NOVI TEDNIK NT&RC Odgovorna urednica NT Milena Brečko Poklic: Urednica NT Tatjana Cvirn ŠT. 1 - LETO 56 - CELJE, 4.1. 2001 - CENA 300 SIT Foto: GREGOR KATK V celjski porodnišnici so pogumno in odiočno stopiii v novo ieto in z njim v tretje tisočletje, saj je prva v letu 2001 rodila Magdalena Hrastnik iz Stope v občini Laško hčerko Zofijo (na sredini), ki je njen že sedmi otrok. Druga je rodila Celjanka Anita Jančar sina Filipa (levo), zadnja v letu 2000 pa Marjanca Prepadnik z Raduhe hčerko Niko. KAJ NAM BO PRINESLO JUPITROVO LETO? Od nestabilnega Saturna k dobrohotnemu Jupitru v astrološici napovedi Irene Kavšelc. Strani 10-11. EVROPO GREJE ŽUPANOV RADIATOR Župani Dobrne, Rogatca in Vitanja v Kroniki s Celjskega na strani 32. ŠE BODO MENJALI Po katastrofalnih predstavah v četrtfinalu pokalnega košarkarskega tekmovanja se na Polzeli in v Laškem spet obetajo spremembe, stran 12. 0 GLASBENI ARHEOLOG IZ ljubezni do bambusa seje razvila edinstvena slovenska obrt. Stran 17. 2 SILVESTROVANJA Srečne 2001! Množičen in glasen prehod v novo leto na silvestrovanjih na prostem na Celjskem - V Velenju tradicionalni novoletni potop še zadnjič v letu 2000 v krog s prijaznimi vilami iz Pravljične', dežele. Otroško silvestrovanje za celjske malčke, preko malega] novega leta z odštevanjem sekund ter nazdravljanjem z otroškim] šampanjcem, je popestril še dedek Mraz z darilci, igračkami in i medenjaki, rajajoče otroke pa so namesto z opoldanskim ognjeme- \ tom razveselili s slapom tisoč balonov, ki so se vsuli na Pravljično \ deželo. Iskrice v očeh in rokah. Namesto petard so si jih že- leli organizatorji in večina od kak- šnih pet tisoč lju- di, ki so silvestro- vali na Trgu celj- skih knezov. A manjšina je, to- krat precej bolj kot pretekla leta, po- skrbela, da je mla- do leto v knežje mesto prišlo pos- premljeno z gla- snim pokanjem. Celjski župan Bojan Šrot je tik pred polnočjo pozdravil zbrane Celjane, hip za tem pa se je s točenjem penine v kozarce izkazal še kot dober natakar. Dan potem... Ne v Celju, ampak v Ve- lenju, kjer domači potopljeni zadnja leta mlademu letu 1. januarja nazdra- vijo s penino pod jezersko gladino. Celjani so takoj po polnoči mlado leto pozdravili še z ognjemetom, a megla je barvni pozdrav prihajajočim dnevom, tednom in mesecem kar precej zavila v kopreno. VdščifO preffsednilra Slovenije iMifana Kučana Spoštovani, v novo leto vstopamo vsak s svojimi pričakovanji. Želim, da se Vam izpolnijo. A imejmo tudi skupne želje. Časi, ki jih živimo, so zahtevni in terjajo trezen premi- slek. So pa vendar tudi spodbudni, saj je novi svet predvsem svet znanja in idej. Z marljivostjo, vztrajnostjo in dobro voljo je v njem mogoče uspeti. Še posebej je to spodbudno za mlade. Njihov uspeh bo tudi potrditev nas starejših. Naj živijo z zavestjo, da so del samozavestnega naroda, ki ima dovolj ustvarjalne moči tudi za svojo državo, z vsem dobrim in lepim, s pomanjkljivostmi in težavami. Te zmoremo odpravljati tudi hitreje in ustvarjati priložnosti za prijaznejše življe- nje za vse. Verjamem, da bomo pri tem uspešni. Bodimo strpni, spoštljivi med seboj in do narave, razumevajoči za želje vseh rodov. Ponudimo roko člove- ku v stiski, bodimo Slovenija dobrih ljudi. Tudi do tistih, ki so jih stiske pripeljale med nas. Želim vam vsem dobro, mimo in prijazno leto, srečo in razumevanje in da bi praznično prijaznost nesli s seboj tudi v popraznični vsakdan. Ljubljana, 29. december 2000 Šl.1.*4.iiinuar200! DOGODKI 3 Jutro potem... Že okoli šestih so delavci Javnih naprav začeli s čiščenjem mesta, tako da dopoldanski sprehod v s soncem obsijanem mestu ni prav nič spominjal na nočno rajanje in . veseljačenje. IS, Foto: GREGOR KATIC Tradicionalno novoletno torto je v Zrečah razrezal župan Jože Košir. ^ Vitanju so silvestrovali v parku pred kulturnim domom. Malo pred polnočjo so razdelili in prižgali iskreče paličice, sledila sta ognjemet in šampanjec. Veter je na prvi novoletni dan nekoliko spremenil podobo praznega trga pred Narodnim domom. IZ OBČINSKIH SVETOV Naložbe 2001 SLOVENSKE KONJICE - Najpomembnejše predvide- ne naložbe so glasbena šola, varstveno delovni center, či- talnica, knjižnica, ..obnova zdravstvenega doma v Slo- venskih Konjicah in šole v Špitaliču, športni stadion na Dobravi in bazen Zbelovo. Načrtujejo nadaljevanje iz- gradnje vodovoda na Sojeku, Kamni Gori in Starih Sleme- nah, izgradnjo centra za rav- nanje z odpadki, na stano- vanjskem področju pa grad- njo stanovanjskega bloka v Slovenskih Konjicah in Ločah. (W) Določili gradbene cene LJUBNO - V letu 2001 bo vrednost točke za izračun na- domestila za uporabo stavb- nega zemljišča znašala 0,205 tolarja, so sklenili ljubenski občinski svetniki, potrjen pa je bil tudi sklep o povprečni gradbeni ceni stanovanj in povprečnih stroških komu- nalnega urejanja stavbnega zemljišča na območju občine. Povprečna gradbena cena kvadratnega metra stanova- nja znaša 136 tisoč tolarje. stroški komunalno urejenega zemljišča pa 19 tisoč tolarjev, od tega po sedem odstotkov za komunalne objekte in na- prave individualne rabe ter komunalne objekte in napra- ve skupne rabe. (EM) Za Bovec in Solčavo MOZIRJE - Združenje ob- čin Slovenije je vsem občinam predlagalo, da prizadetim ob- činam, posebej še Bovcu in Solčavi, odobrijo sredstva v okvirni višini 0,5 odstotka pri- merne porabe. Občina Mozir- je je iz stalne proračunske rezerve nakazala KS Log pod Mangartom 300 tisoč tolarjev, občini Solčava pa 500 tisoč tolarjev. Solčavi so namenili tudi . sredstva, planirana za pogostitev občinskega sveta ob zaključku leta. (EM) PO SVETU Ameriški volilni prebranac NEW YORK, 31. decem- bra - Podpredsednik ZDA Al Gore je na volitvah 7. no- vembra dobil 539.947 glasov volivcev več kot njegov re- publikanski nasprotnik George Bush mlajši, ki bo kljub temu 20. januarja za- prisegel kot 43. predsednik ZDA. Bush je postal novoi- zvoljeni predsednik, ker je po odločitvi zveznega vr- hovnega sodišča zmagal na Floridi, kjer je s prednostjo 537 glasov dobil 25 elektor- skih glasov, kar je bilo do- volj za končno zmago. Moldavci na volitve KIŠINJOV, 3L decembra - Po neuspešnih volitvah predsednika države v mol- davskem parlamentu je predsednik države Petru Lucinschi razpustil parla- ment in razpisal predčasne volitve, ki bodo 25. februar- ja. Silvestrsko rajanje SVET, 31. decembra - Več milijonov prebivalcev števil- nih mest po svetu je na sil- vestrski večer novo tisočlet- je pričakalo na mestnih uli- cah. Najbolj množično so se silvestrovanja na prostem udeležih v Berlinu, kjer je novo letn na i!lir;^h rinrdr:^- vilo kar milijon ljudi. Naj- večja silvestrska zabava na prostem v ZDA je bila v New Yorku, kjer je novo tisočletje na Times Squaru pričakalo pol milijona ljudi. Novoletna rajanja pa so žal terjala tudi žrtve. V Amsterdamu je v požaru v lokalu Volendam umrlo najmanj deset ljudi, več kot sto pa je bilo ranje- nih; večina žrtev je bilo mla- dih. V kraju Castellammare di Stabia bližini Neaplja sta v eksploziji, ki jo je najverjet- neje povzročila petarda, umrla dva človeka, kakih deset pa je bilo ranjenih. Na slavni plaži Copacabana v Riu de Janeiru pa je bilo v ognjemetu ranjenih najmanj 25 ljudi, od tega najmanj eden huje. Švedi na celu EU BRUSEU, 1. januarja - Švedska, ki je prevzela pol- letno predsedovanje Evrop- ski uniji, upa, da bo v tem času opravljen odločilni na- predek v širitvenem proce- su. Če bodo pristopna poga- janja uspešno tekla, bo mor- da unija junija že lahko do- ločila ciljni datum vstopa pr- vih novih članic. Kitajska otoplitev PEKING, 2. januarja - Pr- vič po več kot 50 letih so tri tajvanske ladje s približno 700 potniki pristale v prista- niščih na jugovzhodu Kitaj- ske. Gre za vzpostavitev pr- ve neposredne ladijske po- vezave med Tajvanom in Ki- tajsko. Pobudo za vzposta- vitev neposrednega ladij- skega prometa je kot znak dobre volje dal novi tajvan- ski predsednik Chen Shui Bian. Občina Šentjur pri Celju Mestni trg 10, Šentjur razpisuje prosti delovni mesti 1. koordinator za izvajanje programa Pomoč družini na domu za starejše občane za nedoločen čas, s polnim delovnim časom in poskusnim de- lom 3 mesece 2. koordinator za izvajanje programa Pomoč dnižini na domu za otroke s posebnimi potrebami za nedoločen čas, s polnim delovnim časom in poskusnim de- lom 3 mesece Dela se bodo izvajala v skladu s prejetim občinskim odlokom o organiziranju pomoči družini na domu in o merilih za določitev oprostitev in olajšav pri plačilih socialno varstvenih storitev v Občini Šentjur pri Celju (Ur list RS, št. 112/2000). Poleg splošnih pogojev za sklenitev delovnega razmerja mora- ta kandidata izpolnjevati še posebne pogoje za sklenitev delov- nega razmerja in sicer: 1. da sta državljana Republike Slovenije; 2. da nista obsojena za kaznivo dejanje, ki je po zakonu ovira za sklenitev delovnega razmerja; 3. da imata za razpisano delovno mesto: - pod št. 1 končano Višjo ali Visoko šolo za socialno delo, lahko tudi pripravnik - pod št. 2 končano Višjo ali Visoko šolo Pedagoške ali kate- re druge smeri z opravljenim pedagoško andragoškim izpi- tom, lahko tudi pripravnik; 1. da imata izpit »B » kategorije; 2. da imata izkušnje z delom na računalniku; 3. da izpolnjujeta pogoje za delo na terenu (zdravstvena sposobnost). Kandidata morata ob prijavi na prosti delovni mesti priložiti živ- ljenjepis in dokazila o izpolnjevanju gornjih pogojev, kot sledi: - k točki 1, 3, 4 kopijo ustreznega dokumenta - k točki 2, 5, 6 s svojo izjavo k vlogi Prednost pri izbiri bodo imeli kandidati, ki so že opravljali podobna dela. Rok za oddajo prijave je 8 dni od dneva prijave. O izbiri bomo kandidata obvestili v osmih dneh po končanem postopku. Št. 1.-4. januar 2001 4 DOGODKI Enim malo, drugim veliko dela! v dneh tik pred koncem leta je celjski župan Bojan Šrot že tradicionalno pripravil tudi sprejem za vse tiste, ki so prehod iž starega v mlado leto preživeli delovno, v svojih službah. Sprejema so se udeležili predstavniki javnih služb, policije, vojske, gasilcev in zdravstva ter prav vsem - razen dežurni ekipi v celjski porodnišnici, ki naj bi imela tudi med prazničnim dežurstvom čimveč dela - je župan Šrot zaželel miren, s čim manj intervencijskimi klici zaznamovan prehod v novo leto, za lažje odštevanje zadnjih sekund starega leta pa je predstavnikom dežurnih ekip podaril še steklenice penine. IS, Foto: GK; Evropa zdaj - pekel ali raj? Ob dnevu samostojnosti je Študentski klub mladih Šentjur v svojih prostorih organiziral okroglo mizo o Sloveniji in njenem položa- ju Evropski uniji, vključitvi v NATO in globalizaciji. Razprave so se udeležili lo- kalni predstavniki nekaterih političnih strank, predstavni- ki civilnih združb in študentje iz Šentjurja in okolice. Vsi navzoči so se strinjali, da je treba pred dokončnim vsto- pom v evroatlantske poveza- ve organizirati referendum, mnenja pa so se razhajala gle- de koristnosti vstopa v EU in NATO za našo državo. »Le v Evropi lahko iztržimo tisto, kar potrebujemo, zato Slovenija nima alternative,« je poudaril Florjan Erjavec iz Združene liste socialnih de- mokratov. »Naša podjetja brez neoviranega izvoza v dr- žave EU ne morejo preživeti.« Z njim se je strinjal tudi pred- stavnik Stranke mladih Slove- nije Fredi Šarlah: »Z vstopom v EU bomo pridobili nova tr- žišča in možnosti zaposlova- nja.« Predsednik Gibanja 23. de- cember Borut Korun, dr. stom.. meni, da je združena Evropa v izhodišču sicer do- bra ideja, a ne v današnji obli- ki: »Evropska unija je unija kapitala in interesov najboga- tejših držav, v njej pa bo Slo- venija imela položaj kolonije, izgubila pa bo svojo identite- to.« Gibanje zagovarja »sa- mostojno Slovenijo, ki bo vla- gala v znanje in njeno odpr- tost v svet, ne pa zapiranje za schengenske meje«. Med dveurno razpravo se je največ govorilo o usodi kmetijstva in smiselnosti vključevanja v svetovne vojaške integracije. Korun se je vprašal, »ali bi bilo smiselno vstopiti v NATO in kupovati ameriško orožje, ki ga sploh ne potrebujemo«, Erjavec pa mu je odgovoril, da »vključitev v NATO za naš obrambni proračun pomeni manjše breme kot ohranjanje sedanjega sistema vojaške obrambe in morebitna profe- sionalizacija«. Na okroglo mizo so bili po- vabljeni predstavniki vseh šentjurskih vladnih in nevlad- nih strank, po volitvah pa očitno med njimi za takšne civilne pobude in soočenja mnenj ni več zanimanja. PRIMOŽ CIRMAN Obsoteijslco kmetijstvo v navezi s turizmom v občini Rogaška Slatina je le približno ena desetina kmečkega prebivalstva, vendar namenjajo kmetijstvu pre- cejšnjo pozornost. Tako je prišlo prejšnji teden do pogovo- ra med županom mag. Brankom Kidričem s sodelavci ter novim ministrom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano mag. Francijem Butom. Predstavniki slatinske občine so predstavili ministru raz- vojni program celostnega razvoja podeželja in obnove vasi (CRPOV) za območje KS Kostrivnica in Sveti Florijan, ki predvideva razvoj turizma. Med krajani je za projekt, v ocenjeni vrednosti 2,2 milijona tolarjev, veliko zanimanja, kaže pa, da bo potrebnega več denarja. Prav tako so se pogovarjali o projektu Šmarsko-virštanjske vinsko turistične ceste, ki naj bi se po prvotneni načrtu končala v Kostrivnici, vendar jo nameravajo podaljšati oziro- ma urediti povezave v občine Rogatec, Podčetrtek ter Šmarje pri Jelšah. Prijavilo se je 21 ponudnikov, zato laliko na cestah kmalu pričakujemo kažipote, na policah pa prospekt, saj je ta že pripravljen. Minister je predstavil Slatinčanom možnosti sofinanciranja takšnih projektov v okviru SAPARD (posebnega pristopnega programa v EU za kmetijstvo in razvoj podeželja). Slatinska občina želi kandidirati s projekti cest do višje ležečih kmetij ter za vodooskrbo na odmaknjenih območjih. Ministrstvo pa bo po Butovih besedah tudi nadaljevalo s sofinanciranjem občinskih kmetijskih razvojnih programov. Pri tem omenjajo Slatinčani sofinanciranje izgradnje gnojnih jam, urejanje zemljišč na višinskih kmetijah ter izobraževa- nje. BJ IZ OBČINSKIH SVETOV MHHHHHHHHHHHHHHhH^ Proti cestninski postaji Tepanje SLOVENSKE KONJICE - Ob- činski svet podpira prizadeva- nja za odpravo čelne cestninske postaje na avtocesti v Tepanju in se zavzema za sistem plače- vanja cestnine glede na število prevoženih kilometrov. (VV) Vse se draži VITANJE - Svetniki so odloči- li, da se povprečna gradbena cena kvadratnega metra stano- vanjske površine na območju občine poviša s 95.096,30 sit na 10L515,30 sit, kar je za 6,75 od- stotka. Določili so novo izho- diščno vrednost točke za izra- čun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča za leto 2001. Vrednost točke se poviša z 0,1581 sit na 0,1688 sit, kar je za 6,75 odstotka. (BP) Dražja nadomestila in takse LAŠKO - Zaradi povišanja cen življenjskih stroškov bodo po novem letu za devet odstotkov višja nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč, komunalne takse, gradbenih cen ter pov- prečnih stroškov komunalnega urejanja stavbnih zemljišč v laš- ki občini. [BoJ] Plačali prevoze vode ŽALEC - Svetniki so v prvi in drugi obravnavi potrdili spre- membe odloka o plačilu komu- nalnega prispevka, ki poleg re- dakcijskih popravkov določa, za katere objekte, grajene iz javnih sredstev, so investitorji oproščeni plačila, komunalnega prispevka. Prav tako so določili novo vrednost točke za izračun nadomestila za uporabo stavb- nega zemljišča v letu 2001. Gle- de na letošnje leto se je vred- nost točke povečala za 6,19 od- stotkov. Iz stalne proračunske rezerve so za povrnitev stroš- kov prevozov pitne vode v su- šnem obdobju namenili 777000 tolarjev. (TT) Nič vec na plin KOZJE - Občinski svet se je odločil, da bo del ceste v občin- skem središču, mimo šole in zdravstvene postaje do vrtca, v prihodnje območje omejene hi- trosti. Tako bo prišlo do posta- vitve omejevalnih prometnih znakov, pred osnovno šolo pa bo zaradi umirjanja prometa nameščena fizična ovira. (BJ) Dimniki in grobovi BISTRICA OB SOTLI Ob- činski svet je sprejel odloka za področji dveh gospodarskih javnih služb. Gre za odlok o podelitvi koncesije za pregledo- vanje, nadzorovanje in čiščenje kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov ter odlok o izvaja- nju pokopališke in pogrebne dejavnosti. Koncesijo bodo raz- pisali v prvi polovici leta 2001. (BJ) Višje cene predšolske vzgoje MOZIRJE - Na predlog jav- nega vzgojno izobraževalnega zavoda so svetniki potrdili predlog nove ekonomske cene v OE Vrtec Mozirje. Cena naj bi se usklajevala z rastjo življenj- skih stroškov, za polni program od enega do treh let starosti bo potrebno odšteti 46.805 tolar- jev, za otroke od treh do sedmih let s polnim programom 44.562 tolarjev in za skrajšan program otrok od treh do sedmih let 39.806 tolarjev. Z novim prora- čunskim letom bo občina po- ravnavala stroške vrtca po iz- stavljenih računih in ne več po dvanajstinali. (EM) PO DRŽAVI Slovenija za | Kitajce I PEKING, 3L decembra ? Na predvečer novega tisoč- letja je kitajska državna tele- vizija CCTV v enourni oddaji predstavila Slovenijo. V od- daji so večkrat pokazali slo- venski grb, pa tudi zeleno pokrajino Logarske doline, kozolce, lipicance, vino, po- tico ter človeško ribico iz Postojnske jame. Tako je bolj kot kdajkoli prej Slove- nija na zadnji dan starega leta potrkala na vrata kitaj- skih domov in se predstavi- la kot mlada evropska drža- va. Prva je bila punčka LJUBLJANA/NOVA GORICA, 1. januarja - Prvi otroški jok v novem tisoč- letju je bilo ob 00.16 slišati v novogoriški porodnišni- ci, kjer se je rodila prva Slovenka v novem tisočlet- ju. Le pet minut kasneje je na svet prijokala deklica v ljubljanski porodnišnici. Si- cer pa se je prvo noč nove- ga leta rodilo 12 otrok, med njimi pa je bilo več deklic kot fantkov. Zadnji otrok v starem letu se je 18 minut pred polnočjo rodil v Kranju. Iz mariborske po- rodnišnice, kjer so ponoči zabeležili en porod, pa so tudi sporočili, da se je pri njih v letu 2000 rodilo na- tanko 2000 otrok, kar je za okoli 150 več kot leto po- prej. Potni listi kasneje LJUBLJANA, 2. januarja - Čeprav je notranje mini- strstvo sprva načrtovalo, da bi že v začetku letošnje- ga januarja začeli izdajati nove potne listine, začetek izdaje novih listin še ni za- konsko določen. Veljavnost obstoječih se sicer izteče 5. avgusta 2002. Zaradi obsež- nosti projekta in zahtevno- sti postopkov izdelave, ki terjajo uporabo novih ma- terialov in tehnologij, ter želje po čim večji kakovosti so se na omenjenem mini- strstvu odločih, da bodo no- ve potne listine začeli izda- jati pozneje. Natančnega datuma še niso sporočili, so pa napovedali, da bo jav- nost o začetku izdaje novih potnih listin pravočasno obveščena. Silvester za sirote LJUBLJANA, 2. januarja - Približno deset otrok Mla- dinskega doma Malči Belič med prazniki ali počitnicami vedno ostane v domu in prav v tem času so njegovi varovanci najbolj občutljivi. Zato se zaposleni vedno tru- dijo, da bi zanje kar najbolje poskrbeli. Letos pa je bila njihova praznična dobrotni- ca neka gospa, ki je omogo- čila, da so otroke na predbo- žični dan in silvestrovo pe- ljali na kosilo po njihovi izbi- ri v eno od ljubljanskih re- stavracij, je povedala ravna- teljica doma Olga Rupnik Kr- že. Nov most cez Bolsko Na dan državnosti, 26. de- cembra, goduje sv. Štefan, župnijski zaščitnik na Gomil- skem, zato so praznovanje povezali s svojim župnijskim praznikom, obe praznovanji pa še z odprtjem novega mo- stu čez reko Bolsko, ki pove- zuje Gomilsko z Zaklom. Na otvoritvi, ki so se je udele- žili tudi minister za promet in zveze Jakob Presečnik, bivši minister za okolje in prostor Igor Umek, direktor direkcije za avto ceste Ljubljana Vili Že- varlan, poslanec v državnem zboru Franc Sušnik in bra- slovški župan Duško Goričar, je zbrane pozdravil predsednik krajevnega odbora Gomilsko Vinko Drča, ki je povedal, da je nov most stal 14 milijonov to- larjev, denar zanj pa sta prispe- vali DARS in Občina Braslovče. Minister Jakob Presečnik je poudaril, da avtocestno omrež- je zahteva tudi ureditev lokalnih cestnih omrežij in drugih pro- metnih objektov, tako, da avto cesta ob njej živečih ne ločuje, temveč ostanejo povezani med seboj in lahko še naprej delujejo kot so pred izgradnjo avtoceste. Most, Id je dolg 25 in širok 5,5 metra in ga je zgradilo podjetje Ceste mostovi Celje, so predali namenu minister Jakob Preseč- nik, Igor Umek in Duško Gori- čar. Blagoslov so mu podelili domači župnik Martin Cirar, dr. Kari Bedernjak in Bogdan Šti- berc. T TAVČAR Slovesna otvoritev novega mostu čez Bolsko na Gomilskem. Šh 1.'4. januar 2001 GOSPODARSTVO Cinkarna iz leta v leto uspešnejša Leto 2000 je bilo za Cinkar- no Celje eno od najbolj uspe- šnih v zadnjem obdobju. Za- radi ugodnih razmer na sve- tovnem trgu in številnih po- sodobitev v proizvodnji tita- novega dioksida, ki je njihov strateški izdelek, so bistveno presegli zastavljene cilje, saj naj bi po prvih ocenah lan- sko poslovno leto končali z več kot 1,5 milijarde tolarjev dobička. Glede na napoveda- no rast povpraševanja v za- hodni Evropi, ki je Cinkarnin najpomembnejši trg, je veča- nje dobička mogoče pričako- vati tudi v tem in tudi v na- slednjem letu. Po napovedih generalnega di- rektorja Marjana Prelca naj bi namreč v naslednjih dveh letih zaradi še večje proizvodnje ti- tanovega dioksida povečali pro- dajo na tujem za dobrih sedem milijard tolarjev. To pomeni, da bi celotna letna prodaja prese- gla 30 milijard tolarjev. Čeprav bodo poslovni rezul- tati preteklega leta v celoti znani šele v prihodnjih mesecih, so v Cinkarni prepričani, da bo- do bistveno presegli cilje, ki so si jih zastavili v začetku leta. V prvih desetih mesecih so na- mreč ustvarili za 1,2 milijarde tolarjev dobička, kar je za 152 odstotkov več kot v enakem ob- dobju leta 1999, čisti prihodki od prodaje pa so se povečali za 32 odstotkov in so znašali 21,9 milijarde tolarjev. Dobrih 83 odstotkov vseh prihodkov, ozi- roma preko 18 milijard tolar- jev, so zaslužili s prodajo na tujih trgih. Skoraj tri četrtine izvoza so ustvarili na zahodnoe- vropskih trgih, 8 odstotkov na trgih bivše Jugoslavije, 5 od- stotkov v ZDA, 6 odstotkov na vzhodnoevropskih trgih, 7 od- stotkov pa v ostalih državah. Najpomembnejša prodajna iz- delka sta bila pigment titanov dioksid, ki v strukturi vredno- sti celotne prodaje zavzema 61- odstotni delež, in titancinko- va pločevina z 18-odstotnim de- ležem. Glede na napovedi konjunk- turnih gibanj načrtujejo v Cin- karni letos 5-odstotno realno rast prihodkov od prodaje, či- sti dobiček pa naj bi ostal na ravni lanskega. Tudi v tem letu bodo nadaljevali z intenzivnim vlaganjem v posodobitev in raz- širitev proizvodnje titanovega dioksida, vseh naložb pa naj bi bilo za 3,3 milijarde tolarjev. V lanskih desetih mesecih so naložbe v osnovna sredstva zna- šale dobro milijardo tolarjev, vendar bo za dvanajst mesecev znesek še nekoliko višji. Cinkarna je oktobra lani za- čela graditi novo poslovno stavbo, v katero se bodo pred- vidoma sredi tega leta prese- lile uprava, pravna služba, služba za organizacijo, plan, analize in revizijo ter služba informatike. S tem se bo iz starega v novi del tovarne pre- selila še zadnja od dejavno- sti podjetja, tako da bodo zemljišče na južni strani Ki- dričeve ulice lahko najkasne- je avgusta prepustili v upo- rabo Mestni občini Celje. Združeni Icolaciji A in B s 1. januarjem sta se borzni kotaciji A in B zdru- žili v enotno borzno kota- cijo. Zaradi tega je prišlo do sprememb v uradni te- čajnici borze, nekoliko drugačni so tudi kriteriji za sprejem vrednostnih papir- jev v enotno borzno kota- cijo. Kot so sporočili iz Ljub- ljanske borze, bo trg vred- nostnih papirjev zdaj bolj pregleden, njegova organi- ziranost pa usklajena s prak- so članic Evropske unije. Uradna tečajnica je po no- vem razdeljena na borzno kotacijo in na prosti trg. V njej so, tako kot je to bilo že doslej, objavljene vred- nosti vseh tistih vrednostnih papirjev, ki so vključeni v trgovanje. Datum zadnje sklenitve posla ter tečaj pov- praševanja in ponudbe ob za- ključku trgovanja sta nado- mestila količnik uradnega enotnega tečaja in dobička na delnico za redne delnice v borzni kotaciji, ter za- ključni tečaj, po katerem je bil na dan izdaje tečajnice sklenjen zadnji posel. Brez tečajev poslov s svežnji. In- vestitorji lahko sedaj sprem- ljajo gibanje posameznega vrednostnega papirja v ok- viru enega trgovalnega dne, objava količnika pa omogo- ča vpogled v enega od osnov- nih analitičnih kazalcev vrednosti delnice. JI Kovintrade prodaja livarno Podjetje Feniks iz Žalca bo kupil belgijski koncem - Tuji lastniki obljubljajo hitrejši razvoj Celjski Kovintrade in Slo- venska razvojna družba bo- sta predvidoma ta mesec z bel- gijskim koncernom Omco podpisala pogodbo o prodaji žalskega podjetja Feniks. Po- godbo bi po prvotnih načrtih morali podpisati že 20. decem- bra, a so zaradi nekaterih za- držkov v razvojni družbi da- tum morali prestaviti. Za kaj konkretno gre, v Ko- vintradeu niso želeli govoriti, član uprave Peter Tilinger je povedal le to, da vsebino po- godbe še usklajujejo in da naj bi jopodpisaU 12. januarja. Pou- daril je še, da so se za prodajo odločili predvsem zato, ker bo- do Belgijci omogočili Feniksu hitrejši razvoj. Novi lastniki na- mreč obljubljajo, da bodo v dveh letih posodobili proizvod- njo, kar pomeni, da bo podjet- je dobilo tehnologijo za livar- ske izdelke višjega cenovnega razreda. Vodstvo Feniksa, kjer dela okrog 130 ljudi, je že pred časom opozorilo oba lastnika, da bi za posodobitev potrebo- vali od 200 do 300 milijonov tolarjev, vendar ne Kovintrade ne Slovenska razvojna družba za dodatna vlaganja nista bila zainteresirana. Zato so se v Žal- cu odločili, da bodo poiskaU takšnega strateškega partnerja, ki tovarne ne bo pripravljen sa- mo kupiti, ampak bo vanjo tu- di vlagal. Za kolikšno ceno bodo prodali Feniks, za sedaj ne že- li še nihče govoriti, znano je le to, da naj bi lastnika dobila po- vrnjen denar, ki sta ga vložila v nakup Ferralita v stečaju. Kot je znano, je celjski Ko- vintrade leta 1997 ustanovil podjetje Feniks, ki je sprva vzel propadlo žalsko livarno v na- jem,-slabi dve leti kasneje pa jo je kupil za 418 milijonov to- larjev. Ker je bilo podjetje po- trebno ekološke sanacije, se je vključilo v program vlade za prestrukturiranje. V ta namen so preko Slovenske razvojne družbe prejeli za 345 milijo- nov tolarjev državnih obveznic, država pa je v zameno postala 39-odstotni lastnik podjetja. Že leta 1998 je Feniks posloval z manjšim dobičkom in 70 od- stotkov proizvodnje prodal na trg Evropske unije, lani pa je izvoz še povečal, tako da naj bi prihodki od prodaje krepko presegli eno milijardo tolarjev. JANJA INTIHAR Dobre bonitetne ocene Agencija FitchIBCA, ki velja za eno najbolj ugled- nih svetovnih institucij za ocenjevanje bonitete bank, je na podlagi poslovnih re- zultatov za leto 1999 in za prvih devet mesecev v letu 2000 izdelala analizo po- slovanja Banke Celje ter ji ponovno potrdila dobre bo- nitetne ocene. Banka Celje je dobila dol- goročno oceno BBB, kratko- ročno F3, individualno C in oceno možne podpore 4. S takšnimi ocenami se je Ban- ka Celje vključila v katego- rijo investicijsko sprejemlji- vih bank, kar pomeni, da ne sodi samo v vrh slovenskih bank, ki imajo dodeljene mednarodne bonitetne oce- ne, ampak tudi med najbolj- še banke srednje in vzhod- ne Evrope. Analitiki so tudi poudari- li, da ocene temeljijo na dobri kapitalski ustreznosti, lik- vidnosti in donosnosti ban- ke, pa tudi na zdravi struk- turi aktive. Kot pozitivno ocenjujejo prilagajanje ban- ke vse večji konkurenci v slo- venskem prostoru in strateš- ko povezavo z Novo Ljub- ljansko banko. Po prvih ocenah naj bi v Banki Celje lani ustvarili 2,6 milijarde tolarjev bruto do- bička, kar je za 100 milijo- nov tolarjev več kot v letu 1999, bilančna vsota pa naj bi narasla na nekaj več kot 177 milijard tolarjev. JI Slab zaceteic za devetdeset delavcev Približno polovica od pred- videnih devetdesetih presež- nih delavcev v slatinskem Korsu bo v teh dneh dobila sklepe o prenehanju delovne- ga razmerja in napotitvi na zavod za zaposlovanje. Os- talim bodo odločbe vročili po- stopoma, v treh do štirih me- secih, odvisno od tega, kako bo potekala reorganizacija podjetja. Po besedah direktorja pod- jetja Igorja Gobca se bo namreč šele z oblikovanjem novih sku- pin oziroma oddelkov dokonč- no videlo, kdo od preostalih za- poslenih je odveč. Vsekakor pa drži, da bo delo lahko obdrža- lo le 210 delavcev. Gobec je pre- pričan, da izguba delovnih mest ne bo povzročila večjih social- nih pretresov, saj naj bi se ve- lik del tistih, ki so že oziroma še bodo odpuščeni, lahko že v kratkem upokojil. Po drugi strani pa, pravi Igor Gobec, se bo moralo podjetje v kratkem kadrovsko okrepi- ti, zlasti v komercialnem sek- torju, saj bosta od tega, kako bodo izdelke znali prodati, od- visna prihodnost in obstoj Kor- sa. Pričakujejo namreč slabo sezono. Takoj bi zaposlili tudi deset univerzalnih konfekcio- nark. »Škoda, ker je prejšnje vodstvo pred enim letom od- pustilo trideset dobrih šivilj s Hrvaške,« pravi Gobec. Delničarji Korsa bi morali ko- nec decembra imeti letno skupščino, vendar so jo odpo- vedali, ker niso vedeli, kako se bo iztekel narok v prisilni po- ravnavi. Nadzorni svet je skle- nil, da bo seja v prvih letošnjih mesecih, dnevni red pa najtjrž ne bo bistveno spremenjen. To pomeni, da bodo lastniki od- ločali o dokapitalizaciji pod- jetja v višini 100 milijonov to- larjev. »Dokapitalizacija je nuj- na,« meni Gobec, »saj samo s pokritjem izgube in z očišče- njem bilance podjetja ne bo- mo mogli spraviti na zeleno ve- jo.