GIASU0 TEKSTMME TOVARNE NOVO MESTO jmr NOVOTE KS ŠT 4 - LETO VII - NOVO MESTO, 25. APRILA 1979 Poslovanje Novoteksa v I. trimesečju 1979 TOZD TKANINA Povprečno število zaposlenih Obrat 0 1—III.79 plan 79 01—111.79 Indeks plan 78 Pletilnica Nm 167 157 106 Priprava 163 179 91 Tkalnica 181 191 95 Apretura 262 282 93 Plet Oni ca 12 12 100 IVS 81 91 89 SS tkanin 18 21 85 Skupaj TOZD 884 933 95 Poprečje zaposlenih pri po- niči, medtem ko je v osmih sameznih obratih je večje od obratih pod planiranim števi- planiranega števila le v predil- lom. Obseg in izvrševanje plana proizvodnje Indeks OBRAT enota mere baz.kg proizvodnja I-III 79 plan I-III 79 I-III 78 plan I-III 79 PredOnica Nm 40 141.999,55 130.980 108 Priprava-skupaj baz.kg Nm 40 323.151,30 307.230 105 - Hamel Nm 40 297.234,00 242.550 123 - Klasično Nm 40 000 25.917,30 29.915 87 Lkalni ca-skupaj votki 1.929,533 1.860.459 104 - sulzer votki 1.700.717 1.634.707 104 - klas.statve urovi metri votki 228.816 873.680,20 225.753 101 Pletilnica Onlemenitdnica obrati surovi m 916.654 59.457,40 823.370 lil skupaj surovi m 913.938,60 876.703 104 - tkanine surovi m 855.874,60 817.259 105 - pletenine surovi m 58.064,00 59.444 98 Proizvodni plani so izpolnjeni v vseh obratih, izpopolnjena nista samo plan priprave Količinska prodaja TOZD TKANINA I - III 1979 plan domači trg int.real.trg Vovo mesto mter.nab.Vinica IZVOZ klasičen DVR preko jug.konf. preko konf.Novoteks Skupne tkanine m 843.000 Preja kg klasično in plan pletenin v oplemenitil niči izvršeno indeks metrov 754.629,50 38.226,50 61.790,00 41.415,60 110.539,60 4.381,40 2.822,20 1.008.160,40 119,6 11.657,40 Količinski plan prodaje je v prvih treh mesecih presežen za 19,6%. TOZD KONFEKCIJA Poprečno število zaposlenih obrat (p I—HI 79 plan 79 Konfekcija N. mesto 237 235 Konfekcija Vinica 221 235 Konfekcija Trebinje 270 250 Indeks 0 I-III 79 plan 79 101 94 108 Poprečno število zaposlenih Novo mesto za 1 %, v Trebinju je v prvem tromesečju večje od za 8 %, medtem ko je v Vinici planiranega števila v konfekciji manjše za 6 %. Obseg in izvrševanje plana proizvodnje enota mere Proiz. Plan Indeks I-III 79 I-III 79 0 1-111 79 plan 79 Konf. Novo m. izd. min. 3.744.228 Konf. Vinica izd. min 3.954.658 Konf. Trebinje izd. min. 4.173.343 3.662.306 3.782.499 4.097.217 102 104 102 Planirano število minut je za 2 % v Novem mestu, v Vinici bilo v 1. trimesečju preseženo za 4 % in v Trebinju za 2 %. Prodaja TOZD KONFEKCIJA I-III 1979 plan izvršeno Indeks I-III I-III domači trg 133.743 real. Trgovine skup. 181.467 9.580 79 IZVOZ klasičen 30.178 LOHN skup 139.500 122.014 109 Vzorci 8 Skupaj 320.967 295.523 92 Prodaja je v prvih treh mesecih za 8 % nižja kot je plan. PREDILNICA METLIKA Poprečno število zaposlenih 0 I-III 79 plan I-III Indeks 0 I-III Poprečno število zaposlenih plan 79 je v prvem tromesečju z; i 8 ljudi 312 320 98 pod planiranim številom Obseg in izvrševanje plana pro- indeks izvounje Proizv. plan I-III 79 I-III I-III plan 79 klasična predilnica 191.894 172.220 111 repco 102.755 100.934 102 Skupaj 294.649 273.154 108 Plan proizvodnje je v prvem tromesečju presežen za 8 %. Previjanje osnove na snovalo IZ NABODA HLAPCEV SMO POSTALI NAROD GOSPODARJEV ■ ■ ■ Kakor vsako pomlad, ko se prebuja slovenska zemlja, bomo te dni na ljudskem zborovanju ali pa v krogu družine in prijateljev obujali spomin na pomemben datum iz naše revolucionarne zgodovine — na rojstvo osvobodilne fronte. Oživela bodo pričevanja o štiriletnem boju in partizanski zmagi Na tradicionalnih prvomajskih izletih v naravo pa bomo naš boj za osvoboditev rodne grude in človeka vredno življenje povezovati z bojem in žrtvovanjem izkoriščanih ljudstev in zatiranih narodov po svetu Samozavestno in ponosno lahko v naši domovini praznujemo veliki praznik delavske solidarnosti, kajti socialistično samoupravljanje in neuvrščenost prebujata v srcih delavcev pri nas in po svetu novo upanje v sile dela in znanja, v delavski razred, ki mu pripada poslanstvo preobrazbe človeštva. Kot pomemben kamen v mozaiku zgodovinskih dni je ta naš dan OF: pomnik iz velikega časa domovinskega in socialnega boja, neusahljiv vir, h kateremu se moramo nenehno vračati po oporo in navdih za današnje ravnanje. Ustanovitev OF je pomenila začetek procesa in gibanj, ki smo jim priča tudi še danes, bila je izraz zavestne in premišljene zgodovinske odločitve naprednih sil na čelu s KPS. Slovenski kmet, dninar, delavec in izobraženec so, povezani v politični fronti nove vrste, začeli prevzemati v svoje roke lastno in narodovo usodo. O F je s svojimi organizacijskimi oblikami segla do slehernega zaselka, ulice in hiše. S tako mrežo organizacij in aktivistov je lahko pritegnila množice v odločanje o vseh javnih vprašanjih že tedaj, ko je svet poslušal govorico granat in smrti. Izkušnje o odgovornosti kočevskih odposlancev in odbornikov so koristne in poučne tudi za današnji delegatski sistem. Seveda pa bi lahko našteli še dolgo vrsto stičnih točk med vlogo in delovanjem OF in Socialistične zveze, njene današnje naslednice. Ali pa se tega pri vsakdanjem ravnanju tudi zavedamo tako, kot nam veleva to izročilo? Ali se k izviru O F res vračamo z zavestjo, da v njej lahko vsak trenutek dobimo oporo in navdih na poti, začrtani že leta enainštiridesetega? ★ ★★ Prvi maj - praznik dela. Tista leta po zmagi v oboroženem boju za nacionalno in so- cialno osvoboditev je bil to dan, ko je hotel vsak kolektiv pokazati, povečano in včasih nespretno, kaj vse je naredil, zakaj bila je prvomajska parada uspehov in dosežkov. Bilo je preprosto veselje nad tem, da delamo v svobodi, sicer trdo — toda zase in z neizmernim zaupanjem v srečno prihodnost. Da torej ne delamo ne za tujce ne za