrajinski, štab za teritorialno obrambo, občinska skupščina, svet za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito ter izvršni svet občinske skupščine v skladu z njihovimi pristojnostmi. 106. člen Civilna zaščita je del splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite. ki se organizira v vseh delovnih in življenjskih okoljih, kot najširša oblika priprav in udeležbe delovnih ljudi in občanov za zaščito in reševanje prebivalstva in materialnih dobrin ob vojnih akcijah, naravnih in drugih nesrečah in za izvajanje samozaščitnih nalog v izrednih razmerah. Za organizirano usmerjanje in pripravljanje delovnih ljudi in občanov>za vodenje in usposabljanje enot civilne zaščite ter za odrejanje in usmerjanje zaščitnih in reševalnih ukrepov ob vojnih akcijah, naravnih in drugih nesrečah ter v drugih izrednih razmerah se ustanovijo v občini, krajevnih skupnostih, temeljnih in drugih organizacijah združenega dela in drugih organizacijah in skupnostih, štabi za civilno zaščito. ,t Občinski štab za civilno zaščito imenuje izvršni svet občinske skupščine in je za svoje delo odgovoren Izvršnemu svetu in svetu za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito. Naloge štaba za civilno zaščito določa zakon. 107. člen V krajevnih skupnostih se delovni ljudje in občani organizirajo, pripravljajo in usposabljajo za opravljanje nalog in aktivnosti družbene samozaščite, za oborožen boj in druge oblike odpora, za varstvo in reševanje ogroženega prebivalstva in materialnih dobrin in drugih dobrin ob vojnih akcijah, naravnih in drugih nesrečah ter drugih izrednih razmerah, za preskrbo oboroženih sil in prebivalstva ter za opravljanje drugih nalog, ki so določene z zakonom, statutom in obrambnim načrtom krajevne skupnosti in občine. Naloge na področju splošnega ljudskega odpora in družbene samozaščite uresničujejo delovni ljudje in občani v krajevni skupnosti preko skupščine krajevne skupnosti, sveta krajevne skupnosti, komiteja za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito m drugih organov, ki so določeni z zakonom, statutom in obrambnim načrtom krajevne skupnosti in občine. 108. člen Temeljne in druge organizacije združenega dela, samoupravne interesne skupnosti ter druge samoupravne organizacije in skupnosti določajo načrt izvaj anj a obrambnih priprav s svojim razvojnim načrtom, programi dela ter v skladu s svojimi nalogami za delovanje ob neposredni vojni nevarnosti in v vojni. Organizacije in skupnosti iz prejšnjega odstavka morajo uskladiti svoje obrambne načrte in programe za delo v vojni z obrambnim načrtom občine. Organizacije in skupnosti iz prvega odstavka tega člena se vključujejo v obrambne priprave krajevne skupnosti v katerih imajo svoj sedež, sodelujejo z njo in dajejo pomoč njenim organom pri izvrševanju nalog s podrbčj a ljudske obrambe in družbene samozaščite ter sodelujejo tudi z drugimi krajevnimi skupnostmi, v katerih žive njihovi delavci. Naloge na področju ljudske obrambe in družbene samozaščite v temeljnih organizacijah združenega dela in drugih samoupravnih skupnostih opravljajo delavski sveti, komite za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito, poslovodni organ in drugi organi, kot določajo predpisi in splošni akti organizacije združenega dela. V delovnih organizacijah, ki imajo v svojem sestavu več temeljnih organizacij združenega dela, se za izvrševanje skupnih nalog, s področja splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite ustanovi komite za splošno Ij udsko obrambo in družbeno samozaščito tudi na ravni delovne organizacije. 109. člen V samoupravnih interesnih skupnostih opravljajo naloge s področja splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite skupščina skupnosti, odbor za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito, in drugi organi skupnosti. Pravice in dolžnosti organov skupnosti na področju splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite se podrobneje določijo s samoupravnimi splošnimi akti skupnosti. 110. člen I Delovni ljudje in občani v temeljnih in drugih organizacijah ruženega dela, krajevnih skupnostih, v delovnih skupnostih samoupravnih organizacij, v organih družbenopolitičnih skupnosti, družbenopolitičnih in družbenih organizacijah ter društvih organizirajo narodno zaščito kot najširšo obliko samozaščitnega in samoobrambnega delovanja delovnih ljudi in občanov za varovanje z ustavo določenega družbenega reda, pogojev dela, družbenega in zasebnega premoženja, objektov skupnega pomena in javnega reda, za zagotavljanje mirnega in varnega življenja in opravljanja drugih določenih nalog družbene samozaščite ter za najširše vključevanje delovnih ljudi in občanov v oborožen boj in druge oblike splošnega ljudskega odpora. Narodno zaščito organizira v temeljni organizaciji združenega dela delavski svet, v krajevni skupnosti pa svet krajevne skupnosti. Narodna zaščita deluje po posebnem načrtu, ki je sestavni del varnostnega in obrambnega načrta. 111. člen Delovni ljudje in občani skrbijo, da se ustvarijo pogoji za varnost v občini in organizira, ter izvaja preventivna dejavnost v cestnem prometu. Za uveljavljanje družbene samozaščite na področju preventive in vzgoje v cestnem prometu skrbi svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu. Sestavo, naloge in način dela sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu določa občinska skupščina v skladu z zakonom. 112. člen Delovni ljudje in občani v občini imajo pravico in dolžnost, da na temelju družbene samozaščite varujejo pred požarom družbeno premoženje in premoženje občanov. V samoupravni interesni skupnosti za varstvo pred požarom uresničujejo delovni ljudje in občani svoje in družbene potrebe po varstvu pred požarom in drugimi naravnimi nesrečami ter pospešujejo razvoj družbene samozaščite na tem področju. Za 159. členom Statuta se doda 159. a člen, ki se glasi: »Skupščina občine lahko usta'novi Svet občine. Svet občine je politično posvetovalno telo občine, ki obravnava pomembnejša vprašanja socialističnega samoupravnega razvoja ter vprašanja splošne politike v okviru pravic in dolžnosti občine. Ob obravnavanih vprašanjih svet zavzema stališče in smernice ter jiH posreduje pristojnim organom. Svet občine ustanovi občinska skupščina z odlokom, s katerim določi tudi sestav, delovanje in druga vprašanja dela sveta.« STANJE, DELOVANJE IN PROBLEMATIKA HIŠNIH SVETOV V OBČINI MURSKA SOBOTA Aktivnosti na preobrazbi samoupravnih družbenoekonomskih odnosov so se začele že leta 1979, ko je skupščina SR Slovenije sprejela »Stališča, sklepe in priporočila za nadaljnji razvoj samoupravnih družbenoekonomskih odnosov v stanovanjskem gospodarstvu Slovenije«; z namenom, da bi vsa vprašahja na tem področju reševali v krogu delavca oziroma stanovalca, čeprav začetki upravljanja stanovanj s sodelovanjem stanovalcev se uveljavljajo od leta 1954. Zakon o stanovanjskem gospodarstvu sprejetem v letu 1981 je vse te odnose opredelil in predpisal. Temu zakonu so sledili še izvršilni predpisi — to so razni pravilniki in družbeni dogovor, ki zakonska določila konkretizirajo. V to aktivnost se je vključila tudi občina Murska Sobota s svojimi organi oziroma samoupravnimi interesnimi skupnostmi, saj je že 6. julija 1979 Skupščina občine M. Sobota sprejela svoja stališča, usmeritve in sklepe, ki naj bi jih uresničili v naši občini pri nadaljnem uveljavljanju samoupravno družbenoekonomskih odnosov. DELEGATSKI VESTNIK — 3 Stanovalci uresničujejo svoje pravice in dolžnosti pri gospodarjenj u s stanovanji in stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini v skupnosti stanovalcev in v stanovanjski skupnosti. Skupnost stanovalcev pomeni osnovno celico hišne samouprave, v kateri stanovalci organizirano uresničujejo svoje pravice in dolžnosti pri gospodarjenju s stanovanji in stanovanjskimi hišami. Organa skupnosti stanovalcev sta zbor stanovalcev, ki ga sestavljajo delegati vsakega stanovanja v stanovanjski hiši in hišni svet. Hišni svet je stani organ skupnosti stanovalcev za opravljanje vseh operativnih nalog temelječih na funkciji hišnega sveta. Naloge hišnega sveta so opredeljene z zakonom o stanovanjskem gospodarstvu. Aktivnosti na preobrazbi samoupravnih družbenoekonomskih odnosov so stekle tudi v stanovanjski skupnosti. Pri uresničevanju zastavljenih nalog pa smo naleteli na razne težave in se je izvajanje določenih nalog zavleklo. Stanje Organizacija skupnosti stanovalcev je stekla v letu 1982. V stanovanjski skupnosti smo pripravili pravočasno vse potrebne samoupravne akte za skupnosti stanovalcev. V letu 1982 smo najprej sklicali predsednike vseh obstoječih hišnih svetov z namenom, da se dogovorimo o potrebnih aktivnostih za sklic zborov stanovalcev in organiziranju hišne samouprave. Udeležba predsednikov hišnih svetov prvega in drugega sklica je bila zelo slaba. Tudi na sklic predsednikov hišnih svetov v zboru stanovalcev Krajevnih skupnosti je bil odziv zelo slab. Dvakratni razgovor s predsedniki hišnih svetov posamezno tudi v celoti ni uspel. Začetni rezultati organiziranja hišne samouprave niso bili vzpodbudni. Vendar smo z delom nadaljevali in v stanovanjskih hišah, kjer so bili stari predsedniki hišnih svetov delavni oziroma aktivni, jej ustanavljanje skupnosti stanovalcev in njenih organov steklo. Tako je bilo do septembra ustanovljenih 45 skupnosti stanovalcev od 105 predvidenih. Koncem leta smo za preostanek šli ponovno v akcijo z angažiranjem Koordinacijskega odbora pri Socialistični zvezi delovnega ljudstva in občinskim svetom Socialistične zveze delovnega ljudstva, vendar tudi nismo uspeli organizirati vse skupnosti stanovalcev. Koncem leta 1982 smo imeli organiziranih 96 skupnosti stanovalcev. Pri ostalih so se vodili stalni razgovori s stanovalci in koncem meseca marca 1983 smo imeli organizirane vse skupnosti stanovalcev. Sedaj imamo organiziranih 107 skupnosti stanovalcev. Da smo imeli pri organiziranju skupnosti stanovalcev toliko težav, ne moremo kriviti samo nezainteresiranost stanovalcev, in nedelavnost starih hišnih svetov, ampak tudi vse tiste faktorje, ki so bili zadolženi za sprovedbo te akcije. V veliki meri je krivo to, da se je k akciji pristopilo neorganizirano in samo delo seje izvajalo nesistematsko. Kriva je bila tudi splošna klima, saj seje na vseh sestankih oziroma skupih govorilo v glavnem o neresnosti in nedelavnosti hišnih svetov in nezainteresiranosti stanovalcev za hišno samoupravo. Dejstvo je tudi, če si stanovalec sam ali mu kdo drug prebere suhoparne člene iz zakona o nalogah hišnega sveta in iz nalog izhajajoče obveznosti, je tako reagiranje stanovalcev normalno. Naloge so zahtevne in odgovorne, a struktura stanovalcev v vseh hišah ni temu primerna — namreč nobeden stanovalec ni strokovnjak za vsa področja. Ugotavljamo tudi, da se je kljub velikim objektivnim in subjektivnim težavam na področju hišne samouprave zelo dosti naredilo. Le smo organizirali vse skupnosti stanovalcev in večina hišnih svetov je zaživela. Vidni rezultati so doseženi tudi pri gospodarjenju s stanovanjskim fondom. V sodelovanju s hišnimi sveti smo dosegli, da vzajemno združujemo velik del stanarine za velika popravila starejših stanovanjskih hiš že od leta 1980 in prvi pozitivni rezultati te usmeritve so že vidni. Pripomniti moramo tudi, da Vestno opravljanje nalog predsednika hišnega sveta od ljudi zahteva precej angažiranosti, sposobnosti in strokovnosti, a večina sedanjih predsednikov opravlja naloge zadovoljivo. Več bomo pa vsi skupaj morali narediti, da bodo aktivni tudi ostali člani hišnega sveta oziroma stanovalci tudi takrat ko gre za obveznosti in ne samo takrat ko gre za pravice. Zato je v bodoče posvečati več pozornosti kadrovanju v organe hišne samouprave. Številni predsedniki hišnih svetov in stanovalci so padec svoje aktivnosti v hišni samoupravi utemeljevali tudi s tem, da so imeli in imajo velike težave pri odpravljanju napak v stanovanjih zaradi indolentnosti določenih odgovornih služb — velja za novogradnje in starejše objekte. Delovanje in problematika Delovanje ustanovljenih hišnih svetov in skupnosti stanovalcev lahko glede na aktivnost oziroma pogostost sestankov razdelimo na dve kategoriji in sicer eno, ki predstavlja hišne svete, kateri nam o svojem delu redno pošiljajo poročila oz. nas vabijo na sestanke, ali pa se o sami problematiki in reševanju iste posvetujejo z nami in drugo, o delu katerih vemo bolj malo, saj nas ne vabijo na sestanke hišnih svetov in pri katerih glede na skromnost informacij ne moremo ugotoviti; ali se pojavljajo izjemni problemi, ali pa so isti le del delovanja stanovanjskega objekta in jih stanovalci med seboj oz. v okviru hišnega sveta sporazumno rešujejo. Več o delovanju teh bomo izvedeli v naslednjem letu, ko bomo organizirali izobraževanje posameznih hišnih svetov. Pri delovanju hišnih svetov, ki nas o svojem delu redno ob veščajo je razvidno, da je delovanje hišnega sveta in tudi skupnosti kot celote odvisno od zavzetosti vseh stanovatcev, saj imajo v objektih ustaljen hišni red, kise ga skoraj vsi držijo. Med izjeme spada kompleks blokov Lendavska 17, 19,25 in 23, kijih sestavljajo štiri skupnosti stanovalcev in kjer so vseljene različne strukture stanovalcev, ki s svojim odnosom do družbene lastnine kažejo, da jim je vseeno ali bo stanovanjski objekt stal 10 ali 100 in več let. Posledica tega je, da sposobni predsedniki hišnih svetov predajajo svoje dolžnosti že po enem letu, saj navzlic svojemu prizadevanju ne morejo zadostno kultivirati posamezne stanovalce. Enak odnos stanovalcev je v tem kompleksu tudi do sestankov hišnih svetov oz. skupnosti stanovalcev, saj se po posameznem objektu udeležuje sestankov največ 20 do 25 stanovalcev, v posameznem objektu pa je tudi čez 60 stanovalcev. Razumljivo je, da teh nekaj vestnih posameznikov ne uspeva v celoti urediti delovanje posameznega objekta, saj jim ostali jemljejo voljo do realizacije ciljev, ki si jih zastavijo. Čeprav v stanovanjskem kompleksu povdarjajo, da nosijo za nered največjo krivdo otroci, ki nimajo urejenih igrišč za igranje in so zato vezani na površine, ki niso namenjene za igro, a jih starši ne opozarjajo niti ne podučijo glede odnosa pri igri do objektov in tako nastanejo škode povzročene z lomi stekel, uničevanjem fasade in drugih naprav v objektu. Podobnih objestnosti ni opaziti na drugih stanovanjskih objektih v takšnemobsegu kakor prav na Lendavski 17, 19, 25 in 23. Iz zbrane vsebine zapisnikov hišnih svetov po posameznih skupnostih stanovalcev, ki nam dostavljajo zapisnike s svojih sestankov, lahko povzamemo, daje delovanje hišnih svetov dobro v posameznih primerih celo odlično in se stanovalci dejansko zavedajo, daje njihovo bivalno okolje odvisno od njih samih, torej od njihovega odnosa do stanovanjske hiše in njene okolice. V teh skupnostih stanovalcevje ludi stanovalska kultura večine na primernem nivoju. Smatramo, da sprejetjem odloka o hišnem redu, kije trenutno v razpravi bo omogočeno, da se bo zoper vse, kr tako ali drugače kršijo določila hišnega reda, sprožil ustrezen postopek oziroma, da bo primerna denarna kazen vzgojno vplivala na neredne