« Gobec o konkretnih ime- nih še ne želi govoriti, pravi pa, da delavci, ki so lastniki 60 od- stotkov Korsa, ter Nacionalna finančna družba in obe držav- ni družbi, ki imajo 20 oziro- ma po 10 odstotkov delnic, ni- so zainteresirani, da bi z doka- pitalizacijo svoj lastniški delež še povečali. JANJA INTIHAR Merkur se v Celfu tudi vidi čeprav se je huda kri zaradi izgube Kovinotehne polegla že pred meseci, so mnogi Celjani s tesnobo sprejeli nov napis na upravni stavbi podjetja, saj je zdaj tudi navzven jasno, da je zares konec enega od najbolj slavnih celjskih velikanov. Kovinotehna bo sicer kot pravna oseba delovala še nekaj časa, vendar bo obseg njenega poslo- vanja bistveno skrčen in bo omejen le na upravljanje z nepremičninami. Vse ostale dejavnosti vodi zdaj Merkur, ki je s 1. januarjem tudi uradno prevzel pod svoje okrilje okrog 450 delavcev iz veleprodaje, dela skupnih služb, skladišč in še nekaterih drugih dejavnosti. Približno štirideset delavcev je ostalo brez služb, vendar naj bi tudi zanje v naslednjih šestih mesecih, ko bodo doma na čakanju, poiskali ustrezno zaposlitev. Precejšnje spremembe čakajo letos tudi zaposlene v maloprodaji, saj bo Merkur obdržal v Celju le Kovinotehnin prodajni center na Hudinji ter prodajalne Galeb, Mavrica in Železninar. ' JI, Foto: GK Lipov kompleks bo obrtno^rgovski center ^ Lastnik nekdanjega Lipovega proizvodnega kompleksa Jože Štumf je svetnikom konjiške občine pojasnil, da mu po stečaju dela proizvodnje kljub prizadevanjem ni uspelo ohraniti pred- vsem zaradi zastarele tehnologije, objektov in infrastrukture. Predstavil je novo razvojno vizijo dejavnosti na omenjenem kompleksu, ki naj bi sčasoma prerasel v poslovni, proizvodni, skladiščni, servisni in prodajni center s 100 do 150 zaposleni- mi. Območje naj bi razdelili v manjše obrtne cone, interes za nakup zemljišč in investiranje je precejšen. Nekaj pogodb je že sklenjenih, eden od potencialnih kupcev je tudi konjiško Javno komunalno podjetje. A- Lanski dobiček noj bi za skoraj dvakrat presegel predlanskega - Letos za 3,3 milijarde tolarjev naložb 6 KULTURA Od tolovajev do bilk in sodišč Sedmo leto revije Zgodovina za vse v predbožičnem času je Zgodovinsko društvo Celje ljubiteljem zgodovine po- klonilo novo številko revije Zgodovina za vse, s katero tudi tokrat nudijo veliko zanimivega in poučnega branja. Prvo številko sed- mega letnika je ponovno uredil dr. Andrej Studen, ki pa že napoveduje skorajš- nji izid naslednje številke revije. In kaj prinaša nova številka Zgodovine za vse? V prvem sklopu, ki nosi naslov »Zgod- be, ki jih piše življenje«, je zbranih pet zanimivih pris- pevkov. V uvodnem nam štu- dentka zgodovine Dragica Čeč pojasnjuje, kako je iz nemških dežel že v prvi polo- vici 19. stoletja na Slovensko pljusknil val meščanskih idej o varstvu živali. Plod gibanja je bilo društvo za varstvo ži- vali, ustanovljeno v Gorici »davnega« leta 1845. Dr. Boris Goleč nam v svojem prispev- ku predstavlja šest pesniških besedil v slovenskem jeziku, nastalih v času od smrti Mari- je Terezije do prvega Napo- leonovega poraza. Avtor ugo- tavlja, da je večina pesmi delo konservativnega dela du- hovščine, da pa bi lahko bil med pisci besedil tudi kakšen neduhovnik. V prispevku z naslovom Trije tolovaji nam mag. Gorazd Stariha na pod- lagi policijskih in sodnih zapi- snikov predstavlja del življe- nja dninarjev, beračev in tatov v 18. in 19. stoletju. Avtor v članku ugotavlja novost v pravnem redu, ki je vedno bolj ukinjal samovoljo gos- posk in uradnikov. Da je v bitki pri Visu 1866 avtrijska mornarica po zaslu- gi njenega poveljnika kon- traadmirala Wilhelma von Te- getthoffa, rojenega Maribor- čana, premagala italijansko mornarico, je bilo napisanih že več razprav. Tokrat pa nam študenta Irena Baraga in Kristijan Jeršin Tomassini v članku predstavljata pogle- de na viško bitko z zornega kota obveščanja javnosti v slovenskem časopisju. Ta ob- sega tako opis poteka bitke kot tudi kasnejšega sodnega epiloga, ki so ga Italijani pri- pravili v Firencah proti povelj- niku italijanske mornarice grofu Persanu. Prvi sklop zaključuje raz- prava z naslovom V imenu slovenskega ljudstva, v kateri je mlada raziskovalka Mateja Čoh predstavila delovanje so- dišča narodne časti v Maribo- ru poleti 1945, na katerem je bilo v procesih obsojenih okrog 2000 Slovencev, ki so med drugo svetovno vojno iz različnih vzrokov sodelovali z okupatorjem. Vsebinski sklop »Zapisi in pričevanja« nam tokrat prina- ša le en prispevek, vendar je njegova vsebina v času pred- prazničnih veseljačenj še ka- ko aktualna. Govori o kulturi pitja vina, ki nam je, milo rečeno, še vedno precej tuja. Tako avtorica članka Karmen Berlot. Da se kozarec ne sme naliti do vrha, da se ga sme prijeti le od spodaj s palcem, vsebino pa izpiti počasi in pri tem ne gledati naokoli, je za- pisano že v bontonu. Vsak od nas pa se lahko ob tem vpra- ša, kako to sprejemamo in upoštevamo v našem vsakda- njem življenju. Vsebinsko zanimivo števil- ko Zgodovine za vse zaključi- ta oceni mag. Aleksandra Žižka in študenta zgodovine Simona Zupana. Prvi nam predstavlja delo francoskega zgodovinarja Pascala Dibiea, ki je v knjigi z naslovom Etno- logija spalnice predstavil za- nimivosti o spalnicah in spa- nju oz. karkoli se je že v njih dogajalo skozi različna zgo- dovinska obdobja. V drugi oceni pa nam Zupan predsta- vi Žižkove zgodbe o »pošte- nih pekih, goljufivih mesarjih in drugih obrtnikih« iz Celja v 18. in 19. stoletju, ki jih je pred kratkim zaobjel v svojem pr- vencu z naslovom Rokodelci mojega mesta. BRANKO GOROPEVŠEK Jubilej folklore na Dobrni Na Dobrni so s podelitvijo priznanj slovesno počastili 50-letnico tamkajšnje fol- klore in delovanje njene us- tanoviteljice in strokovne vodje Marice Pasarič. Na prvi vaji so se folkloristi zbrali 25. decembra 1950. Po- budnik za ustanovitev folklore na Dobrni je bil takratni uprav- nik zdravilišča Mihael Granda, ki je za delo z mladimi folklo- risti, v glavnem so to bili vajen- ci zdravilišča, pridobil Marico Pasarič, ki jo je službena pot takrat pripeljala v zdravilišče na Dobrno, sicer pa je iz Bistri- ce v Rožu na Koroškem. Z glasbeno spremljavo je poskr- bela Hela Strmčnik. Zaradi različnih težav je skupina več- krat za kratek čas prenehala delovati. V vsem tem obdobju je folklorna skupina Dobrna opravila številne nastope do- ma in v okoliških krajih in tudi izven naših meja. Danes delu- je v skupini 30 plesalcev in trije muzikantje. Za svoje delovanje je Mari- ca Pasarič prejela številna priznanja, na slovesnosti 22. decembra lani pa še Zlato pla- keto Zveze kulturnih društev Celje za življenjsko delo, priz- nanje Občine Dobra za 50 let mentorskega dela pri ohra- njanju ljudskega plesnega izročila. Kulturno društvo Do- brna pa ji je podelilo naziv častnega člana. Ob tej prfložnosti so priz- nanja prejeli tudi nekateri folkloristi in sicer: bronaste MaroUove značke Cvetka Ovčar in Peter Kristan; srebr- ne Boris in Stanka Repas, Boštjan Višner, Dragica Vo- deb in Nataša Božnik ter zla- te Ivan Žerjav, Ernest Ovčar, Ivan Pinter in Anton Drev. Občina Dobrna pa je podelila priznanja za več "kot 20 let aktivnega dela pri oblikova- nju kulturne podobe kraja folkloristom: Idi in Antonu Hrovatu, Zdenku Jakobu (ki je v skupini najstarejši plesa- lec z največ leti aktivnega de- la), Ceciliji Štimulak, Petru Švabu, Milici Krivec ter Jožici in Srečku Špeglu. ŽIVKO BEŠKOVNIK ZAPISOVANJA Slast zasebništva Piše: TADEJ CATER Ko pripoveduje o filmih, o filmski produkciji, o zvezdniš- kem sistemu, kakršnega je zgradil film okrog sebe, Mar- cel Štefančič jr dobesedno ža- ri. In se kar ne more zaustavi- ti. Ko pa beseda nanese na slovenski film, rm slovensko filmsko produkcijo, ne le da ne žari, sploh ničesar ne pove. Le nasmeji se. In to zelo zgo- vorno. O slovenskem filmu in slovenski filmski produkciji spregovori takorekoč brez be- sed. Žal! Ampak zameriti mu ne gre. Tako kot ne gre zameriti slo- venskim filmskim ustvarjal- cem. In tako kot ne gre zame- riti Filmskemu skladu RS. Niti za vse polomije. Niti za vse žalostne zgodbe, ki se kot ne- dokončana zgodba vlečejo vse od Anžlovarjevih Cigankinih oči, preko Šprajčevega Felixa do Mokuša Andreja Mlakar- ja. Nedokončane zgodbe. Po- polnoma zares. In zelo podob- no. Tako v predzgodbi kot v zgodbi. Še najbolj pa v rezul- tatu. In predvsem v razlogih. Ja, razlogi. Mokuš, denimo, je nastal v produkciji Pegaz, ka- tere lastnik je Andrej Mlakar Tudi režiser Mokuša. Oziro- ma drugače: producent je bil isti kot tudi režiser In jasno; režiser in producent sta se pri snovanju filma skregala. Reži- ser je hotel realizirati svoje estetske ideje, producent pa mu to najprej ni dovolil, v fazi snemanja pa je le popustil. In izid takega dvoboja: prekora- čena sredstva, s katerimi je za realizacijo filma razpolagal producent. In potem se je zače- lo. Prošnje za nove dotacije. In nove subvencije. Vedno nove prošnje. In vedno višje prora- čunske postavke. Film je skratka ostal nedo- končan. Gledajo ga le še tisti, ki to morajo - sodniki, da bi se lažje odločili, ali ima prav filmski sklad, ki je ustvarjalca tožil, da neodgovorno ravna z državnim denarjem ali pa morebiti režiser in producent, ki mu kakor pripada še sla- bih štirideset milijoriov tolar- jev za dokončanje filma. Za- voljo nacioimlnega dobra. In naj bo še tako zelo jasno, kdo ima prav, je za nas bolj zani- miva druga zgodba - zgodba o slovenskih zasebnih produ- centih. Torej tistih, ki se kot producenti naslavljajo. In v svojem žepu premorejo le za kakšno kavo. In nič več. Nji- hov osnovni kapital pa je ni- čen. Oziroma je odvisen od državnega mošnjička. Pa ven- dar so to še vedno zasebni producenti. Ki so ponavadi to le enkrat. Takrat ko snemajo svoj lasten film. In, ker sne- majo svoj lasten film, ne zrmjo brzdati avtorja v sebi. Ustvar- jalca. Avtor in producent pa se že v osnovi izključujeta. Pa vendar: država oziroma Film- ski sklad RS še vedno naseda. Še vedno sodeluje z zasebnimi producenti. In z njihovimi praznimi žiro računi. In, če se neodgovorno obnaša produ- cent, če ta le izkorišča luknje v »filmskem zakonu«, potem se še bolj neodgovorno obnaša Filmski sklad RS, ki takih lu- kenj, skozi katere se je pretočil že marsikateri tolar davko- plačevalskega denarja, ne zna ali noče zakrpati. In, ki se v primeru Mokuš in Andrej Mlakar ter Pegaz ne zna ali noče zaščititi. Tako pravno kot tudi moralno. In kdo bi zameril Mlakarju to neodgovornost? Le zakaj naj bi mu zamerili? Sprejel je ponujeno. Obnašal se je kot že mnogi drugi producenti in av- torji pred njim. In nič druga- če. Le da je njemu spodletelo. In da je to počel z denarjem, ki so ga prispevali davkoplače- valci. In, če je pred kom odgo- voren, potem je izključno pred davkoplačevalci. To, da je kot zasebni producent najemal kredite in si sposojal dermr pri tistih, ki ga pač posojajo, je pa povsem njegova stvar In ni- ma nikakršne zveze z nacio- nalnim dobrim. Pa karkoli to že pomeni. Zasebni producent pač, ki se je firmnčno uštel, ki tiste prve besede v besedni zvezi zasebni producent ni do- bro dojel. Ki se mu dozdeva, hja, ker je tako rmvajen, da je film nekaj več, da je kulturno in umetniško blago nekaj več. Da si to kot umetnik, kot nek- do, ki se ukvarja z umetnost- jo, lahko privošči. In dokler bo država še vedno gledala skozi prste samooklicanim zasebni- kom, dotlej bo takšnih nedo- končanih zgodb še več. Do ta- krat bo Mlakarjeva le ena iz- med njih. 20 let ženskega pevskega zbora Ženski pevski zbor Kultur- nega društva Gotovlje je ob dvajsetletnici delovanja prire- dil jubilejni božični koncert. V dvorani zadružnega doma v Gotovijah so poleg jubilantov nastopili še kitarist Borut De- bevc, pianistka Breda Kočevar in skupina harmonikarjev Društva upokojencev Vrbje, ki jih vodi Alfonz Lesjak. Kot je povedala predsednica zbora Silva Kočevar je bil zbor ustanovljen na pobudo Bince Verdnik, ki je bila tudi prva predsednica. Svoj prvi javni na- stop je imel aprila 1981, potem pa so sledili številni nastopi na raznih prireditvali, pevskih revi- jah in gostovanjih. V teh letih se je zamenjalo kar nekaj pevk, pa tudi zborovodij. Od leta 1989 zbor vodi dirigentka Zdeiika Markovič. V začetku so imele največ težav z vadbenim pro- storom, nekaj časa so gostovale v osnovni šoli, potem v dvorani zadružnega doma, sedaj pa imajo svoj stalni prostor v kra- jevni skupnosti. Finančne teža- ve jim pomagajo reševati s svo- jimi prispevki obrtniki in razne organizacije. Danes šteje zbor 24 pevk, od teh jih je 10 v zboru že od vsega začetka. Na koncertu so podelili enajst srebrnih Gallusovih odličij, ki so jih za 20 let pre- pevanja v zboru prejele Mici Krajnc, Bernarda Čižič, Frida Marinič, Zinka Cepin, Milena Cink, Rozi in Dragica Gojzd- nik, Ivica Gunter, Mojca Krajnc, Silva Kočevar in Min- ka Ribič za 19-letno sodelova- nje. Ksenija Bauer, ki je v zbo- ru 11 let, je prejela bronasto Gallusovo odličje. Ob svojem jubileju so gotoveljske pevke kot svoje sporočilo povedale naslednje: »Pesem, ti lek duši in srcu, postoj z nami še sto- letje!« T. TAVČAR Zgodovina Kaplje vasi V počastitev desetletnice dneva samostojnosti Slovenije je krajevni odbor Kaplja vas v občini Prebold izdal in založil knjigo z naslovom Zgodovina Kaplje vasi v Spodnji Savinjski dolini izpod peresa Ivana Doli- narja. Delo, ki je izšlo v nakladi 400 izvodov, so predstavili prav na državni praznik, 26. decembra, v dvorani Gasilske- ga doma v Kaplji vasi. Zbrane vaščane in druge goste je naj- prej pozdravil predsednik krajevnega odbora Kaplja vas Anton Toman, nato pa "je o knjigi spregovoril zgodovinar mag. Branko Goropevšek. Poudaril je, da gre za zelo zanimivo in vsebinsko bogato knjigo, z veliko podatki, ki jih je avtor dobil v različnih arhi- vih in z obdelavo obsežnega gradiva. Knjiga obsega 185 strani, v njej pa ne gre le za zgodovino kraja, ampak za njegov celovit domoznanski oris. Velik del knjige je name- njen opisu domačij. Ivan Dolinar, sicer priznan zdravnik in primarij v pokoju, je povedal, da ga domoznanstvo že dolgo zanima, da pa se ga je bolj resno lotil po upokojitvi. Zgodovina Kaplje vasi je njego- va tretja knjiga, prvi dve govori- ta o Sv. Lovrencu in o župniji Sv. Pavla. Med številnimi gosti na torkovi predstavitvi je bil tudi geograf prof. Milaii Natek, za katerega je najbolj dragocen v knjigi prikaz socialne slike Kap- lje vasi. Mnogim čestitkam pa se je pridružil tudi župan občine Prebold Vinko Debelak, ki je Dolinarja pozval, naj nadaljuje s takšno obravnavo še preostalih naselij v preboldski občini. T. TAVČAR Šl.1.-4.janudr2001 KULTURA 7 Novoletni koncert Akorda Med prazničnimi koncem je bil v Celju tudi tradicio- nalni novoletni koncert celj- skega Orkestra Akord, ki je, kot že tolikokrat doslej, dol zadnjega sedeža napolnil i dvorano Narodnega doma kar dvakrat: v četrtek, 28., in v petek, 29. decembra. Mladostna zagnanost članov orkestra, temperamentni diri- gent in seveda primeren pro- gram za ta čas, so navdušili občinstvo. K temu pa sta pripo- mogla tudi oba gosta: hrvaška sopranistka Lidija Horvat- Dunjko, ki je osvojila občins- tvo na svetovnih odrih, pred kratkim je prepevala tudi v Beli hiši, s celjskim Akordom pa sodeluje že kar nekaj let, in na drugi stfani mladi slovenski flavtist Matej Grahek, diplo- mant ljubljanske Akademije za glasbo, kjer je nadaljeval tudi s specialističnim študijem in se izpopolnjeval na sazburškem Mozarteumu, sicer pa je sof- lavtist Simfoničnega orkestra Slovenske filharmonije. Pro- gram, ki ga je pripravil dirigent Matjaž Breznik, je bil sestav- ljen iz popularnih klasičnih del Offenbacha, Bornea, Leharja in seveda Sh^aussa. Tudi letošnji koncert je pote- kal v stilu dunajskega novolet- nega koncerta, s prijetnimi do- mislicami v izvedbi, v odmoru s kozarcem vina za obiskoval- ce in obveznim dodatkom. S tem pa prazničnega koncerti- ranja za člane orkestra še ni bilo konec, saj so 30. decembra z obema solistoma koncert iz- vedli še v Rogaški Slatini, člani orkestra: Matjaž Breznik, Mar- jan Šeško, Aleš Praznik in Vasi- lij Centrih, ki sestavljajo Kvar- tet Akord, pa tudi novoletni koncert 1. januarja v dvorani Zdraviliškega doma na Dobrni. ŽIVKO BEŠKOVNIK Drago Šumnik - Luka ob svojem delu. Drago Šumnik razstavlja v Letušu Le za nekaj časa se je šo- štanjski likovni samorastnik Drago Šunmik - Luka pritajil in ustvarjal v svoji mali delav- nici, ko ga je, kot sam pravi, »zgrabilo« in moral je razsta- viti novo serijo svojih slik. Tik pred božičnimi prazniki je v gostišču Pimat v Letušu, ki je zaradi njegovega sodelovanja zdaj prava likovna galerija, postavil stalno razstavo svojih del iz zadnje serije. Vidne slike nevidnega je naslov, ki ob vabilu na Inter- netu (http://www.gostilna- pirnat.si) še posebej priteg- ne. Luka Šumnik je tako po- stavil svojo že štirinajsto sa- mostojno razstavo, svojo h- kovno pot pa utira že polnih sedemnajst let. »S tem se si- cer ne da kaj posebej dobro živeti, ni pa za umreti...« se je ob otvoritveni priložnosti po- šalil. Njegova tehnika - lak na prej pripravljeno podlago - je neke vrste »razlivanka«, ki ji umetnik dodaja svojstvene poteze, barve in oblike. Slike delujejo moderno, abstrakt- no in dekorativno hkrati. Vsa- ka je kos makro organizma, fragment nenavadnega na- ravnega okolja ali del kozmo- sa. Vsako njegovo delo se razlikuje od prejšnjega in kot nam je dejal, vsaka ga pose- bej pritegne. Ko jih umesti med štiri stranice črnih okvir- jev, je Šumnik prepoznaven, nagajivo skrivnosten in vse- kakor uporaben. To pove tudi njegov življenjski stil, skrom- nost v izražanju mnenja o svojih delih ter preživljanje prav s temi slikami. Pri Pirnatovih pa imajo po- leg stalno odprte razstave (in dobre kulinarične ponudbe) še s posebno zanimivost. Na 90 kvadratnih metrih imajo maketo Zgornje Savinjske do- line ter tri sobe posebnega sistema miniaturne železnice. Za komaj nekaj stotakov vstopnine si obiskovalci lah- ko temeljito ogledajo obrato- vanje železnice, pravi mali svet tračnic, gondol in tune- lov. Izlet v času dopustov in koncem tedna se k Pirnato- vim prav poda, saj bo tudi razstava Draga Šumnika Lu- ke na ogled vsaj nekaj mese- cev. JOŽE MIKLAVC PRIREDITVE GLEDALIŠČE SLG - Tramvaj poželenja 5. 1. ob 11.30 za abonma Šol- ski center Celje 1 ter Revizor 6. 1. ob 17. uri za abonma Sobota popoldan in izven. Dom kulture Velenje 9. 1. ob 19.30 komedija za provin- co in dva mestna igralca »Marjetka, str. 89«, za rumeni gledališki abonma, v izvedbi Gledališča Ptuj. KONCERTI , Cerkev sv. Daniela v Celju 6. 1. ob 19. uri božični koncert Komornega zbora Emanuel iz Celja. Kulturni dom Šentvid pri Planini 6. 1. ob 19. uri božični koncert ob živih jaslicah z Mešanim pevskim zborom ter dramsko sekcijo PD Zarja iz Šentvida. Glasbena šola Velenje 6. 1. ob 19.30 novoletni koncert Pi- halnega orkestra Premogov- nika Velenje. 10. 1. ob 19.30 tretji abonmajski koncert Slo- venskega seksteta klarinetov. RAZSTAVE 1 Razstavišče Barbara Vele- nje 6. 1. odprtje razstave foto- grafij Vide Klenovšek iz Ko- pra. Pokrajinski muzej Celje, pritličje Stare grofije Praz- godovinska umetnost Slavo- nije in Baranje, do maja 2001; razstava Vse o srcu, do 28. L, v okviru razstave 4. 1. stro- kovno vodstvo po razstavi mag. Nanike Škrabl - Močnik, dr. med. Savinov likovni salon Ža- lec prodajna razstava akad. slikarke Biljane Unkovske. Galerija Velenje razstavni projekt Mateje Krašovec Po- gorelčnik in fotografa Petra Marinška »Anima meditans«, oblikovanje oblačil in aplika- cija nakita. Galerija MIK Celje razsta- va Vojka Volavška, do 15. 1. 2001. Razstavišče Kulturnega centra Laško Dane Hrovat, do 10. 1.2001. Špitalska kapelica na Slomškovem trgu razstava o vlogi in pomenu izdelkov do- mače in umetnostne obrti v procesu obdarovanja, etno- galerije Celeana. Galerija likovnih del mla- dih na celjskem Starem gradu - stalna razstava iz arhiva revije Likovni svet, do 1. 3. 2001, ter razstava izdelkov iz gline od-ok iz Hrvaške, retrospektivna raz- stava nagrajenih grafik Grafič- nega bienala otrok Slovenije iz Žalca ter razstava grafik otrok z vseh kontinentov. Ogled ob sobotah in nedeljah od 11. do 17. ure. Muzej novejše zgodovine Živeti v Celju, stalna razstava. 5. 1. ob 13. uri otvoritev raz- stave »Prelomni čas 1990«, na ogled bo do 3. 2. Razstavni prostor Muzeja novejše zgodovine razstava »Sprehod s Pelikanom«. Galerija Otto Škofja vas razna likovna dela, do 25. 1. OSTALO Mladinski center Celje 4. 1. ob 20. uri potopisno preda- vanje o Irski Petre Prodan, od 16. do 18. ure angleSka delav- nica; 5. 1. ob 22. uri new year's after Unisex disco party z D. J. Hudejem in gosti; 8. 1. od 16.30 do 19. likovna in od 17.30 do 19. ure nemška de- lavnica; 9. 1. od 18. do 20. osnove računalništva, od 18.30 do 20. ure francoska delavnica; 10. 1. od 17.30 do 19. ure nemška in od 18. do 20. računalniška delavnica. Umetniški vodja Godbe Zabukovica Tomaž Guček s svojim pihalnim orkestrom. Z božično- novoletnim koncertom so na najlepši način zaokrožili 120-letnico delovanja godbe. Zakllučelc s koncertom Godba Zabukovica je minulo leto prazno- vala 120-letnico svojega delovanja. Ob jubi- leju so pripravili razstavo, izdali brošuro in imeli več nastopov doma in tudi drugod. Svoje praznovanje pa so nekako sklenili s tradicionalnim božično-novoletnim kon- certom, ki je znova do zadnjega kotička napolnil dvorano Doma Svobode Griže. Koncert so godbeniki pod vodstvom Toma- ža Gučka pričeli s skladbo Mr. Sandman, avtorja Pat Ballarda in priredbo Klass van der Woude. V nadaljevanju se je zvrstilo še več skladb tujih avtorjev kot so Ted Hugges, Wil- hem Koenen in avtorja Svete noči Franca Xaverja Gruberja. Slednjo so popestrili tudi gostje - pevci iz Šentvida pri Grobelnem, ki so nato zapeli še več pesmi, med drugim tudi venček koroških narodnih. Svoj nastop pa so zaključili skupaj z godbo in pesmijo Tratata, zdaj igra naša muzika avtorja Bojana Adami- ča. Godba pa je po zaigrani skladbi Last Christ- mas sklenila svoj nastop s skladbo Mojmirja Šepeta Zemlja pleše, seveda pa je nato sledilo še nekaj dodatnih skladb. D. N. Od Verdifa do Avsenikov V občini Tabor se lahko pohvalijo s pestrimi decem- brskimi dnevi, ki so jih poi- menovali Veseli december. Svoj prispevek k temu so dodali tudi pevci in pevke pevskega društva Tabor in godbeniki Godbe Liboje, ki so minuli praznični čas obogatili s skupnim projek- tom. To jim je res izvrstno uspelo tako v Taboru kot dva dni pozneje tudi v Do- mu II. slovenskega tabora v Žalcu. Čudovit večer, ki je do zad- njega kotička napolnil dvora- no Doma krajanov Tabor, se je začel s tradicionalno sklad-^ bo The Špirit of Christmas.' Prijetno igranje so nato pri- pravili člani Savinjskega kvin- teta trobil, ki so hkrati tudi člani Godbe Uboje. V nadalje- vanju so na sceno prišle pev- ke in pevci Mešanega pevske- ga zbora Tabor pod vods- tvom Milana Kasestnika, ki so zapeli pesem Lea Hasslerja Sedaj zapojmo. Sledili sta še pesmi Otrok v božični noči in Zakaj sem te spoznala, ki jo je s solo petjem obogatila Špela Kasestnik, nato pa je dvorano napolnil s svojimi skladbami Giuseppe Verdi. Zbor ciganov iz opere Trubadur, zbor suž- njev iz opere Nabuko in Triumfalna koračnica iz ope- re Aida so zaokrožili prvi del koncerta. V drugem delu je sledil Fič- firič Bojana Adamiča s solist- ko Saro Železnik, ki je tako navdušila publiko, da so mo- rali godbeniki skladbo še en- krat ponoviti. Sicer pa je tudi nadaljevanje bilo zelo pestro in bogato. Pesmi in skladbe Orkester, Dudabda, White Christmas, Bye bye spiritual in Trič trač so izvenele resnič- no čudovito. Prav posebna poslastica pa je bila skladba Just a closer walk with, ki jo je ob spremljavi MPZ Tabor in Libojskega dixielanda pela solistka Majda Petan. Uradni del koncerta pa je bil sklenjen s skladbo bratov Avsenik 2000 še in še. Pri dirigiranju zbora in god- be sta se izmenjevala zboro- vodja Milan Kasestnik in umetniški vodja godbenikov Albert Završnik, kar je bila še dodatna popestritev večera, koncert pa je izvrstno vodila moderatorka Bernarda Žarn, ki vse pogosteje spremlja li- bojske godbenike. D. NARAGLAV Najzaslužnejši za čudovita glasbena večera v Taboru in Žalcu (od leve) Albert Završnik, Bernarda Žam, Majda Petan in Milan Kasestnik, v ozadju pa seveda godbeniki Godbe Liboje in MePZ Tabor. ^•1.