nekdanje kapitaliste, saj je tik pred vojno skoraj tri četrtine slovenskih delavcev delalo za tuji kapital (72 odstotkov). V pridobivanju in predelavi svinca so delali vsi samo za tuje kapitaliste, v železarnah 96 odstotkov delavcev, v tekstilni industriji 90, v premogovništvu 80, v kemični industriji 75, v kovinski in strojni 73, v usnjarski 67odstotkov itn. Na tisoč prebivalcev je bilo komaj 57 zaposlenih v gospodarstvu in v vsej predaprilski Jugoslaviji se je ta številka dvignila v Sloveniji komaj za 26, leta 1918 je prišlo namreč komaj 31 zaposlenih na tisoč prebivalcev. Zdaj smo na zgornji fizični meji, dva od petih sta zaposlena, ali natanko 405 na tisoč prebivalcev. Ali še drug podatek: štiri petine izvoza stare Jugoslavije je bila hrana, živina in les. Delež industrijskih proizvodov v izvozu je znašal borih 6 odstotkov. Zdaj je razmerje obrnjeno štiri petine izvoznega blaga sestavljajo industrijski izdelki s stroji, opremo in ladjami vred, delež hrane in pijač v izvozu pa je 12 odstotkov in rud in kovin 8 Slavili smo praznik — predvsem dela. Gre pa za to, da bi slavili praznik osvobajanja dela. Nekaj temeljnih kamnov smo v naši jugoslovanski družbi že položili. Zlasti dva: s samoupravljanjem in delegatskim sistemom ter z vsem tistim, kar sicer poenostavljeno in aktivistično imenujemo zakon o združenem delu, mislimo pa na celoten splet socializacije družbenoekonomskih odnosov. Človek ne razmišlja samo o sebi, je rekel Engels, ampak o človeku, ki naj upravlja sam s seboj. Človekova pravica do svobode, je pisal Manc, ne temelji na povezavi človeka s človekom (mislil je na kapitalistično družbo), ampak nasprotno na ločitvi človeka od človeka. Naj družbi vzide sonce, „vesoljno sonce", ki bo po obilju in moči svetlobe zasenčilo leščerbo zasebnega človeka. V družbi odtujitve, je pisal Marx, ne stoji človek proti človeku kot sočloveku, ampak kot hlapec proti gospodarju, kot izkoriščani proti izkoriščevalcu, kot poslušni pred zapovedni-kom, kot prosilec pred privilegirancem. Samoupravljanje kot družbeni odnos torej ne pomeni zgolj enakopravnega odnosa soljudi v politični domeni, se pravi v takih odnosih, ko družno odločamo o skupnih zadevah v občini, republiki, federaciji, ampak tudi v neposredni proizvodnji, ko se dogovarjamo o skupnih proizvodnih ciljih ena- ki z enakimi, delavci z delavci -četudi so delovne zadolžitve različne: eni so projektanti, drugi ustvarjalni delavci v neposredni proizvodnji, če omenim le dve plati razvejene in pestre proizvodnje. Da bo torej „preddelavec” le delavec, katerega naloga bo zgolj koordiniranje proizvodnega procesa, vse manj pa bo disciplinski starešina z oblastjo nad sočlovekom. Če torej rečemo, da je prvi maj praznik dela, mislimo tudi na to plat osvobajajočega se dela. Toda človek je človek zato, ker misli in ustvarja, in delo ni zgolj opravljanje delovne operacije, sestavni del velikanske ma-šinerije, brez vsake tople vsebine, to si je bil prisvojil nekdo drug. Njen proizvod mu je bil v takih razmerah odvzet. To je odnos, kakor je o njem razmišljal Manc, „odnos dela do akta proizvodnje znotraj dela Ta odnos je odnos delavca do njegove lastne dejavnosti kot dejavnosti, ki mu ne pripada, dejavnost kot trpnost, moč kot nemoč, plo-jenje kot skopitev, delavčeva lastna fizična in duhovna energija, njegovo osebno življenje -kajti kaj je življenje drugega kot dejavnost - kot dejavnost, ki je naperjena zoper njega samega, ki je od njega neodvisna, ki mu ne pripada. ” To je samoodtuje-vanje, je zapisal Marx. Prvi maj je praznik dela. Pri nas ni nobenih ovir, da ne bi rekli, kako naj bi bil to praznik vsestransko osvobojenega dela in ne samo — praznik dela! Novomeška športna dvorana ni mogla sprejeti vseh, ki so hoteli videti predajo Titove štafete. Na sliki: mladi pevci in recitatorji. Kvaliteta bi bila lahko še veliko boljša V tozdih Konfekcije je bilo v letu 1979 narejeno približno 835.669 hlač, kril in ženskih, moških ter otroških jopičev. Od tega je bilo v klasi iz proizvodnje 6.729 kom. (0,81 %), rekla- macij od posameznih kupcev pa 576 (0,07 %). Skupno je bUo torej klasiranega 7.305 kom. ali 0,87 %. Po tozdih bi bilo stanje sledeče : dejanska od tega v reklamacija proizv klasi dom. trg kom. kom. kom. konf. I. N. m. 289.166 3064(1,06%) 400 (0,14 %) konf. II. Vinica 269.357 3226(1,20%) 77 (0,03 %) konf. III. Trebinje 277.146 439(0,16%) 99 (0,04 %) Glede na to, da se klasirajo samo tisti artikli, ki se izdelujejo za domači trg in izvoz, zgoraj navedeni podatki ne dajejo pravega stanja. Artikli v lohnu se na primer ne klasirajo, ko pa bi jih izločili (okoli 310.000 kom.), bi bil procent klase 1,40. V vseh navedenih podatkih niso zajete naše kooperacije, kjer je kvaliteta najslabša, najboljšo pa daje viniška tozd. Povedati moramo, da za vse artikle nimamo enotnega kriterija. Dražji artikli se tretirajo drugače od cenejših in to v mejah, ki jih dovoljujejo JUS predpisi. Za vse pa so predvideni še interni standardi, ki so odvisni od možnosti prodaje in poznavanja tržišča. Na splošno kvaliteta, pod njo razumemo kvaliteto izdelave, kvaliteto osnovne tkanine ter pribora, oznako velikosti in dimenzije delov obleke, ni bila problematična. Menim pa, da bi jo lahko z melo več pazljivosti in boljšim teamskim delom izboljšati. M. BAVČAR Naloge naših sindikalnih organizacij so številne Delavci, organizirani v Zvezi sindikatov Slovenije kot svoji množični razredni družbenopolitični organizaciji, ugotavljamo, da se v Sloveniji in Jugoslaviji nenehno krepi in utrjuje oblast delavskega razreda in vseh delovnih ljudi. Organizirani v svojih tozdih, delavci vse bolj odgovorno odločamo o pogojih, sredstvih in rezultatih svojega dela, o vseh družbenih zadevah. Socialistični