stanovalce. Tako bodo verjetno dojeli, da se morajo v večstanovanjskem objektu obnašati tako kakor to želi večina. Na sestanku predsednikov hišnih svetov s predsedniki delovne skupnosti Samoupravne stanovanjske skupnosti in DO »SOBOTA«, TOZD Komunala so prisotni predsedniki podali več pripomb in predlogov, ki so vezani na uspešno delovanje skupnosti stanovalcev in njihovih izvršilnih organov. Da bi delovanje hišnih svetov zaživelo v smislu določil zakona o stanovanjskem gospodarstvu, morajo s hišnimi sveti na lastno iniciativo aktivno sodelovati tako D PO in DPS, kakor tudi sredstva informiranja — radio ter časopis in ne samo strokovna služba Samoupravne stanovanjske skupnosti. Glede vzdrževanja stanovanjskih objektov s strani TOZD Komunala je bilo ugotovljeno, daje razen redkih primerov primemo. Zaradi morebitnih napak, ki bi nastale v času vikendov ni potrebno organizirati stalne dežurne službe v enoti vzdrževanja, ampak naj se morebitne večje napake odpravljajo preko dežurnega delavca v TOZD Komunala. Prav tako soprisotni izrgzili željo, da zaradi kontrole porabe njihovih sredstev dobivajo redno finančna,poročila o stanju sredstev na računu skupnosti stanovalcev. Predstavnike TOZD Komunala pa so opozorili, da njihovi delavci ne smejo izvajati nobenih del po ustnem naročilu strank, če ta niso nujno potrebna, ampak le na podlagi naročilnice izdane s strani predsednika hišnega sveta. Kontrola nad dejansko izvršenimi deli se mora poostriti, da ne bo prihajalo do izdajanja računov za dela, ki se niso opravila. Da bi se ta kontrola lahko izvedla, bi moral vsak delovni nalog oz. račun podpisati predsednik hišnega sveta ali strokovni delavec s strani. Sa-mupravne stanovanjske skupnosti. Pri opravljanju z zaklonišči v mestu M. Sobota je bila izražena bojazen, da bodo zaklonišča in v njih nameščena oprema začela propadati v kolikor se vzdrževanje istih ne bo izvajalo v skladu s predpisi in dela ne bo opravljala oseba,ki bi bila strokovno za to sposobna. Glede tega je bilo predlagano, da bi za ta dela bil najprimernejši kakšen delavec Gasilskega društva M. Sobota. Predsedniki hišnih svetov so izrazili željo, da bi se sestanki s hišnimi sveti, upravljalci in vzdrževalci stanovanj sklicevali večkrat letno in bi se na ta način izmenjevale informacije o delu posameznih hišnih svetov, kakor tudi 6 problematiki s katero se isti ukvarjajo. Zaključek Smatramo, da je samoupravna preobrazba v hišni samoupravi dolgotrajnejši proces in je dve leti od sprejetja zakona o stanovanjskem gospodarstvu in eno slabo leto od ustanovitve vseh skupnosti stanovalcev absolutno kratek rok za podajo kompleksne ocene delovanja hišnih svetov predvsem ž vidika rezultatov. Zato je v gradivu bolj prikazano stanje in problematika v delovanju hišnih svetov. Imamo sicer organizirane vse skupnosti stanovalcev, vendar cilj nam mora biti, da bi te skupnosti stanovalcev moralno zaživele. Dosti večje težave so pri novejših stanovanjskih hišah in stanovanjskih hišah, kjer so družbeno-najemna stanovanja. Manj težav je v starejših stanovanjskih hišah in stanovanjsiih hišah, kjer so etažni lastniki. Na osnovi poznavanja problematike v delovanju hišnih svetovje v 4 — DELEGATSKI VESTNIK bodoče nujno izobraževanje stanovalcev v stanovanjski kulturi in odnosu do družbene lastnine. Tubi svojo vlogo morale odigrati Krajevne skupnosti, SZDL. V tem pogledu so strokovne službe pri SSS same premalo. Hišnim svetom je v bodoče nuditi še več strokovno-tehriične -pomoči pri opravljanju njihovih nalog. Pri zbiri predsednikov hišnih svetov pa je posvečati več pažnje glede njihove osebnosti ter odnosa do samoupravljanja in družbene lastnine. Pri spremembi odnosa stanovalcev do družbene lastnine bi morala odigrati svojo vlogo tudi ekonomska stanarina. Z ekonomsko stanarino bi dosegli večje efekte tudi pri vzdrževanju stanovanjskega fonda. V stanovanjskem gospodarstvu predvsem na področju stanovanjske samouprave v, bodoče mora biti več posluha in aktivnosti vseh družbenopolitičnih organizacij in skupnosti v občini. Do kršiteljev-sta-novalcev, ki se izogibajo izvrševanju svojih dolžnosti-pa je nujna uvedba doslednih in ostrejših sankcij v smislu pozitivne zakonodaje. SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST OBČINE MURSKA SOBOTA STRAN 20 VESTNIK 24. NOVEMBRA 1983 ODLOK 0 PRORAČUNU OBČINE MURSKA SOBOTA ZA LETO 1984 1. člen S proračunom občine Murska Sobota za leto 1984 (v nadaljnjem besedilu: občinski proračun) se zagotavlja financiranje splošnih družbenih potreb v občmi Murska Sobota v letu 1984. • 2. člen Skupni prihodki občinskega proračuna znašajo 232.377.100.— din ali 8 % več kot v letu 1983 in se razporedijo: — za splošno porabo v občini 208.864.400 din — odstopljeni prihodki 20.055.500 din — sredstva za posebne namene 5.457.200 din Pregled prihodkov občinskega proračuna in njihova razporeditev sta zajeta v bilanci, ki je sestavni del splošnega dela občinskega proračuna. 3. člen. Od prihodkov iz 1. alineje 1. odstavka prejšnjega člena se 1 % izloči v sredstva rezerve občine Murska Sobota in znaša 2.088.600 din. 4. člen Sredstva občinskega proračuna se delijo med letom enakomerno med vse nosilce oz. uporabnike v okviru doseženih prihodkov, če z odlokom ali sposebnim aktom Skupščine občine Murska Sobota ali njenega Izvršnega sveta oz. v pogodbi med Skupščino občine Miirska Sobota in nosilcem oz. uporabnikom sredstev ni drugače določeno. 5. člen Uporabniki občinskega proračuna so dolžni uporabljati sredstva občinskega proračuna le za tiste namene, kot so opredeljeni v posebnem delu, kije sestavni del odloka. 6. člen Za delo občinskih in medobčinskih upravnih organov in pravo-: sodnih organov (v nadaljnjem besedilu: organi) v skladu z 104. členotn zakona o sistemu državne uprave in o Izvršnem)svetu Skupščine SR Slovenije ter o. republiških upravnih organih se v letu 1984 zagotavljajo: — sredstva, ki jih delavci v skladu z zakonom pridobivajo kot dohodek delovne skupnosti; — sredstva za osebne dohodke funkcionarja, ki vodi upravni organ; — sredstva za materialne stroške; — sredstva opreme in amortizacije; — sredstva za posebne namene. 7. člen ’ Dokler ne bodo izdelana merila za finančno vrednotenje del ih nalog, se bodo organom sredstva za osebne dohodke delavcev zagotavljala v obliki mesečnih dvanajstin od osnove določene v proračunu za leto 1984. 8. člen Sredstva za materialne stroške ter opremo in amortizacijo se določijo v okviru možne rasti občinskega proračuna. Sredstva za opremo in amortizacijo ter za posebne namene bodo organom v letu 1984 dodeljena samo na podlagi utemeljenih pismenih predlogov, ki jih odobrava Izvršni svet Skupščine občine Murska Sobota. 9. člen Če se med letom znatno spremeni delovno področje ali pristojnost, obseg ali narava nalog ter pogoji za njihovo izvrševanje, se organom lahko sporazumno poveča ah zmanjša tudi obseg sredstev za delo. 10. člen Organi in drugi uporabniki sredstev občinskega proračuna mora izvrševati svoje naloge v okviru sredstev, ki so jim odobrene. Ti ne smejo na račun občinskega proračuna obveznosti, ki bi presegala z občinskim proračunom določena sredstva. 11. člen Izvršni svet Skupščine občine lahko začasno zmanjša zneske sredstev, ki so v posebnem delu občinskega proračuna razporejeni za posamezne namene, ali začasno omeji uporabo teh sredstev, če prihodki občinskega proračuna med letom niso doseženi v planirani višini ali pa republiški organi Omejijo dogovorjeno porabo. O ukrepih iz prejšnjega odstavka mora izvršni svet skupščine občine obvestiti zbore občinske skupščine in predlagati ukrepe ali spremembe v občinskem proračunu. 