-4. januar2001 REPORTAŽA Zofijo čaka šest bratov in sestric Tradicionalna akcija NT&RC v celjski porodnišnici - Darila in glasba za novorojenčke v celjski porodnišnici so po- gumno in odločno stopili v no- vo leto in z njim v tretje tisoč- letje, saj je prva v letu 2001 rodila Magdalena Hrastnik iz Stope v občini Laško hčerko Zofijo, ki je njen že sedmi otrok. V naši akciji, ki traja že dobra tri desetletja, take- ga novoletnega dne še nismo doživeli. Sicer pa je letošnja silvestr- ska noč v celjski porodnišnici potekala neobičajno mirno, saj so imeli zadnji porod v letu 2000 3L decembra ob 19.39 uri, prvega v novem letu pa ob 3.21 uri. Zadnja je lani rodila Marjanca Prepadnik z Radu- he pri Lučah in sicer prvoro- jenko Niko, težko 3200 gramov in veliko 50 centimetrov. Ma- la punčka ima goste črne lase in je izredno živahna, saj je ob našem obisku tudi edina poka- zala, da zna močno zajokati. Z majhnimi rokami pa je dirigi- rala, kot da bo dirigentka. Pr- vorojeni Zofiji (težka je bila 3740 gramov in velika 53 cm) je kot drugi v letu 2001 sledil deček Filip, ki ga je povila Anita Jančar iz Celja. Filip je prijo- kal na svet 1. januarja dopold- ne ob 11.45 uri, ob porodu pa je tehtal 3670 gramov in je bil velik 52 cm. Ob vseh treh ma- micah so bih zadovoljni in sreč- ni tudi očetje in ostaU sorod- niki, saj so dobili ob novem letu najlepše darilo. V celjski porodnišnici so po podatkih predstojnika porod- niško - ginekološkega oddelka Magdalena Hrastnik z Zofijo, svojim sedmim in letošnjim prvorojenim otrokom v celjski porodnišnici. primarija Vladimirja Webra, dr. med., imeli lani 1799 po- rodov, rodilo se je 895 deklic in 926 fantov, med vsemi roje- nimi otroki pa je bilo tudi 22 dvojčkov. Tudi letošnja akcija NT&RC obiska v celjski porodnišnici je bila pod pokroviteljstvom Tr- govskega podjetja Moda iz Ce- lja, z dariU pa so sodelovali tu- di Banka Celje, Zlatarstvo Sto- žir Celje, Tropic Žalec, Cvetli- čarna Ocvirk Celje ter slikarji Niko in Nika Ignjatič, Jani Šeš- ler in Srečko Škoberne. Prvič sta se v akcijo vključila tudi li- kovna kolonija otrok, ki jo vo- di Niko Ignjatič in Društvo otro- ci otrokom. V programu so za- peh oktet Studenček (njihove- mu članu Francu Nonerju st je 1. januarja popoldne v cel} ski porodnišnici rodil sin Ur- ban) ter trio Vikija Ašiča in vo kalna skupina Trs. Med gosti so bili tudi župar občine Laško Jože Rajh, saj je Magdalena Hrastnik s sedmi- mi otroki iz njegove občine, po- džupanja mestne občine Celje Janja Romih in direktor celj- ske bolnišnice Samo Fakin. Ve Uka družina si je ob stisku rok zaželela zdravja in sreče v no- vem letu, z osebjem celjske po- rodnišnice pa smo si obljubi li, da se ponovno dobimo na podobnem srečanju 2. januar- ja 2002. TONE VRABL Foto: GREGOR KATIC Anita Jančar je rodila Filipa na novoletni dan malo pred dvanajsto dopoldne. a Ekipa sponzorjev in kulturnih skupin skupaj s predstojnikom porodniško - ginekološkega oddelka v celjski porodnišnici primarijem Vladimirjem Webrom, dr. med. Marjanca Prepadnik z Niko. rojeno še v lanskem letu. Št. 1.-4. januar2001 NASI KRAJI IN UUDJE TI Ob Sotli so dobri ljudje Družina Potočnik mora v novo hišo - Kdo bo pomagal s pohištvom? v Dobovcu pri Rogatcu ži- vi nezaposlena mati šestih otrok. S štirimi otroki in osta- relim stricem se stiskajo v razpadajoči hiši, poleg kate- re je nedokončana nova hiša, zgrajena do vključno'tretje faze. Družini Potočnik bo kmalu lažje, saj so jim Obso- teljčani priskočili na pomoč. Potočnikova mama je brez moža že desetletje in pol. Njen najstarejši sin živi in de- la na drugem koncu Sloveni- je, drugi sin je na služenju vojaškega roka, tretji opravlja prakso, starejša hči obiskuje v Celju poklicno šolo, najm- lajša hči osnovno šolo, ena od hčera pa je že dolgo v rejniš- tvu. V takšnih razmerah je seveda potrebna tuja pomoč. Začelo se je s prošnjo mate- re Dragice Potočnik, ki je zaprosila občino Rogatec, da bi ji pomagala pred zimo do- graditi v novi hiši dve sobi. Občina se je nato odločila za pomoč družini, ki je resnično v hudi stiski. Tako je začela v novi hiši z gradbenimi deli ter elektroinstalacijami, na kon- cu pa prispevala še material in delo za centralno ogreva- nje. Družina Potočnik živi v razpadajoči hiši v Dobovcu. S pomočjo dobrih ljudi se bodo kmalu preselili v lepo urejeno pritličje novega donui. Potrebujejo le še pohištvo. V tistem času je prišlo obe- nem do pobude gradbenega podjetnika Alojza Špiljaka iz Rogaške Slatine, da bi neko- mu od socialno šibkih obča- nov Obsotelja uredili kopalni- co. V lokalnih Rogaških novi- cah so se odločili za akcijo za pomoč Potočnikovim. Odziv obsoteljskih trgovin z gradbe- nim materialom in obrtnikov je bil izreden. Z akcijo so začeli oktobra, z deli konec novembra. Obrtniki so doslej poskrbeli za podlož- ne betone ter pod v vseh pro- storih, prepleskali so stene in gradbeno pohištvo, pri hiši ure- dili greznico, poskrbeli za pri- ključitev na vodovod in elek- trično napeljavo, montirali cen- tralno kurjavo in peč... Družina iz oddaljenega Dobovca potre- buje zdaj za preselitev le še pohištvo, ki je morda komu odveč (v primeru, če jim lahko pomagate, pokličite na telefon- sko številko 581-60-00). Za pomoč družini iz Dobov- ca je prispevala občina Rogatec 1,3 milijona tolarjev, obsoteljski obrtniki in trgovine, ki so se pridružili akciji lokalnega časo- pisa, pa približno 1 milijon. BRANE JERANKO Foto: ASJ Logarski božiček in silvestrovanje Hotel Plesnik je letos že pe- tič priredil tradicionalni bo- žično-novoletni koncert ob koncu leta na poljani v Logar- ski dolini. Zadnjo soboto v decembru se je ob 17. uri na posebnem odru pri hotelu zvrstilo lepo število nastopa- jočih glasbenikov, navzoče pa sta razveseUla prihod božička in novoletni ognjemet. Božično novoletni koncert je Hotel Plesnik ob pokrovi- teljstvu vseh Zgornjesavinj- skih občin priredil kot darilo vsem poslovnim prijateljem, sosedom in občanom, ki si želijo snidenja pod zasneže- nimi vrhovi Savinjskih alp. Zbrane so zabavali Happy band iz Solčave, Casino band iz Portoroža, Kvartet Movia, Ljudski pevci iz Luč, Alja Om- ladič iz Mozirja, trio Črna Mačka, Rudi Šantel, Miro Un- gar in Tereza Kesovija ter otroci iz šole in vrtca iz Solča- ve. Pozdravila sta jih lastnica hotela Plesnik Martina Ple- snik ter direktor hotela Franci Plesnik. Deset centimeterska bela odeja je pričarala idilično vzdušje ob prihodu božička, novoletni ognjemet pa je raz- veselil nekaj tisoč obiskoval- cev te priljubljene prireditve. Hotel Plesnik je priredil tudi gala silvestrovanje, v času no- voletnih praznikov pa je bil napolnjen do zadnjega ležiš- ča. Veliko turistov si je privoš- čilo zimske igre, sprehode ter rekreacijski tek na smučeh. JOŽE MIKLAVC PLANINSKI KOTIČEK Po poteh Pohorskega bataljona Planinska sekcija Društva upokojencev Dolgo polje in Planinsko društvo Zreče va- bita planince na 23. spomin- ski pohod, ki bo v počastitev legendarnega boja Pohor- skega bataljona, ki je padel v hudem boju 8. januarja leta 1943. Pohod za upokojence bo v soboto, 13. januarja, z odho- dom avtobusa z Giazije ob 7. uri. Prijave sprejemata do srede, 10, januarja, klobu- čarstvo Tomažin na Glavnem trgu ali Milan Gombač po te- lefonu 54-16-727. Za pohodnike PD Zreče pa bo odhod s parkirišča pri cerkvi v Zrečah ob 7.30, 7.45 in 8. uri, s Kota pa od 13. ure naprej (odvisno od zasedeno- sti avtobusov). Prijave spreje- ma Marjan Grosman, telefon 75-75-230 ah 041 909-302. Hoje na relaciji Pesek - Osankarica - Kot je za približ- no štiri do pet ur, oprema naj bo primerna zimskih razme- ram. Vabilo na planinski večer Planinsko društvo Celje vas v torek, 9. januarja, ob 18. uri vabi v spodnjo stran- sko dvorano Narodnega do- ma, kjer bodo pripravili tra- dicionalni planinski večer. Kot vselej, bodo tudi tokrat v poldrugi uri prikazali barvne diapozitive z vseh društvenih izletov v minulem letu. Udele- ženci bodo ob gledanju osve- žih spomin na svoja doživetja, vsi drugi pa boste izvedeli, kako je bilo ob vzponu na Slavnik, Prižnico, Ermanovec, Krvavico, Snežnik, ob pohodu na Peč na tromeji, pa na ko- čevski poti od Krempe do Ko- stela, Viškorški gori v Beneški Sloveniji, na pohodu po stopi- njah Valentina Staniča, pa pri vzponu čez Grlovec, Begunj š- čico in na koncu na Viševnik, Kukovo Špico in Adamello. Na Kokoš Planinsko društvo Celje vas v nedeljo, 14. januarja, vabi na pohod na 674 m vi- sok, najvišji hrib na Tržaš- kem, Kokoš. S postaje ob Glaziji na Ljub- ljanski cesti se boste z avto- busom odpeljali ob 6. uri. Primerno toplo se oblecite in obujte in ne pozabite doma osebne izkaznice ali potnega lista, saj se boste gibali ob državni meji. MOJCA MAROT Prelomni cas v Muzeju novejše zgodovine Celje bodo jutri, v petek, ob 13. im odprli razstavo Prelomni čas 1990, ki bo v Celju na ogled vse do 3. februarja. Razstavo so v muzeju pripravili skupaj z Ministrstvom za obrambo RS in Centrom za vojaškozgodovinsko dejavnost pri Generalštabu Slovenske vojske, obiskovalce pa bo popeljala v leto 1990,- ko je prišlo v Sloveniji do pomembnih družbenih sprememb. Poleg političnih dogodkov so to leto Slovenijo zazna- movale tudi spremembe na obrambno-vamostnem področju. Razstava pa bo v sliki, dokumentih in dokumentarnem filmu prikazala najpomembnejše dogodke iz tega obdobja. IS Televizor namesto voščilnic v Domu starejših občanov Polzela so od minulih prazni- kov dalje bogatejši še za en televizijski sprejemnik. Pokloni- la jim ga je Območna organizacija ZLSD Žalec v sodelova- nju z občinsko organizacijo ZLSD Polzela. Jedilnica doma se je za en dan spremenila v prijeten kulturni prostor. Varovanci in varovanke doma so najprej prisluhnili besedam Marjane Šmajs, ki jim je v imenu ZLSD poklonila televizor. Kot je povedala, je bil kupljen z denar- jem, ki bi ga sicer porabili za novoletne voščilnice, a so se raje odločih, da kupijo darilo za njihov dom. Po predaji televizorja je sledil lep kulturni program, ki so ga pripravili učenci OŠ Polzela. D.N. Božična zgodba v kamnolomu Prednovoletni mir v Dol - Suhi popestrile žive jaslice Jaslice so od nekdaj priča- rale nekaj mistično skriv- nostnega in lepega, če pa je postavitev živa, kot v Dol - Suhi pri Rečici ob Savinji, vzbudi med ljudmi izredno zanimanje in občudovanje. Podobe jaslic uprizarjajo v zapuščenem kamnolomu mladi iz rečičke veroučne skupine in člani tamkajšnje- ga turističnega društva - idej- ni pobudnik in glavni orga- nizator pa je Vinko Jeraj. Rečičke jaslice očitno po- stajajo, postavljene drugič, sestavni del in tradicionalni, način praznovanja krajanov] in obiskovalcev širšega ob- močja. Izvirno ustvarjanje skrivnosti božiča v zakotju kamnoloma vznemirja. Ob- čutek narašča ob prvem pri- zoru: oznanjanje nadangela Gabrijela in potem obsijana Marija in Jožef v hlevu z živo kravo v ozadju in Odrešenik v slamo položen. Veličasten do- godek dopolni zvezda repati- ca, ob ognju s tropom ovac si pastirji s pripovedovanjem zgodb krajšajo čas. Ob poslušanju božičnih pe- smi je prilika miselno slediti svetopisemskemu izročilu življenja v tedanjem Betlehe- mu: ukaz cesarja Avgusta in popis judovskega prebivals- tva, beg iz Nazareta na poh- levnem osliču in radosten pri- hod Mesije v najrevnejšo od ubogih štaUc. V žarni svetlobi v naravnem okolju ljudje po- doživljajo pesem »božji nam je rojen sin, radujmo se...« Pastirji, razposajeni in pristni, se bližajo sveti družini, da bi se poklonili Detetu. Nekje v daljavi, sledeč svet- li zvezdi, trije kralji z darili. Da bi počastili »dete v plenice povito in v jasli položeno«. Sveta noč, blažena noč - him- na blaženega upanja ob po- doživljanju radosti prvih bet- lehemskih jaslic. Temna noč ob soju bakel in blaženost miru. Lepi občutki, ki jih je vredno darovati tudi osta- lim... Izpolnjeno je in bilo do- polnjeno - marljivi Rečičani razmišljajo o poslednji ze- meljski ljubezni Jezusa Kri- stusa. Živi postavitvi 14. po- staj križevega pota... 1^^^ EDI MAVRIC Rečičke žive jaslice so v kamnolomu v Dol-Suhi oživile zgodbo Jezusovega rojstva. 10 HOROSKOP 2001 Kaf nam bo prineslo Jupitrovo leto? Od nestabilnega Saturna k dobrohotnemu Jupitru, ki bo zaznamoval večji del leta 2001 v teh dneh smo izrekli nešteto lepih želja, v trenutkih slovesa od starega leta smo bili z mislimi v prihodnosti, ki nam poraja nešteto vprašanj, upov in načrtov. Praviloma si vsakdo svojo prihodnost kroji sam, a nekaj je v tem našem življenju, kar nas usmerja in vpliva na nas tako, da nam gredo stvari hitreje in lažje od rok ali pa nas v določenih obdobjih zavira v naših hotenjih. S temi vplivi se ukvarjajo astrologi, katerim smo zlasti v teh dneh postavljali vpraša- nja o tem, kakšno bo leto, ki se je pravkar začelo. Novi tednik je tokrat to nalogo zaupal Ireni Kavšek iz Jagnjenice pri Radečah, ki se z astrologijo ukvarja že vrsto let in ki to svoje znanje nenehno izpopolnjuje, da bi bile njene napovedi čim bolj pravilne, skladne z dognanji, ki jih tovrstna znanost išče, preučuje in dopolnjuje že tisočletja. Jupiter, največji planet Astrološko leto se, za razliko od koledarskega, prične na prvi pomladni dan. Začetek novega leta je tako še pod vplivom Saturna, ki je vladal večino preteklega leta. Jupiter je vladar leta 2001, vladati začne 20. marca ob 14.32 uri. Jupiter v astrologiji simbolizira duhovne silnice v človeku, s katerimi le-ta obvladuje naravne sile in išče navdiha za svoja iskanja in spoznanja. Predstavlja nebeško pravičnost in dobro- hotnost, samozaupanje, optimizem, ekspanzijo sposobnosti in znanja. Ljudje, rojeni v Jupitrovem letu (2001/2, 1994/95, 1987/88, 1980/81, 1973/74, 1966/67, 1959/60, 1952/53, 1945/46...), imajo življenje polno srečnih naključij, široke življenjske perspektive in možnosti za družbeni vzpon. So osebe, ki so pravične, vehkopotezne narave, nagnjene k življenjskim užit- kom in ljubezenskim radostim, vendar nikoli na škodo drugih. Težave se jim pogosto ponavljajo, vendar jih usoda cesto in nepričakovano obrne k sreči. Tisti, ki so rojeni v prejšnjih Jupitrovih letih, bodo letos doživeh pomembne preobrate, ki bodo, dolgoročno gledano, zelo pozitivni. Obrnite se navzven. Jupiter bo spodbujal ljudi k raziskovanju novih obzorij, k večjim finančnim vlaganjem, k optimističnemu lotevanju no- vih projektov, radodarnosti in iskrenosti. Pomagal bo ustvarjati želeno materialno blaginjo in občutek notranjega zadovoljstva. Marsikdo si bo lahko izpolnil svoje skrite želje in pričakovanja. Zato je dobro, da začnete načrtovati pozitivne spremembe za napredek pri študiju, v poklicu, za izboljšanje družinskih in prijateljskih razmer ter za zdravje in počutje. Previdnost bo potrebna pri morebitnem pretiravanju pri hrani in pijači, prevelikem »razmetavanju« s čustvi in pri zapravljivosti. V prihajajočem letu bosta Jupiter in Saturn še vedno potovala dokaj blizu skupaj, kar nakazuje na razumno trošenje optimi- stične energije na intelektualnem in trgovskem področju ter v mednarodnem povezovanju ljudi. Mars bo prehajal Strelčevo znamenje vse od 15. februarja do 9. septembra, kar se bo izrazilo v povečani vitalnosti, veselju do življenja ter v novih izzivih. Pustolovski duh bo spodbujal željo po potovanjih in osvajanjih, po ljubezenskih in finančnih izzivih. Vsekakor bo potrebna previdnost pri novih začetkih v času med 12. majem in 20. julijem, ko bo Mars potoval nazaj. Če ni nujno, se v tem času izognite vlaganjem kakšnih tožb, samostojnim dolgim potovanjem, spolnim odnosom z novim partnerjem..., bolje je, da se posvetite tistim, ki ste jih poznaU že pred tem časom! Tudi Venera bo retrogradna med 10. marcem in 21. aprilom, zato raje počakajte, da vpliv mine in potem sklenite pogodbo za pridobivanje denarnih sredstev, investicijskih projektov, za organiziranje prireditev na umetniškem področju, čustvene vezi. S tem se boste izognili slabemu uspehu, kajti čas bo naklonjen že obstoječim zadevam. Gibljiva znamenja (Dvojček, Devica, Strelec in Ribi) si bodo letošnje leto zapomnili verjetno bolj kot ostali po spremembah, ki se jim bodo dogajale. V večji meri bodo potrebovali preudarnost in pozornost na vseh področjih delovanja. Horoskopov popotnik OVEN (21.3. - 20.4.) - vladar Mars Najbolje boste izkoristih leto, če se boste posvetih izobraževanju in učenju česa novega. Polni zaleta boste tudi v fizičnih aktivnostih, športu. Morebiti bi vam koristilo malo več vztrajnosti. Potovanja vas bodo polnila z energijo v času od februarja do septembra. Julij bo boljši mesec za dopust s prijatelji, avgusta boste bolj uživali v družinskem krogu. Julija in avgusta boste polni energičnosti in poguma, septembra bo postalo pomembnejše vsakodnevno delo v urejenem okolju. Novembra in začetek decembra bo tudi čas za pridobitev novih, prijateljev. Do sredine aprila bodite varčni in preudarni pri; financah. Morebiti se odločite za nakup nepremičnine. Vseka- kor pred podpisom pogodbe skrbno preverite ozadje, še pose- bej aprila in marca ne sklepajte novih, temveč raje poiščite in obnovite stare dogovore. Možnost vračila starega dolga. Sep- tembra in oktobra boste imeli uspeh v karieri, z veliko, zagnanostjo se boste lotevali poklicnih zadev. Vladarica ljubezni Venera bo v vašem znamenju od začetka februarja do začetka junija. To je dober čas za zaljubljenost na prvi pogled, romantične izzive. Predvsem mladi boste nenehno težili k novim doživetjem. Poskušajte, da med 10. marcem in 21. aprilom ne začenjate novih čustvenih vezi in umetniških projektov, kajti posledica je lahko kratkotrajna sreča z bolečim zaključkom. Osebno življenje se bo stabiliziralo v maju, ko bo tudi možnost napredovanja in hkrati priložnost za novo roman- tično razmerje. Junija boste naklonjeni čutnim užitkom. Zad- nji mesec v letu bodo čustva zopet dobila krila, polni boste radosti in hkrati se boste dobro počutili, če boste komu pomagah. ©BIK (21.4. - 20.5.) - vladarica Venera Znanje boste Biki pridobivali na področjih, ki so poveza- na s pridobivanjem materialnih dobrin in odnosom do lastnega telesa; zunanjost bo postala lepša. Potrebna bo pazljivost pri zdravju. Priporočam vam veliko gibanja v naravi, delo na zemlji. Od februarja do začetka junija bo primeren kraj za dobro počutje kakšen samoten kotiček, kjer se boste urih v miselni ustvarjalnosti. Do sredine aprila boste še premlevali o preteklih pokhcnih in poslovnih smereh, nato se boste zazrli nazaj in videli, da ste pravzaprav prišli na pravo pot. Veliko dela ste vložili v svoje projekte, toda zaslužek in dobiček kar nekako ne najdeta poti do vas. Po aprilu boste prišli do spoznanja, da bolj ko poravnavate obveznosti, več denarja priteka k vam. Vlagali boste v stvari, ki vam bodo prinesle osebno korist. Kljub temu, da bodo manjše skrbi še ostale, bo področje financ postalo ugodnejše. Januarja boste nadvse čustveno dojemljivi, občutljivi in sočutni. Junija boste v svoje življenje privabili zvest in stabilen čustven odnos ali otoplili obstoječega. Novo poznanstvo nikar ne pričnite z intimnimi odnosi pred koncem julija, da ne bi bili razočarani. Vsekakor pa vam bo letošnje leto, po dveletnem hladu, zopet prineslo čustveno pomlad. ©DVOJČKA (21.5. - 20.6.) - vladar Merkur Maja, septembra in oktobra boste še posebej ustvarjalni in zgovorni. Pri športu bodite previdni (predvsem med 12. majem in 20. julijem), primernejši je bolj lahkoten stil razgibavanja. Do julija boste polni poleta v osebnem uveljav- ljanju. Partner vas bo podpiral, če boste želeli kaj pisati. Vaše navdušenje bo nalezljivo. Pregled nad količino zaužite hrane ne bo odveč. Privabili boste priložnosti za nova večja vlaganja. Možnosti bodo vabljive. Z aprilom boste postali previdnejši in boste preudarno začeU spoznavati, da težko delate več stvari hkrati. Morebiti se boste odločili za samostojno kariero ali nov posel. Previdnost ne bo odveč, predvsem za zadnji dve dekadi. Po juliju imate možnost večjih prilivov finančnih sredstev, še posebej, če je kaj v zvezi umetnostjo, prav tako boste lepše delovali navzven. Do sredine julija boste imeli živahno in spogledljivo obdob- je. Morebitno dvojno razmerje. Toda maja in junija bodite previdni, ker vas lahko odkrijejo - tako ali drugače se bodo pojavili kakšni prepiri. Bolje vam bo s prijatelji. Julija bo za čustveno vznesenost najboljši mesec, vendar bodo ostale samo stabilne zveze. Po 20. aprilu se bo pričelo za vas bolj resno obdobje, ko boste morali začeti sprejemati popolno odgovor- nost za svoja dejanja. Skratka, postali boste bolj resni. ®RAK (21.6. - 22.7.) - vladarica Luna Julija prestopi Jupiter v vaše znamenje, kar vam bo dalo več možnosti za novo službo, dodatno izobraževanje vse do konca leta. Začutih boste močno željo po potovanjih, če ne bodo izvedljiva fizično, boste potovali v duhu. Možnost duhov- nega napredovanja, čas za poglobitev vase in ukvarjanja z družino. Zelo dobro vam bo dela voda v poletnih mesecih, ko boste tisti bolj zaposleni potrebovali še prepotreben počitek. Na jesen se boste lahko priključih kakšni skupini ali boste vi pobudnik novih poznanstev. Od konca aprila naprej si vlivajte samozavest in se kdaj pohvalite, da vas ne bo strah prihodnosti. Imejte se radi. V prvi polovici leta ostanite previdni pri poslu in financah. Na povišanje plače in plačilo zaračunanih storitev računajte s poletjem. Marca in aprila ne nasedajte vabljivim pogodbam in finančnim projektom. Vsekakor boste v drugi polovici leta bolj razbremenjeni glede materialnega stanja. Bolj se boste zanesU nase, pripravljeni boste pomagati tudi drugim, vendar ne boste padali pod njihov vpliv. To bo za vas čustveno odrešilno leto. Počutih se boste varni-^ krogu svojih dragih. Najsrečnejši boste doma. Morda boste srečah novega poslovnega ali zasebnega partnerja. Tisti, ki načrtujete družino, boste verjetno pridobih novega družinske- ga člana. Januarja vas bodo prevevale močne strasti, februar bo ugoden za izmenjavo čustvenih izpovedi. Verjetno med februar- jem in začetkom junija ne boste zadovoljni s partnerjem. V tem času posvečajte pozornost razvoju lastne osebnosti. Avgusta boste zopet našh srečo preko drugih, ki bodo zopet na vaši strani. ©LEV (23.7. - 22.8.) - vladar Sonce To bo vaše leto, ko boste okrepili svoje telo. Zadovoljni in srečni boste, če boste šli v naravo. Tudi simpatije boste srečali na športnih igriščih. Bodite pozorni na zdravje, pozimi in spomladi. Ne delajte do konca zmogljivosti, temveč najdite čas in počitek tudi zase. Postopno boste napredovali z več optimizma in zaupanja. Že konec januarja se vam bo vrnila samozavest. Do sredine julija boste zaradi lepega kota z Jupitrovim položajem dobro uredib pravne zadeve, pri tem se lahko zanesete na pomoč vplivnih prijateljev. Februarja ne zaupajte mamljivim obljubam poslov- nih partnerjev. Od maja do julija ni čas za lahek ali špekulativen zaslužek. Z majem se boste razbremenili nenehnih skrbi v zvezi s kariero. Do konca aprila se ne boste počutili vzneseno v ljubezenskih zvezah. Maja in septembra boste imeli Levčki romantične čare zopet v svojih rokah. V skupnem življenju in strasteh lahko v novembru popusti nadzor. Takrat se izogibajte ljubosumju in trmoglavosti. Konec leta boste s svojim ljubljenim lahko šli na kakšno pot ali na predavanje o zdravi prehrani. /fK DEVICA (23.8. - 22.9.) - vladar Merkur Vi^ čas za nove izzive in priložnosti bo v prvi četrtini leta. Bodite pozorni na vitalnost, posebno od maja naprej. Več sadja in zelenjave jejte, priporočljivo je več fizičnega dela. Avgusta bo čas za prijetno dopustniško družbo. Namesto zahtevnih športov je leto bolj primerno za sprostitvene tehnike in lažje hribovske pohode. Previdnost ob polnih lunah med februarjem in septembrom. Od 20. aprila in vse do konca leta bo Saturn deloval na vas v napetostnem aspektu, kar boste zaznali kot pritisk na področju kariere, poklica. Nadrejeni bodo postali do vas precej zahtevni. Že po naravi ste zelo delavni in disciplinirani. Zato bo morebit- no prekinitev posla ali službe kmalu nadomestilo novo delo. Okoliščine bodo zahtevale veliko osredotočenosti, časa in moči. Tako boste iz sebe potegnili vse morebitne speče delovne sposobnosti. Novembra bo čas za dober zaslužek. Zelo ste izbirčni pri izbiri partnerjev. Med 9. septembrom in 28. oktobrom se vam bo ponudila priložnost v obliki novega partnerstva, obstoječe bo postalo bolj čustveno obarvano. Če se boste zavedali preobčutljivosti, bo letošnje leto za vas izjemne lepo v okviru družine. Sočutnost in skrb za družinske člane, preko katerih boste spoznali nove prijatelje. eTEHTNICA (23.9. - 23.10.) - vladarica Venera Intelektualne dejavnosti, ki vas sicer privlačijo, bodo še izrazitejše v prvi četrtini letošnjega leta. Šport ni ravno vaše področje, a ker ste radi lepi in krepki, boste s kratkimi obiski v fitness centru in z družabno rekreacijo dobili dovolj zagona, da boste v dobri fizični kondiciji, še posebej med februarjem in avgustom. Od sredine julija naprej bodite bolj disciplinirani pri prehranjevanju, ker bo nastopila večja verjetnost, da se zredite. Od konca januarja do začetka julija bo čas, ko boste z lahkote osvajah nova obzorja znanja, spoznavali življenjsko filozofije in morebiti navezali stike s kakšnim tujcem. Od konca aprila naprej bo obdobje, ko se boste počutili dovolj močne za samostojno novo pot. Predvsem od julija naprej boste imeU na Irena Kavšek: »Izkoristite Jupitrov optimizem in delujte v dobroti. Srečno!