samoupravni odnosi, utemeljeni na družbeni lastnini proizvajalnih sredstev in na samoupravljanju nam zagotavljajo, da na podlagi svojega dela upravljamo in odločamo o vseh svojih potrebah in interesih. S tem postopoma, vendar vztrajno in nezadržno ustvarjamo pogoje za to, da bomo združeno in neposredno odločali o rezultatih svojega dela z družbenimi sredstvi - o ustvarjalnem dohodku. Z vse večjim uveljavljanjem samoupravnih družbenoekonomskih odnosov ter odločujočega položaja in vpliva delavcev v združenem delu, z doslednimi prizadevanji, da bi onemogočili vse vrste monopolnega in odtujenega odločanja posameznikov ali skupin o družbenih sredstvih, z uveljavljanjem z ustavo opredeljenih funkcij državnih organov ustvarjamo pogoje za odpravo vseh vrst in oblik izkoriščanja dela in delavca ter za oblikovanje skupnosti svobodnih proizvajalcev. Stopnja, ki smo jo dosegli pri preobrazbi naših družbenoekonomskih odnosov, položaj ter vloga delavcev pri odločanju o vseh vprašanjih družbenega in gospodarskega razvoja, posebej pa izkušnje iz dosedanjega delovanja zveze sindikatov ter nujnost nadaljnjega poglobljenega razvoja političnega sistema socialističnega samoupravljanja, nalagajo zvezi sindikatov čedalje bolj odgovorne naloge. Zveza sindikatov mora s svojim delovanjem zagotavljati, da se vloga delavcev krepi in uveljavlja, ter s svojo aktivnostjo in stališči v sodelovanju z drugimi družbenopolitičnimi organizacijami zagotavljati, da: — delavci postajajo vse bolj odgovorni za upravljanje s pogoji in rezultati svojega dela; — delavci upravljajo in gospodarijo z družbenimi sredstvi tako, da se stalno povečuje posamična in družbena produktivnost dela; — delavci razporejajo vedno večji pridobljeni dohodek tako, da se uredničujejo njihovi interesi za vsestransko izboljšanje delovnih in življenjskih razmer, hkrati pa krepi materialna podlaga družbenega dela kot osnova za doseganje večjega dohodka; — delavci prisvajajo svoj osebni dohodek v skladu z načelom za enako delo in rezultate dela, približno enak osebni dohodek ter da so s prisvajanjem osebnega dohodka tudi na podlagi minulega dela vse bolj motivirani za razporejanje čistega dohodka v dokumentaciji, za nova vlaganja, za združevanje dohodka ter za razvoj znanosti, tehnike in tehnologije ter za povečanje produktivnosti dela. Zveza sindikatov mora biti sposobna ne le upoštevati konkretne pobude in povzemati interese delavcev, temveč mora v politični aktivnosti te interese tudi soočati z drugimi in skupnimi interesi ter tako zagotavljati, da se družbena narava upravljanja s sredstvi in družbena narava dohodka uresničujeta tudi v družbeni smotrnosti samoupravnih odločitev. To je namreč edina pot za krepitev samoupravnega položaja delavcev in edina pot za premagovanje še vedno prisotnih pritiskov, da bi o družbenih zadevah namesto delavcev ali v njihovem imenu odločali posamezniki oziroma skupine. Delavci v Zvezi sindikatov Slovenije ugotavljamo, da doseženi uspehi v družbenem in gospodarskem razvoju zagotavljajo vse možnosti, da bi v naslednjih letih dosegli nove pomembne rezultate pri utrjevanju položaja delavcev v družbenoekonomskih odnosih in v političnem sistemu socialističnega samoupravljanja ter tako pomembno prispevali k osvobajanju dela in delavcev ter k hitrejšemu materialnemu razvoju, višjemu standardu in večji socialni varnosti vseh naših delovnih ljudi. A. M. Dvojenje blagi Smo pred našo največjo »šolsko nalogo” Osnovno in srednje šolstvo v občini mora dohiteti razvoj gospodarstva — V naslednjih 5 letih hočemo zgraditi: 4 nove osnovne šole, 7 jih bomo dozidali in adaptirali, zgradili nov center usmerjenega izobraževanja za 2000 učnih mest in uvedli vrsto novih izobraževalnih smeri in poklicev — Pred razpisom novega samoprispevka občanov za uresničitev velikega načrta izgradnje šolskega prostora v občini Novo mesto. Že dolgo ni skrivnost, da družbene dejavnosti v občini Novo mesto niso v enakem obsegu in enako hitro sledile naglemu razvoju družbenih dejavnosti. Danes v občini nimamo pogojev za postopno uvajanje celodnevne osnovne šole. Ni dovolj prostorov za vsestransko celodnevno vzgojno izobraževalno dejavnost v teh šolah. Srednje šolstvo v občini niti po obsegu niti po vsebini in še manj po materialni podlagi ne more več slediti potrebam gospodarstva Celo več: pomanjkanje ustreznega šolskega prostora že odločilno zavira nadaljnji razvoj v občini in regiji. Za uresničitev programa novega šolskega prostora v obdobju 1979—1985, ki ga bomo predstavili v naslednjih vrsticah, bomo v občini potrebovali kar 78 milijard in 500 milijonov starih dinarjev. Z novim samoprispevkom, ki naj bi veljal za vso občino, naj bi zbrali v tem času nekaj nad 12 milijard starih dinarjev ali dobrih 15 odst. vseh potrebnih sredstev. Premajhen odstotek kvalitetnih tkanin V lanskem letu smo dosegli nw področju kvalitete tkanin naslednje rezultate: TKANINE m I. kvaliteta 2.784.388 II. kvaliteta 84.836 ostanki 119.869 2.989.093 PLETENINE I. kvaliteta 262.909 II. kvaliteta 16.515 ostanki 18.525 297.949 SKUPNA METRAŽA I. kvaliteta 3.047.298 II. kvaliteta 101.352 ostanki 138.395 3.287.045 Obrat m Obrat m Predilnica N.m. 6.227 Predilnica Meti. 16.415 Priprava 7.592 Tkalnica 86.190 Pletilnica 14.268 Apretura 59.975 Nereg. metraža 37.006 Tuja vlakna 6.710 Nekval. blago 5.362 Skupaj 239.745 Glede na navedene podatke se nam vsiljuje vprašanje: ali smo delali dobro, ali bi se dalo še boljše? Gotovo je eno, da bi se dalo zzmanjšati odstotek objektivnih težav in subjektivnih slabosti, ki so nas spremljale lansko leto. Kar pa se tiče kvalitete v prvih mesecih letošnjega leta, lahko povemo, da % 93.15% 2.84 % 4.01 % 88.24 % 5.54% 6.22% 100.00% 92.71 % 