12. člen Vsi prihodki, ki jih uporabniki ustvarijo s svojo dejavnostjo so prihodek občinskega proračuna, če ni s tem odlokom drugače določeno. 13. člen Prihodke, ki jih ustvarijo iz plačil za storitve po prejšnjem členu tega odloka, lahko uporabljajo za namene iz 104. člena zakona o sistemu ''državne uprave in o Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih naslednji organi: —‘Uprava za družbene prihodke, prihodke od storitev za zbiranje sredstev SIS; — Geodetska uprava, prihodke od zaračunanih storitev za geodetska dela; — Sekretariat za notranje zadeve, prihodke'od opravljenih storitev komisije za vozniške izpite in prostovoljnih prispevkov pri porokah; — Komite za urbanizem, komunalne in stanovanjske zadeve, prihodke od storitev za opravljene tehnične prevzeme; —- Občinski sodnik za prekrške in Temeljno sodišče, prihodke iz naslova povprečnin ter stroškov postopka. 14. člen Za zakonito in smotrno uporabo sredstev, ki so uporabniku odobrena v občinskem proračunu, je odgovoren predstojnik kot odredbodajalec. Poleg predstojnika je za zakonito uporabo sredstev občinskega proračuna odgovoren tudi vodja računovodstva. 15. člen Organi — uporabniki sredstev občinskega proračuna so dolžni predložiti sekretariatu za občo upravo finančne načrt? za leto 1985 v mesecu novembru, zaključne račune za leto 1983 pa najpozneje do konca februarja 1984. Organi iz 13. člena tega odloka pa so dolžni v predračunih oz. finančnih načrtih in zaključnih računih še posebej izkazati uporabo prihodkov iz svoje dejavnosti, kijih neposredno uporabljajo na podlagi tega odloka. 16. člen Izvršni svet skupščine občine je pooblaščen, da odloča: 1. o prcnostu sredstev med posameznimi nameni občinskega proračuna. določenimi v bilanci odhodkov; 2. o uporabi sredstev rezerve občinskega proračuna do višine 500.000,— din v posameznem primeru, vendar samo za namene iz 1. in 2. točke 39. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Ur. list SRS, št. 39/74 in 4/78); 3. o uporabi sredstev »tekoče proračunske rezerven občinskega proračuna; 4, o odpisu neizterljivih prispevkov ter drugih obveznosti, ki so prihodek občinskega proračuna; Sredstva tekoče proračunske rezerve se bodo dodeljevala — za naloge, za katere v proračunu niso sredstva zagotovljena, in po svoji vsebini sodijo v splošno porabo na nivoju občine; — za naloge, za katere v proračunu niso sredstva zagotovljena v zadostnem obsegu., 17. člen Sekretariat $a občo upravo je pooblaščen, da opravlja nadzor: — nad finančnim, materialnim in računovodskim poslovanjem uporabnikov občinskega proračuna po namenu, obsegu in dinamiki porabe. če se pri opravljanju proračunskega nadzora pri uporabnikih ugotovi, da sredstva niso porabljena za tiste namene, za katere so bila dodeljena, obvesti o tem izvršni svet in mu predlaga ustrezne ukrepe. 18. člen Nosilec sredstev v razdelilniku bilance za financiranje: — skupščinske dejavnosti, je predsedstvo skupščine občine — dejavnosti izvršnega sveta, negospodarskih investicij, kulturno prosvetna dejavnost, socialnega varstva, komunalne dejavnosti, intervencij v gospodarstvu in tekoče proračunske rezerve, je izvršni svet: — .dejavnosti organizacij in društev je OK SZDL; — dejavnosti mladine, je OK ZSMS; — dejavnosti ljudske obrambe je Svet za ljudko obrambo, varnost in družbeno samozaščito; — geodetska dela po srednjeročnem programu je geodetska uprava; — za delovanje delegatskega sistema v krajevnih skupnostih pa zbor krajevnih skupnosti občinske skupščine. PLAH PRIHODKOM IH ODHODKOM PRORA&UHA OBtlHE ZA LETO 1984 PRIHODKI Predvidena Plan 1984 Indeks A 2 3 4 reai. i A. Izvirni prihodki Sredstva Za amortizacijo in 1. Davki iz OD in na dohodek v. 1. Davek iz OD delavcev 24.200.000.— : 28.556.000 118 vzdrževanje zgradb SO in GU 3.300.000 925.000 28 2. Davek iz 00 kmetijske dejavnosti 3. Davek iz 00 M samostoj. obrti in drugih gos. dejavnosti 4. Davek iz OD od intelek. storitev 12.960.000 15.292.800 118 B. 1. Sredstva za posebne namene Za mesečna povračila in občasne nagrade neprofesionalnim funkc. 991.000 425.000.- 1.137.000 488.000,- 115 115 37.540.000 3.900.000 44.297.200 4.290.000 118 110 2. 3. 4. Povračila delegatom in drugim udeležencem sej Službena potovanja voljenih Reprezentanca 298.000 105.000 163.000 342.000 120.000 187.000 115 115 115 pravic, patentov in teh. izboljšav 6. Del davka iz skupnega C. Negospodarske investicije 2.830.000 2.475.000 87 1.900.000 2.090.000 110 I. II. D. I Objekti in oprema družb, stand. Odplačila kreditov Sredstva za LO in DS 1.880.000 950.000 15.244.000 2.070.000 405.000 17.669.000 110 43 116 dohodka občanov 1.520.000 1.793.600 118 Sredstva za LO in DS Občinski štab TO 3.480.000 6.360.000 4.002.000 7.375.000 115 116 82.020.000 96.319.600 117 II. II. Prometni davek, davek na premoženje in na dohodek od premoženja III. Pokrajinski štab TO 4.541.000 5.288.000 116 1. — od prometa proizv. 2.300.000 2.714.000 1118 IV. Pokrajinski odbor TO 863.000 1.004.000 116 2. — od alkoholnih pijač 50.300.000 59.354.000 118 E. Sredstva za intervencije v 3. od plačil za storit. 9.000.000 10.620.000 118 gospodarstvu 11.186.700 9.579.700 86 4. davek na promet 1. Pospeševanje kmetijstva 2.247.000 2.247.000 100 nepremičnin 9.200.000 10.556.000 118 II. Sredstva za delo vet. hig. službe 3.370.000 3.875.500 115 70.800.000 83.544.000 118 III. Presežek po družb, dogovoru 5.569.700 3.457.200 62 lil. Davek na prihodek od premoženja in premoženjskih pravic ter prihodki od drugih F. Sredstva za delo skupnih upr. organov 42.703.300 48.586.100 «114 86.00 100.000 116 1. Temeljno sodišče 25.737.000 28.825.400 112 1. Davek na dohodek od premoženja II. Temeljno javno tožilstvo 3.581.800 4.190.700 117 2. Davek na posest stavb 2.620.000 3.040.000 116 III. Sodišče združenega dela 1.407.000 1.646.000 117 3. Davek na dohodek od iger 1.100.000 1.320.000 120 IV. Družbeni pravobranilec sam. 943.500 1.103.000 117 na srečo V. Občinsko javno pravobranilstvo 659.000 775.000 117 4. Davek na dediščine in 1.600.000 1.840.000 115 VI. Medobčinske inšpekcije 10.345.000 12.050.000 117 darila G. Prenešona sredstva 14.050.000 16.180.000 115 5. Davek na cestno motorna 900.000 1. Takse na promet parki, in kop. 13.300.000 15.300.000 115 vozila — — II. Turistične takse 750.000 880.000 118 6. Davek na dohodek od stavb 2.000.000 2.360.000 118 H. Sredstva za družbene dej. 1.818.400 2.102.000 115 7. Davek na posest gozd, zemlj. 75.000 82.500 110 1. Kadrovske oskrbnine 668.000 772.000 115 fl.3S1.000 8.742.500 104 II. Priznavalnine borcem 994.500 1.150.000 115 IV.Takse III. Mrliško ogledna služba 155.900 180.000 115 1. Upravne takse 5.150.000 5.922.000 115 1. Sredstva za druge splošne 33.066.500 t 2. Komunalne takse 830.000 980.000 118 družbene potrebe 35.962.400 109 3. Takse na promet parfi in kop. 13.300.000 15.300.000 115 1. Izvajanje delegatskega sistema 4. Sodne takse 6.140.000 7.061.000 115 v KS 6.825.000 7.910.000 115,6 25.420.000 29.263.000 115 II. Sredstva za DPO in društva 8.939.400 18.428.700 116 V. Prihodki po posebnih predpisih 1. OK SZDL 4.000.000 4.680.000 117 1. Občinske denarne kazni 30.000 34.500 115 2. OK ZSMS 2.700.000 3.159.000 117 2. Odstopljeni del rep. denarnih 9.798.000 115 3. Pomurski medobčinski svet SZDL 166.800 195.100 117 kazni 8.520.000 4. 00 ZZB NOV 655.000 757.000 115,6 3. Pristojbine za vet. hig. 3.875.500 115 5. 00 ZRVS 460.000 531.700 115,6 storitve 3.370.000 6. Odbor prekmurske čete brigade 13.600 15.700 115,6 4. Prihodki upravnih organov 14.900.000 500.000 7 7. Ostale org. in društva 944.000 1.091.200 115,6 5. Drugi prihodki 2.690.000 300.000 11 III. Sredstva za splošno kom. porabo Stroški meritev v k. o. 8.725.300 8.978.500 103 29.510.000 144)08.000 49 1. 