« Št. 1.-4. januar 2001 HOROSKOP 2001 - NAŠI KRAJI IN UUDJE nodročju kariere in poklica zvezdno pomoč; kar same vas bo poneslo k novim uspehom naproti. Rezultati bodo konkretni, denarni uspeh oktobra in novembra. Imate veliko potrebo po druženju m izmenjavi čustev. Od februarja do konca julija bo področje partnerstev in spogledlji- vosti močno poudarjeno. Do izraza bo prišla vaša neodločnost ob hkratni veliki ognjevitosti. Zadnje tri mesece v letu bo večja potreba po čutnih užitkih, hkrati bo čustveno ozračje bolj stabilno. . . , . , . . ©ŠKORPIJON (24.10. - 22. 11.) vladar: tradicionalni je Mars, sodobni je Pluton. Mars bo do sredine februarja v vašem znamenju, zato je to primeren čas, da pričnete s kakšnimi telesnimi vajami, vodnim športom. Tisti, ki čutite preveliko težo, boste izpeljali shujše- valno dieto, predvsem s povečano aktivnostjo. Zdravje.bo precej občutljivo, še posebej v zimskem času. Zato je poleg zadostnega gibanja (ob vodi) pomembna tudi pravilna prehra- na. Do junija bo čas, ko boste morebiti razmišljali o smislu življenja, kar vam bo dalo občutek stabilnosti. Avgust bo najprimernejši za dopust in kakšno daljšo pot, ko vas bosta grela sonce in srce. Finančno stanje bo zahtevalo pozornost in disciplino, še posebej po aprilu. Od druge polovice julija dalje lahko dobite denarno pomoč, pričakovano posojilo, pomaga vam lahko partner. Postali boste finančno neodvisni zaradi pridobljene dediščine, štipendije..., to bo tudi čas, ko se lahko vpišete v tečaj, nadaljujete študij. Pravne zadeve se bodo odvijale hitreje in uspešnejše. Priporočljivo je sodelovanje s tujino. Januarja boste zelo intenzivni in privlačni v svojem čustvenem doživlja- nju. Možno novo partnerstvo. Tudi avgust in november sta ugodna. Po juliju boste čutili močne umske sposobnosti, imeli boste pozitiven odnos do bivanja, možno je, da boste predvide- vali nadaljnje dogodke. Privlačili boste osebo, s katero boste čustva izmenjali (celo) v tujem jeziku, morebiti bo to oseba na dobrem položaju. ©STRELEC (23.1 L - 21.12.) - vladar Jupiter Že sama misel na potovanje vam je zelo blizu. Radi tudi odstirate nova obzorja in se izobražujete. Vse to bo še izraziteje od februarja do vključno avgusta. Potrebujete svobodo v telesu in duhu. Svojo izjemno moč usmerite tudi na športno področje. Z načrtovano porabo Marsovske energije se boste izognili povišani temperaturi, vnetjem. Koristna bo čimbolj lahka hrana, prav tako minimalizirajte morebitne slabe razvade. Poleti izkoristite energijo sonca. V drugi polovici leta bodo vaše misli usmerjene na smisel življenja. Leto bo ugodnejše za skupinsko delo, kar vam bo v pomoč, ko se boste soočali s pritiski okolja, zahtevami javnosti, obsodba- mi nasprotnikov. Še posebej bodite previdni januarja in fe- bruarja, da bo vaše finančno poslovanje, sklepanje pogodb usklajeno s predpisi! Vse do julija bo veliko izzivov s strani javnosti. Pri utečenih poslih bodite pozorni na konkurenco, to velja po aprilu. Kakršna koli tveganja niso primerna za vas. Nekako boste obdani z ljudmi in situacijami, ki bodo od vas zahtevale preudarnost, strpnost in delovno vztrajnost. Poveča- na ambicioznost. Od februarja do septembra bo čas poln čustvenih izzivov, flirtov, čutnih vznemirjenj. Samski imate možnost za začetek nove zveze, ki bo ob koncu leta obrodila dobre sadove. Toda ne pričnite seksualnega razmerja med 10. marcem in 21. aprilom, da ne boste razočarani. Tisti Strelci, ki imate trdno partnerstvo, boste le-to še poglobili. Če že dalj časa ne veste, kaj bi s svojim dragim, bo čas za razmislek in konkretno ukrepanje, predvsem za rojene okoli 5. decembra. Vsekakor boste ob koncu leta na tem področju prenovljeni. ©KOZOROG (22.12. - 20.1.) - vladar Saturn Od konca aprila dalje bo vaše telo in duševno počutje zahtevalo več pozornosti. Priporočljivo je disciplinirano in zmerno delo, redna prehrana in zadosti počitka. Januarja in zadnjo četrtino leta boste imeli še največ energije. Prosti čas, če vam ga bo kaj ostalo, namenite lahkotnemu delu z zemljo, razgibavanju telesa, jogi, meditaciji. V prvi polovici leta bo telesna aktivnost ugodno vplivala na prebavo. Druge boste razveseljevali s potrebno pomočjo v obliki svojega časa in tudi denarja. Do aprila imate možnost za novo zaposlitev ali najetje pridnega delavca-. To bo čas, ko boste posodobili svoje delovno okolje. Februarja in marca bodite skrbni pri financah. Vse leto bodite strpni pri svojih ambicijah in raje utrjujte obstoječi položaj. V maju in juniju se pri delu potegnite nazaj, da se izognite stresu in nezadostnim učinkom. V zadnji četrtini leta imate možnost za uspeh, ki bo viden navzven. Primerno za dodatno izobraževanje, vezano na obstoječe delovne interese. V drugi polovici leta poslovno sodelovanje. Od sredine julija dalje boste dobili nove možnosti in priložnosti v partnerstvih. Pomembno vam bo, da se imata z dragim (drago) o čem pogovarjati, zato je priporočljivo, da imata podobne intelek- tualne sposobnosti, izobrazbo in interese. Od februarja do junija boste v obstoječih zvezah precej nemirni, mogoče negotovi. Junija bo idealna priložnost za novo ljubezen in kreativno izražanje, tudi september in oktober sta ugodna za osvežilen veter v čustvenih vezah. ffl^ VODNAR (21.1. - 18. 2.) vladar: tradicionalni je Saturn, sodobni Uran. Zdravje se vam bo v letošnjem letu izboljšalo. Večja občutlji- vost bo še samo februarja in marca ter julija in avgusta. Malo več surove zelenjave in sadja vam bo dobro delo. Zelo ste zanimivi drugim, ker ste tako nepredvidljivi. Prva polovica leta bo še polna zabav, ustvarjalnih izzivov, ukvarjanja z otroki. Odkrili boste neizražene potenciale. Samota res ne bo za vas. V drugi polovici leta boste namenih več pozornosti urejenemu vsakod- nevnemu ritmu. Vse leto vas bodo prevevale izvirne zamisli v zvezi s lepšanjem zunanjosti. Z vami bo veselje. Vse pridoblje- no znanje boste lahko koristno uporabili. Denarno stanje se bo izboljšalo. Prva polovica leta bo naklonjena tistim, ki si želijo zamenjati službo ali jo dobiti, čeprav bo potrebna večja previdnost v poslovnih partnerstvih. Februarja se vam lahko vrne delo, ki ste ga že opravljali, počutili se boste nekoliko zmedene. Od maja naprej boste imeli voljo in potrebno disciplino, da se začnete ukvarjati z oblikovanjem naravnih materialov, pedagogiko, športom in vsemi oblikami ustvarjal- nih navdihov. Svoja čustva izražate tiho in z nežno predanostjo. Toda letošnje leto bo na čustvenem področju zelo bogato in zabavno. Izzivi (v obliki zaljubljenosti) bodo predvsem od februarja do maja, in to s srečnim zaključkom. Avgusta bodo napetosti v odnosu. Sicer pa bodo ljubezni, sklenjene po 20. aprilu, trajale. V obdobju od septembra do konca leta bo zopet čas za idealno iskanje ljubezenske sreče in občutka varnosti. Če načrtujete povečanje družine, je primeren čas za novega družin- skega člana. ©RIBI (19.2. - 20.3.) - vladar: tradicionalni je Jupiter, sodobni je Neptun. Leto bo precej stresno za vaše počutje, zato vam bi koristilo, da greste večkrat od doma, v naravo in na krajše izlete. Od februarja do septembra bodite previdni pri hzičnih aktivnostih. To je hkrati čas, ko se boste počutili srečni ob prebiranju kakšne duhovne knjige, pri odkrivanju skrivnosti. Ljudje bodo potre- bovali vašo pomoč in pomagajte, ker se boste s tem tudi sami razbremenili. Za ohranitev vitalnosti je priporočljiva pravilno kombinirana prehrana in kakšen lahek šport, jogging. Ob morju boste najbolj uživali avgusta. Izobraževanje v vseh smereh bi bilo za vas zelo dobrodošlo in učinkovito. Možnost imate, da izpeljete kakšne korenite preobrate v svoji karieri. Z družinskimi člani bi lahko izpeljali kakšen skupni projekt. Od maja do julija se poskušajte izogniti začenjanju novih projektov. Z julijem se vam prične obdob- je, ko boste lahko uresničili svoje kreativne zamisli. Uspe- vali bodo predvsem umetniški projekti. September in okto- ber bosta hnančno uspešna. Januar je za vas romantičen mesec, približa se vam lahko kdo od daleč. Tudi zadnje če- trtletje bo prijetno čustveno obarvano. Večkrat se bo po- javljal občutek, da vas partner nima zadosti rad. Od sredine februarja do konca julija svoj notranji nemir in jezo sprosti- te ob kakšnem žuborečem po- toku. Najboljše je, da s svojo prirojeno sočutnostjo poma- gate svojim bližnjim in tistim, ki imajo čustvene težave. Bo- ste videli, kako boste razbre- menjeni, ko boste ugotoviU, kako jim dobro dene vaša po- moč. Partnerstvo bo letos na preizkušnji. Ostanite previdni in čuteči, je pa z ljubeznijo vse mogoče. Bolne in pomoči potrebne obiskali na domu v KS Ponikva pri Žalcu so se tudi letos odločili, da ob novoletnih praznikih obiščejo svoje krajane, ki so bolni in potrebni pomoči. Krajevna skupnost in organizacija RK sta zagotovili finančna sredstva za priložnostna darila. Letos sta 24 krajanov v domovih za starejše v Velenju, Grmovju in na Polzeli ter po domovih obiskala predsednik sveta KS Ponikva Ivan Jelen in predsednik KO RK Ponikva Adolf Ajtnik. Med drugimi sta obiskala tudi invalidko na vozičku Mihaelo Plesnik, ki je bila obiska zelo vesela. T TAVČAR Prizor iz Božične skrivnosti v jami Pekel. Božična skrivnost v Peklu Turistično društvo Šempeter in Župnijski urad Šempeter sta se lotila zanimivega pro- jekta, s katerim sta obogatila božični in novoletni čas. Predstava, poimenovana Božična skrivnost v jami Pekel, je bil zanimiv poskus obogatitve decembrskega dogajanja, ki je lepo zaokrožila 30-letnico odprtja jame za ogled. V objemu kraške jame in njenih kapnikov je božična zgodba številnim obiskovalcem polepšala prednovoletni čas. Za to so poskrbeli člani in članice mladinske skupine župnije Šempeter in šempeterski pevski zbori, ki so prepevali najlepše božične pesmi. Te so v akustičnih prostorih podzemnega sveta zvenele še poseb- no praznično. Veselo in prijetno pa je bilo tudi v domu pred jamo, kjer ni manjkalo toplih napitkov in drugih dobrot. Od 25. do 27. decembra je bilo v jami Pekel odigranih sedem predstav, ki si jih je ogledalo nekaj sto obiskovalcev. Precej pa jih pričakujejo še to soboto 6. januarja, ko bo še zadnja predstava Božične skrivnosti. Tudi tokrat bo pričetek ob 16. uri popoldan. D. NARAGLAV Vendarle vzgofnovarstveiii center v Žalcu? V Grižah je bil letni občni zbor in novoletno srečanje članov Sožitja - meddruštvenega društva za pomoč prizadetim Žalec. Na zboru je žalski župan Lojze Posedel obljubil skorajš- njo gradnjo vzgojnovarstvenega cen- tra. Po besedah predsednika Riharda Kopu- šarja, žalsko društvo združuje 150 čla- nov, deluje pa na območju šestih občin Spodnje Savinjske doline. Osnovna nalo- ga društva Sožitje je skrb za osebe z motnjo v duševnem razvoju in njihove družine od rojstva do smrti. V letu 2000 je društvo pripravilo vrsto družabnih srečanj, seminarjev in izletov. Tako so bile v okviru izobraže- valnega programa izvedene različne oblike usposabljanja. Vikend seminar- ja v Čatežu se je udeležilo 16 družin z 48 udeleženci. V obliko programa ohranjanja zdravja oseb z duševno pri- zadetostjo, kakor tudi psihične ravni zdravja njihovih staršev, se je sedem družin udeležilo obmorskega in gor- skega letovanja. V okviru društva uspešno deluje klub Žarek, kjer se združujejo osebe z Downo- vim sindromom skupno z njihovimi star- ši. Poleg prilagojenega programa dela so v okviru kluba reševali tudi počitniško varstvo, ki je bilo organizirano na II. OŠ Žalec. Delo v društvu bodo, po besedah predsednika Kopušarja, popestrili s po- hodništvom in kopanjem v termalnih bazenih. Delo društva je pohvalil tudi žalski žu- pan Posedel in obljubil, da se bo v letu 2001 končno le pričelo z gradnjo vzgojno varstvenega centra v Žalcu, kar bo dalo društvu še posebej pečat, saj praznuje 30 letnico uspešnega delovanja. Med družab- nim srečanjem je duševno pri2:adete obda- ril tudi božiček (na sliki). T. TAVČAR 13 ŠPORT i Se bodo menjali Po katastrofalnih predstavah v četrtfinolu pokalnega košarkarskega tekmovanja se na Polzeli in v Laškem spet obetajo spremembe v četrtfinalu slovenskega pokala sta izpadla oba pred- stavnika s Celjskega, tako Pivovarna Laško, ki je pre- senetljivo izgubila v Zagor- ju, kakor tudi Savinjski Hopsi, ki so klonili proti Geoplinu Slovanu. Polzela- ni so še drugič letos visoko izgubili v svoji dvorani proti mladim Ljubljančanom in tudi novemu trenerju Pre- dragu Miloviču v kratkem obdobju ni uspelo »prebudi- ti« moštva, ki je očitno v globoki krizi. 1MHHMHH Prav zato je tudi v igralskem kadru prišlo do nekaterih sprememb. Polzelo sta že mo- rala zapustiti tujca Anrei Plot- nikau in Alen Jazvin, trenutno pa v klubu ostajata Newton in Simič. Oba bosta še dobila nekaj priložnosti, ni pa izklju- čeno, da bo kmalu odšel tudi eden od njiju. Čeprav naj bi v tem času nekaj več priložnosti za igro dobili domači košar- karji, v klubu seveda iščejo zamenjave pri tujcih, ki pa morajo biti po besedah trener- ja Miloviča, precej boljši od domačih košarkarjev, da bi oblekli dres Savinjskih Hop- Predrag Milovič v dveh tek- mah še ni uspel preroditi Savinjskih Hopsov. sov. Tako bodo na preizkušnjo že danes prišli nekateri tujci, predvsem z območja bivše Ju- goslavije, z nekaterimi pa po- tekajo pogovori. Naj resnejša kandidata za popolnitev centr- skega položaja na Polzeli sta 32-letni in 209 cm visoki Bo- sanec Mladjan Djino, ki je nazadnje igral na Poljskem, in dve leti mlajši ter dva centi- metra višji Jugoslovan Rastko Cvetkovič, bivši igralec Crve- ne zvezde. Na »štirici« sta naj- zanimivejša 209 cm visoki bivši igralec Partizana Vladi- mir Vidačič, ki je nazadnje igral v Makedoniji, in Dragan Tomovič, ki trenutno igra za Mogren iz Budve, slovenski ljubitelji košarke pa ga pozna- jo po igrah v Postojni in Škof j i Loki, kjer je še lani igral za Loko kavo. V klubu si prizade- vajo okrepiti tudi mesto orga- nizatorja igre, odločali pa se bodo med Bojanom Popovi- čem, bivšim igralcem Radnič- kega iz Beograda, ki je nazad- nje igral na Cipru, in košarkar- jem iz ZDA. Kot vse kaže, bosta vsaj dva od omenjenih košarkarjev ostala na Polzeli, morda celo trije, v klub pa se zagotovo vrača Djordje Jova- novič, ki ga je bivši trener Poček po incidentu na trenin- gu odstranil iz moštva, še ved- no pa ima veljavno pogodbo s klubom in morda bo kandidi- ral za mesto v moštvu že v soboto, ko Polzelani gostijo Union Olimpijo. Do sprememb bo spet prišlo tudi v Laškem, igralci bodo finančno kaznovani ne samo za poraz v Zagorju, nekaterim očitajo tudi (ne)angažiranost na tekmah, zato je marsikaj mogoče. Moštvo sta že okrepi- la mladi reprezentant Igor Brolih in Hrvat Ivo Nakič, ki se je v torek svojim novim soigralcem že pridružil na tre- ningu, v klubu pa upajo, da bodo lahko do sobote, ko eki- po čaka zelo pomembna tek- ma v Ljubljani proti Slovanu,' že uredili dokumentacijo za oba prišleka. DEJAN OBREZ i Foto: GAŠPER DOMJAN Na lisico! Potem ko je inšpektor za sneg pri FIS-u VVerner Steinberger po ogledu po- horske proge predzadnji dan prejšnjega leta ocenil, da bodo mariborski organi- zatorji sposobni pripraviti teren za izvedbo tekme na najvišji ravni, so si oddah- nili prireditelji in ljubitelji alpsicega smučanja. 37. Zlata lisica bo pod vznožje Pohorja zagotovo spet privabila na tisoče ljubi- teljev smučanja, med kateri- mi jih ne bo manjkalo tudi s Celjskega. Gre pač za edino tekmo za svetovni pokal v tej sezoni pri nas in ne glede na slabše rezultate naših pred- stavnic v zadnjem času, se obeta pravi smučarski praz- nik. »Vražje Slovenke« nad Mariborom doslej pač niso razočarale, zato je optimi- zem razumljiv. Ekipe se bo- do v Mariboru začele zbirati že danes in jutri, pojutriš- njem pa bo ob 9.30. uri na sporedu L tek veleslaloma, 3 ure kasneje pa še odločilna vožnja. Spored bo enak tudi v nedeljo, ko se bodo pome- rile najboljše slalomistke. Tokrat bo v središču pozor- nosti Hrvatica Janica Koste- lič, ki je dobila vse slalome te zime in naj bi imela tudi precej navijačev ob progi. Med drugimi so svoj prihod napovedali celo zloglasni Zagrebčani Bad blue boys, tako da previdnost tokrat ne bo odveč. Najbolj zanesljivo bi se bilo v Maribor podati kar z vlakom, tam pa stopiti na avtobus številka 6, ki vas v 10 minutah pripelje na pri- zorišče tekme za svetovni pokal. T.L. Čop in Stojakovič v četrtfinalu Rokometaši Celja Pivovar- ne Laško, ki so trenutno še na počitnicah, so od prejš- njega tedna za svoje evrop- ske nastope močnejši za Ja- nija Čopa in Nenada Stoja- koviča. Tako sta se dogovo- rili upravi celjskega kluba in AvtoMikoliča Rudarja, katerega barve letos branita oba rokometaša. Ideja je stara že mesec dni, tik pred zaključkom starega leta pa je prišlo do dogovora, ki Celjanom zagotavlja manj panike ob morebitnih poš- kodbah, ki so v tej sezoni že tolikokrat vnašale nemir v ta- bor našega najboljšega moš- tva. Krožni igralec Nenad Sto- jakovič in desni zunanji Jani Čop bosta v domačih tekmo- vanjih še naprej nastopala za Trboveljčane, rumeno-zeleni dres bosta oblekla le po potre- bi v ligi prvakov. Po dogovoru med obema kluboma se bosta občasno priključila tudi tre- ningom, na tekmah pa verjet- no ne bosta imela veliko pri- ložnosti, predvsem ne izkuše- nejši Čop, saj naj bi bili do konca februarja, ko bo prvi obračun s francoskim Mont- pellierjem, nared že vsi poš- kodovani igralci. Branko Be- dekovič in Tomaž Tomšič sta tako ali tako kandidata za ja- nuarsko SP, Uroš Šerbec naj bi bil zdrav najkasneje v drugi polovici februarja, čez dober mesec bo po operaciji komol- ca okreval tudi Dejan Peric, že prihodnji teden pa se bo moš- tvu na pripravah pridružil Ro- man Pungartnik. 8. januarja se bodo v Golovcu spet zbrali vsi zdravi igralci, ki niso na reprezentančnih pripravah. TOMAŽ LUKAČ Drsalci spet v Celju Pojutrišnjem in v nede- ljo bo Ledena dvorana v celjskem Mestnem parku prizorišče državnega pr- venstva v umetnostnem drsanju, na katerem bodo nastopili najboljši pred- stavniki Stanka Bloudka, Jesenic, Olimpije in Celja. Tekmovalci se bodo pote- govali za najvišja mesta v vseh starostnih kategori- jah, izidi pa bodo vplivah tudi na seznam potnikov na največja tekmovanja, ki sledijo. Eno takšnih je evropsko prvenstvo za čla- ne, ki bo od 18. do 28. januarja v Bratislavi, slo- venska kandidata za nastop na prvenstvu pa sta Jeseni- čan Gregor Urbas in Celjan- ka Anja Bratec. Ob Bratče- vi, ki bo morala potrditi letošnji primat v Sloveniji, bo imel domači klub še ne- kaj tekmovalk in tekmoval- cev, ki računajo na najvišja mesta na DP. To so pred- vsem Urban Kalšek pri sta- rejših dečkih, pri deklicah Eva Jenšterle in Alja Pahor, med mlajšimi deklicami pa Daša Grm. J.K. PANORAMA KOŠARKA UGAKOUNSKA 13. krog: Pivovarna Laško - Savinjski Hopsi 103:88 (86:58, 57:40, 37:13). Drag- šič 23, Udrih 21, Duščak 14, Lisica, Jurak 13, Tilinger 8, Eržen 7, Miletič, Bajramovič 2; Cizej 17, Čatovič 15, Simič 13, Ručigaj 10, Gorjup 7, Be- lina, Josipovič 6, Nevvton 5, Čmer, Kobale 4, Plotnikau 1. Krka Telekom - Rogla 99:70 (71:60, 45:35, 19:20); Zarič 16, Šporar 11, Petranovič, Sivka 10, Dundovič 9, Tem- nik 4, Starovasnik 3. Kemo- plast Alpos - Zagorje 118:110 (98:98, 75:79, 47:51, 20:28); Novakovič 23, Misirača 22, Čovič 19, Rovšnik 18, Kahve- džič 13, Tomažin, Petrovič 8, Kočar 7. Vrstni red: Krka Te- lekom 26, Union Olimpija 25, Geoplin Slovan, Pivovar- na Laško 22, Kraški zidar 21, Savinjski Hopsi, Rogla 18, Triglav, Kemoplast Alpos 17, Helios, Zagorje, Loka kava 16. PolcalRS 1/4 finale: Savinjski Hop- si - Geoplin Slovan 49:77 (11:17, 19:30, 27:52); Kadič 18, Simič 8, Cizej 7, Gorjuj 6, Kobale 4, Nevvton 4. Josj' povič 2. Zagorje - Pivovarn,' Laško 93:83 (22:22, 52:42 75:62); Lisica 25, Jurak 14' Duščak 12, Ovčina 10, Eržei 8, Dragšič 6, Udrih 5. Mile tič 3. ŠPORTNI KOLEDAR^ S0B0TA,6J. KOŠARKA Liga Kolinska, 14. krog Zreče: Rogla - Loka kava Domžale: Helios - Kemoplasi Alpos (obe 19), Polzela: Sa vinjski Hopsi - Union Olimpi ja (19.30), Ljubljana: Gea plin Slovan - Pivovarna Laške (20). 1. BSKL, 13. krog-Šoštanj Elektra - Nova Gorica (18) Hrastnik: Hrastnik - Banej (19). UMEINOSTNO DRSANJE Državno prvenstvo: mlajše in starejše deklice ter dečki, mladinke, mladinci, člani iri članice (tudi v nedeljo). Iz sence pivovariev? Vse kaže, da se rokometna zgodovina v mestu ob Savi- nji ponavlja. Po prenehanju igranja velikega rokometa pred več kot štirimi desetlet- ji, so bili igralci malega ro- kometa v ozadju v sloven- skem prostoru. Toda s trdim delom zanesenjakov pri Par- tizanu so bili Celjani po 8 letih že člani I. jugoslovan- ske lige. Takratno generaci- jo je vzgojil Tone Goršič s sodelavci.... In kaj imajo takratni roko- metaši skupnega z žensko eki- po PUV Nivo Celje? Podobno kot pred več kot 40 leti, je Tone Goršič spet začel »z nič- le« in očitno ustvaril ekipo, ki bo postala član domače elitne konkurence. Leta 1993 so v Športni šoli Celje začeli z or- ganizirano vadbo rokometa za mlajše deklice, stare 8 let. Odtlej so igralke pridobile po- trebno tehnično znanje in v konkurenci vrstnic osvajale številne turnirje, letos pa so uspešno nastopile v 1. B DRL. Kot najmlajša zasedba z mla- dinkami in kadetinjami so do- bile vse obračune z izjemo gostovanja pri Škocjanu. Celjanke so po jesenskem delu vodilne v drugoligaški druščini, edini konkurent za osvojitev končnega 1. mesta pa je prav Škocjan. Zavoljo vodil- nega položaja so v klubu seve- da s sezono in opravljenim delom več kot zadovoljni in upajo na napredovanje v višji kakovostni razred. Rezultati mlade ekipe so navdušili tako predsednika Branka Skutnika, kot ponosnega Toneta Goršiča »Imamo pravi otroški vrtec, k pa že kaže vse elemente sodob nega rokometa, igralke potre bujejo le še izkušnje in vei moči. Čez leto ali dve bode lahko rokometašice igrale zelc kakovostno tudi v 1. DRL,( napoveduje Goršič. Trener Milan Ramšak ima nč svojem seznamu 16 igralk: Jeri co Pintar, Vesno Lipovčič, Da nielo Savič, Danielo Mitrovič Želj ko Dragišič, Albino Sanko vič, Nežo Bojovič, Katjo Čere njak, Nino Jeriček, Maj o Bilič Maj o Arnšek, Katjo Ivezič, Tin( Sotler, Jeleno Kikanovič, Nin( Tomič in Anjo Koren. Za njim je še stotnija mlajših, zato pr PUV Nivo Celje verjamejo v š( bolj bleščeče sezone. JOŽE KUZM/ Vodilna ekipa 1. B DRL PUV Nivo Celje upa na uvrstitev v elitno konkurenco. 51.1.-4. jcrnuar 2001 15 NOČNE CVETKE • v sredo, 27. decembra pono- či, je moral receptor v hotelu Merx poslušati gromko razbi- janje po vratih tamkajšnjega nočnega zabavišča. Ko mu je bilo tega dovolj, je poklical na policijo, ta pa se je srečala z razbijačem, alkoholno priza- detim Zoranom M. Ker še ved- no ni nehal razgrajati, je noč prespal v policijski zgradbi. • Na Goriški sta se 28. decem- bra okrog dveh ponoči grdo gle- dala in glasno zmerjala ter ste- pla Zoran in Ratko P. • V lokalu Veng pa je bil v če- trtek zvečer razbijaško razpo- ložen Boris K. Svojo notranjo napetost je sproščal tako, da je prijemal za krhke predmete in jih metal na tla. |# Temperamentne so tudi žen- ske. Tjaša z Milčinskega ulice si je v četrtek ponoči glavo hla- dila tako, da je tolkla in razbi- jala, s tem pa jezila vse tiste, ki so jo morali poslušati. • Za intervencijo so 29. decem- bra zaprosili ljudje s Škapino- ;ve. Tam se je nahajal živahni Matjaž L., ki je postajal vse bolj nevaren. Vztrajal je še potem, ko je imel opravka z možmi postave, zato so mu odredili jprisilno treznitev. • Na policijsko postajo je 29. decembra prišel Rudi, ki je po- vedal, da j e pravkar doživel bliž- nje srečanje s petardo. Petar- !da, ki je prifrčala z okna hiše na Stanetovi, ga je skorajda za- dela v glavo. Policisti so ugo- tovili, da je petarde metal Da- Ubor N., in to iz četrtega nad- jstropja stanovanjske hiše. • V soboto okrog dveh ponoči se je na policijski postaji ogla- sila ženske, ki je povedala, da : je v objektu Vrtnica iz minute I v minuto bolj nevarno. Bil je res pravi pretep, v katerem so sodelovali štirje: Mirzet S., Des- pot D., Dejan B. in Elvis P. • V soboto zvečer je prišel do- : mov majavi Marjan J. Name- sto da bi se spravil čimprej spat, je ravnal tako, kot mu je vele- vala navada. Vpil je, razbijal .: in ustrahoval svojo ženko. Po- licisti, ki so ga prišli umirit, so mu verjeli, da se bo poboljšal. A se ni. Ker je nadaljeval v svo- jem značilnem pijanskem slo- gu, ga je doletelo policijsko pri- držanje. M.A. Žalska heroinska združba razkrita Lani so člani združbe na tržišču prodali okoli 20 kg heroina - Osumljenci stari od 19 do 51 let, vodja še na begu Celjski policisti so pred krat- kim onemogočili nadaljnje de- lovanje hudodelske združbe iz Žalca, ki se je ukvarjala s kupovanjem in preprodaja- njem mamila heroin, pretež- no na območju PU Celje. S pro- dajo odvisnikom (od 100 do 130) so člani združbe zaslu- žili velike vsote denarja. Kot so povedali na novinar- ski konferenci, ki je bila prejš- nji teden na PU Celje, se je v priporu znašlo pet oseb, med njimi tudi mati in njen sin, domnevnega vodjo, 46-letne- ga Celjana F.G. pa še iščejo, za njim so že razpisali tiralico. Samo v minulem letu je združbi uspelo preprodati okoli 20 kilogramov heroina v okoli 70 tisoč odmerkih, ki so jih prodajali odvisnikom: V času dolgotrajne akcije so policisti opravili nešteto aktivnosti, da bi lahko napisali 51 kazenskih ovadb zoper 13 osumljencev, 20. decembra pa so prostost od- vzeli desetim osebam in jih pri- vedli k preiskovalnemu sodni- ku. Ta je pripor odredil za pe- terico:.za 47-letno M.K.in nje- nega 24-letnega sina M.K., za 25-letnega F.C. in 27-letnega R.P.