3.08% 4.21 % 100.00% % na % na % na celotno količino kol. got. nekval. blaga blaga 0.19 2.59 0.50 6.85 0.23 3.17 2.63 35.96 0.43 5.95 1.82 25.02 1.13 15.43 0.20 2.80 0.16 2.23 7.29 100.00 bo procent slabe kvalitete nad 7 %, kar je veliko preveč. Takega porasta si ne smemo dovoljevati, saj bi bilo lahko to za Novoteks usodno. Za boljšo kvaliteto se bomo morali zavzemati takoj, kajti razne ugotovitve ob koncu leta, kdo in kaj ga je polomil, bi bile gotovo prepozno. IVO V usmerjenem izobraževanju: zdaj dva na enem stolu. . . Prej smo našteli pridobitve novih prostorov za osnovno šolstvo. Žal vsi načrti niso mogli biti uresničeni do kraja: ni bilo ustreznih kreditov, predpisi so zavirali investicije, marsikje pa smo namesto začasnega prizidka raje povečali osnovnošolski prostor v takem obsegu, da bo omogočen enoizmenski pouk in prehod na celodnevno šolo. To bo vodilo tudi poslej. Še večje spremembe je v tem času doživel program izgradnje šolskega in domskega prostora za učence srednjih šol. Načrt usmerjenega izobraževanja je pokazal, da so bili prej predvideni prostori premajhni. Razvoj srednjega šolstva v občini (in regiji) skokovito narašča letos se vključuje v srednje šole že 90 odst. vseh otrok po končani osnovni šoli. Občasno, nekaj mesecev trajajoče izobraževanje v poklicnih šolah je treba preusmeriti na celoletno šolanje. Smo pred največjo „šolsko nalogo" naše dosedanje občinske zgodovine: zgraditi moramo poslopja za 3 izobraževalne centre v šmihelskem šolskem kompleksu. Pridobili bomo 1800 učnih mest za učence in študente, od tega: - 1200 mest za učence in študente tehniške stroke, - 300 mest za učence iz zdravstvene stroke in - 300 mest za učence in študente pedagoške stroke. Vsi sedanji šolski centri imajo izredno slabe pogoje za delo, manjka jim osnovnih prostorov, so brez učilnic, gostujejo v tujih šolah in v zasilnih prostorih — gospodarstvo v občini in regiji pa vpije po novih kvalificiranih delavcih in bodočih strokovnjakih! Zdaj izobražujemo v Novem mestu bodoče kvalificirane delavce za 18 poklicev, 3 novi šolski centri pa naj bi jih izobraževali za 37 poklicev. Nove študijske smeri in oddelki višjih ter visokih šol bodo imeli pogoje za delo v novih prostorih teh centrov. Investicija je ocenjena na 200 milijonov dinarjev; začeli naj bi graditi še letošnjo jesen, avgusta 1981 pa naj bi bila nova poslopja gotova. Sem sodi še prizidek k poslopju ekonomsko-administrativnega šolskega centra, izgradnja poslopja za kmetijski šolski center Novo mesto „Pod Trško goro“, (skupaj z IMV) ter nakup in adaptacija prostorov za potrebe glasbene šole v Novem mestu, ki naj bi se preselila v sedanji zdravstveni dom v Jenkovi ul. In kje nove ter obnovljene osnovne šole? Že zdaj ni v občini šole, za katero ne bi bilo nič narejenega v zadnjih desetletjih. Delovni ljudje in občani smo za to združevali svoja in skupna sredstva. Potrebe pa kličejo po novih šolskih stavbah. V naslednjih 5 letih naj bi zgradili: NOVE OSNOVNE ŠOLE NA Drski, Otočcu, Vavti vasi in v Žužemberku; DOZIDALI IN ADAPTIRALI naj bi stavbe osnovnih šol v Stopičah, rlljinu, na Grmu, v Mirni peči, Šmarjeti, Škocjanu in šolo „Milke Šobar-Nataše". Po izselitvi glasbene šole in oddelka pedagoške akademije iz OŠ „Katja Rupena" bo tudi ta pridobila nujno potrebne prostore in jih, ustrezno obnovljene, vključila v svoje delo. Našteli smo šole, imana in kraje, glavne probleme v šolstvu in potrebo, da v 5 letih dohitimo zamujeno. Prejšnji programi so s tem dopolnjeni in na novo ovrednoteni. Gre za doslej največjo investicijo v šolstvo naše občine. Občinski svet zveze sindikatov in Občinska konferenca ZKS v Novem mestu podpirata obsežen program izgradnje šolskega prostora za obdobje 1979—1985. V vseh delovnih organizacijah in vseh krajevnih skupnostih bomo zdaj podrobno razpravljali o predloženem predlogu. O njegovi usodi - s tem pa tudi o naši bodočnosti glede izobraževanja mladine in njenem vključevanju v gospodarstvo ter javne službe — bomo odločali na referendumu: 17. maja v vseh organizacijah združenega dela in 20. maja še v krajevnih skupnostih. Samoprispevek (od 1. junija 1979 do 31. maja 1984) naj bi plačevali : - zaposleni občani v višini 1 % mesečno od čistih OD, razen tistih, ki prejemajo zajamčeni OD; - zavezanci za davek od kmetijske dejavnosti v višini 1 % katastrskega dohodka letno, razen tistih, ki jim je kmetijstvo edini vir preživljanja, njihov katastrski dohodek pa je nižji kot 3.000 din; - delovni ljudje, ki opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost ter intelektualne storitve v višini 1 % od čistega OD; - upokojenci 1 % od mesečne pokojnine, razen tistih, ki prejemajo pokojnino z varstvenim dodatkom. Sredstva samoprispevka bi se zbirala na posebnem računu Občinske izobraževalne skupnosti, le-ta pa mora zagotoviti občanom neposreden in trajen nadzor nad zbiranjem in uporabo sredstev samoprispevka. Titova štafeta je krenila na pot iz Slovenije Letošnja štafeta mladosti s pozdravi tovarišu Titu odhaja na pot Iz rok železarjev bo šla v roke brigadirjev, pionirjev, vojakov, učencev, kmetov, študentov ... Kdo bi naštel vse . . . Kdo bi preštel sto in sto tisoč mladincev, delovnih ljudi, občanov, ki se bodo zgrinjali ob njih, vsi prežeti z najboljšimi željami Titu za njegov 87. rojstni dan. Na pot gredo čestitke tovarišu Titu, ki vedno izraža zaupanje v mlade. Njegovo zaupanje in prepričanje sloni na boju mladih generacij v dneh šestojanuarske diktature, marčevskih protifašističnih demonstracij, v času narodnoosvobodilnega boja in socialistične revolucije, enotnega odpora proti informbiro-jevskemu pritisku, liberalističnim in nacionalističnim težnjam: sloni torej na mladini, ki je vedno znala slediti