1.468.000 1.697.000 115,6 Skupaj izvirni prihodki 216.131.000 232.377.100 108 2. Sredstva za izvajanje urha- ODHODKI nističnih del 4.520.000 4.393.000 97 Pred. real. Plan 3. Sredstva za čas. in rad. dej. 2.167.000 2.505.000 115,6 Zap. Indeks 4. Sredstva za MDA Goričko 46.300 53.500 115,6 št Vrsta odhodka 1983 1984 5. Stroški ocenitve zgradb 300.000 330.000 110 A. Sredstva za delo upravnih org. 88.131.000 93.152.000 106 IV. Druge splošne družbene potrebe 8.576.800 8.645.200 101 ,L Sredstva za dohodek del. skup. 60.065.000 66.845.000 111 1. Obveščanje občanov in deleg. 700.000 809.000 115,6 1. Za bruto OD delavcev 55.865.000 61.130.000 109 2. Stroški razpisov in objav 660.000 763.000 115,6 a) sekret. za občo upravo 20.280.000 23.730.000 117 . 3. Medobčinsko sod. in stiki s tujino 90.000 104.000 115,6 b) uprave zadružb. prihod. 10.920.000 9.530.000 87 4. Proslave in prireditve obč. c) geodetske uprave 4.170.000 4.460.000 107 praznik 100.000 115.600 115,6 d) komiteja za urbanizem 3.180.000 3.650.000 115 5. Naš malček, zlatoporočni list 40.000 46.200 115,6 e) komite za družb, planir. 3.300.000 3.860.000 117 6. Nagrade in prizn. občine 90.000 104.000 115,6 I) sekret. za notranje zadeve 6.200.000 7.250.000 117 7. Skupnost slovenskih občin 330.800 382.400 115,6 g) sekret. za ljudsko obrambo 5.645.000 6.150.000 109 8. Stalna konferenca mest 86.000 99.400 115,6 ' h) strokovne službe IS in SO 2.140.000 2.500.000 117 9. Ostala združena in organ. 165.000 190.000 115,6 2. Za sklad skupne porabe 3.850.000 4.470.000 116 10. Sofinanciranje postaje milice 3.820.000 4.467.600 117 al za delovne skupnosti 3.500.000 4.060.000 116 11. Vzgoja in varnost v cestnem bj za voljene in imen, funkc. 350.000 410.000 116 prometu 55.000 64.000 115,6 3. Sredstva za posebni dodatek 350.000 1.245.000 355 12. Stroški AOP 2.440.000 1.500.000 61 a) za notranje zadeve 350.000 405.000 117 I. Izločena sredstva rezerv 3.294.000 2.408.900 79 b) za ljudsko obrambo — 840.000 —■ I. Stalna proračunska rezerva 1.734.080 2.088.600 120 II. Sredstva za OD voljenih in imenovanih 9.415.000 11.010.000 117 II. Tekoča proračunska rezerva 1.559.920 2.320.900 33 1. Za OD 9.266.000 10.835.000 117 K. Drugi odhodki 3.086.000 3.125.000 101 2. Za posebni dodatek 150.000 175.000 117 I. Stroški plačilnega prometa 253.000 2924)00 115 lil. Sredstva za mat. stroške 11.180.000 10.400.000 93 II. Zmanjšana splošna poraba za 1/3 IV. Sredstva za sodnika za prekr. 4.171.200 3.972.000 95 neizterjanih kalkulativnih 1. Za osebne dohodke voljenih 1.750.000 2.045.000 117 prihodkov . 2. Za dohodek del. skupnosti 1.635.100 1.900.000 117 iz leta 1982 2.833.000 2.8334)00 100 3. Za mat. stroške 786.000 27.000 4 Skupaj odhodki 216.1311)00 232.377.100 108 Z denarno kaznijo od 2.000.— do 20.000.— din se kaznuje za prekršek skupnost stanovalcev, ki ravna v nasprotju z določbami 4. in 12. člena tega odloka. Z denarno kaznijo od 500.— do 2.000.— din se kaznuje za prekršek stanovalec, ki ravna v nasprotju z določbami 1. ali 2. točke 8. člena ali v nasprotju z določbami 9. člena tega odloka. V. KONČNE DOLOČBE 19. člen Za izvajanje hišnega reda skrbi hišni Svet. 20. člen Ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o hišnem redu, objavljen v Uradnem vestniku Pomurja, št. 5/66. POVZETEK REBALANSA PLANA PRIHODKOV IN ODHODKOV PRORAČUNA ZA LETO 1983 Zap. ift. Postavka Plan 1983 Zvišano Znižano Predlog po rebalansu 1 2 5' 4 5 6 A. PRIHODKI a) Izvirni prihodki I. Davki iz OD in na dohodek 78.406.00,- 5.854.000,- 2.240.000,— 82.020.000,— 11 il. Prometni davek, davek na premo- ženje in na dohodek od premož. 70.047.000,— 5.453.000,— 4.700.000,— 70.800.000,- III. Davek na prihodek od premoženja in premoženjskih pravic ter pri- - hodki od drugih davkov 6.439.500,- 2.415.500,- 474.000,— 8.381.000,— IV. Takse 19.258.000,- 6.162.000,- — 25.420.000,— V.-, Prihodki po posebnih predpisih 23.051.000,- 6.459.000,- — 29.510.000,- Skupaj izvirni prihodki 197,201.500,- 26.343.500,- 7.414.000,— 216.131.000,— b) Neizvirni prihodki Skupaj neizvirni prihodki 22.702.000,- 348.000,- 22.300.000,- 750.000,— Skupaj izvirni in neizvirni prihodki 219.903.500,- 26.691.500,— 29.714.000,— 216.881.000,— B. ODHODKI 1. Sredstva za delo upravnih org. 85.685.300,— 3.741.800,— 575.000,- 88.852.100,— H Negospodarske investicije 3.280.000,- — 1.250.000,— 2.030.000,— III. Sredstva za LO in DS 15.144.000,- 100.000,— — 15.244.000,— IV. Sredstva ža intervencije v gospodar. 28.548.500,- 5.349.500,— 22.300.000,- 11.598.000,- v Sredstva za delo skupnih uprav, organov 41.923.300,- 1.113.500,— — 43.036.800,- vi. Prenešena sredstva 9.840.000,- 4.210.000,— — 14.050.000,— VII. Sredstva za družbene dejavnosti 1.818.400,- — — 1.818.400,- VIII. Sredstva za druge splošne družbene potrebe 30.655.400,- 3.245.300,— 29.000,- 33.871.700,— IX. Izločena sredstva rezerv 2.755.600,- 776.330,- 237.930,- 3.294.000,— X. Drugi odhodki ' 253.000,- 2.833.000,— — 3.086.000,- Skupaj: 219.903.500,— 21.369.430,— 24.391.930,- 216.881.000,— OBRAZLOŽITEV K REBALANSU PRORAČUNA ZA LETO 1983 Rebalans proračunskih prihodkov in odhodkov za leto 1983 je pripravljen v skladu s spremembo družbenega dogovora o izvajanju politike'na področju splošne porabe na ravni občin v SR Sloveniji v letu 1983, ki sicer še ni dokončno oblikovana, vendar pa v predlagani obliki pomeni za našo občino 2,7 % višjo porabo glede na dovoljen obseg po družbenem dogovoru. Istočasno pa ta aneks družbenega dogovora obravnava tudi rezultate izterjave kalkulativnih prihodkov proračunov občin iz leta 1982. Ker naša občina v letu 1982 ni dosegla 95 % izterjave kalkulativnih prihodkov bo morala za neizterjano razliko 8,501.000,-dinarjev zmanjšati dovoljeno porabo v naslednjih treh letih z vključno letom 1983, zaradi česar bo dovoljena poraba s tem rebalansom zmanjšana za 2,833,000.- dinarjev. , Limitirani del splošne porabe v letu 1983 znaša skupaj s prihodki upravnih organov in’ vrnjenimi sredstvi od delovne organizacije Iskra v višini 2,000.000.- din 190,647.000.- dinarjev. Glede na to bo z rebalansom za namene splošne porabe razporejeno za 6.755.000.- dinarjev več sredstev, kot je bilo razporejeno po odloku. Glede na to, da bodo po oceni izvirni prihodki v letu 1983 višji napram planiranim za 18,929,500,- din bomo tudi v letu 1983 ustvarili presežek nad dovoljeno porabo, ki jo trenutno ocenjujemo na 5,231.000.- din. Za posamezno skupino prihodkov in odhodkov v rebalansu lahko povzamemo naslednje ugotovitve: zaradi višje rasti osebnih dohodkov na zaposlenega v občini in višjega dohodka samostojnih obrtnikov se davki iz prve skupine prihodkov, razen davkov iz osebnih dohodkov od intelektualnih storitev in davkov iz osebnih dohodkov iz avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav, zboljšujejo. V okviru teh prihodkov pa je zaradi spremembe kriterijev pri obdavčenju skupnega dohodka občanov višina teh prihodkov bistveno višja kot v preteklih letih. Za prihodke iz naslova prometnih davkov lahko rečemo, da smo v odloku te prihodke nekoliko previsoko planirali, da pa je realizacija v devetih mesecih pokazala precej nižje zneske zaradi česar smo mogli to skupino prihodkov ustrezno zmanjšati. * Višje prihodke iz naslova davkov na posest stavb lahko pripišemo : predvsem revalorizirani vrednosti davčnih osnov, medtem ko so se davki ,* na cestna motorna vozila, katere smo v predlogu proračuna za leto 1983 ; zavestno , izpustili, saj je bil ta davek v letu 1982 ukinjen iz naslova neplačanih davkov v letu 1982 zbralia v letu 1983 do višine 900.000,-dinarjev. Predvsem ti dve spremembi pa sta bistveno vplivali na zvišanje plana prihodkov v okviru tretje skupine. Vse vrste taks smo v predlogu proračuna za leto 1983 prenisko planirali, kar je razvidno ob devetmesečni realizaciji teh prihodkov, zaradi česa jih z rebalansom ustrezno zvišujemo. V okviru prihodkov po posebnih predpisih močno odstopa predvsem prihodek iz naslova lastnih prihodkov upravnih organov, kjer bo na račun plačila storitev davčne uprave za izterjavo prispevkov SIS za leto 1982 realizacija ob koncu leta višja za 3,020.000.