(vsi so iz Žalca in okolice) ter za 51-letnega Mozirjana M.S. Prepovedano mamilo he- roin so kupovali v Ljubljani in z njim oskrbovali odvisnike v Žalcu, Celju in Velenju. »Ni bil naš cilj, da najdemo in zasežemo kakšne velike ko- ličine heroina, ampak je bil naš namen ta, da dokažemo obstoj te združbe in jo s tem onemo- gočimo,« je povedal Robert Mravljak, načelnik urada kri- minalistične policije na PU Ce- lje, Stanislav Pinter, ki je kot sodelujoči s strani okrožnega državnega tožilstva usmerjal to policijsko akcijo, pa je na no- vinarski konferenci poudaril, da je bilo sodelovanje med po- licijo in tožilstvom zelo dobro, ter opozoril, da mamila niso razširjena le v velikih sloven- skih mestih, ampak se ta prob- lematika širi tudi v manjša me- sta in kraje. Tako so na PU Celje predla- ni napisali 69 kazenskih ovadb zaradi kaznivih dejanj nedovo- ljene proizvodnje in prometa z mamili ter za omogočanje uži- vanja mamil, v letu 2000 pa že okoli blizu 110. V močnem po- rastu so tudi tovrstni prekrški. Med prijetimi člani žalske združbe jih je nekaj povratni- kov, ki dobro poznajo policij- ske metode in sredstva, zato je bila akcija otežena, obenem pa so delovali pod pritiski žalske javnosti, ki je opozarjala na problem in policiji očitala neu- činkovitost, je še povedal Ro- bert Mravljak. Po besedah Stanislava Pinter- ja je peterica priprta zaradi dveh razlogov: ponovitvene nevarno- sti in verjetnosti, da bi z vpli- vanjem na priče in uničevanjem dokazov otežkočali nadaljnji predkazenski oziroma kasnej- ši sodni postopek. Preiskava na- mreč še ni končana in lahko se zgodi, da se bodo med osum- ljenci pojavila nova imena. MARJELA AGREŽ PROMETNE NEZGODE Na prehodu za pešce v sredo, 27. decembra po- poldne, se je v križišču Ulice mesta Grevenbroich in Kraig- herjeve ulice v Celju pripetila nezgoda, v kateri je hude te- lesne poškodbe utrpela peška. A.Š. (32) iz Celja je vozil osebni avtomobil iz smeri Okro- garjeve proti Kraigherjevi uli- ci. Na prehodu za pešce je z njegove desne strani prečkala vozišče 36-letna O.M. iz Celja, voznik pa je trčil vanjo. Na nasprotni pas Na glavni cesti v Ločici pri Vranskem se je v petek 29. decembra ob enih ponoči, pri- petila nezgoda, v kateri sta bili hudo ranjeni dve osebi. R.S. (33) z Jesenic je vozil osebni avtomobil iz smeri Vran- skega proti Trojanam. Zunaj na- selja Ločica pri Vranskem je na ravnem delu ceste zapeljal na nasprotno smerno vozišče, kjer je trčil v osebni avtomobil, ki ga je vozil 55-letni F.K. iz Sela pri Vranskem. Pri trčenju sta oba voznika utrpela hude tele- sne poškodbe. Trije liudo ranjeni Na glavni cesti, zunaj nase- lja Pirešica, se je v soboto, 30. decembra ob 4. uri, pripetila nezgoda, v kateri so bile tri ose- be hudo telesno poškodovane. Neznani voznik osebnega av- tomobila je vozil iz smeri Ve- lenja proti Vinski Gori. Med vožnjo po klancu navzdol je na zasneženem vozišču s spred- njim delom vozila trčil v zad- nji del pred njim vozečega oseb- nega avtomobila, ki ga je vozil 38-letni M.D. iz Velenja. Trče- nje je bilo tako silovito, da je osebni avtomobil, ki ga je vo- zil M.D., zaneslo z vozišča na desno, tam pa je obstal v jar- ku. Voznik M.D. in njegova so- potnika, 50-letni L.D. in 48-let- ni M.D., oba iz Velenja, so utr- peli hude telesne poškodbe. Neznani voznik osebnega av- tomobila je po trčenju peljal dalje, ne da bi poškodovanim nudil pomoč. Izgubil oblast nad vozilom Na lokalni cesti Olimje - Vir- štanj, zunaj naselja Virštanj, se je v ponedeljek, L januar- ja 2001, pripetila nezgoda, v kateri sta bili dve osebi hudo telesno poškodovani. E.Š. (19) iz Gorenja (UE Po- stojna) je vozil osebni avtomo- bil iz smeri Olimja proti Vir- štanj u. Ko je pripeljal v bližino stanovanjske hiše Virštanj 60 (kjer vozišče poteka po klancu navzdol in v levi pregledni ovi- nek), je na poledenelenf delu ceste izgubil oblast nad vozilom. To je z levim bočnim delom tr- čilo v betonsko škarpo na levi strani vozišča, od tam pa ga je odbilo z vozišča na desno stran. V nezgodi sta hude telesne poš- kodbe utrpela voznik in njegov sopotnik, 17-letni P.B. iz Verač. M.A. Ogroženi taksisti v torek, 26. decembra zve- čer, sta dva neznana moška v Pesju pri Velenju najela taksi, ki ga je vozil 26-letni G.F. V Lokovici je taksist doživel ne- majhno presenečenje, ko sta mu neznanca grozila z nožem in pištolo ter ga s tem prisilila, da jima je prepustil vozilo. Gre za vozilo R5 sive barve, z regi- strsko oznako CE 50-33D in z napisom Taxi Špilak. Poleg vo- zila sta mu odvzela tudi mo- bilni telefonski aparat. Neznan- ca sta stara od 25 do 30 let, vi- soka približno 185 centime- trov, sta vitke postave in govo- rita deloma slovensko in delo- ma hrvaško oziroma srbsko. Pr- vi je bil oblečen v črno usnje- no jakno in temne kavbojke, pokrit pa je bil s »šiU« kapo. Drugi je bil oblečen v temno jeans jakno s krznenim ovrat- nikom in kovinskim našitkom na levem prsnem delu ter v tem- ne hlače, na glavi pa je imel podobno črno kapo z napisom Baseball. Kdor ve kar koli o opi- sanih storilcih, naj to sporoči na telefonsko številko 113. Na- silno odvzeto vozilo so prejš- nji četrtek našli ob železniški postaji Velenje - Pesje. Nekaj podobnega se je do- gajalo 1. januarja okoli 22. ure, ko se je 21-letni P.V. peljal s taksijem po cesti v Velikem Vr- hu. Med vožnjo je taksistu M.P. grozil in mi na tak način od- vzel njegov avtomobil. Osum- ljenca v tujem vozilu so kmalu prijeli velenjski policisti in ga pridržali. S kazensko ovadbo so ga kasneje privedli k prei- skovalnemu sodniku. M.A. MINIKRIMICI Z vlomom do pijače v noči na 27. december je nez- nani storilec vlomil v skladiščne prostore podjetja Kapljica v Se- lu pri Velenju. Ukradel in od- peljal je za okoli 100 tisoč-to- larjev alkoholnih in brezalko- holnih pijač. Oskrunil spomenik v sredo, 27. decembra po- poldne, so bili velenjski poli- cisti obveščeni, da je nekdo na pokopališču v Šmartnem pri Ve- lenju namerno poškodoval na- grobni spomenik. S tem je last- nici M.H. povzročil za okoli 150 tisoč tolarjev gmotne škode. Tatvina iz kapelice v sredo, 27 decembra, je nek- do kradel iz kapelice v Zabu- kovici pri Žalcu. Odnesel je le- sen kipec Marije z Jezusom, star približno sto let. Lastnica Z.D. je oškodovana za okoli 70 ti- soč tolarjev. Med rekreacijo v soboto, 30. decembra po- poldne, je nekdo kradel v gar- derobi pri telovadnici na osnov- ni šoli Ljubečna na Kocbekovi ulici. Odnesel je denarnice, do- kumente in denar, last Vojni- čanov T.L., D.H. in RF., ki so (skupno) oškodovani za 156 ti- soč tolarjev. Vlom V Pop ročk caffe v noči na 1. januar je nekdo vlomil v gostinski lokal Pop ročk caffe (v lovski koči) v Šent- jurju. Ukradel je manjšo vsoto denarja, CD playerja Kenvvood in Sony, komponento za mini disc Sony in radio komponen- to Marantz. Lastnik A.K. je oš- kodovan za okoli 300 tisoč to- larjev. M.A. Bo roparja »našel« fotorobot? v četrtek, 14. decembra okrog pol devetih, je oboro- žen moški vstopil v prostore Pošte na Lavi v Celju in od- nesel za dobrih 850 tisoč to- larjev denarja. Na podlagi opi- sa očividcev ropa so na PU Celje izdelali fotorobot storil- ca, ki ga objavljamo. Ropar je poštnima uslužben- kama grozil s strelnim orož- jem, da bi mu izročili denar. Sam je izza pulta pobral ome- njeno vsoto denarja in po de- janju odšel peš mimo trgovine Center na Iršičevi ulici, kjer se je s solzivcem lotil občana, ki ga je poskušal zadržati do pri- hoda policije. Blizu križišča Ir- šičeve in Pucove ulice pa je z razpršilcem onemogočil še voz- nika osebnega avtomobila, ki ga je prav tako hotel ustaviti, nakar je zbežal v smeri Ceste na Ostrožno. Ropar je po opisu očividcev star od 20 do 35 let, je čokate postave in visok okoli 165 cen- timetrov. Je oglatega obraza, s poudarjeno širokimi ličnicami ter z močno poudarjenimi preč- nimi gubami na čelu. Ima tem- nejše rahlo valovite srednje dol- ge lase, v času ropa pa je imel čez obraz povlečeno kapo. Zgodnji del oblačil je bil tem- ne barve, hlače modre, obut pa je bil v športne copate. Osumljenca policisti še ved- no iščejo, morda pa ga bo kdo prepoznal s slike - fotorobota. V tem primeru naj pokliče na tel. št. 113, naprošajo v PU Ce- lje. M.A. Št.1..4.ianuar2001 16 ZANIMIVOSTI NINA VAS OPAZUJE Predsednik Kučan ga je povabil na poslušanje govorov Odmevi petega rojstnega dneva naše prve komercial- ne televizije POP TV se še kar ne poležejo. Zadnjega smo slišali, neuradnega se- veda, pred dnevi, ko je med drugimi imel tudi predsed- nik države Milan Kučan svoj novoletni sprejem. Na njem se je kar trlo novi- narjev. Tam je bil tudi eden od glavnih pri POP TV, To- maž Perovič, zasebno naj- bolj strastni od strastnih no- vinarskih golfistov, če odšte- jemo njegovega direktorja Marjana Jurenca, ki ni novi- nar, je pa na čelu enega od medijev. Za preglednejšo sli- ko naj povemo, da so gospo- da Milana Kučana na ped ob- letnici POP TV posadili v prvo vrsto sedežev Linhartove dvo- rane v Cankarjevem domu. Tako je lahko od blizu obču- doval dolge noge brhkih ple- salk, istočasno pa je lahko kot prvi med nami vdihaval prah, ki se je dvigal z odra, po njegovih srebrnih laseh pa so padali drobci pirotehničnih pomagal, papirja in kar je drugih smeti. Krasno. Kot smo, spet neuradno, slišali, pa je predsednika ves tisti dve uri in pol trajajoči rompom- pom tako ganil, da je med predstavo dvakrat zaspal in so ga morali, takrat ko se je prižgala luč, diskretno zbudi- ti. Pa je ob koncu svojega sprejema potegnil na stran gospoda Tomaža Peroviča, mu povedal, kako navdušen je bil nad rojstnim dnevom, in mu namignil: »Veš, to je tako, kot da bi te jaz povabil, da dve uri in pol poslušaš moje politične govore.« Mnoge ljubitelje dragocene- ga nakita je kar vznemiril na- pis nad vrati draguljarne Da- miani, češ, da je zaradi inven- ture zaprta. Dobro, dva, tri dni bi še šlo, če pa je zaprta več kot mesec dni, pa je malo čudno in so govorice takoj vedele povedati, da so se last- niki malce ušteli, kajti tako bogatih Ljubljančanov, ki bi' lahko vsak mesec kupovali tam, enostavno ni. In to kljub temu, kot smo zapisah pred dobrimi tremi meseci, da je najbolj dragoceni kos nakita kupil neki celjski podjetnik in še to smo zapisali, da ga ni kupil za soprogo, kajti nekaj dni pred tem se je uspešno ločil, ampak ga je kupil za svojo novo prijateljico. Zve- deli pa smo tudi, da Damiani sploh ni zaprl vrat, ampak jih bo odprl takoj po novem letu. Zaprl pa jih je resnično zaradi inventure, kajti v draguljar- nah je v navadi, da vse tiste dragocenosti, ki jih ne proda- jo do določenega dne v de- cembru, vrnejo lastnikom, nakar naročijo novo pošiljko. In verjeli ali ne, december sploh ni dober mesec za naku- pe dragih kamnov, biserov in podobnih dragodn, kajti ta- krat ljudje kupujejo sicer veli- ko, vendar poceni. Najboljši mesec za nakupe je januar. In ko smo že pri nakupih. Ljubljančane je vznemirila vest, da so pred dnevi v tržaš- kem podzemlju zasegli tri tisoč modnih torbic blagov- ne znamke Gucci. Pa ni šlo za originale, ampak za izred- no dobre ponaredke. Zaboj-- nik z zelo dobrimi ponared- ki so odkrih agentje carine in finančni stražniki v sta- rem tržaškem pristanišču. Vodstvo modne hiše Gucci iz Milana je takoj potrdilo, da gre za ponaredke, zato jih bodo po naročili carinikov upepelili v eni izmed tam- kajšnjih sežigalnic. Torbice naj bi naredili v Italiji, jih ilegalno »izvozili« v Albani- jo, od tam pa spet ilegalno »uvozili« v Italijo. Ni se še dobro polegel prah okoli tor- bic, ko so odkrili pošiljko ponarejenih kavbojk znam- ke Leviš, pa majice Lacoste in srajce blagovne znamke Hugo Boss. Ni čudno, da je trgovina Hugo Boss v Ljub- ljani skoraj vedno prazna. Ljubljančanke zdaj skrbi, glede na to, da kar lepo števi- lo ljubljanskega visokega sloja še vedno kupuje obleke v Italiji, da niso kupile pona- redkov. MNINA KAVRAN-ADLEŠIČ Jurček za rojstni dan Anton Lesjak iz Loke ^ri Žusmu je tegale jurčka našel ^ bližnjem gozdu ravno na svoj enainpetdeseti rojstni dan, ki ga je praznoval konec decembra. Lepo darilo matere narave. Bo.1l Maček v uinivaliiiku Da se mačke rade umivajo, je že splošno znano. Ta maček z imenom Ari pa si je umivalnik izbral za svoje najljubše počivaUšče. Ker je v umivalniku običajno še nekaj kapljic vode, se pred spanjem tudi lažje umije. Seveda pa si ob tem ne dela skrbi, kje si bodo umih roke njegovi gospodarji. N.D. Igra narave Med številnimi gobarji preteklega leta je bil prijetno presene- čen tudi Feliks Krajnc iz Zabukovice. V poznih decemberskih dneh je našel nenavaden gobji par. Gobica je želela postati čimprej velika, zato je zrasla kar iz klobuka bližnje gobarske druščine. AB Ni potica, pač pa pica! Naši decembrski dobri možje vam tokrat še zadnjič podarjajo pico. Izžrebali smo deset reševalcev, ki so pravilni odgovorili, da je bi- lo glavno dogajanje celjske- ga silvestrovanja na pro- stem na Trgu celjskih kne- zov. Tokrat dobijo kupon za dve piči v piceriji Rossellini na Hudinji: Slavko Kamenik, Ljubljanska 33, Celje, Doris Vrabec, Pod gabri 31, Celje, Marjana Školč, Soča 110, So- ča, Zinka Potočnik, C. na Ro- glo 11 a. Zreče, Boštjan Ivko- vič, Voglajna 2a, Gorica pri Slivnici, Ivan Strmole, Goriš- ka 4, Celje, Petra Platovšek, Zadobrova 124a, Škofja vas, Tomaž Keresteš, Celjska c. 7, Laško, Štefka Krajnc, Kozje 178, Kozje in Janez Kapun, Efenkova 48, Celje. Kupon jim bomo poslali po pošti. VITEZI BELEGA MESTA Šf. 1.-4. januar2001 0 Glasbeni arheolog iz ljubezni do bambusa se je razviia edinstvena slovensica obrt Brezposelnost je za večino božji bič, ki jim do obisti zagreni življenje. Ljubljan- čanu Darku Korošcu pa je omogočila, da se je rešil eno- ličnega tovarniškega vsak- dana in odkril svojo ročno spretnost in glasbeno nadar- jenost. Glasbeni in rokodel- ski samouk je postal eden najbolj slikovitih sloven- skih rokodelcev. Stanovanje Koroščevih je mešanica bivalnega prostora, razstavne galerije in obrtniške delavnice. V veži obiskovalca kar samega zanese do širokih polic, ki se šibijo pod zaoblje- nimi kosi lesa nenavadnih ob- lik, nekateri so prekriti z na- petimi opnami, drugi poslika- ni z živimi barvami. Na nas- protni steni se od stropa proti tlem vrstijo pisane izvotljene pahce. Iz vsakega predmeta je ; možno izvabiti drugačen glas, od zamolklega tompanja do zvenenja napetih strun. Etno- ' logi bi vzhičeno sklenili roke in s topHmi pogledi božah obsežno zbirko prastarih glas- bil. Prastarih samo po izvoru, [ saj jih je večina pred kratkim nastala pod spretnimi rokami Darka Korošca. Moža, ki je postal nekakšna mešanica glasbenega arheologa in roko- delskega mojstra. i »Včasih sem delal v Iskri, ' potem je ta šla malo rakom žvižgat. Ko sem ostal brez de- la, sem izkoristil svoje ročne spretnosti. Sprva sem se uk- varjal z izdelavo pletenega na- kita iz poldragih kamnov. Od- pravil sem se, ne vem niti zakaj, na potovanje po Aziji, kjer me je navdušil bambus. Ko sem se vrnil domov, sem razmišljal, kaj bi lahko nare- dil iz njega. Po glavi se mi je motalo vse, od pohištva do glasbil. Med slednjimi se mi je najbolj zanimiv zdel ravno didgiridoo, najstarejši inštru- ment na svetu. In tako je po nekaj poskusih nastal prvi.« Pa ste znali igrati nanj, da ste se lotili njegove izdelave? »Nisem znal niti pihati vanj, kaj šele igrati. V letu ali dveh poskušanja pa mi je uspelo >spihati< krožno dihanje. Z didgiridoojem se je rodilo tu- di navdušenje do izdelave glasbil. Začel sem preučevati literaturo in počasi se je izob- Hkovala zamisel, da bi izdelo- val izumrla oziroma pozablje- na slovenska glasbila. Eno pr- vih takih je bil lončeni bas, nato pastirska piščal fičafaj in trstenke. Modele sem odnesel na slovensko obrtniško zbor- nico, kjer so jih ocenili.pozi- Darkova prva ljubezen in krivec za njegovo novo življenj- sko pot - aboriginski inštrument didgiridoo, ki velja za prvo glasbilo na svetu. tivno kot kvahtetne izdelke slovenske tradicije. Na ta na- čin se je potem tudi začela moja pot izdelovanja in igra- nja inštrumentov.« Pa so se našli kupci za skoraj že pozabljeno glasbe- no zakladnico človeštva? »S temi prvimi izdelki sem začel prodajo in trženje. Kaj kmalu se je pokazalo, da so ljudem privlačna, bodisi ker so jim všeč, ali pa ker so resnično hoteli igrati nanje. Hkrati sem začel iskad tudi druge podobne inštrumente. Preučeval sem vso dostopno literaturo, hodil po knjižni- cah, brskal po Internetu in iskal stara glasbila. Moje zani- manje se je kmalu razširilo na vso svetovno zakladnico prvih človekovih pripomočkov za izvabljanje zvokov. Sedaj imam, mislim, da sedem slo- venskih: poleg naštetih treh še haloško žvegljo, prekmursko stranjščico, bučke in ragljo. Od tujih poleg didgiridooja izdelujem še ntaro, eno prvih kitar, ki jih pozna človeška zgodovina, kalimbo, prapred- hodnika klavirja, od bobnov djembo (Afrika), tarabuko (Iran), oh, vse vrste bobnov. Vsako leto svoji izbiri dodam dve novi glasbili, ki jih pona- vadi zasledim v literaturi.« Kako pa ste dobili >recepte< za izdelavo glasbenih sta- rin? Verjetno ste morali od- krivati stare postopke obde- lave in iskati tradicionalne materiale? »Materiali so v glavnem slo- venski. Pravzaprav niti niso tako zelo tradicionalni, am- pak je vanje vloženo precej raziskovanja in preizkušanja. Tako je recimo didgeridoo na- rejen v deželi s popolnoma drugačnim podnebjem, kot v je v Sloveniji. Tam ne poznajo centralne kurjave, ki izsuši les. Ali pa lončeni bas. Zakaj je izumrl? Preprosto zato, ker so mehi ves čas pokali. Po dveh letih študij sem razvil metodo, kako obdelati mehe, da postanejo trajni. Tako je inštrument profesionalno na- Mali lončeni basi in ropotulje, ki bodo verjetno končali kot okrasi na policah. Njihovi večji bratje pa redno zvenijo v domačih ansamblih... rejen in trajnejši. Pravzaprav pri vsakem glasbilu dodam kakšno svojo različico oziro- ma skušam izboljšati sam ori- ginal. Predvsem, da je bolj obstojen. Pastirji so recimo svoje lubnate piščali spomladi izdelovali iz lubja, po štirinaj- stih dneh igranja pa je bila praktično neuporabna. Pastir- jem je bilo to dosti, sam pa sem poiskal primerne mere notranjega kovinskega batka, oblekel vse v les in izdelal trajno repliko te piščali. Did- giridooje sem dve leti na bal- konu namakal v dežju in vseh vremenskih okoliščinah, da sem ugotovil, kaj in koliko zdrži, kakšne barve naj upora- bim...« In od kod zamisli? »Literature niti ni toliko, največ je raziskovalnega dela. Hodiš po terenu in iščeš prave bučke, sprašuješ, če še kdo sadi sirkove palice, ali pa kak- šnega kmeta prepričaš, po- sadi sirk zate...« Kako pa je s kupci? »S kakšnim posebnim rekla- miranjem se sicer ne ukvar- jam. Vse leto nastopam na raznih sejmih in prireditvah, na katere me vabijo, kot so Venerine poti po gradovih, sejmi domače obrti, novo leto v Ljubljani. Moram reči, da se ljudje zanimajo za glasbila.« Za kaj jih kupujejo, kot okras na policah dnevne so- be, ali pa znajo iz njih izva- biti tudi kakšno melodijo? »Mislim, da je razmerje ne- kako pol - pol. Tako denimo pri lončenih basih, ki jih izde- lujem v vseh velikostih, ljudje kupujejo majhne petcendme- trske za okras ali spomin, naj- večje pa jemljejo profesional- ne skupine za igranje. Za did- giridoo je lahko rečem, da sem eden redkih ali pa edini v Evropi, ki ga izdelujem tako profesionalno. Lahko so za okras, vendar večina kupcev nanje tudi igra. Ali vsaj posku- ša igrati. Pravzaprav bi rekel, da sem za večino glasbil edini izdelovalec. Lončeni bas po stari tradiciji sicer izdeluje še nekaj ljudi, vendar sem s tak- šnim naravnim mehurjem, ki ne poči, edini.« Vam kot nekakšnemu va- ruhu slovenske kulturne de- diščine priskočijo na pomoč tudi recimo na kulturnem ministrstvu? »Država mi ne pomaga. Pred uvedbo DDV je za izdelke do- mače obrti veljal le pet odstot- ni prometni davek. Z DDV pa imamo uvozniki in proizva- jalci enak, 19-odstotni davek. Razen iz šolstva se država za mojo obrt ni zanimala. Hoteli so me namreč uvrstiti v pro- gram vajeni^tva, da bi mlade učil skrivnosti svojega dela. Vendar sem na koncu sklenil, da je sedem let izkušenj prekr- vavo delo, da bi ga v roku leta ali dveh na veliko razdelil naokoli in si sam ustvaril kon- kurenco. Rabil bi naslednika, drugače se bo večji del zbrane- ga znanja zopet raztreslo ali pozabilo. (Potem se obrne do svojega sina, ki še kobaca v plenicah in ga počoha po tre- buhu). Tu je eden, ki bo lahko nadaljeval moje delo, če bo to želel.« Na inštrumente, ki jih iz- delujete, znate tudi igrati. Ste se že prej glasbeno izo- braževali? »Glasbeno izobražen? Ha, ha, po izobrazbi sem elektri- čar, z igranjem glasbil se ukvar- jam zadnjih pet, šest let. Profe- sionalno igram didgiridoo, os- tale pa, hmm, bi rekel da jih bolj izdelujem, kot igram.« Profesionalno, torej tudi nastopate? »No ja, profesionalno, did- giridoo igram pač najbolje.. Nastopam pa s svojo skupino Ul-uru, v kateri igramo inštru- mente, ki jih sam izdelujem, no, razen violine. Kot skupina delujemo od začetka leta 1998, v njej pa nastopa pet do šest igralcev didgiridooja, kar je tudi v svetu pravi fenomen. S skupino redno nastopamo na različnih festivalih in prire- ditvah po Sloveniji (Okarina festival, Trnfest, Ex Ponto, na- stopali so kot predskupina The Stroj...) in tudi v tujini. Aprila lani smo izdali prvo zgoščenko z naslovom Jama.« Ul-uru, zveni kot odmev iz Avstralije. Ste torej nekak- šno izgubljeno pleme slo- venskih Aboriginov? »Ime smo si res nadeli po sveti gori avstralskih domorodcev, glasba, ki jo igramo, pa nikakor ni glasba avstralskih Aborigi- nov. Ne h-udimo se, niti ne želimo poustvarjati ali posne- mati njihove h-adicionalne glas- be. Izražamo našo lastno ustvar- jalnost, ki je mešanica moder- nih elementov ter etičnega, pr- vinskega zvoka, tudi slovenske- ga, in je zato blizu zahodnemu človeku. Smo pač del zahodne kulture, v kateri imamo neiz- brisne sledove.« ^^SEBASTUAN KOPUŠAR ■■Foto: GAŠPER DOMJAN Darko Korošec je tudi inovator. Iz na videz drobnega lesenega inštrumenta, ki ga je izdelal, je moč izvabiti mogočno donenje. Darka Korošca lahko dobite na telefonski številki 041 503 863. Sf. 1.-4. januar2001 PISMA BRALCEV ODMEVI Pohotno lepi spomini v Novem tedniku z dne 21. decembra 2000 (številka 51) je bil pod gornjim naslovom objavljen tudi razgovor z ma- no. Gospa novinarka T.C. je pozabila napisati ime stranke, nad katere vodstvom sem bil razočaran. To je bila stranka SDZ - Slovenska demokratič- na zveza, katere član sem bil in katere razkol je bil vzrok za razpad Demosa, v okviru kate- rega sem bil izvoljen za po- slanca. JANEZ ČRNEJ, Celje PREJEU SMO Oče Atomskik toplic se jezi Njegova jeza je popolnoma upravičena. Jezi se zato, ker hočejo zamenjati lepo sloven- sko, izvirno in edinstveno ime Atomske toplice s tujim ime- nom Therme Olimia. Torej spet še en primer potuj čevanja slovenščine, kot da nismo Slo- venci. V zadnjih petih letih so nam vsilili celo vrsto tujk, če- prav imamo zanje lepe sloven- ske besede. Tako so sedaj zapo- vedane tujke: unija, regija, partner, mediji, finiš, tranzici- ja, therme in celo grozljivi ku- rikular, itd., namesto sloven- skih: zveza, pokrajina, družab- nik, občila, zaključek, prehod, toplice. Krivci za tako uničeva- nje slovenščine so nezavedni Slovenci, med njimi celo mini- stri, novinarji pa jih slepo ubo- gajo. No,, sedaj se jim je pri- družil še gospod Počivavšek, ki zagotavlja, da bo novo tuje ime kot magnet, pri vlačilo množice tujcev v Podčetrtek. Verjetno bo ravno obratno, saj hlapčev- skega udinjanja nihče nima rad. Tujci si želijo izvirnih imen in postrežbe dežele, v katero prihajajo: nazive, hra- no, pijače, običaje, sprejeme in tudi jezik. Prav je, da gospod Franc Renier, ki je zanesljivo zasluž- ni mož za nastanek in razvoj Atomskih toplic, ubere prav- no pot za zaščito dosedanjega imena. Vendar pa mu predla- gam, da pritegne tudi vso slo- vensko javnost, pokliče na- rodno zavedna domoljubna društva, ki jih je kar nekaj, pa učiteljstvo, mladino itd.. Us- peh zanesljivo ne bo izostal, saj danes brez soglasja javnega mnenja, nihče ne more vsilje- vati svoje osebne volje, pa če- prav je direktor. V dokaz temu je nedavni primer v Novi Gorici, ko je Italijan odprl trgovino s čevlji z italijanskim napisom »La Scarpa«. Dve zavedni Sloven- ki sta zbrali številne podpise in protest poslali občini in v javnost. Pod pritiskom javno- sti je občina ukrepala in last- nik je moral italijanski napis zamenjati s slovenskim. Na- vsezadnje smo še trdno v Slo- veniji. Gospod Renier, z vami je večina zavednih Slovencev, zato ne popuščajte! ELIZABETA JELERČIČ Planinci v novo leto Po koledarju akcij planin- skega društva Šentjur je bilo v nedeljo, IZdecembra 2000, na Resevni planinsko predava- nje s praktičnim prikazom uporabe varnostnih pasov za varno hojo po planinah. Pre- davanje sta izvedla Ivan Straže in Pavla Brilej, prisotnih je bilo okrog 50 mlajših in sta- rejših planincev. Društvo je v minulem letu kar uspešno izpeljalo pro- gram dela. Poleg planiranih izletov, je bila najpomem- bnejša prireditev »Dan planin- cev Savinjskega meddruštve- nega odbora« 28. avgusta na Resevni. To je bil dan, ko so se prvič zbrali na Resevni vsi ve- liki možje iz 45 planinskih društev in ko je bil prisoten tudi predsednik Planinske zveze Slovenije Andrej Brvar iz Ljubljane. To srečanje je zahtevalo mnogo priprav in dela. Vse poti na Resevno je bilo potrebno obnoviti in zato so bile obnovljene in markira- ne vse poti Šentjur - Resevna, Šentjur - Rifnik - Resevna, Re- sevna - Štore in pot Resevna - Svetina, v skupni dolžini prib- ližno 40 km. Tudi na domu na Resevni je bilo veliko postorjenega, saj so po dolgem času prebarvali vsa okna in vrata ter vse oblo- ge in balkone zunaj doma. Opravljena dela ocenjujemo na 300.000 tolarjev. Opravlje- nih je bilo čez tristo prosto- voljnih delovnih ur nekaterih članov društva. Velik del ma- teriala je prispeval Peter Jeršič s. p. - prevozi in trgovina Šent- jur, za kar mu gre iskrena zahvala. Občina in Krajevna skupnost Šentjur - okolica sta prispevali velik delež za cesto, za boljši dostop vaščanov in planincev na Resevno. Druš- tvu je v minulem letu uspelo zmai^jšati dolg za polovico, ostanek 500.000 tolarjev pa prenašajo v to leto. V tem letu nameravajo z urejanjem do- ma nadaljevati. Radi bi me- njali dvojna vhodna vrata in menjali vse dotrajane zunanje, mize in klopi, saj bodo pla- ninci 29. septembra prazno- vah 50. obletnico delovanja. Tega dne želijo tudi razviti' društveni prapor in izdati bro- šurico o delovanju društva v minulih 50 letih. Vzporedno pa želijo izpeljati vsak mesec vsaj en izlet po programu društva. To bo imelo tudi v bodoče pisarno na Ljubljanski 1, odprta pa bo vsak četrtek od 