in zagovarjati našo skupno, revolucionarno pot razvoja, bolj humane, lepše in srečnejše socialistične samoupravne družbe. Mlada generacija je bila in je vedno povezana z idejami in delom tovariša Tita ter Zveze komunistov, ki sta pri snovanju svoje politike in programa družbenega razvoja ne le poznala življenjske interese in potrebe mladih, temveč sta hkrati ustvarjala objektivne in subjektivne možnosti za resnično vključevanje mladih v vse tokove in procese družbene^ odločanja. Zatorej slavimo 25. maj ne samo kot rojstni dan tovariša Tita, ampak kot dan mladosti, praznik sreče in ljubezni, delovnega poleta in ustvarjalnosti mladih v pogojih resnične svobode za vse delovne ljudi naše socialistične Jugoslavije. Našega skupnega praznika pa nikakor ne zaznamujemo samo s proslavami in akademijami. Mladina Jugoslavije ga bo kot vedno proslavila s svojim prizadevanjem in delom, z mladostnim elanom v neštetih delovnih okoljih v organizacijah in društvih ter v lastni organizaciji. Takšno programsko usmeritev v delu ZSM so se mladi ponovno začrtali v kongresnih dokumentih, naloga vseh nas pa je, da dosledno in vztrajno izpolnjujemo obveznosti skupno dogovorjenih nalog. Le s takšno aktivnostjo bomo vemo sledili svetlim tradicijam mladinskega revolucionarnega gibanja, neštetim herojskim podvigom naših predhodnikov, revolucionarnemu in junaškemu delu skojevcev in komunistov, vsega naprednega delavskega razreda ter vsem tistim, ki so za takšno svobodo in srečo vseh ljudi žrtvovali največ, kar so imeli - svoje življenje. V letošnje praznovanje Titovega rojstnega dne se je vključila tudi mladina Novoteksa. Ko je šla skozi Učenka tretjega letnika gimnazije Alenka Kolmanič, članica ZSMS od 1975. leta, je bila prva letošnja nosilka štafete mladosti. Prinesla jo je na osrednjo proslavo ob odhodu na njeno dolgo pot po Jugoslaviji. Letošnja štafetna palica predstavlja montažo dveh tulcev, ki vijačno nosita prozorno poliestrsko cev, skozi katero je vidna listina s pozdravi Titu in žična viba, ki se vertikalno vzpne v sedmih lokih (sedem padlih sekretarjev SKOJ-a) ob katerih so metalni in kinetični členi, ki simbolizirajo razvoj družbe. Novo mesto zvezna štafeta, so se ji pridružile tudi številne občinske, med njimi pa je bila tudi naša. Trije mladinci Jožica Štravs, Janez Staniša in Joži Saje sojo ponesli po mestnih ulicah, v športni dvorani Marof, kjer je bila centralna slovesnost, pa so predali tople pozdrave našemu dragemu voditelju. Ob prozomni cevi so nameščena vertikalna konstrukcijska rebra, ki jih je osem in ponazarjajo naše republike in pokrajine. Na vrhu je kovinski del, kjer je vgraviran znak meseca mladosti, ki je delo Liljane Spasojevič. Palica je cev iz dveh nasprotno ležečih tulcev iz nerjavečega jekla, ki se v sredi spajata prek prozorne poliestrske cevi z vijačnim navojem. Štafetna plica je visoka 48 centimetrov, težka pa je okoli dva kilograma; izdelali so jo v ravenski železarni, njena oblikovalka pa je bila Milena Braniselj—Kranjc. Simbol SKOJ in mladosti Odprto pismo predsedstva io izvršilnega odbora »Raziskovalne skupnosti Slovenije” Delavcem in delovnim ljudem, podpisnikom samoupravnega sporazuma o temeljih plana raziskovalne dejavnosti v SR Sloveniji za obdobje 1976-1980: „Ob tem, ko vsestransko osvetljujete uspešnost svoje organizacije in dosežke pri uresničevanju nalog, ki ste si jih zastavili na raznih področjih gospodarstva in družbenih dejavnosti, vas želimo posebej opozoriti na uresničevanje tistega dela samoupravnega sporazuma o temeljih plana raziskovalne dejavnosti v Sloveniji, s katerim smo se zavezali, da bomo nenehno večali delež znanja v strukturi svojega dela in s tem uveljavljali raziskovalno dejavnost kot sestavino združenega dela vse naše aktivnosti. Zavezali smo se tudi, da bomo vsak na svojem področju ustvarjali primerne programe za raziskovalno dejavnost ter da bomo potrebo po novem znanju in njegovi uporabi vključili v razvojne načrte temeljnih organizacij združenega dela, krajevnih skupnosti in samoupravnih interesnih skupnosti ter da bomo medsebojno povezovali in dopolnjevali raziskovalne procese, ne glede na to, kje potekajo. V prizadevanjih za lasten razvoj in neodvisnost bomo dajali vedno večjo prednost domačemu znanju in tehnologiji ter tistim področjem in načinom dela, ki v večji meri temeljijo na rezultatih raziskovalne dejavnosti. Sporazumeli smo se, da se bodo sredstva za tekoče raziskovalno delo v okviru delovnega procesa oblikovala v pretežnem delu v okviru materialnih stroškov proizvodnje in da bodo namenjena neposredno za raziskovalno delo v delovnih organizacijah v okviru lastnih raziskovalnih zmogljivosti ali za naročila raziskav v drugih raziskovalnih organizacijah, bodisi neposredno, ali v okviru občinskih oziroma področnih raziskovalnih skupnosti. Ugotovili smo, da bo obseg vlaganj na posameznih področjih dela različen in odvisen od potreb po novem znanju. Ocenili smo tudi, da bodo zahtevale potrebe po raziskovalnih rezultatih glede na strukturo našega gospodarstva ter na podlagi planskih prednostnih opredelitev v povprečju preko petletnega obdobja naslednjo orientacijsko višino vlaganj na posameznem delovnem področju (v % od družbenega proizvoda, ki odpade na posamezno dejavnost): - industrija in rudarstvo 2,01 % - kmetijstvo 1,65 % -gozdarstvo 1,30% - gradbeništvo 1,40 % -promet 1,52% - Trgovina 1,11 % - gostinstvo in turizem 0,80 % - obrt 0,70 % - družbene dejavnosti in uprava 1,50% - druge dejavnosti 1,50 %. Z vlaganjem v takem obsegu bi uresničili tudi določila Družbenega načrta razvoja Slovenije za obdobje 1976-1980, ki je predvidel, da bodo celotna vlaganja v raziskovalno dmvnost do leta 1980 porasla na 2 % družbenega proizvoda (v letu 1978 na 1,53 %) in tako omogočila tudi osnovo za kvalitativno prestrukturiranje gospodarstva. Od tega naj bi se 0,35 % DP združevalo za skupni raziskovalni program pri RSS, z ostalimi sredstvi pa naj bi neposredno razpolagale OZD, k) bi jih namenjale za raziskave v skladu s svojimi potrebami. Analize gibanj, ki smo jih pripravili v naši skupnosti in ki jih je predložil Izvršni svet Skupščine SR Slovenije republiški skupščini kot dokument z naslovom „Informadja o uresničevanju stališč, priporočil in sklepov o raziskovalni dejavnosti kot sestavini združenega dela" kažejo, da se planska predvidevanja in določila samoupravnega sporazuma o temeljih plana ne uresničujejo v celoti in da na področju uveljavljanja raziskovalne dejavnosti kot dejavnika naše družbene produktivnosti še vedno zaostajamo. Po naših ocenah je prepočasna rast produktivnosti prav posledica pomanjkljivega uvajanja dosežkov sodobne znanosti v proizvodne in upravljalske procese v naši družbi. Sodimo, da so dosežki raziskovalnega dela iz objektivnih pogojev naše šibke razvitosti in nizke aku-mulativnosti, pa tudi iz subjektivnih vzrokov konzervativnega empirizma naše prakse, še vedno preveč oddaljeni od združenega dela, da bi tali učinkovito orodje našega delovnega človeka pri ustvarjanju nove vrednosti in pri upravljanju. Pozivamo področne raziskovalne skupnosti, da vsaka na svojem področju pomaga pri teh analizah in občinske raziskovalne skupnosti, da vzpodbude vsaka na svojem območju široko družbeno akcijo za povečano vlogo dosežkov raziskovalne dejavnosti v našem gospodarjenju to je v ustvarjanju nove vrednosti in pri upravljanju!" PREDSEDSTVO SKUPŠČINE SRS IZVRŠILNI ODBOR RSS Delavci IVS-a so izdelali stroj za fiksiranje blaga; tako je bilo prihranjenih najmanj 80 starih milijonov, pa še delo v oplemenitil-nici je lahko hitreje steklo. .. Tudi pri nas postopno ukinjanje nočnih izmen Osnutek predloga za predsedstvo republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije proti nočnemu delu in za njegovo sicer postopno, toda pospešeno ukinjanje v industriji, gradbeništvu in prometu, ki so ga pripravili v strokovnih službah RS ZSS (Šenka Namar), je zasnovan skladno s stališči 9. kongresa Zveze sindikatov Slovenije. Iz osnutka povzemamo nekaj zanimivih ugotovitev. Gre namreč za dvoje: prvič, za ukinitev nočnega dela žensk v vseh tistih industrijskih panogah, v katerih je po mednarodni konvenciji nočno delo žensk prepovedano (št. 89 - Jugoslavija jo je ratificirala že leta 1955); in drugič, za hkratno širšo akcijo za še doslednejše varstvo pri delu povsod tam, kjer delovni proces še vedno narekuje delo ponoči. Delo v nočni izmeni je že samo po sebi med najtežjimi telesnimi in duševnimi obremenitvami delavčevih zmogljivosti, in to še posebno tedaj, ko se vrsti skozi daljše časovno obdobje. Prav je, da je bila že pred leti dosežena absolutna prepoved nočnega dela za mladoletnike. Skupna in organizirana petletna akcija sindikatov (od leta 1973 do 1978), republiškega sekretariata za delo in gospodarske zbornice za omejitev nočnega dela žensk teče še naprej in uspehi so vidni predvsem tam, kjer so nosilci teh težavnih prizadevanj v OZD postale osnovne organizacije Zveze sindikatov. Veliko je že storjenega, ne glede na to, da se morajo v mnogih primerih še vedno spopadati z okamenelimi ekonomi-stičnimi stališči, ki jim je še kar naprej nočno delo verjetno edi- V temeljni organizaciji združenega dela Tkanina bodo obdarili dva delavca, ki sta že 20 let člana ZK, oba sta vestna pri delu ter družbeno aktivna. To sta Minka Švigelj iz tkalnice ter Alojz Blažič iz predilnice. Tovarišica Švigljeva je bila rojena 1924 na Uršnili selih. Ob pričetku vojne se je vključila v mladinsko organizacijo, 1943 pa v partizane. Po koncu petletnih grozot se je zaposlila v Tekstilni tovarni, kjer dela kot tkalka še danes. Pred 20 leti je bila sprejeta v ZK. Med številnimi funkcijami, ki jih je opravljala, lahko omenimo: bila je članica okrožnega komiteja, sodnica-porotnica, predsednica DS, članica sveta enote in UO itd. Do sedaj je že bila odlikovana z značko in plaketo dela III. stopnje. ni ugodni kazalec za gospodarsko izrabo instaliranih moči opreme in za poslovvno uspešnost. Zato pa tudi marsikje na veliko navajajo najrazličnejše razloge za potrebnost nočnega dela žensk. V tekstilni industriji npr. tudi take o pomanjkanju moških delavcev, ker pač to delo zanje baje ni zanimivo, češ da gre za tipična ženska opravila, da je tekstilna industrija v glavnem v manj razvitih občinah in tako rešujejo nezaposlenost itd. (o tipično nizkih osebnih dohodkih v tekstilni industriji pa ni niti besedice). Vse skupaj je seveda huda ovira za reševanje tega problema, ne glede na to, da je danes že uveljavljeno spoznanje, kako je nočno delo pravzaprav nasilje, ki se pokaže najprej v značilnih psihosomatskih boleznih, pa tudi v velikih odsotnostih z dela ter v zmanjšanem delovnem učinku itd. in ne nazadnje tudi še v prevelikem številu nesreč pri delu. Nočnega dela res marsikje ne bo mogoče povsem odpraviti (npr. v zdravstvu in podobnih dejavnostih). Zato pa bo treba iskati rešitve morda v boljši in ustreznejši razdelitvi delovnega časa. Prisluhniti bo treba tudi izvedencem medicine dela, ki neprestano opozarjajo na posledice nočnega dela in se zato zavzemajo za njegovo dosledno odpravo. Kjer pa "tega vendar ne bo mogoče povsem ukiniti, pa priporočajo zagotovitev posebnega varstva delavcev med nočnim delom - prav to so sprejeli tudi sindikati med svoje primarne obveznosti. In še več: osnovne organizacije Zveze sindikatov se vedno bolj zavzemajo Tovariš Blažič se je rodil 1929 leta v Brusnicah. Prvo službeno mesto mu je bilo v jeseniški