- dinarjev. Precejšnje povečanje prihodkov v tej skupini pa lahko pripišemo tudi na rašun vračila sredstev' od Iskre Kranj v višini 2,000.000,- dinarjev.' Glede na navedene spremembe med izvirnimi prihodki ugotavljamo, da bo vseh prihodkov ob koncu leta 216,131.000.- din kar predstavlja 9 % več kot je bilo planirano v odloku. Zaradi spremembe odloka o posebnem občinskem davku na osebni dohodek namenjenem za pospeševanje kmetijstva v občini v prispevek, smo planirani znesek iz naslova teh prihodkov ob rebalansu izločili iz skupine neizvirnih prihodkov, zaradi česar se ti zmanjšajo za ustrezni znesek. Zaradi izločitve davka iz osebnega dohodka iz vrst . prihodkov, bodo ti v skupnem znesku po rebalansu 2 % nižji kot v prvotnem predlogu. • Dodatna sredstva med odhodki smo namenjali predvsem za zagotavljanje nemotenega izplačila osebnih dohodkov v vseh upravnih organih tako-občinskih kot medobčinskih ob enotni valorizaciji. V okviru prve skupine odhodkov smo dodatna sredstva poleg pokrivanja osebnih dohodkov namenili tudi za vzdrževanje zgradbe skupščine občine in geodetske uprave, za pokrivanje stroškov ob preselitvi občinskega sodnika za prekrške in za sredstva povračil in nagrad za medobčinske funkcije funkcionarjev skupščine občine in izvršnega sveta. Druzgo skupino odhodkov smo zmanjšali predvsem zaradi prenosa sredstev iz postavk investicij v prostore Postaje milice, kateri del je bil prenešen med odhodke proračuna v okviru postavke kjer se zagotavljajo sredstva za nemoteno funkcioniranje tega organa. Poleg tega pa smo v okviru te skupine odhodkov zmanjšali tudi sredstva za odplačilo kreditov, z ozirom na to, da je obveznost iz naslova neplačanih anuitet prešla na nove uporabnike stanovanj. Ker obveznosti do Pokrajinskega štaba TO z dosedanjimi sredstvi nismo v celoti krili, predvsem gre tu za obveznosti iz naslova odplačevanje kredita za MES,- smo to postavko v okviru tretje skupine odhodkov ustrezno povečali. V okvir četrte skupine odhodkov je zajet tudi davek iz osebnega dohodka za intervencije v gospodarstvu, ki ga enako kot v okviru prihodkov proračuna za rebalanskom izločamo iz bilance. Poleg tega je v okviru teh odhodkov zajet presežek po družbenem dogovoru, ki bo glede na ocenjeno realizacijo prihodkov in znano višino limitirane porabe dosegel ob koncu leta 5,231.000.- dinarjev. V okviru pete in sedme skupine odhodkov smo dodatna sredstva namenjali tako kot pri občinskih upravnih organih predvsem za pokrivanje osebnih dohodkov teh organov. Prenešena sredstva ki jih vodimo v okrivu šeste skupine odhodkov se povečujejo enako kot se povečujejo prihodki iz istih naslovov. Enako kot upravnim, pravosodnim in inšpekcijskim organom smo tudi družbenopolitičnim organizacijam z rebalansom zagotovili dodatna ,, sredstva za nemotena izplačila osebnih dohodkov. Poleg tega smo v okviru osme skupine odhodkov dodatna sredstva zagotovili za izvajanje urbanističnih del zaradi nujnosti plačila pogodbenih del s področja prostorskega planiranja. Zaradi prenosa podatkov in prilagajanja programov na nov računalnik v MURI in dodatnih del s področja Katastra smo morali ustrezno povečati postavko v okviru katere se zagotavljajo stroški za AGP Službe. Dodatna sredstva smo v okviru devete skupine odhodkov namenili predvsem za pokrivanje določenih izdatkov izplačanih . iz tekoče proračunske rezerve med letom, ki jih ob predlogu proračuna za leto 1983 ni bilo možno predvideti. V okviru desete skupine odhodkov pa smo oblikovali dodatno postavko v okviru katere so zajeta sredstva za zmanjšanje splošne porabe iz naslova neizterjanih prihodkov v letu 1982. o IHAN IV VESTNIK 24. NOVEMBRA 1983 dejanj; 7. skrbeti za smotrno uporabo toplotne energije v stanovanjskih, poslovnih in drugih prostorih v skladu s predpisi; 8. redno poravnavati obveznosti po predpisih o stanovanjskem gospodarstvu od dneva prevzema stanovanja. 91 člen Stanovalci ne smejo: 1. Kakorkoli povzročati prekomeren hrup v stanovanjih, skupnih prostorih in ha zemljišču, ki pripada k hiši; 2. rediti pse, mačke in druge živali brez soglasja zbora stanovalcev oziroma lastnika stanovanjske hiše in v nasprotju s predpisi; 3. parkirati počitniške hišice, tovorna vozila, neregistrirana vozila in avtobuse na mestih, ki so določena samo za parkiranje osebnih avtomobilov; 4. ogrožati varnost stanovalcev ali povzročati škodo na stanovanjskih hišah ali nasadih; 5. poškodovati ali zamazati stanovanjsko hišo in dopuščati, da psi, mačke m druge živali onesnažujejo skupne prostore, hiše in zemljišča, ki hiši pripada; 6. odlagati smeti in odpadke na mestih, ki niso za to določena; 7, metati odpadke v stranišče, vodovodne školjke, odtočne cevi in kanale; 8. uporabljati jaške za smeti v nasprotju z navodili za njihovo uporabo; 9. stepati preproge in druge predmete izven ža to določenih mest; 10. pisati ali pritrjevati objave, plakate in druga obvestila na mestih, ki niso za to določena; 11. kakorkoli ovirati prehodnost hodnikov, stopnišč, kletnih prostorov, dvorišč ter drugih skupnih prostorov; 12. brez potrebe uporabljati vodo in prižigati luči v skupnih prostorih; 13. nameščati cvetlične lončke ali korita na oknih in balkonih tako, da ogrožajo varnost ljudi, kakor tudi zalivati cvetlice v lončkih in koritih ter čistiti balkone tako, da voda odteka po zidu ali na pločnik; 14. uporabljati vodovodne, električne, ogrevalne, plinske in druge naprave na način, ki lahko povzroči okvare ali nevarnost požara; 15. puščati vklopljene električne naprave ali odprte vodovodne pipe v-stanovanju brez nadzorstva; 16. uporabljati dvigala in druge tehnične naprave v nasprotju z navodili zamjihovo uporabo; 17. v stanovanjih, poslovnih in drugih prostorih popravljati napake, kijih sme popravljati le strokovno usposobljena oseba; 18. postavljati na strehi televizijske in radijske antene v nasprotju s sklepi zbora stanovalcev, hišnega sveta in stanovanjske skupnosti; 19. kaliti mir in počitek stanovalcev, zlasti med 22. in 6. uro; 20. onesnaževati ozračje s kurjenjem odpadkov, smeti in drugih snovi; 21. v stanovanju, poslovnem prostoru ali v skupnih prostorih in na zemljišču, ki hiši pripada, shranjevati ali odlagati vnetljive tekočine ali snovi, posode z vnetljivimi plini, eksplozivne ali druge nevarne snovi v nasprotju s protipožarnimi in drugimi predpisi; 22. uporabljati lahko vnetljive snovi za pranje in čiščenje; 23. postavljati gorljive predmete ob dimnikih ali dimniških vratih; 24. shranjevati oziroma skladiščiti kakršenkoli material na podstrešju. razen rezervne strešne kritine; 25, parkirati vozila ali postavljati kakršnekoli ovire na dostopih in ploščadih za gasilska in druga intervencijska vozila. 