14. do 15. ure. Tam se včlanite ali poravnate članarino, tam dobite tudi vse informacije. Vedno dobite vse informacije tudi pri predsedniku društva Ivanu Stražetu, telefon 574- 09-45 ah 031 883-319. Vsa obvestila so tudi v oglasni omarici v križišču v Šentjurju. Ob novem letu pa želi druš- tvo vsem članom, planincem in obiskovalcem Resevne va- ren korak v hribe, vsem sode- lavcem in sponzorjem pa sreč- no in uspešno novo leto. IVAN STRAŽE, predsednik PD Šentjur ZAHVALE- POHVALE Prijazno so nas povabili Tudi letos smo upokojenci Mlekarne Celeia prejeli pri- jazna povabila na srečanje ob iztekajočem se letu. Na naše veliko preseneče- nje, so nam organizatorji sre- čanja priskrbeli avtobusni prevoz in nas popeljali na kmečki turizem na Kozjan- sko, kjer so nas lepo sprejeli. Prisrčna hvala gospodu direk- torju Marjanu Jakobu, ki nas je prijazno nagovoril in nam povedal, da v mlekarni dobro poslujejo, kar nam je v veliko zadovoljstvo. Zahvala velja tudi gospodu Milanu Mirniku, odličnemu organizatorju. Jedli, pili in plešah smo do ranega jutra, ob koncu sreča- nja pa smo prejeli še lepa spominska darila. V imenu upokojencev žehm vsem skupaj zdravo in uspe- hov polno leto 2001! NADA SETNIKAR, Žalec MODRI TELEFON Do prihodnjega četrika 6 vaše klice na Modrem telefi nu sprejemala novinark Marjela Agrež. Na telefonsk številko 031/569-581 jo la^ ko pokličete vsak dan me 10. in 17. uro. Svoja vprašc nja za Modri telefon pa lal ko med ponedeljkom in pei kom do 17. ure zastavite tui po telefonu 42-25-000. | Z osebno izkaznico tudi na dom v dneh okoli 20. decem- bra, ko se je iztekel rok ve- ljavnosti dosedanjim slo- venskim osebnim izkazni- cam, nas je poklical bralec, ki se je hudoval, zakaj se državna uprava ne zna bolj približati občanom. Menil je, da bi v upravnih enotah lahko po zgledu letečih od- borov, ki omogočajo volitve na domu bolnim, starejšim, invalidnim in nepokretnim osebam, poskrbeli tudi za izdajo osebnih izkaznic. Načelnik Oddelka za uprav- ne notranje zadeve Upravne enote Celje Matevž Majcen nam je pojasnil, da imajo tak- šen način dela za posebne pri- mere že dlje časa uveljavljen. Kljub temu, da osebna izkazni- ca ni več obvezen dokument, saj državljani Republike Slove- nije lahko svojo identiteto iz- kažejo tudi s katerimkoli dru- gim dokumentom s fotografi- jo, ki ga je izdal državni organ (potni list, vozniško dovolje- nje,...), v celjski upravni enoti velja, da se lahko svojci starej- ših in težje pokretnih občanov dogovorijo, da njihove sorod- nike državni uslužbenci obiš- čejo na domu. »Takšen način dela je pri nas že utečena prak- sa, stalno sodelovanje imamo tudi z domom upokojencev in celjsko bolnišnico, naši uprav- ni delavci pa ljudi, ki se ne morejo osebno zglasiti pri nas, obiščejo ob torkih ali četrtkih, ko ni uradnih ur,« še pojasnjuje Majcen in dodaja, da imajo ob tokratni zamenjavi osebnih iz- kaznic zlasti veliko dela s pre- verjanjem in usklajevanjem imen in priimkov. Gre zlasti za primere »poslovenjenja nemških priimkov ljudi, roje nih med drugo svetovno vojno pri imenih pa so popravki po trebni v tistih primerih, ko sf je z leti kakšna črka »izgubila« Samo v Upravni enoti Celjf imajo tovrstnih vlog prekc 500, delo pa je zamudnejše pii tistih občanih, ki so bih rojen drugje in ne v Celju, saj j« podatke potrebno preverjati rojstnih matičnih knjigah. Zaprt Stari grad? Našega bralca, ki se je na božično popoldne sprehodil po Pelikanovi poti do Stare ga gradu, je razkurilo, kei so bila vrata v grajskem ob zid ju na koncu Pelikanov« poti zaklenjena. Je mar celj ski Stari grad pozimi zaprt? Direktor LTO Celeia Bošt jan Vrščaj odgovarja, da je Stari grad v zimskem obrato- valnem času, med 1. okto- brom in 1. marcem, odprt vsak dan od 10. do 18. ure. V okviru gradu je Galerija likov- nih del mladih pozimi odprta vsako soboto in nedeljo med 11. in 17. uro, medtem ko je Hermanova krčma zaprta; v primeru, da se najavi skupina turistov oziroma obiskoval- cev, pa sta galerija in Herma- nova krčma odprti glede na njihove želje. Pozimi je odprt osrednji vhod v Stari grad, medtem ko je vhod, ki pripelje obiskoval- ce na grad iz Pelikanove poti, zaprt zaradi varnosti obisko- valcev in zaradi vse več vanda- lizma, ki je izrazitejši v zim- skem času, ko je na gradu manj obiskovalcev. »Vsi obi- skovalci, ki na grad pridejo po Pelikanovi poti,« še dodaja Vrščaj »imajo do glavnega vhoda na Stari grad speljano pot.« Dobre Želje Konec decembra je bil tudi čas za dobre želje, zato se v uredništvu Modrega telefo- na zahvaljujejmo vsem ti- stim, ki ste nam ob prehodu v novo leto, pa končno tudi uradno v novo tisočletje, za- želeli zdravja, uspehov in sreče. Pa seveda napovedali še veliko sodelovanja, saj je Modri telefon lahko odme- ven in našim bralcem v po- moč le takrat, ko skupaj poiščemo odgovor na kak- šno od vprašanj, ki vas mu- čijo. Zatorej; srečno, zdravo, uspešno, prijazno in zado- voljno leto 2001! IS IŠČEMO DOM Več informacij o izgubljenih živalih dobite v zavetišču za male živali Zonzani v Jarmovcu pri Dramljah na telefonu 749-06-00 in na spletni strani http://come.to/zonzani. Dva samčka in samička, sedaj 6 tednov stari mešančki. so se skotili v zavetišču. Križanca, podobnega nemškemu ovčarju, starega dve leti, so našli na Kozjcmskem. Zlati prinašalec je star eno leto, našli pa so ga v Stopčah pri Grobelnem. Št.l.-A.jonvorSOOI NASI KKAJI IN UUPJE___| |y Poročni golaž Zlatoporocenca Marija in Johan Salobir iz Trobnega Dola v cerkvi sv. Ruperta v Sen- trupertu nad Laškim sta pred dnevi potrdila svojo zlato poroko Marija in Jo- han Salobir iz Trobnega Do- la. To je bil nepozabni dru- žinski dogodek, ki ga bosta oba še dolgo pomnila. I' ^ - Njuna poroka pred 50 leti je bila namreč mnogo bolj skromna in spomnita se, ka- ko se je maloštevilna svatovš- čina odpravila v Laško z do- mačo konjsko vprego in enim samim muzikantom. Marija pravi, da so za šivanje njene poročne obleke domači dali kar nekaj škafov pšenice. Tu- di zlatih prstanov ni bilo. Bil je to čas po vojni, ko marsičesa ni bilo. Spomnita pa se, da so po opravljenih obredih šli na tako imenovani »mal« v zna- no gostilno pri Perdih, na konjski golaž. Bezgovškova Micika, kot se je prej pisala, je bila rojena v Trobnem Dolu na domačiji, kjer sedaj živita z Johanom. Naključje je bilo, da je kljub petim otrokom prav ona os- tala doma. Želja, da bi se šla učit, se ji ni izpolnila. Na 32 hektarov veliki kmetiji, kjer so imeli 7 hektarov samo njiv, je bilo potrebno veliko delati. Vse se je počelo ročno. Za vsa večja dela so imeli »oneje« - sosede, ki so jim pomagali pri delu. Ker denarja ni bilo, so jim plačevali v naravi s pridel- ki ali drugim delom. Salobirjev Johan je rasel v sosednji fari - Mrzlem Polju pri Jurkloštru. Star komaj dve leti je izgubil mamo. Na svojo mladost nima nič kaj lepe spomine. Kot 17-letni fant je bil mobiliziran v nemško voj- sko. Na ruski fronti je bil dve leti, potem je bil prestavljen na južno fronto v Italijo, kjer so ga ujeli. Iz ujetništva se je vrnil domov šele septembra 1945. leta. Romanje k sveti Trojici, ki je bilo tradicija v njihovih kra- jih, je bilokrivo za njuno poz- nanstvo. Če si vsaj trikrat po- romal k sveti Trojici, si si že lahko sam odrezal kos kruha, pa še v nebesa naj bi prišel po smrti. Tako sta nalogo izpol- njevala vsak zase tudi Johan in Marija. Fantje so tistega dne pomagah pri gostinski ponudbi romarjem. Tudi Jo- hana je doletela ta čast. Tako je tudi Mariji ponudil pijačo, ki pa je ni sprejela zaradi pre- več »zdelanih« rok. Johan ji je kasneje povedal, da je njeno zadrego opazil in še bolj mu je bila všeč, saj je vedel, da je pridna in delavna in začele so se spletati niti ljubezni. Do- mačija pri Čemplnovih v Trobnem Dolu pa je kar klica- la po pridnem in skrbnem gospodarju. Po štirih letih poznanstva sta se vzela. Tako mladost kot njuni skupni začetki niso bili nič kaj lepi. Marijina mama je odšla z doma, z njo pa vse imetje in velik letni preužitek. Da pa je bilo zanju vse še težje, so Johana ujele vsake vojaške vaje, ki so trajale tudi po več mesecev. Zlatoporocenca Marija in Johan Salobir - vseskozi družabna in prijetna, zato so ljudje k njima vedno radi prihajali. Na njunem slavju se je zbralo več kot 120 ljudi. Ker sta bila oba delavna, pridna in skrbna, sta si ustva- rila lep in prijeten dom. V zakonu sta se jima rodila hči Marija in sin Janko. Oba sta ponosna nanju in njuni druži- ni s štirimi vnukinjami in enim pravnukom. Sin Janko je z družino ostal doma, hči Marija pa stanuje v Laškem. Kljub delu sta bila vedno tudi družbeno aktivna. Njuna hiša je bila družabni prostor za vse dogodke v tem kraju, od krajevnih sestankov, voli- tev, proslav ob praznikih in vsega, kar se je dogajalo na vasi. Johan je bil predsednik krajevne skupnosti, občinski odbornik in član združenja borcev. Marija pa je svoj čas posvečala in ga še posveča amaterskemu gledališču, so- delovala je pri različnih mitin- gih, ki so jih prirejali v Zdru- ženju borcev in tamkajšnjem kulturnem društvu. Zadnje čase se je posvetila tudi pisa- nju o življenju na Kozjan- skem nekoč, v obliki iger in enodejank. Skratka, časa za malodušje in dolgčas ni, saj je pri njih tudi še danes živahno kot nekoč. Čeprav bi jima zdravje ho- telo včasih ponagajati, se te- mu kleno upirata. Še vedno rada pomagata mladima, na farmi naprimer pogostokrat pobereta več kot tri tisoč jajc. A čeprav jima ni bilo postlano z rožicami, so vsa ta leta hitro minila. Še sama komaj verja- meta, da je za njima že pol stoletja skupnega življenja. VLADO MAROT Torta za Lucijo Jež Devetdeset dopolnjenih let je lep jubilej, še posebno, če ga praznuješ v krogu svojih najdražjih. Tako je v zadnjih decemberskih dneh praznovala Lucija Jež iz Zabukovice. Mati petih otrok, babica in prababica ševilnih vnukov in pravnukov, živi zadnja dva meseca v celjskem domu upokojencev, srečate pa jo lahko na katerem izmed njenih številnih sprehodov po Celju, ali pa v kavarni, kamor rada zavije s hčerko na kavico. Sicer pa ji čas mineva med branjem, gledanjem televizije, budnim spremljanjem dogajanja v bližnji in daljni okolici. Zadnjih dvajset let je živela pri sinu v Ljubljani, pred tem na svojem domu v Zabukovici. Takrat je skrbela za dom in kmetijo, njen mož pa je bil zaposlen v rudniku v Zabukovici. Vsem petim otrokom, trem sinovom in dvema hčerkama, sta omogočila visoko izobrazbo, predvsem pa jim nudila obilo ljubezni, ki jo znajo vračati - dokler je bil oče še živ, obema, sedaj pa v toliko večji meri svoji mami. AB Skupaj po več kot desetih letih Na Vrhu nad Laškim so se v tamkajšnji dvorani Gasil- skega doma po trinajstih le- tih zbrali krajani, stari 70 in več let. Takšnih imajo v tem kraju kar sto. Srečanje, ki ga je organi- ziral Svet Krajevne skupnosti Vrh nad Laškim v sodelova- nju z Območnim združenjem Rdečega križa Laško, je kljub nekoliko slabši udeležbi od pričakovane minilo v prijet- nem vzdušju, ob živahnem klepetu, obujanju spominov, pa tudi plesu. Vsem prisotnim je spregovoril župan občine Laško Jože Rajh, skupaj s predsednikom sveta Krajev- Župan občine Laško Jože Rajh čestita Janezu Tovorniku za njegov 90. rojstni dan. ne skupnosti Stankom Seli- čem, predstavnikom Območ- nega združenja Rdečega kri- ža Laško, domačimi gasilci in predsednikom iniciativnega odbora za oživitev RK v tem kraju Bogomirjem Jakopi- čem. V kulturnem programu so nastopili Petra Šuster in Sreč- ko Pajk ter glasbena skupina »Pit mi dej«. Janezu Tovorni- ku iz Velikih Gorele, ki je dan pred tem praznoval svoj 90. rojstni dan in je bil tudi naj- starejši udeleženec srečanja. pa so izrazili pozornost žu- pan, predstavniki RK, sveta KS in gasilci, saj je njihov edini še živeči ustanovni član društva. Pozornost so namenili tudi najstarejši udeleženki sreča- nja - 88-letni Tereziji Lapor- nik iz Velikih Grahovš. Vseh trideset krajanov, ki se zara- di bolezni in drugih razlogov niso mogU udeležiti srečanja, so obiskali na njihovih do- movih in v domovih za sta- rejše. VLADO MAROT Cas za sprehode zakoncev Krenkar Zakonca Marija in Jože Krenkar iz vasi Plešivec pri Velenju sta pred dnevi praz- novala zlato poroko. V času skupnega življenja sta z veli- ko ljubeznijo in delovno vnemo kmetovala na Kotiž- nikovi domačiji. Sicer lepe prisojne travniške in njivske rebri na strmih pobočjih za- selka Puste Gore jima brez truda in muke niso ničesar poklanjale, vse pridelke je bilo treba iztrgati iz narave. Sad njune ljubezni in neiz- merne sreče je njunih pet otrok, Jože, Ludvik, Milan, Bernarda in Anica, ki so jima pripravili veselo praznovanje. Na dan zlate poroke sta naj- prej obiskala matičarja v glas- beni šoli v Velenju, kjer jima je čestital tudi velenjski župan Srečko Meh, cerkveni obred pa je bil v domači cerkvi v Plešivcu. Tam sta pred petde- setimi leti tudi sklenila sveti zakon. Otroci, sorodniki, sosedje in znanci so jima zaželeli še Krenkarjevima je ob zlati poroki čestital tudi velenjski župan Srečko Meh. vrsto zdravih in zadovoljnih let. Čeprav sta slavijenca že nekoliko utrujena, imata še vedno veliko volje do življe- nja. Kmetijo je zelo uspešno prevzel sin Ludvik z ženo, tako da bosta imela dovolj časa za sprehode po poses- tvu, ki sta ga toliko let napa- jala s svojim znojem. Polje pa ju na starost ne bo le spominjalo na leta garanja, ampak ju bo razveseljevalo s svojo lepoto, ki je ob trdem delu nista utegnila občutiti v tolikšni meri, kot jo bosta lahko sedaj. MARTIN PUSTATIČNIK S).1.*4.[aiiwir2001 20 NAŠI KRAJI IN UUDJE ■ FEUTON Skromnost prinaša srečo Anton in Rozolija Polenek pravita, da sta vselej živela skromno, a nikoli stradala Na Klancu pri Dobrni ži- vita že petintrideset let, to pa je njun tretji dom. V te konce sta se priselila iz rodnega Vitanja, kjer sta preživela otroštvo in mla-* dost. Tistih časov se bolj nerada spominjata, saj so ljudje živeli prej siromašno kot bogato. Denarja skoraj- da ni bilo, lačnih ust pa dovolj. Družine so bile šte- vilčne, nasledniki pa naj bi pomagali staršem pri delu na gruntu. Rozalija ali Rozi, kot jo kličejo domači in prijatelji, se je rodila leta 1929 v kmeč- ki družini z enajstimi otroki. Pri Lešnik, kakor se je po domače reklo, je bila zemlja vir preživetja, kar so kmalu spoznali tudi otroci, ki so morah pridno pomagati. Življenje je postalo še težje, ko je umrl Rozalijin oče. Vse breme je prešlo tako na ma- ter, ki se je morala pač znaj- ti, kot je vedela in znala. Rozi je takrat štela komaj štiri leta. Na težke čase, ki jih je takrat preživljala, se še danes spominja s solznimi očmi. Prizanešeno pa ni bilo tudi Tončku, ki se je prav tako rodil na kmetih. Starša sta morala skrbeti za šest razigrancev, med katerimi je bil tudi zdaj že sedemdeset- letni Anton. Z bodočo nevesto sta se spoznala v vitanjski cerkvi, videvala pa sta se tudi na skupnem ličkanju koruze. Tonček, ki ga je očarala dol- golasa lepotica, je bil takrat star komaj devetnajst let, kar pa Rozalijini mami kot glavi družine ni najbolj ugajalo. Prepričana je bila namreč, da bi bilo za hči bolje, če bi vzela starejšega moža. »A ko je uvidela, da se imava rada in da naju ne bo odvrnila drug od drugega, je popustila in nama dala svoj blagoslov,« je pripovedovala Rozalija.. Kmalu po poroki je moral Tonček za dve leti v vojsko. Po dobrem letu se jima je rodila hči Cvetka, ki so ji kasneje sledili še trije sinovi - Slavko, Tone in Jože. Vsi so si sčasoma ustvarili svoje družine in se nastanih v bli- žini domačije. »Vselej smo se dobro razumeli, živeli pa skromno,« je dejal Tonček in dodal, da je bilo včasih meso bolj redko na mizi. »Žulili smo zelje in krompir, pa je bilo tudi dobro. Sedaj so se časi precej spremenili na bo- lje.« Polenekova še vedno rada skrbita za živino v hlevu, čeprav se je število g\m pre- cej zmanjšalo. Rozalija si nadvse želi prašičkov, a to pomeni še dodatno delo. Le- ta na žalost prinašajo tudi bolezen, zato vsega ne zmo- reta sama. Pomagajo jima otroci in vnuki, ki jih Ton- ček in Rozi vedno rada vidita in jih povabita v hišo. Vesela sta prišlekov, s katerimi lah- ko poklepetata o starih časih in se spominjata dogodkov iz preteklosti. Tako je bilo tudi tokrat, ko smo ju skupaj s predstavnikoma Občine Do- brna obiskali in jima čestita- h ob lepem jubileju. »Da bi le še bila zdrava, pa bo še dolgo lepo,« je na koncu do- dal Tonček. Zlatoporočenca Silva in Ivan Širše. S kočijo pred matičarko v krogu svojih najbližjih sta pred kratkim praznovala zlato poroko Silva in Ivan Širše iz Velenja. Sin Janez in hčerka Milena pa sta jima ob tej priložnosti pripravila pre- senečenje. Silva in Ivan Širše sta se pred petdesetimi leti poročila na Polzeli. V zakonu sta se jima rodila sin Janez in hči Milena, zlatoporočenca pa se vedno znova razveselita obiska svo- jih vnukov Jureta, Janezka in Barbare. Ivan se še danes nerad spomi- nja časov, ko so Slovenijo oku- pirali Nemci, saj je bil dvakrat hudo ranjen. Oba z ženo si bila do upokojitve zaposlena računovodstvu v Gorenju, prostem času se najraje podai na kakšen sprehod. Na dan slavja je na presen čenje zlatoporočencev pre njun dom pripeljala kočija, 1 sta jo naročila njuna otrok nato pa so se na dvorišču zbi, li še svatje. Skupaj so se odpi Ijali do Glasbene šole Velenji kjer sta zakonca v tamkajšr dvorani stopila pred matica ko Nado Zavolovšek Hudari in obnovila zaobljubo izpre petdesetih let. LOJZE OJSTERŠE Pol stoletja... ...celjski racman 2. PIŠE: Jure Krašovec Z reverzom posojen »Celjanu« To so skuhali za mojim hrb- tom. In da to podkrepim, moram spet seči nazaj v ljubljansko leto. Po vrnitvi s proge »Šamac - Sarajevo«, kjer sem, zdaj že časnikar, za Mladinsko revijo zgrešil nekaj verzov krampar- ske poezije, nekaj reportaž za »Slovenskega poročevalca«, zajeten kup člankov in repor- taž pa v dnevniku »Borba na mladinski progi«, v kateri sva z Omladičem pripravljala slo- venske strani, menda niso ve- deli kam z menoj. Poslali so me torej k novopečenemu ča- sniku »Zadružni dom« v času istoimenske akcije. Bil je to časnik kratke sape, kot tudi jaz, njegov urednik. Uredniš- tvo je bilo na Rjavčevi, pod isto streho z glavnim odbo- rom zveze borcev Slovenije. Malo je manjkalo, da bi postal (biograf) pisec po nareku in sicer heroju Stanetu Semiču - Dakiju. Na dve ali tri začetne seanse ga je pospremila zelen- ka kačje sline, naslednjih -seans pa ni bilo, ker je »Za- družni dom« ugasnil. Naj omenim samo en svoje- vrstni časnikarski dosežek v tistih mesecih. Dobil sem sporočilo, da bo- do v rokovnjaški Lukovici po- stavili temeljni kamen za za- družni dom.,Moja dolžnost je bila, da sem bil tam. Ker je bil razstavljen tudi načrt, mi ni bilo težko opisati podobe te bodoče stavbe - katere pa še dandanes ni. V svojih ljubljanskih dneh sem pogosto zahajal v literar- ni krog mladinske revije. Svoj skromni prispevek k omizju sem si odtrgal od piškave pla- če novinarskega začetnika. Honorarji za moje literarne prispevke tudi niso bili veliki, predvsem pa hudo redki. Tako mi je včasih zmanjkalo še za vlak, da bi šel ob sobotah domov in se pošteno najedel. Domov sem prihajal vedno bolj suhljat, globokih oči; včasih močnejše, bolj mastne hrane, nisem obdržal v sebi. Ne vem, če ni zaskrbljena mati našla stika s takratnim urednikom »poročevalca«, do- brodušnim Cenetom Kranjcem, ki me je nekega lepega dne po- klical in mi predložil, da bi za nedoločen čas odšel v Celje k Celjskemu tedniku. V tem ulti- mativnem namigu nisem našel nobenega zasilnega izhoda, pa tudi sicer Ljubljane nikoli nisem vzljubil, zato sem prikimal. S kratkim pismom - rever- zom - me je urednik Sloven- skega poročevalca za nedolo- čen čas odstopil Celjskemu tedniku. Čumnata urednika Celjskega tednika, mladostnega Gorenj- ca širokega nasmeha in zveda- vih sivih oči, je bila v pritličju palače Mohorjeve družbe ob stopnišču z enim samim oken- cem na dvorišče. Vedno mi ob tem »cimerčku« pride na misel svetopisemski Lazar. Medtem ko je Lojze še naprej lovil po uradih aktiviste, ki so mu obljubljali svoje članke, sem se jaz uvajal. Meni refera- tov, zrelih za prepotrebno kraj- šanje, ni zaupal, zato je to težaško delo opravljal sam. Pu- stil me je, da sem »štrikal« času primerne agitke, zgodbe z mal- ce akcije in koščkom drama- tičnosti. Tako sem v podlistku objavljal čisto izmišljeno zgodbo »Logarjevi obračunajo s krivico«, za katero je bil celo pisatelj Franjo Roš prepričan, da gre za Logarjeve v istoimen- ski dolini pod Okrešljem. Zgodbo sem pisal sproti - iz številke v številko. Kako dolga bi bila? Morda neskončno, kot mehiške tele- vizijske nadaljevanke, ko kot strela z jasnega dobim vpokUc za dosluženje vojaškega roka. Partizanstvo so mi šteli, a sem moral doslužiti še nekaj mese- cev do polnega vojaškega roka. Kaj bo zdaj z zgodbo - s podlistkom z glavo, pol trupa in brez repa, se je praskal za ušesom Lojze Jure. A le za kratko. Enostavno me je za preosta- le dni zapiral v »rdeči kotiček« Na progi Šamac - Sarajevo je bila tudi četa tako čednih Konjičank, da sem jih kar moral ovekovečiti. Celjskega tiska, mi v kanglici nosil iz gostilne hrano, zvečer pregledal moj »zaporniški učinek« in me spustil domov spat. Zgodba, njen precej ok- leščen zadnji del, je bila v treh dneh končana, nakar me je Lojze z okrajnim avtom peljal domov v Laško, da sem po- trebno zložil v stričev vojaški »kufer« in se še pravi čas vrnil na zbirališče rekrutov. V Osijeku sem tiste tri mese- ce služil več kot celo leto v šoli za rezervne častnike. Vsaka medalja ima dve stvari. Kdo ve, če se v Celju ne bi zapletel v nevarne mreže, ko si tudi s kakšnim vicem hitro postal somišljenik informbi- roja? Kar se je dogajalo mno- gim vrstnikom. Zase vem, da me je prepogosto srbel jezi in da sem ga neredko tuc stegnil, kar se mi sem in tj otepa še danes. Lepega dne, kmalu za ten ko sem se vrnil, je Lojze Jur odvihral v Ljubljano in se lot obetavne perspektive svojeg osnovnega fotografskega pc klica, kratkega filma. Počutil sem se kot racma na suhem, brez zvez na vse mogočnih forumih. Nisem ve del, kako bom napolnil še t sto malo časopisnih strani, k bo Lojzetova zaloga pošla. Te skrbi so preprečile, d kot golobradi urednik čist zaresnega časopisa še domi^ Ijav nisem utegnil postati. (Sledi: Tonetu Maslu pO perut) Šl.1.-4.jonuar2001 KAJ BI DANES KUHALI Skuhajmo z mlekom Piše: MAJDA KLANŠEK Kaj lahko skuhamo z mle- com? Predvsem seveda sla- dice, razne jajčne kreme, pudinge in podobne okusne jedi. Toda mleko lahko prili- jemo tudi v kožico, v kateri kuhamo juho in če zalivamo z mlekom pečenko, bo meso še posebej mehko in sočno. Zelenina juha z mlekom ' Za 4 osebe potrebujemo: pol gomolja zelene, 300 g krompirja, 50 g masla ali mar- garine, 1/2 litra mleka, sd, poper Priprava: krompir in zele- no olupimo in narežemo na kocke. V kožici segrejemo maslo ali margarino. Popraži- mo krompir in zeleno, zalije- mo z malo mleka in dušimo v pokriti posodi in na majhnem plamenu do mehkega. Kožico odstavimo s štedilnika. Krompir in zeleno pretlači- mo, da dobimo kremno juho. Zali jemo s preostaUm mle- kom. Če je juha pregosta, do- lijemo še malo vode. Poskusi- mo in po okusu začinimo. Juho lahko potresemo z , opraženimi kruhovimi koc- kami. Lahko jo tudi zamrzne- mo. Ješprenjeva juha z i mlekom I Za 4 osebe potrebujemo: 200 g ješprenja, 1/4 litra mle- ka, 100 g pTekajene slanine, 1 čebulo, šopek peteršilja, 2 ko- renčka, 1 por, 1 krompir, strok česna, pol gomolja zele- ne, jušno kocko, sol, poper. Priprava: olupimo čebulo, česen, korenje, krompir in ze- leno. Vse dobro sesekljamo. Sesekljamo tudi peteršilj in por. Slanino narežemo na majhne kocke. Zmešamo pri- pravljeno zelenjavo in slani- no. Vse skupaj damo v kožico in prepražimo. Dodamo ješ- prenj in premešamo. Zalije- mo z dvema litroma vode. Kuhamo v pokriti posodi na majhnem plamenu in vmes večkrat premešamo. Ko je ju- ha napol kuhana, prilijemo mleko, dodamo jušno kocko, solimo in popramo. Juha je kuhana v približno dveh urah. Potem jo potresemo s poprom in ponudimo s kru- hom. Kmečka juha Z mlekom Za 4 osebe potrebujemo: 750 g krompirja, 500 g zelja, 1,5 litra vode, pol Htra mleka, 150 g prekajene slanine, 30 g maščobe, 1 čebulo, sol. Priprava: zelje očistimo in narežemo na široke prame- ne. Damo v kožico, zalijemo z vodo in kuhamo 30 minut, j Potem dodamo olupljen in na j debele kose ali kocke zrezan * krompir. Prekajeno, mesnato t slanino narežemo na kocke. ! Scvremo jo v ponvi, da porja- ' vi, nato jo stresemo v juho. Kuhamo približno eno uro. Juho po okusu začinimo, zali- jemo z mlekom, premešamo in ponudimo. Kruhov narastek s sadjem Za 4 osebe potrebujemo: 10 starih žemelj, 3/8 litra mlačnega mleka, 50 g masla ali margarine, 10 g sladkorja, 4 rumenjake, 1 žhčko cimeta, 1 kg sadja, 4 beljake, 30 g masla ali margarine. Priprava: zemlje narežemo na tanke rezine, prelijemo jih z mlačnim, rahlo osoljenim mle- kom in počakamo, da se pre- pojijo. Zmešamo maslo aH margarino, rumenjake in slad- kor, da dobimo penasto zmes. Dodamo cimet in zmešamo vse skupaj z namočenim kru- hom. V zmes zamešamo sadje. Stepemo trd sneg iz beljakov in ga zamešamo v zmes. Zmes damo v pečico. Pečemo pri srednji temperaturi slabo uro. Snežne kepe Za 4 osebe potrebujemo: 4 jajca, 5 dl mleka, 70 g sladkor- ja, nastrgano pomarančno in limonino lupino, vanilijev sladkor. Priprava: ubijemo jajca in ločimo rumenjake od belja- kov. Iz beljakov stepemo trd sneg. Med stepanjem mu do- dajamo 40 g sladkorja. Sneg mora biti zelo čvrst. V kožici segrejemo mleko. Tik preden zavre, zmanjšamo plamen. V mleko dajemo po žhcah sneg iz beljakov. Snežene kepe ku- hamo v mleku toliko časa, da narastejo do velikosti jajca. Kuhane kepe polagamo na krpo, da se ohladijo, v mleku kuhamo kepe iz preostalega snega. Ko so vse kepe kuha- ne, odstavimo mleko s štedil- nika. V skodeHci razmešamo rumenjake in preostah slad- kor. Dodamo vanilin sladkor in nastrgano limonino in po- marančno lupino. V skodelico prilijemo malo mleka, v kate- rem smo skuhali kepe. Potem zlijemo rumenjake in mleko nazaj v kožico k preostalemu mleko. Kožico pristavimo na štedilnik. Segrevamo in me- šamo z metlico za stepanje. Krema se naj zgosti, ne sme pa zavreti. Tik preden zavre, jo odstavimo s štedilnika. Snežne kepe zložimo v pira- mido na globok krožnik ali v stekleno skledo. Prelijemo z ohlajeno jajčno kremo in po- nudimo s piškoti za