železarni, kjer je bil pred 21 leti tudi sprejet v ZK. Nato je delal v novomeškem Inisu; po njegovi ukinitvi pa je prišel v Novoteks, kjer že enajsto leto deluje v DPO, samoupravnih organih in sindikatu. Bil je član občinskega sindikalnega sveta, član DS, trenutno je sekretar aktiva predilnice ter delegat za zdravstvo v KS. Za oba kandidata, ki naj bi prejela priznanji OOZK Tkanina, je osnovna organizacija mnenja, da sta kot člana ZK pravilno in pozitivno vplivala na okolico, da sta pri svojem delu marljiva in dosledna ter da naj bi bil njun primer vzgled vsem delavcem Novoteksa. tudi za razširitev varstva otrok mater, ki delajo ponoči. Podatki kažejo, da je največ nočnega dela v tekstilni industriji (61,9%), slede pa kemična (10,7 %), kovinska, živilska in grafična. V prometu in zvezah se je nočno delo žena močno zmanjšalo, opazen premik na bolje pa je bil tudi v lesni industriji in energetiki. Iz omenjene informacije in po podatkih republiških odborov posameznih sindikatov je razvidno, da so še vedno največji problemi z nočnim delom v tekstilni industriji, kjer se je lani število žensk na nočnem delu v primerjavi z letom 1976 celo povečalo — malenkost nad 5 % (od 4.261 na 4.867). Zaradi nizke akumulativnosti te dejavnosti se bo treba usmeriti predvsem v modernizacijo proizvodnje, ki bo dovoljevala njeno rentabilnost z delom v dveh izmenah. V primeru, da gremo v enostavno ukinjanje nočnega dela, bi avtomatično sprožili hude in brezštevilne probleme, ki so povezani z negvvtivnimi Minilo je leto dni, odkar nas je zapustila naša, nadvse marljiva delavka v BVP. Umrla je po težki in zahrbtni bolezni. Pred smrtjo je bila vež kot leto dni doma, vedeli smo, da se Kristini dnevi življenja iztekajo. Čeravno navzven to ni kazala, je vse blagajniške posle BVP še naprej vodila do svoje prerane smrti. Njena smrt nas je močno prizadela. Vedeli smo, da je njeno zdravje močno načeto, vendar, da nas bo tako hitro zapustila, nismo pričakovali. Njena smrt nas je našla popolnoma nepripravljene, saj Krista št ni utegnila predati blagajne VP. Po njeni smrti smo morali slediti njenemu delu in se na hitro naučiti poslovanja. Blagajna je morala namreč delati naprej kot dobra ura. Nam to, zahvaljujoč Kristininemu natančnemu delu, ni bilo težko. ekonomskimi in socialnimi posledicami, z vprašanjem zaposlitve delavk itd. Analizo o vseh teh vprašanjih, ki zadevajo nočno delo žensk, torej o vsej tej obširni in zahtevni problematiki, naj bi po osnutku predloga pripravili sindikati do konca junija letos. Zadnji rok za celotno ukinitev nočnega dela predlagajo za industrijo, gradbeništvo in promet do konca leta 1981. saj povsod res zaradi navedenih ovir ne bo šlo gladko. Zato naj bi z družbenim dogovorom opredelili ..izjemne'1 primere kot pogoj za morebitno nočno delo žensk. Predlagajo še. naj bi o tej problematiki razpravljali tudi skupnost zdravstvenega varstva in skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja. da bi tako dobili še širši pregled nad problemom in da bi se ga potem res mogli lotiti kar se da kompleksno. O stališčih predsedstva oziroma republiškega sveta ZSS o tej problematiki bomo še poročali Danes, ko praznujemo 20-let-nico dela BVP in ko se ozremo na to dolgo koristno delo, ugotavljamo, da se je BVP v teh letih močno razvila in utrdila svoj ugled. Preko 600 delavcev Novoteksa je včlanjeno v BVP. Dosti dela so imeli delavci, katerim je bilo zaupano vodenje blagajne vzajemne pomoči. Tem delavcem, med njimi je bila tudi naša Krista, gre velika hvala. Dolgih petnajst let, od leta 1963, je Krista vodila blagajniške posle in nikoli ni bilo prigovorov na njeno delo. Krista je bila vsak mesec, ko je bil dan izplačevanja posojil, na delovnem mestu. Ljudje, ki so nam zaupali svoj privarčevan denar, so vedeli, kdaj je ta dan. Krista jih nikoli ni izneverila. Tudi nas, ki nam je zaupano vodenje BVP, Krista ni nikoli razočarala. Ko smo se dogovarjali, kako delati, da bi bili še učinkovitejši, je imela vedno kopico koristnih predlogov, ki so se porajali pri njenem delu. Tudi tokrat, ko smo se dogovarjali kako proslaviti 20 letnico dela BVP, je Krista pomagala. Danes je ni več. Leto dni je, odkar smo se od nje poslovili v njenem rodnem Šentrupertu. Hudo nam je, da ob 20-letnici BVP Kriste ni med nami, zato pa tudi teh nekaj vrstic v spomin na njen, še vedno prisoten lik ... BVP NOVOTEKS Priznanji za dolgoletno javno sodelovanje Naši Kristi v spomin Bolniški izostanki v preteklem letu Obrat Bolezn. Bolezn. Cel. del. do 30 dni nad 30 Porodn. Skupaj % čas—dop. Predilnica Meti. 34.521 29.440 12.067 76.037 11,6 , 653.731 Predilnica N. m. 20.224 17.773 9.840 47.837 12,5 381.757 Priprava 21.804 17.3 9.792 48.959 13,7 357.502 Dessinatura 1.720 2.132 1.784 5.636 14,0 40.359 Tkalnica 21.096 14.260 2.160 ,37.516 9,4 399.661 Apretura 29.486 27.208 12.572 69.266 11,2 619.975 Pletilnica 728 256 3.064 4.048 16,2 24.940 IVS 5.552 4.816 1.416 11.784 7,2 164.104 SS Tkanine 4.724 4.996 2.792 12.512 6,2 201.365 Tozd Tkanina 105.334 88.804 43.420 237.558 10,8 2,189.663 Konfekcija N.m. 23.528 27.000 45.032 95.560 18,6 512.584 Konf. Trebinje 52.428 17.861 31.660 74.949 15,0 498.522 Konf. Vinica 14.600 5.240 37.324 17.164 16,4 461.356 SS Konfekcije 4.816 2.744 8.032 15.502 10,2 152.515 TOZD KONFEKCIJA 68.372 52.845 122.048 243.265 15.0 1.624.977 TRGOVINA 4.120 1.688 3.400 9.208 5,4 171.146 SS CENTRALNE 4.488 4.608 10.316 19.478 8,1 240.624 MENZE 880 488 1.248 2.616 6,0 43.879 NOVOTEKS-1978 217.715 177.873 192.568 588.156 11,9 4,924.020 NOVOTEKS-1977 226.292 157.886 193.122 577.300 11,2 5,139.173 Zaradi vseh bolniških ška in nega svojcev) je bilo v delovnih ur, kar je glede na izostankov (nesreče, porodni- letu 1979 