Požar
nGorf! gori!«
Oj strašen glas! kadar se razlega t nočnemu času po tihih ulieali bu&ii Ijudi iz mirnega spanja; v etolpn bije plSt zviraa in slehern vdaree oponnnja strahii iu groze drgetajoče ljudi, aaj se rešijo nevamosti, naj hit6 hitro na ponioč ubogini, kateriin už6 oad glavarai plapota strelia v oguji. Neb6 s8 žari ri krvavo zarijo, razsTetljujočo z raotno svetlobo vso okolico. Tam, kjer plamBn na široko sika k vižku, tam je ži'filo ognja, tanj razsaja ra2suzdam živelj na vso nioč, tam si prizadeva pčščica ljndi, Se bi bilo možno, zadnšiti ogenj v jedru njegovem ali vsaj zabraniti mu, da ne bi preskočil na sosedna poslopja. Brizglje in vozovi i gasilnim orodjein pridrčž, okna po hišah in po oddaljenejSih ulieah se zasvetlž. vsa občijia, vse mesto je po konei.
Kdor blizu stanuje, pospravlja ter odnaša, kar mcre. hitro od doma; obleka in perilo se v velikih zvežnjih odnaSa v klčti, in če je še čaaa dovolj, ae tudi pohištvo isnaša. Ogenj pa taste iSedalje bolj in ljttdi obsede tak& grčza, da kakor blazni sem ter tja begajo ne red6č, kaj bi prej rešili, in v tem ncrniru pozabljajo često dragocejiosti, malovredue stvari pa odnašajo.
Nevamost ognja je zdaj vefja, zdaj manjša. ter se ravna po zel<5 razliiSnilj okolnostih. Aio gori poslopje kje na samem, izpali in vpepeli se samo jedao poslopje, iaače je, ako pokne ogenj sredi vasi. mesta ali ulice, io ako veter veja od uasprotne strani. Pri velikih požarih je vselej vetrovno, ker gorkota razSki zrak, ki vsled tega sili k viskti. a hladnejši se od strani tlači k ognju. Gla\ni pov6d naglo se razširjujočeniu ognju so navadno strehe sosednih hiS, ako so sh skodlaiui ali cel6 sL slaino pokrite, vsaka iskra, katerih pri požaru kar iloži,  mora  zauesti ogesj nu še tako oddaljeno atreho, iu tako se zgodi,
_133
d& plane ogenj na večjih. krajih na dan; t takem nesrečnem slučaji je večkrat eela ras. celo mesto žrtev strašaega ognja. Zatorej je zdaj v obče prepovedano, pokriTati strehe sb skodlami, izvzete so saino stavbe na gonh, kjer zaradi veli&Sga snega ne smejo rabiti težkih fcrovov.
Vzroki strašnifa požarov ognja so razni. Nayadno je zakrivi Čloireška nepozornost in neprevidno ravnanje z lu^jo iji z ogajem; ve<?krat žaJibog tadi človeška zldba. kt zaneti ogenj, da >>i bližnjemu škodila. Požigalec je izvrženec človeške družbe. v njem ao zamrli vsi blagi čuti. 0 Tojskinem Casu pogine mnogo vasi in mest v plamenih, ker soviažaik pustoši pokrajiuo i ognjem in me5ero, ali pa prebivalci zapiiščajo sovražniku pred njim bež^e sama pogorižča, da bi se nc mogel usaditi ter bi poprej onemogei zavoljo pomanjkajija živeža in krme. Tako so premogli Rusi 1812. 1. silno soixažao vojsko francosko odtegnivši se iz glaraega mest-a Moskve ter zapalivži je potem, ko je sprejela v svoje krdelo franeoako armado; stražen požar je pogoltnil malG ne tso veli-kansko mo3to, v katerem se je sovražnik kakor v ogujeaem morji potapljal ter konečno primoran bil, y kmtej zimi po pustih pokrajinah se Trniti z Rus-kega, kjer sn ga glad, mraz in vedni napadi Rusot skoraj popolooma uBiCili. Casi so tudi grozni prirodni prikazki vzrok velikib požarov bodi si blje-vanje ognjenih gorfi., ali bodi si strela, ki često vdari v visoka poslopja ter je vpepeli.
Kdo bi se ne spomnil tu slovečega nemžkega pesnika Schillerja, ki t svojej pesni o zvonu poje in pravi:
Eoristna ognja je oblast,
Ko človek čuvti njeno raat,
la kar naprari, kar stori,
Je dar neb^Slte te mati.
Alj moč nebeška straana je,
Cfl Tarstva sponi zmakne se,
In samoglavea tir pnhtf
Katora proste proata hči.
V.