sladico. ZDRAVNIK SVETUJE Vlaknine v varovalni prehrani ZDRAVSTVENI DOM CELJE Prim. dr. JANEZ TASIČ, spec. int. kardiolog Enostavni sladkorji hitro dvigujejo sladkor v krvi, medtem ko ga kompleksni ogljikovi hidrati le počasi. Tem kompleksnim ogljiko- vim hidratom pravimo vlak- nine. Pomen vlaknin v pre- hrani postaja vse večji, saj so nova spoznanja potrdila, da zmanjšujejo nastanek števil- nih bolezni. Vlaknine se nahajajo v rastlinski hrani, v hrani ži- valskega porekla jih ni. Naj- demo jih v sadju, zelenjavi, stročnicah in številnih seme- nih. Vlaknine imajo številne pomembne prednosti, ki ohranjajo in krepijo zdravje. Delimo jih na topne in ne- topne vlaknine. Med najbolj znanimi topnimi vlakninami so pektin, agar, guar, med netopnimi pa hemiceluloza, lignin in celuloza. Netopne vlaknine se ne to- pijo v vodi, pospešujejo pa gibanje hrane v črevesju, pospešujejo prebavo in veže- jo velike količine vode. Ko- ristne so pri preprečevanju nastanka hemeroidov in ra- kastih bolezni v črevesju. Največ jih najdemo v celem žitnem zrnju, zelenjavi. Topne vlaknine pa se topi- jo v vodi, upočasnijo gibanje hrane skozi prebavila, ne pospešujejo prebave, znižu- jejo pa holesterol v krvi in krvni sladkor. Nahajajo se v sadju (pektin), stročnicah (leča, fižol), vehko jih je v ovsu, zlasti v kosmičih, ko- renju. V dnevnem obroku pre- hrane se priporoča od 20 do 40 gramov vlaknin. Današnja prehrana, ki je pripravljena iz predelanih in prečiščenih sestavin, vsebuje veliko manj vlaknin, kot pa jih priporoča- mo za zdravo življenje. Hra- na, bogata z vlakninami, nam je v veliko pomoč pri shujševalnih dietah, saj po- večuje občutek sitosti. Vse- buje tudi manj kalorij, maš- čob in holesterola. Vlaknasta hrana veže vodo in nam po- daljša občutek sitosti. Tudi jemo jo bolj počasi, saj jo moramo temeljito prežvečiti. To zadovolji željo po hrani, tako da postopoma tudi shujšamo. Hrana, ki jo dobro prežve- čimo, nam nudi veliko več koristnih snovi kot pa hra- na, ki jo pojemo površno in hitro. Organizem bolj izkori- sti dobro predelano hrano kot tisto, ki gre hitro skozi želodec in črevesje. Na ta način vnesemo v organizem več mineralov, vitaminov in zaščitnih snovi, ki jih je veli- ko v zelenjavi, semenih in sadju. Ko žehmo povečati količino vlaknin v vsakodnevni pre- hrani, pričnemo to tako, da prehrambene navade spremi- njamo postopoma. Če pove- čamo količino vlaknin prehi- tro, se pojavi napenjanje in vetrovi, kar je lahko kar ne- prijetno. Poleg tega je potreb- no popiti dovolj tekočine (do 2 litra dnevno), drugače se lahko pojavi opstipacija ali kot se temu reče po domače - zaprtje. Količina vlaknin v dnevnem obroku se dviguje le postopoma. Od povprečnih 10 do 15 gramov se dviguje količina za največ 5 gramov v 14 dneh. Vegetarijanci uživajo od 35 do 40 g vlaknin v dnevnem obroku. Te velike kohčine vlaknin je težko pospraviti s krožnika, saj je potrebno uži- vad pestijo hrano, sestavljeno iz žit, stročnic, sadja in zele- njave. Uživanje same solate bi preobremenilo prebavni si- stem in pojavile bi se motnje, saj bi v tem primeru zaužili premalo predvsem v maščo- bah topnih vitaminov. Zato se priporoča uživanje obrokov po navodilu, kot je to priporo- čeno v piramidi varovalne prehrane. Ne samo izbor hrane, po- membna je tudi njena pripra- va. Z obdelavo se pogosto zmanjša količina vlaknin v hrani. Zato sadja ne sočimo, raje ga uživajmo celega, uži- vaj m.o tudi cela zrna z ovojni- cami in lupinami. Uživati je potrebno tudi debelejše in tr- še dele zelenjave (debeli so- latni listi, koren zelja, steblo brokolija) le, da jih pred tem narežemo na drobno. Pri izbi- ri hrane v restavracijah si izbi- ramo obrok z dosti zelenjave in malo mesa, saj so beljako- vine tudi v stročnicah. Če imate zdravstvene teža- ve in ne veste, kako ravnati, pišite na Novi tednik, Prešer- nova 19, Celje, s pripisom Zdravnik svetuje. MOJA POKOJNINA Odgovori o upokojevanju Nov zakon o pokojnin- skem in invalidskem zavaro- vanju, ki velja od 1. januarja 2000, je prinesel v slovenski pokojninski sistem veliko sprememb. Čeprav se bodo določila zakona uveljavljala postopoma v naslednjih de- setih letih, marsikoga že se- daj zanima, kdaj se bo lahko upokojil. Na vaša vprašanja zato odgovarja Peter Šalej, vodja oddelka za pokojnin- sko in invalidsko zavarova- nje pri celjski enoti ZPIZ. Rojena sem 4. 1. 1929. Imeli smo malo kmetijo, zato sem kot najstarejša morala za za- služkom. Prvih sedem let sem delala pri privatnikih, ki me niso imeli prijavljene. Nasled- njih sedem let sem delala v državni službi, torej imam skupaj 14 let delovne dobe. Kmalu sem začela bolehati na kolkih in bila trikrat operira- na, tako da moram danes upo- rabljati bergle. Nimam nobe- nih dohodkov, zato sem v bre- me možu, ki ima minimalno pokojnino. Nimava otrok, sta- nujeva v stari dotrajani hiši, ki terja popravila. Upam, da sem upravičena do kakšne pokojnine. Vaša pokojninska doba žal ne zadostuje za pridobitev pra- vice do starostne ali invalidske pokojnine. Za slednjo je treba imeti najmanj tretjino delovnih let pokritih s pokojninsko do- bo po 20 letu starosti do zava- rovalnega primera (invalidno- sti), minimum za pridobitev pravice do starostne pokojnine pa je 15 let zavarovalne dobe. Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju pozna pravico do državne po- kojnine kot posebno obliko pravice do socialne varnosti za tiste prebivalce Slovenije, ki pri starosti več kot 65 let nimajo zagotovljenih sred- stev za preživljanje. Za prido- bitev te pravice je določenih več pogojev. Prvi pogoj je stalno prebi- vahšče v Republiki Sloveniji. To pomeni, da mora tisti, ki uveljavlja to pravico, v času vložitve zahtevka imeti stalno prebivališče v državi. Dokaz, da oseba izpolnjuje zahtevani pogoj, je uradno potrdilo o stalnem prebivališču. Drugi pogoj je dopolnitev starosti 65 let in prebivanje v Sloveniji med 15. in 65. letom najmanj 30 let. Izpolnjevanje tega pogoja se dokazuje z iz- piskom iz registra o prebiva- nju na območju Republike Slovenije. Tretji pogoj je, da oseba, ki uveljavlja pravico do državne pokojnine, nima pravice do kakšne pokojnine iz našega sistema socialne varnosti in tujega sistema pokojninskega zavarovanja, in da njeni lastni dohodki ne presegajo premo- ženjskega cenzusa, ki se zah- teva za pridobitev pravice do varstvenega dodatka. Državna pokojnina se bo glede na zahtevano starost uveljavljala postopoma. Na- čeloma lahko pravico do te pokojnine v prehodnem ob- dobju od leta 2000 do 2005 uveljavi oseba, ki je starejša od 65 let, če izpolnjuje pogoje za pridobitev denarne pomo- či kot edinega vira preživlja- nja po predpisih o socialnem stanju. V prehodnem obdobju je v letu 2001 pogoj za pridobitev pravice do državne pokojnine starost 70 let. Naslednja leta se bo starostni pogoj nižal, tako da bo leta 2006 znašal 65 let. Če ste od 15. do 65. leta starosti najmanj 30 let prebi- vali v Republiki Sloveniji in imate stalno prebivališče v Republiki Sloveniji še sedaj, ni ovir, da ne bi od 1.1.2001 dalje pridobili pravico do dr- žavne pokojnine. Trenutno znaša 25.130,28 tolarjev. Se- veda morate na Zavod za po- kojninsko in invalidsko zava- rovanje vložite pisni zahte- vek z že omenjenimi dokazi- li. BIO KOLEDAR SI. 1.-4.1^0»2001 22 GLASBA EKSPRESS 2000 - JANUAR - JUNIJ JANUAR 2000 Na podelitvi nagrad American Music Avvards so po dve nagradi dobili Shania Tvvain, Garth Brooks in Lauryn Hill. Z zbirko največjih hitov »Best of Paula Abdul« se je na glasbeno prizorišče vrnila že skoraj pozabljena Paula Abdul. AC/DC so pod taktirko producenta Georgea Vounga, starej- šega brata kitaristov Angusa in Makoma, posneli 17. studijski album »Stiff Upper Lip«, prvi po leta 1995 objavljenem »Ball- breaker«. Pri poznavalcih in glasbenih kritikih v sedemdesetih zelo čislan duo Steely Dan je po dvajsetletnem molku posnel in objavil album »Two Against Nature«. Kralj drum&bass godbe Clifford Priče alias Goldie je na dvojni album »INCredible™ Sound of Drum'n'Bass« ujel 24 vrhunskih stvaritev te vse popularnejše glasbene podzvrsti. Kultna britanska ^Iter-pop zasedba The Cure se je po daljšem dopustu zaprla v studio in posnela svoj trinajsti studijski izdelek »Bloodflowers«. Kitarist Marty Friedman je po več kot desetih letih zapustil kultno heavy-metal atrakcijo Megadeth. Njegovo mesto je začasno zasedel Al Pitrelli. Štajerski kvazi alternativci Sleazy Snails so okrepljeni s pevsko dvojico Karmen Zinrajh in Marvan Al-Ayoub objavili svojo drugo kompaktno ploščo »Mirovanje«. Mladi prekmurski bend Posodi Mi Jurja se je po skoraj štirih letih drgnjenja domačih in tujih odrskih desk le ojunačil in posnel material za LP prvenec »Priredbe in izvedbe«. FEBRUAR 2000 8. februarja so na sam Kulturni dan v ljubljanski Hali Tivoh razgrajali politično angažirani rap-metalci Rage Against The Machine. Pet let po izidu v več kot deset milijonov kopij prodanega albuma »Tragic Kingdom« je kalifornijska skupina No Doubt s single ploščo »Ex Girlfriend« najavila izid albuma »Return of Saturn«. Ljubitelje visoko kaloričnega rhythm&bluesa je z odlično ploščo spet razveselil Michael D'Angelo Archer. Prvič po letu 1974 je spet skupaj nastopila legendarna četverica Crosby, Stills, Nash & Young. Priletni gospodje so navdušili 17 tisočglavo množico v Detroitu. Izšla je zbirka besedil »Pass Through Pire: The Collected Lyrics«, ki jih je v svoji več kot štiri desetletja dolgi glasbeni karieri napisal Lou Reed. Legenda glasbene avantgarde šestdesetih in sedemdesetih Captain Beefheart je svoje najzvestejše podanike nagradil z dvojnim retrospektivnim albumom »The Dust Blows For- ward«. Skupina Blur je bila veliki zmagovalec podelitve nagrad BRAT. Luč sveta je ugledal dolgo pričakovani novi, tretji album »Standing On The Shoulder Of Giants« brit-pop prvakov Oasis. V dvorani Slovan-Kodeljevo v Ljubljani je nastopila ameriška zasedba Bloodhound Gang. Limp Bizkit so posneli naslovno temo drugega dela filmske uspešnice »Mission Impossible«. Peter Lovšin je na karibskem otoku St. Martin pod taktirko Igorja Šterka posnel videospot za skladbo »Noben drug«. Pod okriljem založbe Slovenija Records je izšel četrti studij- ski album »Ljubezen nikoli ne umre« mariborske pevke Andreje Makoter. Plavi orkestar je 19. februarja, s koncertom v velenjski Rdeči dvorani, zaključil razprodano turnejo po Sloveniji. MAREC 2000 Razšla se je ena izmed najpopularnejših evropskih fantov- skih zasedb 91L Na trgovinskih policah se je znašel nov izdelek »Machina/ the machines of god« vodilne ameriške alter-rock skupine devetdesetih Smashing Pumpkins. V Londonu so podeljevali najbolj prestižne angleške glasbe- ne nagrade BRIT Avvards. Škotski rockerji Travis, Robbie Williams in Macy Gray so prejeli po dve nagradi. Nemška prvaka osladnih štanc Modern Talking sta na trg lansirala nov album »Year Of The Dragon«. Vengaboys so ljubitelje nizkokalorične plesne glasbe spet prepričali z LP-jem »The Platinum Album« in uspešnico »Shala- la Lala«. Toni Braxton je posnela single »He Wasn't Man Enough« in z njim najavila izid tretjega albuma. 20. marca je v hali Tivoli v Ljubljani nastopila legendarna art- rock skupina Ves. Med 26. marcem in 2. aprilom se je v organizaciji velenjske- ga kluba Max in Kulturnega centra Ivan Napotnik dogajal 2. Max jazz festival. Pri založbi Pop records je izšel dolgo in težko pričakovani nov, četrti album »Sexy Boy« Magnifica. V samozaložbi je izšla zgoščenka »Ventilator« laški razbija- čev The Stroj. Izšel je novi album Jana Plestenjaka z naslovom »Amore Mio«. V sodelovanju med založbo Menart in Nika je pod pokrovi- teljstvom NSK recordings izšla velika plošča skupine Rotor z naslovom »Rotosphere«. Izšla je četrta kompaktna plošča »Pazi na korake« popular- ne idrijske skupine Kingston. APRJL2000 Fantovska zasedba 'N Sync je samo v ZDA v enem dnevu prodala več kot milijon kopij svojega novega, drugega albuma »No String Attached«, v naslednjih šestih dneh pa še 1,4 milijona izvodov, kar do sedaj ni uspelo še nikomur. Svojevr- sten rekord pa je na tej strani Atlantika postavil irski boy-band VVestlife, ki se je že petič zapored uvrstil na sam vrh britanske lestvice - tokrat s singlom »Fool Again«. Za posledicami raka na jetrih je star 57 let umrl legendarni britanski poet, pevec, avtor in pianist lan Dury. S koncertom v Minneapolisu je Tina Turner začela svojo zadnjo svetovno turnejo. Izšel je come-back album »Minor Earth Major Sky« ene izmed najuspešnejši pop zasedb druge polovice osemdesetih A-HA. Kultno britansko techno navezo The Prodigy je zapustil Leeroy. ZKP RTVS je objavila nov album »Poišči me« veteranke slovenske glasbene scene Majde Arh. Nika je založila odlično ploščo devetčlanske zasavske za- sedbe K.u.t. GAS. LP »Fashion«. Najbolj vroča domača ročk zasedba Siddharta je 22. aprila v knežjem mestu koncertirala skupaj z Laro Baruco in skupina- ma Shit Happens in Diode. Babewatch so v klubu Hound Dog predstavili svoj drugi album »Dilema«. ' MAJ2000~" Whitney Houston je na dvojnem albumu objavila izbor svojih največjih uspešnic. Izvrstni angleški acid house rockerji Primal Scream so naskočili lestvice s ploščo »Exterminator«. U. maja je v ljubljanski hali Tivoli nastopila legendarna ročk zasedba Jehtro Tuli, tri dni kasneje pa je na ta istem prizorišču godel Sting. 13. maja se je v Stockholmu zgodil že 45. izbor za pesem Evrovizije - Eurosong - zmagal je danski duo Olsen Brothers s skladbo »Fly On The Wings Of Love«. Izšel je dolgo pričakovani novi album »Silver & Gold« legendarnega kanadskega folk-rockerja Neila Vounga. Country spajsice Dixie Chičks so bile velike zmagovalke 35. podelitve nagrad Country Music Avvards. V vrhove svetovnih lestvic so se z LP-jem »This Time Around« vrnili bratje Hansori. 22. maja je izšel nov samostojni projekt »The End Of Innocence« Dona Henleyja, ustanovnega člana najbolje pro- dajane ameriške ročk skupine Eagles. 74 - letni blues kitarist in pevec B.B. King je skupaj z Ericom Claptonom posnel dvanajst blues klasik za LP »Ridin' With The King«. Izšel je med ljubitelji belega hip-hopa težko pričakovani album »The Marshall Mathers LP« 26-letnega Eminema. Na policah trgovin se znašel nov izdelek »Oops! ... I Did It Again« Britney Spears, izšel tudi peti album »Binaural« edine preživele velike seattleške grunge zasedbe Pearl Jam. Cesaria Evora je v Ljubljani ob podpori kar enajstčlanske spremljevalne zasedbe predstavila svoj izvrstni lanski album »Cafe Atlantico«. Založba Multimedija je na domači trg lansirala maxi- single »Lunanai« najpopularnejše slovenske ročk skupine Siddharta. Izšel je novi album »Ne ustavi me nihče« prve dame domače plesne glasbe Anje Rupel. Pri založbi Dallas je pod imenom BAST izšel prvi skupni projekt Alda Ivančiča in Vuka Krakoviča. JUNIJ 2000 z novo ploščo »Vertigo« je ljubitelje modernega ročka spet navdušila ameriška pevka in avtorica Billie Myers. Britanski trio Morcheeba je na ploščo »Fragments Of Free- dom« odtisnil izvrstno mešanico trip-hopa in bluesa. Po krajšem premoru se je z novim albumom »La vita E« na evropske lestvice spet vrnil 27-letni italijanski zvezdnik Nek. Tik pod vrh ameriške lestvice so z novim albumom »Mad Season« uvrstili Matchbox Twenty. 9. junija so na mestnem stadionu v Izoli razgrajali heavy- metalci Iron Maiden. Le nekaj dni po svojem 47-rojstnem dnevu je svoje privržen- ce z LP-jem »Devetdesete« spet prepričal Dorde Balaševič. Izšel je nov LP »Pop Trash« ene izmed najuspešnejših pop zasedb zadnjih dvajsetih let Duran Duran. Na podelitvi nagrad Dancestar Avvards je v Londonu spet blestel newyorški techno veteran Moby. Izšel je nov, drugi album »The Notorious K.I.M.« razvpite hip-hoperke Lil' Kim. Legenda hrvaške glasbene scene Oliver Dragojevič je konč- no le izdal težko pričakovani album »Dvi, tri riči«. Z novo single ploščo »Jaz hočem te« se je na domačo glasbeno sceno vrnil najpopularnejši slovenski dance duo Sound Attack. Založba Dallas je na domači trg lansirala nov studijski izdelek »Manuela« Dominika Kozariča. Nika records je založila drugi album »To je zdaj amore« slovenske igralke in pevke Tanje Ribič. S skupnim koncertom legendarnega saksofonista in dirigen- ta Anthonyja Braxtona in Godalnega orkestra RTV Slovenija se je začel 41. jazz festival. STANE ŠPEGEL VRTILJAK POLK IN VALČKOV___ CEUSKIH 5 plus 2000 Wm 20 VROČIH RC Št. 1.-4. januar 2001 FILM - TELEVIZIJA Himalaja Predstavljajte si svet brez te- ;izije in radia, svet brez re- am, svet jakov, svetišč v go- h, svet zime in višine - in et revščine. To je Himalaja, ugled je dober: približno pet ;oč metrov visoko ste. V vasi- [Dolpo ima glavno besedo idiciji zavezan, neuklonlji- , stari poglavar Tinte, ki je ■avkar v karavani izgubil lega od dveh sinov. Tinle ivdo za smrt vali na Karmo. i mastega mladeniča, ki se] izadnje uporniško odloči, ; 2 bo naslednjo karavano v 'line vodil kar sam, in to; -ed rokom, ki so ga predpi- ile vraževerne lame. Toda inle hoče dokazati dvoje: io je kriv za sinovo smrt in a je on sam še sposoben po- 'xivarstva. Zbere skupino :arcev in pokliče svojega dm- ega sina, duhovnika, nevaje- ega gora, da gredo skupaj na adnjo, Karmini konkurenč- o karavano; da gredo v boj s armo. Karma, poenostavlje- 0 povedano, pomeni usoda, 'ar je iz simboličnega vidika, lislim, naključje. Ker je tam sakemu drugemu osebku loškega spola ime Karma. ".ar poglejte odjavno špico. V glavnem, to ni več zgod- 'a, imenovana starec in mor- ?, ampak zgodba o starcu in 'ori, pa tudi zgodba o boju ned tradicijo in modernostjo. Ido bo zmagali Eric Valit, režiser, je preži- 'el mnogo časa v Nepalu in am snemal večinoma doku- nentarne filme. Tudi tega je Kisnel na licu mesta, z doma- čni kot igralci - to, da so laturščiki, se jim tudi pozna. \mpak to še ni moteče, sploh le. Kdo drug pa naj igra Ne- mka kot pravi Nepalec? To, la v filmu ni kakšnega Ric- karda Gerea, ne glede na nje- govo veroizpoved, je samo de- Hnitiven plus. Bolj je moteče '•ežiserjevo neutrudno flirtanje z evropskim pogledom na svet. Da argumentiram s pri- merom: ko Nepalci mrtvega poglavarjevega sina pospre- mijo na drugi svet z molitva- mi in ga razkosajo, da bi ga pojedli mrhovinarji, nam Vat- li pospremi prihod mrhovi- narjev z grozečo glasbo - kot da bi nam hotel reči, glejte, kaj groznega se bo sedaj zgo- dilo. Pa za njih to ni grozno. Je le naraven tek stvari. Valli bi nam moral sceno pokazati ta- ko, da bi razumeli, kaj si o njej mislijo domačini. In po- dobnih malenkosti je še več - saj so malenkosti, ampak so nenehne, dogajajo se v sliki in besedi, in zato tvorijo določe- no celoto, tvorijo določen vtis. Torej: manjka mi nepalska kulturna in verska senzibil- nost. Film je tako ali tako nekakšna turistična razgled- nica, ki sicer premore nekaj dimenzij, vendar jih kar ne- kaj tudi pozablja. In ker jih pozablja, potem tudi tista pre- več lahkotna obravnava bo- žanstev in vraževemosti racio- nalnemu Evropejcu izpade preveč naivna - morda celo včasih preveč smešna. (Ali ob- staja povezava med tem, če grude soli pokajo v ognju ali ne, in obnašanjem vremena, bi pravzaprav lahko bilo po- vsem lepo vprašanje za zago- vornike teorije kaosa). Po tem filmu ima tradicija sebi v zagovor le trmo - in nič drugega. Toda Valli tradiciji drugega niti ne dovoli, v želji, da bi bil svetovno univerza- len... Zgodba je, ja, univerzalna - zelo široka in zelo epska. Na začetku se malo vleče, vendar kasneje zlahka steče. Slike ne- katerih prizorov iz življenja prebivalcev Nepala so izredno pestre in verjetno še nevidene. In glasba, ki jo je spisal Bruno Coulais, je krasna. Vse to sku- paj da film, ki bo za tiste, ki o Himalaji nekaj že vedo, ki iščejo več podatkov, ali ki jih gola narava ali borba z njo ne zanima, razočaranje; za tiste, katerim bodo te dobre lastno- sti zadostovale, ali pa jim je tole prvi filmski korak v go- rovja, pa zna biti doživetje. Film je, kot verjetno čivkajo že vrabci na Himalaji, nomi- niran za oskarja za tuji film. PETER ZUPANC SKRITA ICAMERA I Tako kot navadni smrtniki so tudi številni medijsko zna- ni Slovenci svoje želje zaupa- li božičku ali dedku Mrazu ali pa kar obema, v skladu z novinarskim kodeksom, ki zahteva uravnoteženost. Av- tor kodeksa Uroš Lipušček je božička poprosil, da bi ge- neralni direktor Janez Čadež spregledal in mu dal prihod- nje leto na voljo toliko denar- ja za informativni program, kot na kakšni pravi televiziji. Dedku Mrazu pa je napisal pismo, v katerem ga prosi, da če mu božiček ne bo mo- gel uresničiti njegove goreče želje, naj posreduje preko svojih zvez, tako da bi name- sto Čadeža, ko mu prihodnje leto poteče mandat, na direk- torsko mesto postavili njega. Kot argument je Lipušček na- vedel tudi magistrski naziv, s katerim se zadnje čase vztrajno podpisuje pod od- daje, ki sodijo v njegov pro- gram. • Želja popularnega voditelja 24 ur in edinega Slovenca, ki je na Jonasovem kvizu prišel do konca in v dobrodelne na- mene osvojil vseh 10 milijo- nov tolarjev, Matjaža Tanka, ostaja slej ko prej enaka. Rad bi namreč živel tako dolgo, da bi 'končno razumel ženske. Morda mu bo do želenega spoznanja pomagala nova kolegica, ki naj bi na voditelj- skem stolčku ob Matjažu v kratkem zamenjala bodočo mamico Natašo Pire. • Najbolj znani Laščan na začasnem delu v Ljubljani, Marjan Lah urednik športnega programa na TVS Marjan Lah, ki se mu je uresničila želja in mu je kot »pomočvirjenemu« Šta- jercu vendarle prenehala ra- sti kožica med prsti, je imel to pot zvrhan kup drugih že- lja. Med drugim je tako bo- žička kot dedka Mraza milo prosil, naj pomagata, da bo nacionalna TV spet lahko prenašala dirke formule 1, svetovna nogometna pr- venstva in prenose tekem košarkarjev Olimpije. Dobra moža sta pismo odstopila di- rektorju POP TV Marjanu Jurencu in milo zajokala. • Tudi Ivu Milovanoviču se je uresničila želja, da so ga njegovi bivši someščani v Ce- lju, kamor pride občasno go- stovat kot honorarni roko- metni reporter, prenehali ob- kladati z vzdevkom »močvir- nik«. Zdaj si želi le še, da bi ga tudi v medijih nehali zbadati zaradi honorarnega repor- terstva in ga začeli bolj ceniti kot vodilnega moža RTVjeve- skega marketinga. Manica Janežič Ambrožič • Mladi in ambiciozni bivši voditeljici TV Dnevnika Mani- ca Janežič Ambrožič in Pe- tra Kerčmar sta v nogavici pustili pismo, v katerem sta zapisali, da razen uspešne ka- riere ne potrebujeta nič. Nju- na želja pa je, da bi dedek Mraz, ki je bolj kot božiček ideološko blizu uredniku dnevno informativnega pro- grama Juretu Pengovu, pri- nesel spoznanje, kako dobri voditeljici sta. Gremo v kino! Pravilni odgovor na vprašanje prejšnjega tedna: Robert De Niro je igral mafijskega šefa, ki mora k psihiatru, v filmu Analiza pa taka. Nagrajenca sta: Tomislav Šarlah, Pod gabri 31, Celje in Peter Petrovič, Miklošičeva 3, Celje. Prejela bosta vstopnico za ogled filma Celjskih kinematografov. Nagradno vprašanje: režiser filma Pljuni in jo stisni Guy Ritchie je mladoporočenec. Napišite ime neveste! Odgovore pošljite na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje, do ponedeljka, 8. januarja. Izžrebali bomo tri dobitni- ke vstopnice za ogled filma. S«. 1.