26. prati motorna vozila izven za to določenih mest. ' . ■ 10. člen Imetniki stanovanjske pravice, lastniki stanovanj in najemniki poslovnih prostorov so dolžni dopustiti, da se opravijo v stanovanju oziroma v poslovnem prostoru popravila ali koristne izboljšave, kijih drugače ni mogoče izvršiti ali pa le z nesorazmernimi stroški. Hišni svet mora poskrbetii, da se dela iz prvega odstavka tega člena opravijo v najkrajšem času in z motnjami, ki najmanj prizadenejo stanovalce. 11. člen Stanovalci ne smejo izvršiti spremembe na stanovanjskih prostorih, odstranjevati ali predelati vgrajeno opremo in obstoječe naprave v stanovanju brez poprejšnjega soglasja stanodajalca, stanovanjske skupnosti in skupnosti stanovalcev, če je stanovanje v družbeni lastnini, oziroma brez soglasja lastnika, če je stanovanje v lasti občana. Določila prejšnjega odstavka se nanašajo tudi na balkone, loggie in terase. 12. člen Da se zagotovi izvajanje zakonskih predpisov, opravlja skupnost stanovalcev oziroma lastnik stanovanjske hiše tudi naslednje naloge: 1. skrbi za vzdrževanje skupnih delov in naprav v stanovanjski hiši; 2. skrbi, da stanovalci vzdržujejo in uporabljajo stanovanje in poslovne prostore v skladu s predpisi, normativi, hišnim redom in sklepi zbora stanovalcev; 3. skrbi za čiščenje skupnih prostorov in ž&mljišč, ki pripadajo hiši in za odstranjevanje snega na tem zemljišču; , 4. skrbi za smotrno uporabo skupnih delov in naprav v stanovanjski hiši, določa način njihove uporabe in odiočao povračilu stroškov za tako uporabo; 5. skrbi, da se ne kvarijo in da še redno vzdržujejo vodovodne, električne, ogrevalne, prezračevalne in gasilne naprave ter skupna oprema za civilno zaščito; 6. skrbi za redne preglede in za vzdrževanje vseh instalacij (toplotne postaje, toplotne podpostaje, kurilnice, dvigala in podobno), požarno varnostnih naprav, zaklonišč in opreme za civilno zaščito; 7, organizira občasne (na dve leti) preglede merilcev porabe toplotne energije in tople vode; 8. skrbi za namestitev in redno vzdrževanje ročnih gasilskih aparatov, ki morajo biti nameščeni v celotnem objektu v smislu požarnovarnostnih predpisov; 9. ob izdaji soglasij k namestitvi anten na strehi skrbi, da montažo in ozemljitev opravi pooblaščen izvajalec; 10. skrbi za izvajanje drugih požarnovarstvenih ukrepov v stanovanjski hiši; 11. skrbi za izvajanje občasnih (enoletnih) pregledov instalacij v stanovanjskih in poslovnih prostorih, ki jih opravi strokovna oseba v prisotnosti člana hišnega sveta in stanovalca; 12. skrbi za označitev važnejših mest instalacijskih razvodnih postaj in ventilov v stanovanjski hiši; 13. skrbi, da se ob državnih in republiških praznikih ter drugih svečanih priložnostih izobesijo zastave; 14. določi ošebo, ki hrani ključe skupnih delov in naprav; 15. napoti občane, ki se vselijo v stanovanjsko hišo oziromasta-novanje, naj pravočasno prijavijo oziroma odjavijo stalno prebivališče oziroma spremembo naslova stanovanja in ima pravico preveriti, ali so občani izpolnili to dolžnost; 16. vlaga prijave pri organu za vodenje postopka o prekršku zoper kršilca določil tega odloka; 17. opravlja druge zadeve, ki mu jih nalagajo zakoni o stanovanjskem gospodarstvu, statut skupnosti stanovalcev ter drugi predpisi in splošni akti stanovanjske skupnosti in skupnosti stanovalcev. 13. člen V stanovanjskih hišah organizirajo in skrbijo za izvajanje nalog splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite poleg sveta krajev.,e skupnosti tudi hišni sveti in drugi organi hišne samouprave, oziroma pooblaščena organizacija združenega dela, ki začasno opravlja funkcijo hišnega sveta. 14. člen Hišni svet oziroma zbor stanovalcev,skrbi v sodelovanju s samoupravno stanovanjsko skupnostjo in pristojnim štabom za civilno zaščito krajevne skupnosti za izvajanje preventivnih in drugih ukrepov za zaščito in reševanje stanovalcev, gmotnih in drugih dobrin, za organiziranje, usposabljanje in opremljanje enot civilne zaščite ter za izvajanje drugih nalog civilne zaščite v stanovanjski hiši. V stanovanju, stanovanjski hiši in stanovanjskem okolju izvršujejo ukrepe za zaščito in reševanje po načelih vzajemne zaščite vsi stanovalci. Njihovo delovanje usmerjata hišni svet in pristojni štab za civilno zaščito oziroma poveljnik enote civilne zaščite stanovanjske hiše. Hišni sveti v sodelovanju s sveti krajevne skupnosti ustanovijo in organizirajo v stanovanjskih hišah enote civilne zaščite. Če hišni sveti to dolžnost opustijo, ustanovi in organizira enoto civilne zaščite v stanovanjskih hišah svet krajevne skupnosti. 15. člen Skupni prostori in skupne naprave morajo biti dostopni vsem stanovalcem v hiši v skladu z njihovim namenom. Dostop v skupne prostore, v katerih so kotlovnice, strojnice in podobne naprave, imajo le s strani hišnega sveta pooblaščene oziroma zadolžene osebe. Čas in način uporabe skupnih prostorov in naprav določi hišni svet oziroma lastnik stanovanjske hiše ali njegovega dela v sporazumu z imetniki stanovanjske pravice. 16. člen Skupnost stanovalcev lahko na zboru stanovalcev odloča tudi o drugih zadevah, ki jih ta odlok ne vsebuje. Stanovalci so dolžni sklepe zbora stanovalcev spoštovati. 17. člen Nadzor nad izvajanjem določb tega odloka in predpisov na podlagi katerih je izdan, opravlja občinski upravni organ, pristojen za stanovanjske zadeve v sodelovanju s pristojnimi inšpekcijskimi službami. Če upravni Organ iz prvega odstavka tega člena ugotovi, da določbe tega, odloka niso bile uporabljene ali niso bile pravilno uporabljene, odredi z odločbo, daje treba ugotovljeno nepravilnost odpraviti. V odločbi iz prejšnjega odstavka tega člena se določi tudi rok, v katerem je treba ugotovljeno nepravilnost odpraviti. V primeru ugotovljenih kršitev, ki so sankcionirane v kazenskih določbah tega odloka in v drugih predpisih, predlaga upravni organ iz prvega odstavka tega člena, da se kršilci kaznujejo. IV. KAZENSKE DOLOČBE 18. Aen Z denarno kaznijo od 2.000,— do 20.000,— din se kaznuje za prekršek skupnost stanovalcev oziroma lastnik stanovanjske hiše, ki ravna v nasprotju z določbami 3. člena tega odloka. 6 — DELEGA TSK/ VESTNIK OBRAZLOŽITEV k osnutku proračuna za leto 1984 Osnutek odloka o proračunu občine M. Sobota za leto 1984 temelji na določbah: Zakona o financiranju splošnih družbenih potreb, Zakona o sistemu državne uprave in o izvršnem svetu skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih in Statutu občine M. Sobota. Ker Zakona o proračunu SR Slovenije v letu 1984 kakor tudi družbenega dogovora o izvajanju politike na področju splošne porabe na ravni občin v SR Sloveniji za leto 1984 še ni, so nam bile Osnovno vodilo pri sestavi proračuna smernice in okviri za ukrepe na področju financiranja splošne porabe v občinah v letu 1984 po katerih bi naj splošna poraba rasla z indeksom 15,6 %. Ob diferenciranem pristopu zagotavljanja sredstev za posamezne občine glede na procent osebnega dohodka v celotni porabi, bi za našo občino to pomenilo 18 ..% dovoljeno rast. l*o resolucijskih izhodiščih občine M. Sobota bo rast dohodka v naslednjem letu 28 % kar pomeni, da, bi lahko splošna poraba rasla v občini za 19,1 % kar je 33 % za rastjo dohodka. Tako zastavljena politika zahteva od vseh porabnikov proračuna, da temeljito proučijo zahtevke in jih uskladijo z možnostmi in izločijo vse ■ tisto, kar ne spada v okvir splošne porabe. Osnova za navedeno povečanje rasti sredstev splošne porabe v globalu je dogovorjeni obseg sredstev za splošno porabo v letu 1983 brez sredstev za kompenzacije in odstopljenih sredstev. Enako kot v letu 1983 bodo tudi v letu 1984 delimitirana sredstva taks na promet parkljarjev in kopitarjev in sredstva od turističnih taks. Presežki proračunskih sredstev bi se naj tudi v prihodnjem letu preko posebne partije proračuna uporabljali za financiranje občinskih blagovnih rezerv in kompenzacij. Celotni prihodki občinskega proračuna bodo v letu 1984 večji za 8 % in bodo nominalno znašali 232,377.100,00 din. Osnovni razlog za relativno nizko rast prihodkov v naslednjem letu je izpad prihodkov iz naslova lastni I prihodki upravnih organov, ki se bodo v skladu s tem odlokom stekali direktno na račune upravnih in pravosodnih organov v okviru katerih dejavnosti so bili ustvarjeni. Iz tega naslova se bo direktno na računih teh organov v letu 1984 zbralo 10,500.000,00 din sredstev. Poleg tega so v letu 1983 bila med prihodki proračuna upoštevana tudi sredstva od Iskre v višini: 2,000.000,00 din, kar ima dodaten vpliv na razmerje med prihodki 1984 in 1983. • Vsi ostali izvirni prihodki proračuna bodo v letu 1984 naraščali v skladu s predvideno rastjo osebnih dohodkov oz. cen. Celotni odhodki občinskega proračuna bodo v globalu višji za 8 % in dosegajo nominalno višino prihodkov. Splošna poraba pa bo predvidoma v osnovi večja za 18 % in bo dosegla brez upoštevanja lastnih prihodkov upravnih organov 208,364.400,00 din. Pri. planiranju dohodkov za upravne, pravosodne in inšpekcijske organe smo v osnutku izhajali iz naslednjih izhodišč: osebni dohodki naj bi v letu 1984 rasli v masi za 17 %, kljub temu, da z resolucijo predvidevamo 25% rast, cen, v naslednjem letu smo se pri zagotavljanju sredstev za pokrivanje materialnih stroškov omejili na 17 % višja sredstva. Za potrebe sklada skupne porabe pa v osnutku zagotavljamo 16 % več sredstev kot je bila realizacija teh v letu 1983. Ob tem pa je potrebno pripomniti, da zaradi nejasnih izhodišč okrog rasti splošne porabe, po katerih se predvideva možnost nelimitirane porabe za pravosodne in inšpekcijske organe, nismo upoštevali zahtevkov proračunskih porabnikov, ki so bistveno višji kot zagotovljena sredstva v osnutku. Indeksi rasti sredstev za delo posameznih organov odstopajo od zgoraj navedenih zaradi financiranja dela dejavnosti teh organov iz naslova lastnih prihodkov. Pri zagotavljanju sredstev za pokrivanje ostalih odhodkov proračuna, pa smo upoštevali republiška izhodišča za rast splošne porabe v občinah kar pomeni, da smo te postavke povečevali za 15,6 % napram realizaciji v letu 1983. , Tako kot v letu 1983 bo tudi v letu 1984 potrebno na račun neizterjanih kalkulativnih prihodkov v letu 1982 zmanjšati splošno porabo za 2,833.000,00 din. ODLOK 0 HIŠNEM REDU NA OBMOČJU OBČINE MURSKA SOBOTA I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen Ta odlok določa zaradi nemotene uporabe stanovanjskih hiš in stanovanj ter poslovnih prostorov v stanovanjskih hišah in na zemljišču, ki pripada hiši, obveznosti in pravice stanovalcev in uporabnikov poslovnih prostorov, da vzdržujejo stanovanje in poslovne prostore v stanovanjski hiši v uporabnem stanju, kakor tudi pravice in dolžnosti skupnosti stanovalcev in hišnega sveta pri izvajanju tega odloka. 2. člen Za stanovalce se štejejo po tem odloku imetniki stanovanjske pravice, poGstanovalci. etažni lastniki stanovanj in najemniki v lastniških' stanovanjih, kakor tudi osebe, ki v stanovanju stanujejo, lastniki, uporabniki in najemniki poslovnih prostorov v stanovanjski hiši (v nadaljnjem besedilu — stanovalci). Določbe tega odloka veljajo tudi za vse druge osebe, ki uporabljajo stanovanje, poslovne prostore ter skupne prostore in naprave v stanovanjski hiši in za vse tiste, ki se občasno zadružujejo v stanovanjski hiši in na zemljišču, ki pripada hiši. II. OBVEŠČANJE TER OPOZARJANJE STANOVALCEV TER DRUGIH OSEB 3. člen Vsaka stanovanjska hiša ali druga stavba, v kateri sta več kordve stanovanji, mora imeti na vidnem mestu v neposredni bližini vhoda izobešen seznam stanovalcev, ki vsebuje ime in priimek stanovalcev, nadstropje in številko stanovanja. V stanovanjski hiši z več stopnišči mora biti izobešen seznam stanovalcev za vsako stopnišče posebej. Seznam stanovalcev sestavi in sproti dopolnjuje hišni svet oziroma pooblaščena organizacija združenega dela, ki začasno opravlja funkcijo hišnega sveta. V hiši, ki je v zasebni lastnini, je dolžan skrbeti za seznam-stanovalcev lastnikhiše. Seznam stanovalcev je treba dostaviti štabu za civilno zaščito pri krajevni skupnosti. 4. člen Vsaka stanovanjska hiša ali druga stavba, v kateri sta več kot dve stanovanji, mora imeti na vidnem mestu v neposredni bližini vhoda poleg seznama stanovalcev iz 3. člena le: — izobešen odlok o hišnem redu; — izobešeno navodilo občinskega štaba za civilno zaščito o tem, kako ravnati v primeru naravnih in drugih nesreč ter zračnih napadov; — pritrjene poštne nabiralnike s priimki stanovalcev in poseben nabiralnik za hišni svet; — vidno objavljen priimek in ime osebe, ki je v hiši zadolžena za civilno zaščito; — vidno objavljen priimek in ime stanovalca, ki hrani ključe od podstrešja, skupnih prostorov, kjer so skupne naprave objekta (glavni zaporni ventili in drugo) in drugih skupnih naprav; — vidno objavljen priimek in naslov osebe, ki opravlja hišniška opravila; — ■ vidno obvestilo, kateri dan se čistijo dimniki v hiši; — druga obvestila, ki so določena s predpisi ali drugimi akti oziroma sklepi samoupravnih organov. Stanovanjske hiše, kjer so dvigala, morajo imeti na vidnem mestu objavljen priimek in ime ter naslov osebe, ki pomaga v primeru okvare dvigala. Vsi glavni ventili v stanovanjskem objektu morajo biti vedno dostopni in označeni s trajnimi dobro vidnimi napisi kot n.pr.: »glavni vodni ventil« in podobno. Za izvajanje določil iz tega Členaje odgovorna skupnost stanovalcev oziroma lastnik stanovanjske hiše. 5. člen Vhod v stanovanj e ali v poslovni prostor mora biti označen s številko stanovanja oziroma poslovnega prostora, ter s priimkom in imenom stanovalca. Stanovanje hišnika oziroma osebe, ki opravlja hišniška opravila, mora biti označeno na vhodnih vratih z besedo »hišnik«. III. UPORABA STANOVANJSKIH IN POSLOVNIH PROSTOROV TER SKUPNIH DELOV IN NAPRAV STANOVANJSKE HIŠE 6. člen Stanovalci morajo skrbeti za primerno stanovanjsko kulturo v hiši in na zemljišču, ki hiši pripada, skrbno gospodariti s stanovanji in poslovnimi prostori ter skupnimi deli in napravami stanovanjske hiše in jih varovati pred okvarami in poškodbami. 7. člen Dolžnost stanovalcev je: L Uporabljati stanovanje in poslovne prostore na tak način, da drugih stanovalcev ne ovirajo v mirni uporabi stanovanjskih, poslovnih in skupnih prostorov; 2. skrbno ravnati pri uporabi stanovanj, poslovnih in skupnih prostorov in jih redno vzdrževati; 3. zaklepati vhodna vrata med 22, ih 6. uro; 4. parkirati motoma vozila na mestih, ki so za to določena; 5. ugašati luči na stopniščih in drugih skupnih prostorih. 8. člen Stanovalci morajo tudi: 1. takoj sporočiti hišniku ali hišnemu svetu pomanjkljivosti in okvare na inštalacijah in drugih napravah v stanovanjskih ter drugih prostorih, kolikor niso dolžni po veljavnih predpisih te pomanjkljivosti in okvare sami odpraviti; 2. sproti javljati hišnemu svetu spremembe o številu članov skupnega gospodinjstva ali,podnajemnikov in drugih oseb; 3. zagotoviti čiščenje skupnih prostorov in odstranjevanje snega s pločnikov in dostopnih poti, kakor trdi odstranjevanje snega s streh in ledenih sveč z napuščev; 4. po potrebi prebeliti stanovanjske prostore, v vsakem primeru pa po izselitvi iz stanovanja; • 5. popraviti oziroma nadomestiti naprave, ki so jih po veljavnih predpisih dolžni vzdrževati stanovalci; 6. poučiti mladoletne otroke o dejanjih, ki so po tem odloku in drugih predpisih prepovedana in jih tudi drugače odvračati od takih