-4. januar2001 28 ZA AVTOMOBILISTE Leto 2001: znova v znaku novosti Kaj bo prineslo avtomobilsko leto 2001? Revolucijo ali morda evolucijo? Se bodo v letu 2001 nada- ljevali sedanji združitveni procesi ali pa bo šla avtomo- bilska industrija v povsem drugo smer? Veliko vprašanj in malo odgovorov. Zato se je najbolj zanesljivo zateči v naročje avtomobilskih no- vosti, ki nam jih avtomobil- ske hiše pripravljajo za leto 2001. Poglejmo kaj bo nove- ga pri nas in na tujem. Nemške avtomobilske tovar- ne so tudi na slovenskem trgu zelo uspešne in m razloga, da tako ne bi bilo tudi v prihodnje. Pri miinchenskem BMW bodo na trge poslali novega compac- ta. Vse do rojstva malega beem- veja z oznako 2 bo to najmanjši avtomobil tovarne, ki je očitno prebrodila krizo po tistem, ko je prodala britanski Rover (za njegov razvoj je porabila neka- ko šest milijard nemških mark). Compact bo veliko bolj moderno zasnovan kot je bil dosedanji, bo pa hkrati deležen nove generacije štirivaljnih 16- ventilskih motorjev, ki jih bodo Nemci sicer večinoma izdelo- vali v Veliki Britaniji. Hkrati bodo prenovili oziroma pred- stavili povsem novo izvedenko serije 7. Kot se ve, je to največji avtomobil, ki je bil zadnja leta nekako v ozadju in na trgu ni mogel enakopravno konkurira- ti recimo mercedesu S, ki je nov od lani oziroma predlani, pa tudi ne dovolj uspešnemu audi- ju A8. Na bližnjem detroitskem avtomobilskem salonu pa bodo predstavili tudi X5 z novim osemvaljnim motorjem, ki bo zmogel 348 KM. Ker je BMW po tistem, ko je prodal Roverja, obdržal lastništvo nad tovarno oziroma znamko Mini, je treba dodati še novico o tem, da se bo novi mini na trgu pojavil čez nekako pol leta. V začetku v izvedenki cooper, kasneje pa tudi z nekaj skromnejšimi mo- torji in morda bolj primerno ceno za slovenski trg. Pod Karavankami in še mar- sikje drugje nekateri že ne- strpno čakajo, kaj bo pokazal Audi. Ta bo najprej ponudil povsem prenovljeni audi A4. Avtomobil srednjega razreda se bo v marsičem zgledoval po večjem audiju A6. Pri nas bo avto na voljo konec januarja ali v začetku februarja, za za- četek zgolj limuzinska izve- denka. Karavansko z oznako avant napovedujejo za novem- ber, morda šele za leto 2002. Kaže omeniti še nekaj drugih, manjših sprememb. Tako bo kmalu audi A2 dobil 1,2-litr- ski turbodizel z 61 KM, med- tem ko naj bi se največji audi A8 dokazoval s šestlitrskim W12 motorjem s 420 KM!. Mercedes Benz, sestavni del nekoliko problematičnega koncema DaimlerChrysler, bo tudi imel kaj pokazati. Tako se bo dičil s sportcoupejem, ku- pejevsko izvedenko mercedesa C. Za povrh bo prihodnje leto prišla na vrsto tudi kombijev- ska razhčica tega avtomobila z oznako T. Pri obeh bo ponudba motorjev zelo pestra, prav tako serijska oprema, jasno pa je, da se bo avto nekako »prilegal« predvsem onim z nekaj debe- lejšo denarnico. Hkrati bodo prenovili tudi malega A, pri katerem pripravljajo še podalj- šano izvedenko, vendar še ni povsem jasno, ah jo bomo na trgih videli v letu 2001. Vseka- kor bo posebne pozornosti vre- den novi SL, avtomobil, ki je bil v začetku devetdesetih eden najbolj želj enih, skoraj kult- nih. Drugih, manjših novosti bo še precej, saj bo denimo SLK po novem na voljo tudi v zmogljivi izvedenki z oznako 32 AMG. Ford je pri nas večinoma nemški in manj angleški. Veli- ka novost bo seveda povsem novi mondeo, ki naj bi bil slovenskim kupcem na voljo januarja ali februarja. Novi mondeo se bo seveda poskušal z novo-renault laguno, pa pre- novljenim VW passatom, kar pomeni, da mu ne bo pretira- no lahko. Cene še niso znane, se pa slovenski uvoznik men- da trudi, da bi bile konkurenč- ne. Bomo videli! Običajnemu mondeu bo kmalu sledila še dirkaška izvedenka z oznako ST 220, medtem ko naj bi focus kmalu dobil še močnejši varianti z oznako RS in ST. Pri Oplu, ki mu tudi letos ni šlo vse po načrtih in sreči, veliko pričakujejo od nove corse. Ta je že začela počasi kapljati na slovenski trg, ven- dar zgolj v trivratni izvedenki, v prvih mesecih leta 2001 pa lahko pričakujemo še izve- denko s petimi vrati. Astra coupe turbo bo na voljo prav tako v prihodnjih mesecih, bo pa to najmočnejša različica novega coupeja. Francoske avtomobilske to- varne seveda ne morejo držati križem rok. Tako bo Citroen aprila k nam pripeljal C5, na- domestilo za sedanjo xantio. Za začetek bo to zgolj limuzi- na, karavansko različica pride na vrsto maja ah junija. Jeseni naj bi se rodil prenovljeni enoprostorski evasion. Po- membna novost iz Citroenove hiše bo prenovljeni saxo, ki bo nosil oznako C3. Predstavi- li naj bi ga konec leta, več pa o tem avtomobilu ta hip ni zna- nega. Omeniti kaže tudi to, da bodo picasso, berlingo in xsa- ra sredi leta dobili še novi turbodizelski motor HDI s 110 KM. Peugeot se bo skušal pri- ljubiti s svojim 206 CC, se pravi kupejevsko in kabriolet- sko varianto uspešnega vozila. Slovenskim kupcem naj bi bil na voljo marca ali morda apri- la, o cenah je še prezgodaj govoriti, vendar menijo, da naj bi se ponudba začela pri nekako 3,2 milijona tolarjev. Tovarna pripravlja tudi nado- mestilo za sedanji peugeot 306, ki naj bi nosil oznako 307. Rečeno je bilo, da bo avto naprodaj že sredi leta, vendar je to vsaj ta hip malo verjetno. Pri Renaultu, ki ga v teh krajih še posebej skrbno spremlja- mo in tudi tržno dobro »razu- memo«, bo kmalu stekla pro- daja nekoliko prenovljenega tvvinga z novim 1,2-litrskim motorjem s po štirimi ventili na valj. Morda bo za slovenske kupce zanimiv tudi clio z ime- nom thalia. Gre za limuzinsko različico, ki nastaja v Turčiji. Velika Renaultova novost je seveda nova laguna s štirimi ali petimi vrati in sedmimi motorji. Avto je povsem nov, tudi večji, varnejši in temelji- teje narejen. Laguna je vseka- kor zelo pomemben avtomo- bil za Renault. Pred jesenjo naj bi ponudili rahlo prenov- ljenega clia, nekaj kasneje pa še kangoo v varianti 4x4. Po- membna novost bo tudi 1,5- litrski turbodizelski motor z oznako dTi. Avantime, pol kupe pol enoprostorski espa- ce, naj bi se pojavil konec prihodnjega poletja. Vel satis, prav tako avtomobil, ki naj bi dokazoval Renaultov smisel za nekoliko drugačne avtomo- bile (in avtomobilske niše), bo menda nared konec leta - če se ne bo znova kaj zapletlo. Hkrati pa bodo pri Renaultu v letu 2001 predstavili še nove- ga traffica. Na trgih ga priča- kujejo jeseni, vsekakor pa je to gospodarsko vozilo dovolj popularno tudi pri nas. Italijanski Fiat tudi ne bo stal ob strani. Tako bo že ko- nec januarja na voljo prenov- ljeni seicento, ta hip še vedno najmanjši avtomobil te ape- ninske tovarne. Tudi pri nas jih je nekaj, ki dokaj nestrpno čakajo doblo, konkurenta re- cimo citroenu berlingo, pa re- naultu kangooju ipd. Fiat ne- koliko zamuja s predstavitvijo prenovljenega dvojčka bravo/ brava, ki naj bi ju vendarle videli jeseni. Pri nemških tovarnah seve- da ne bi smeh pozabiti na Volksvvagen. Ta se bo v letu 2001 dokazoval predvsem z vrsto novih motorjev, ki jih bo namenjal svojim avtomobi- lom, proti koncu leta pa naj bi luč dneva ugledal prenovljeni polo. Med novimi motorji je treba vsekakor omeniti 1,6- litrski agregat FSI s 105 KM, ki ga bodo namenjali predvsem golfu, kasneje pa tudi drugim avtomobilom. Pomembna no- vost bo tudi 2,3-litrski bencin- ski motor s 170 KM, marsiko- mu pa bo zaigralo srce ob novem osemvaljniku z gibno prostornino 3,7-litra in s 280 KM, ki bo najprej namenjen passatu. Zanimiva bo tudi sprememba prti dizelskih agregatih, kjer bodo ponudili novi r,9-litrski TDI motor z močjo kar 150 KM. Skratka, po tej strani ne bo dolgčas. Kaj pa južnokorejska in ja- ponska avtomobilska ponud- ba? Novosti bo kar nekaj, za vse pa tako ali tako ne povedo. Na pomlad se bo problematič- ni Daewoo pokazal z novim enoprostorskim avtomobi- lom tacumo, ki ga tako ali tako že dolgo napovedujemo. Pri Hyundaiju bodo ponosni na novi dizelski motor z gibno prostornino 2,0-litra in s 112 KM, medtem ko naj bi trivalj- ni 1,5-litrski dizelski motor namenjali predvsem accentu. Ob tem naj bi sredi leta začeli izdelovati terenca z imenom terracam, ki bo na voljo z dvema različnima motorje- ma. Kot kaže se pripravljajo na predstavitev novega kupe- ja, ki naj bi se na trgih pojavil bolj proti koncu leta. Japonska Honda bo pri i predstavila novega civica, začetek najprej v petvra varianti, ki pa ji bodo sld še druge izvedenke.. Avto i bi bil slovenskim kupcem voljo v začetku aprila. Mazdi bodo prenovili mo 323, pri čemer bo nov t motor, saj bodo sedanji 1,5-litrskega zamenjali z \ vim 1,6-litrskim. Prihaja t mazda tribute, menda že bruarja pa naj bi na trge j stavili rahlo prenovljeni 1 dos 9. Nissan prihaja z al^ ro tino, kompaktnim enofj storskim avtomobilom, j mera pa bo dobila še klasiij limuzinsko varianto. V dr| polovici leta je mogoče pr« kovati terenca X-trail, ki' bodo ponujali v kombina( z bencinskim in dizelslfl motorjem. Suzukijev ignia mali avtomobil, s katerimi tovarna zapolnila vrzel m balenom in ostarelim sw tom. Pripravljajo tudi koi paktnega enoprostorca, ki seveda še povečal gnečo v te razredu. Toyota, največja ] ponska avtomobilska tovi na, bo marca predstavila pi novljeno corollo. Zelo usf šen terenec RAV4, ki je ' lani nov, bo dobil ob 2,0- 1,8-litrski bencinski moti kasneje pa še turbodizi Spomladi bo prenovlje Omeniti je treba, da boi yarisa po novem izdelovali Evropi, kar bi lahko pomei lo spremembo pri ceni, saj sedaj japonski avtomobili' ko v EU kot pri nas obrein njeni s carino. In za konec še beseda o Šk di. V prvih mesecih leta 201 pride karavanska izvedeni fabie combi, še pred konce leta pa naj bi videli tudi njei hmuzuisko razhčico. Mercedes-Benz SLK 32 AMG Škoda fabia combi Fiat doblo BMW X5 HP Daeivoo tacama Št.1.-4.ianuar2001 ZA AVTOMOBILISTE 29 Marca 2001 mercedes CT Nemški Mercedes Benz je v zadnjih letih na evilnih področjih naredil velik korak na- ej, predvsem pa si želi imeti mlajše kupce, »t jih ima sedaj. Tudi to je eden od razlogov i pospešeno predstavljanje številnih novih lomobilov in reči je treba, da bo leto 2001 za varno v tem pogledu kar naporno. Med novostmi, ki bodo po svoje zanimive tudi i slovenski trg, vsekakor spada karavanska vedenka mercedesa C. V tovarni ta avtomobil mačujejo s črko T. Navzven se bo CT od nuzinske variante razlikoval predvsem po ka- ravanskem zadkQ, v katerem bo prostora za najmanj 470 in največ 1348 litrov prtljage.. V tovarni pravijo, da bo avto serijsko dobro oprem- ljen (ABS, pa'ESP, dve čelni, dve stranski zračni varnostni blazini, pa tako imenovani okenski vreči), na voljo pa bo s tremi paketi opreme (classic, elegance in avantgarde). Motorjev bo za začetek sedem, in sicer štirje bencinski in trije dizli, pri čemer bo najskromnejši ponujal 116, najzmogljivejši pa 218 KM. Kot napovedujejo sedaj, naj bi bil novi CT na voljo marca prihodnje leto. Na sliki: mercedes CT. Nemški BMW dobro posluje Nemški BMW v zadnjih mesecih zelo dobro posluje, kar dokazujejo tudi podatki. Tako je tovarna v enajstih mesecih prodala 753 tisoč avtomobilov, kar je bilo za enajst odstotkov več kot v enakem predlanskem obdobju in tudi bolje kot v vsem letu 1999. Zlasti ugoden je bil november, ko je bil posel večji za 15,6 odstotka. Za BMW je seveda ob vseh drugih zelo pomemben tudi ameriški trg in tam jim gre dobro od rok. Tako so prodajo v letu 2000 povečali za 33 odstotkov, pri čemer je vsaj omembe vredno, da je šlo trem velikim ameriškim tovarnam dokaj slabo. Seveda pa je daleč najpomembnejši domači trg in tudi tam je BMW zgolj v novembra prodal dobrih 20 tisoč avtomobilov oziroma za 12 odstotkov več. Najbolje gre v promet serija 3 v različnih karoserijskih izvedenkah, drži pa, da si tovarna veliko obeta od malega BMW, ki bo na trge pripeljal leta 2003 ali 2004. Na sliki: BMW serije 3. GM: drastični ukrepi za boljše zdravje Težavam, ki jih imajo že lekaj let japonske, pred- vsem pa južnokorejske av- omobilske hiše, se sedaj pri- Iružujejo še ameriške. Če- jrav je ta hip težko reči, da rse skupaj napoveduje splo- ino krizo avtomobilske in- lustrije zaradi prezasičeno- fti razvitih in nezadostne cupne moči nerazvitih tr- jov, je očitno, da prihajajo iasi recesije. Tako je veliki Seneral Motors, največja avtomobilska korporacija na svetu, napovedala dra- stično zmanjšanje števila zaposlenih v svojih evrop- skih tovarnah, se pravi Oplu in Vauxhallu. GM Europe ima namreč že nekaj let težave, kajti tržni de- leži so vse manjši. Tako naj bi v Evropi izdelavo avtomobilov zmanjšali za skoraj 400 tisoč vozil. Najbolj bo očitno priza- deta Velika Britanija. Tako bo- do v Lutnu, kjer ima svojo tovarno Vauxhall in kjer izde- lujejo pretežno vectro, obrat zaprli. Koliko ljudi bo izgubilo delo, še ni znano, ve pa se, da naj bi v Lutnu v prihodnje izdelovali le še gospodarsko vozilo vivaro in terensko fron- tero. Pri GM Europe menijo, da se bo število zaposlenih pri Vauxhallu v prihodnjih letih zmanjšalo za 5000, medtem ko naj bi bilo v Oplu ob delo skoraj 1700 zaposlenih. Toda GM ne bo radikalno ukrepal zgolj v Evropi, pač pa tudi doma, se pravi v ZDA. Tako bo postopoma ukinil blagovno znamko Oldsmobi- le, ki je bila ustanovljena leta 1897. Še leta 1985 je tovarna naredilo nekako milijon vozil v letu dni, vendar je šlo v zadnjih letih vse slabše in GM tudi z naložbo 4 do 5 milijard dolarjev okoliščin ni mogel spremeniti. Motorji z Otoica čeprav se je nemški BMW umaknil z britanskega Otoka tisti hip, ko je prodal Rover, drži, da je ohranil tovarno v Hams Hallu. Tam bodo Bavarci po novem izdelovah motorje, in sicer novo serijo štirivaljnikov z gibno prostornino 1,8 in 2,0 litra. Kot pravijo, bodo novi motorji nared v začetku prihod- njega leta, namenjali pa jih bodo predvsem seriji 3, novemu compactu, pa tudi prihodnji seriji 2. Seatov maricetinšici prijem Pri nakupu novega avtomobila postaja vse pomembnejše udi vprašanje, kako vozilo ohranja svojo vrednost. Zlasti v Evropi japonski in južnokorejski avtomobili hitreje izgub- ljajo svojo vrednost kot evropski, da o ameriških niti ne govorimo. S tem se veliko ukvarjajo tudi avtomobilske tovarne. Zanimiva novica prihaja iz Nemčije. Španski Seat, sicer član koncema Volksvvagen, zagotavlja vrednost avtomobila po dolo- čenem času. Tako naj bi bil seat toledo po treh letih vreden še 55 (odstotkov prodajne cene, vendar bo moral lastnik paziti, da v tem času ne bo prevozil več kot 60 tisoč kilometrov, ne bo imel nesreče in da se bo vozil po normalnih cestah. MODA Modne resnice in laži Kaj je res, kaj ne drži? - Ob pregledovanju garderobe se velja spomniti na nekaj modnih resnic Pripravila: VLASTA CAH-ŽEROVNIK II! začetku novega leta si red pospravljanjem gar- lerobnih omar, iskanju Irugačnega stila oblačenja n izbiranju novih oblačil lastavimo modno ogleda- o: kaj je sploh res in kaj li? Vsak nov začetek je običaj- 10 povezan tudi z novimi, lajboljšimi sklepi. Zaključek ;tarega in vstop v novo leto je :e ena takšnih prelomnic, ki )otegne na piano vrsto za-' djučkov, vprašanj..., tudi pri: istvarjanju naše vizualne po- iobe. Živimo pač v svetu 3leščavih izložb, obetajočih Tiedijskih oglasov in zapove- danih, z vrtoglavo naglico spreminjajočih se trendov, Dod vse večjimi pritiski po- rabništva. Si torej sploh smemo očita- ti, če nas sem ter tja rahlo zanese, če ga pri nakupu pih- nemo mimo? Seveda ne, je pa morda prav za preprečevanje tovrstnih vsakdanjih spodrs- Ijajčkov zabavno in celo mo- dro sestaviti si lestvico mod- nih laži in resnic. Laž - vedno kupujete naravne materiale Tekstilna tehnologija nas danes razveseljuje z novimi sintetičnimi tkaninami, ki pripomorejo k večji funkcio- nalnosti in lažjemu vzdrže- vanju naše garderobe. Prav imajo tisti, ki zagotavljajo, da ima laneno krilo poseben čar - vendar le takrat, ko Prefinjena eleganca v črnem. Thdi. če material ni pregrešno drag... Umetno v vlogi naravnega... hkrati z njim prenašamo s seboj po svetu še likalnik na baterije. Sintetične tkanine nove generacije na otip tež- ko ločimo od njihovih na- ravnih predhodnic, večurno sestankovanje kot tudi divja telovadba pa jim (in naši ko- ži) tudi ne pride do živega. Resnica - oblecite se v eno barvo in videti boste vitkejši Pravilno kombiniranje linij in barv lahko čudežno prikri- je šibke točke na naši posta- vi. Ne pozabite, opazovalče- vo oko najprej opazi hori- zontalne linije telesa. Torej, če ste lastnica nekoliko širše- ga pasu ali bokov, nikar ne oblecite puloverja, ki se kon- čuje prav na teh delih in je za nameček še v kontrastni bar- vi s krilom. Laž - ne kupujte »na horuk« Seveda velja povsem prak- tično razmisliti o tem, kaj va- ša garderoba v resnici potre- buje in česa ne, vendar pa lahko da pregrešna impulziv- nost sem ter tja vašemu vide- zu poseben čar spontanosti. Resnica - črna kot garancija visoke cene Se vam je že zgodilo, da ste kupili črn kostim, izdelan iz navadnega materiala in za te- mu primerno ceno, kolegica pa vas je »obtožila«, da ste zanj porabili celo mesečno plačo? Črna barva prikrije vse - od preobilne silhuete, slabe- ga kroja in poceni tkanine. Zakaj? Ker je ne glede na tren- de najbolj prefinjena in sofi- sticirana. Laž - za tole sem prestara Pravilo, ki trdi, da se mo- ramo oblačili svojim letom Za tole sem prestara - prosoj- nost, veliki barviti vzorci? Kdo pravi, da so rezervirani le za rosno mlade? j primerno, seveda drži. Ven- dar pa naj »primernega« ne določajo vsi drugi kar pov- prek, pač pa ga dajte sami. Glede na svoje počutje, po- stavo, okus, želje in potre- be. Barvni total-look, čeprav v svetlih niansah. postavo optično podaljša. NAMIG ZA NAKUP ^ Razprodaje so se začele Januar nekateri potrošni- ki težko pričakujejo. To je namreč mesec tradicional- nih sezonskih znižanj cen zimske konfekcije v vseh večjih in manjših prodajal- nah povsod po Sloveniji, ki se bodo zvečine pričele pri- hodnji teden. mmmtmmmmm Nekatere trgovine pa so z razprodajami pričele že takoj po novem letu in tja se je kajpak vredno odpraviti vsaj na ogled, če res že ne boste našli tudi kaj zase. Ena takih, vrednih ogleda (saj to še nič ne stane, kajne), je gotovo Isabelle boutique na začet- ku Ljubljanske ceste (nas- proti Agencije za plačilni pro- met). Prodajalna ponuja omeje- no število posameznih arti- klov ženske konfekcije priz- nane francoske mode, ki pri nas sodi v višji srednji cenov- ni razred. V Sloveniji imajo prodajalne le v Ljubljani, Ce- lju in od nedavnega tudi v novem centru Europark v Mariboru. Njihovo kolekcijo sta naj- bolj zaznamovala dva pariška modna kreatorja, to sta Reni Derhy in Gerard Darel. Reni Derhy collection je bolj mla- dostna, razigrana, veliko je etno vzorcev - torej za vse, ki so radi športno-elegantno ob- lečeni. Kolekcijo sestavljajo predvsem številne pletenine (krila, puloverji, tvveen-seti, jope), razni brezrokavniki (z etno vzorci) in zimske bunde - jakne. Na drugi strani pa je kolek- cija Pabla de Gerarda Darela namenjena predvsem uspe- šnim poslovnim ženskam, saj so oblačila klasična - kostimi ah posamezni suknjiči, krila, hlače, plašči... Nekaj kosov oblačil je tudi iz kolekcije Be- stini Pariš, za tiste pa, ki prise- gate na znane blagovne znamke - imajo tudi bunde znamke Nina Ricci iz Pariza. Cene za marsikoga res niso ravno nizke, vendar nudijo 50-odštotno znižanje vseh iz- delkov. Omenimo pa naj še, da so se povsod po Sloveniji v trgo- vinah z obutvijo že pričele popolne razprodaje zimske obutve. Upamo, da vam je od novo- letnih nakupov še ostalo kaj denarja, zdaj se bo bolj izpla- čalo seči v žep. MOJCA MAROT Nagrajenka meseca de- cembra je Tina Sirk Ulcej iz Udarniške 5 v Štorah, ki je pravilno odgovorila, da je koktejl obleka do kolen se- gajoča obleka, v stilu »male črne« obleke. Za nagrado si bo lahko izbrala hlače v Sca- li Zarja Petrovče. Nagradno vprašanje januarja: KATERA VOLNENA OBLAČILA SO NAJBOU LUKSUZNA? a) Iz kašmirja - dlake kašmirskih koz; b) Iz mešanice ovčje volne in bombaža. 32 KRONIKA S CEUSKEGA Evropo greje županov radiator Župan na fronti in z Oldtimerji - Odmevni izum rogaškega župana - V Nemčijo po prvo nagrado - Za prve plače harmonika Trije župani, tri različne življenjske zgodbe iz lepih krajev, ki jih druži zanima- nje za turistično dejavnost. Kako so preživeli najdaljšo noč v letu župani Dobrne, Rogatca in Vitanja in kakšne so njihove življenjske poti? Župan Dobrne Martin Brecl je bil letos že drugo leto zapo- red na silvestrovanju na pro- stem v domačem kraju, kjer uradno pozdravi zbrane obča- ne in prijatelje Dobrne. Sicer pa izhaja z velike krtietije na Brdcah, ki je med večjimi v tej občini. Županova starša Justi- na in Stanko sta se ji zato povsem posvetila (oče pridela v domačem vinogradu, s kate- rim ima posebno veselje, še vedno po približno 1500 li- trov vina). Imata pet otrok, od katerih se je najstarejši sin Branko doma posvetil inten- zivni mlečni proizvodnji, Ivo je podjetnik na Vranskem, Martin je zdaj župan, Ema je od otroških let invalidka, najmlajši sin Marko pa je doktor kemijskih znanosti, zaposlen v tovarni Lek. Na otroštvo imajo zelo lepe spo- mine, čeprav so odhajah, pre- den so odšli k pouku, s starše- ma najprej na delo v hlev. Župan Martin Brecl se je po končani osnovni šoli vozil dnevno v srednjo tehniško šo- lo v Celje, do avtobusa pa je imel po bhžnjici dobre pol ure hoda. Potem je nadaljeval študij na višji gradbeni šoli. Njegova prva zaposlitev je bi- la v komunalnem podjetju v Velenju, kjer je delal eno de- sedetje na področju projekti- ranja komunalnih objektov in naprav. To je bilo v osemdese- tih letih, ko je bil v Velenju na tem področju največji raz- mah. Sledilo je triletno ob- dobje dela na področju nadzo- ra nad izvajanjem takšnih in- vesticij ter še tri leta v sektorju za investicijski inženiring pri izvedbi projektov. Komunalo je zapustil maja 1999, ko je postal poklicni župan. Župan Dobrne je od leta 1998, vse od ustanovitve mla- de občine. Pred tem je bil dve leti predsednik KS Dobrna ter si skupaj s sodelavci prizade- val za samostojno občino, ki je bila pred tem v okviru celj- ske ter nato vojniške. Z družino živi v Zavrhu pri Dobrni, kamor so se preselili pred nekaj leti v lastni dom. Soproga Slava je ekonomist- ka ter dela v Kovinotehni-Mer- kurju v Celju, sin Gregor, nav- dušeni udeleženec Kovinoteh- ninih planinskih taborov, pa obiskuje 2. letnik Gimnazije Celje-Center. Breclova družina nasploh zelo rada obiskuje hribe, zato so bili letos na Krnu, kjer so prehodili velik del poti soške fronte. Pozimi so radi na smu- čiščih Rogle in Kop. Sicer pa igra župan v krogu prijateljev, ki se za šalo imenujejo Oldti- merji, košarko. Z nekaterimi prijatelji so si namreč v prete- klih letih medsebojno poma- gali pri gradnji hiš, odkar so zgrajene, pa sprostijo odveč- no energijo na tak način. Ocezd šport, otroci za glasbo župan Rogatca Martin Mi- količ je silvestroval letos do- ma, v družinskem krogu. V prejšnjih letih je bil na rogaš- kem silvestrovanju na pro- stem, za katerega se turistično društvo letos ni odločilo. Župan Mikolič izhaja iz Do- bovca pri Rogatcu. Tam se je mama Roza povsem posvetila družini, domu in kmetiji, oče Janez pa je bil najprej dolgo delavec v kamnolomih na ob- močju kamnoseškega Loga (tam je bilo takrat blizu tride- set kamnolomov). Nato se je zaposlil kot delavec v slatin- skem gradbenem podjetju. Imela sta štiri otroke; najsta- rejši Milko je strugar v pre- vozništvu Donat, Martin je ro- gaški župan, Zvonko strojni ključavničar v rogaškem Me- komu, najmlajša Helena ku- harica v hotelu Donat. Živeli so v skromnih razmerah. Do šole v Dobovcu so mora- li vsak dan pešačiti eno uro, potem še nazaj. Župan Miko- lič je potem odšel v celjski dijaški dom, od koder je obi- skoval srednjo tehniško šolo. V zadnjem letniku je bil zara- di odUčnega uspeha mature* oproščen. Iz Celja se je prese- lil v študentski dom v Maribo- ru, kjer je diplomiral na stroj- ni fakulteti. Bil je Gorenjev štipendist, zato je opravil pri- pravništvo v Velenju ter se za- poslil v Rogatcu, v Gorenje- vem Mekomu (bivši Emkor). V tej tovarni je začel Martin Mikolič kmalu voditi razvojni oddelek. V času njegove zapo- slitve, ki je trajala eno desetlet- je, je zelo odmeval nov Gore- njev izdelek, njegov izum. Gre za znani žični radiator, name- njen predvsem za ogrevanje kopalnic ter drugih stanovanj- skih in poslovnih prostorov. Ta radiator je patentno zaščiten v številnih evropskih državah, na podlagi tega izuma pa izde- luje Gorenje danes različne vr- ste radiatorjev. Mikolič je imel med vodenjem razvojnega od- delka prav tako na skrbi prenos tehnologije izdelave Danfosso- vih termostatov v Gorenjev Bi- term v Bistrici ob Sotli. Leta 1995, ko je nastala no- va občina Rogatec, je bil izvo- ljen za prvega župana ter začel kmalu s poklicnim opravlja- njem funkcije. Na čelu občine je drugi mandat. Njegova so- proga Marika je že dolgo zob- na asistentka v zdravstvenem domu Rogaška Slatina, druži- na s tremi otroki pa živi v enem od rogaških blokov. Najstarejši Primož obiskuje 8. razred devetletke, Tomaž 3. razred, Petra pa bo od jese- ni v 1. razredu. Vsi trije so glasbeno nadarjeni, pri čemer je zanimivo, da je dosegel Pri- mož na slovenskem tekmova- nju harmonikarjev leta 1999 zlato priznanje ter leta 2000 prvo mesto na mednarodnem tekmovanju v Dresdnu v Nem- čiji. Tomaž se uči igranja kita- re, Petra je začela lani s pri- pravnico za violino. Župan Mikolič se vehko bolj kot za glasbo navdušuje za šport, predvsem nogomet. V krogu prijateljev iz veteranskih vrst odigrajo vsak teden kakšno tekmo, od leta 2000 pa je tudi član veteranske ekipe, ki jo je ustanovil domači nogometni klub Mons CIaudius ter tekmu- je na regijski ravni. Župan igra med tednom za rekreacijo tudi odbojko, ob nedeljah v rodnem Dobovcu še košarko. Županova družina ima pod Donačko goro vinograd s. tisoč trsi in čebelnjak z dvajsetimi panji, kjer priskočijo na pomoč prijatelji. Sicer pa cenijo Miko- ličevi v zimskem času smučanje na Rogli ter poleti dopust ob Jadranu, v Novigradu. Pod jetniic, pevec, športniic župan Vitanja Slavko Krajnc preživlja zadnja leta najdaljšo noč v letu na silve- strovanju na prostem v doma- čem kraju, kjer uradno poz- dravi zbrane občane. Izhaja iz delavske družine, iz zaselka Hudinja pri Vitanju, kjer sta odraščala z mlajšo sestro Danico, ki živi prav tako v Vitanju. Njun pokojni oče Alojz je delal nazadnje v tovarni kovinskih izdelkov v Vitanju, pred tem pa veliko v žagah med Vitanjem in Črno na Koroškem. V županovih otroških letih se je živelo skromno, njegova mama Juli- jana je zato veliko delala na okoliških kmetijah. Slavko Krajnc je odšel po končani vitanjski osnovni šoli v uk k celjskemu mizarju Jožetu Planinšcu ter obiskoval po- klicno lesarsko šolo v Sevnici, takrat edino v tem delu Sloveni- je. Po nekaj mesecih prve zapo- slitve v LIP Vitanje je bil dobri dve leti pri mizarju Jožetu Kra- Ijiču v Arclinu, od leta 1972 pa je zasebnik. Začel je k( nik, od tega prvo leto v za[)ui ni kmečki domačiji vitaiv okolice, kjer je delal sam. K lu je imel prvega vajenca te preselil v središče Vitanja, zj pa je tudi z gradnjo obrtne lavnice v bližnji Paki. Prva leta, ko je bilo pri še veliko zasebnih graditel so izdelovali predvsem sta no pohištvo in notranjo of mo. V nove prostore, kjer še danes, so se vselili dvema desetletjema. Takrat se začeli kot kooperanti w kih podjetij posvečati serij proizvodnji. Leta 1991 je ; stala Krajnčeva obrtna de niča družinsko podjetje M (z desetimi zaposlenimi) katerem delajo Slavko Kra njegova soproga trgovka ] rinka ter sinova Darko in rut. Oba sta končala lesno t niško ter poslovodsko šolo Zadnje desetletje izdelujej predvsem pohištvo za otrošl sobe, posebej pa se posveča predelavi masivnega lesa,l zadnjih letih precej izvaž|| od letošnje proizvodnje kari četrtine, predvsem v NemS in Francijo. Letos so kupi« središču kraja nove prosti zato se bodo leta 2001 preseli Slavko Krajnc je župan vse o ustanovitve nove občine Vitanj leta 1995, torej že drugi mai dat. V zadnjem mandatu opra\ Ija funkcijo nepoklicno. Njegc vi redki trenutki prostega čas so predvsem v znamenju glas be. Glasbo je vzljubil že v najs niških letih, saj si je za prihn nek od prvih plač kupil harmc niko, s katero je igral na priblii no devetdesetih ohcetih. Nati je ustanovil ansambel, ki ji med drugim nastopil na ptuj skem festivalu narodnozabavni glasbe. Potem je bil do let 1993 vrsto let pevec Celjskeg instrumentalnega kvinteta, s ka terim je nastopal po Sloveniji Avstriji in Nemčiji. Še vedra zelo rad prepeva, saj je že 32 le pevec vitanjskega moškega zbo ra. Dvakrat je bil predsednil zbora. Med drugim je bil pra\ tako predsednik domačega turi stičnega društva. Ukvarja se tudi s športn« dejavnostjo. Tako je včasiii igral v konjiški občinski lig malega nogometa, zdaj za re kreacijo različne igre z žogo it podobno. V prijateljskem kro gu radi planinarijo po visoko gorju, saj je velik ljubitelj na rave. Tako ga je mogoče zadnja leta med drugim srečati na ko- lesarjenju po vitanjski okolici BRANE JERANKC Župan Dobrne Martin Brecl. Župan Rogatca Martin Mikolič. Župan Vitanja Slavko Krajnc. Župan Rogatca Martin Mi- količ pri birmi (na desni stra- ni), skupaj z bratom Milkom in botrom Karlom Artičem iz Dobovca. Župan Dobrne Martin Brecl v 4. razredu donuiče osnovne šole (v zadnji vrsti, prvi z leve strani) z razredničarko Elico Gorjanc-Poteko. Vitanjski župan in podjetnik Slavko Krajnc v 1. razredu donuiče osnovne šole leta 1956 (^ prvi vrsti, tretji z desne) z razredničarko Vero Kravarič-Marošek. Šl.1.-4.jonttar2001