izgubljenih 588.156 celotni fond delovnega časa brez državnih praznikov 11,9 %. Seštevek izgubljenih ur zaradi bolniških izostankov znaša v breme podjetja 217.715 ur, v breme regionalne zdravstvene skupnosti pa 370.441 ur. Če pogledamo število bolniških izostankov, ki bremene podjetje, opazimo, da je na prvem mestu priprava s 6,1 %, sledijo obe predilnici in tkalnica s 5,3 %, konfekcija v Trebinju s 5,1 %, ostali obrati pa so pod 4,4%, kar je poprečje naše OZD. V primerjavi z letom 1977 opazimo, da se je število vseh bolniških izostankov v letu 1978 povečalo za 10.856 ur, čeprav je bil skupni fond delovnih ur manjši (le-to je posledica manjšega števila zaposlenih); ta porast, izračunan v odstotkih, pa znaša 6 %. Varstvo pri delu in protipožarno varstvo V primerjavi s prejšnima dvema letoma lahko za leto 1978 ugotovimo, da se je število nesreč zmanjšalo od 95 na 70. Razlika je vsekakor pozitivna, ko vemo, da se v poprečju število nesreč v tekstilni industriji v republiki zmanjšuje v manjši meri. Zaradi vseh nesreč (na delu in na poti na delo in z dela) je bilo leta 1978 izgubljenih 674 delovnih dni oziroma 5392 ur. Pogostost nesreč je 3,16, kar Število nesreč po tozd oz. po DE: tozd oz. DE na delu na poti skupaj pomeni, da se je na 100 zaposlenih zgodilo 3,16 nesreč. Tudi resnost nesreč je samo 8,1. To pomeni, da smo zaradi vsake nesreče izgubili 8,1 dneva (bolniški stalež). Od 70 nesreč se jih je 64 zgodilo na delu, 6 pa na poti. Vse nesreče so lažjega značaja in predvsem posledica osebne nepazljivosti ter neupoštevanja varnostnih predpisov ter navodil. Protipožarno varstvo imamo dobro organizirano že v sami preventivi, kar nam potrjuje dejstvo, da nismo imeli niti enega požara. Ob dela prostih dnevih (sobota, nedelja in praz- nik) imamo organizirano dežurno gasilsko službo, ki skrbi za to, da bi bilo v primeru požara storjeno vse potrebno za takojšnjo pogasitev ognja ali za odklonitev kakšne druge elementarne nesreče. Predilnica I Metlika 16 Predilnica II 8 Priprava 5 Tkalnica 4 Apretura 6 Konfekcija 1 6 Konfekcija II 3 Konfekcija III 5 IVS 6 SSP 5 Trgovina 17 9 7 4 7 6 3 5 6 6 Analiza nesreč po poškodovanih delih telesa: Prsti rok Roka Stopalo Noga do Oči Glava Trup Skupaj L D od do zapestja stopala 8 5 10 7 4 12 9 7 8 70 Analiza nesreč po delovnem času: Pot na delo Pot z 1 2 dela 5 4 5 6 7 8 Podaljš. Skupaj delo 4 2 12 5 7 5 2 10 7 13 3 70 Analiza nesreč po dnevih v tednu: Ponedeljek Torek 18 12 Sreda Četrtek Petek Sobota Nedelja Skupaj H 7 10 8 4 70 Pri vsakem delu je potrebna pazljivost: že najmanjša napaka se nam lahko maščuje DRUŽBENA SAMOZAŠČITA V VARSTVENEM SISTEMU SFRJ V Ustavi je navedeno: „Obramba države je nedotakljiva in neodtujljiva pravica in najvišja dolžnost in čast vsakega občana.” Zakon o družbeni samozaščiti, varnosti in notranjih zadevah navaja: „Varstvo neodvisnosti in nedotakljivosti države, ustavne ureditve, bratstva, enotnosti ter enakopravnosti jugoslovanskih narodov in narodnosti, samoupravnih pravic človeka in občana v združenem delu in na drugih področjih ter drugih pravic in svoboščin človeka in občana, družbene lastnine in premoženja ter zagotavljanja osebne in premoženjske varnosti delovnih ljudi in občanov in nadaljnjega svobodnega družbenega razvoja, je ustavna pravica in dolžnost vseh delovnih ljudi in občanov.” Delovni ljudje in občani to ravnajo po načelih družbene svojo ustavno pravico in dolžnost uresničujejo z družbeno samozaščito, ki je del samoupravne dejavnosti v vseh oblikah njihovega povezovanja in združevanja, s tem, da: — varjujejo pridobitve narodnoosvobodilne borbe in socialistične družbene odnose ter druge družbene vrednote, ki temeljijo na družbeni lastnini in samoupravljanju delovnih ljudi; — neposredno ali s sodelovanjem z organi za notranje zadeve in drugimi pristojnimi državnimi organi varujejo neodvisnost in nedotakljivost države, oblast delovnega ljudstva ter samoupravne in gospodarske temelje socialističnih družbenih odnosov in socialistično samoupravno demokracijo, bratstvo, enotnost in enakopravnost narodov in narodnosti Jugoslavije ter preprečujejo dejavnosti, ki ogrožajo te temlje Socialistične federativne republike Jugoslavije; — varujejo družbeno lastnino, ki jo upravljajo in z njo gospodarijo ter druge družbene in naravne dobrine pred oblikami neupravičenega odtujevanja in prisvajanja oziroma zlorabljanja, uničenja ali prodajanja zaradi malomarnosti, nediscipline in nevestnega gospodarjenja ter pred vsemi drugimi škodljivimi dejanji; — zagotavljajo osebno in premoženjsko varnost ter pomagajo, če je ogroženo življenje in varnost človeka ali družbeno ali zasebno premoženje, oziroma obvestijo o tem pristojne organe; — se seznanjajo z vsebino, metodami in oblikami sovražnega in drugega družbeno škodljivega delovanja, ocenjujejo varnostne razmere v svojih temeljnih organizacijah združenega dela in v drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih ter v okolju, kjer živijo in v skladu s tem določajo varnostne ukrepe in aktivnosti za varnost svoje organizacije in skupnosti ter za varnost širše skupnosti in socialističnih samoupravnih vrednost; — se v zasebnih in poslovnih stikih s tujimi državljani pri nas ter v času bivanja v tujini samozaščite; — organizirajo narodno zaščito in sodelujejo v njenih enotah; — določajo medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti, način ter ukrepe za uresničevanje družbene samozaščite v samoupravnih aktih ter s samoupravnim sporazumevanjem in družbenim dogovarjanjem; — izvajajo ukrepe in dejavnosti v sistemu družbene samozaščite kot najširšem temelju varnosti države, s katero se uresničuje in izgrajuje celotni varnostni in obrambni sistem naše družbe. Kot lahko vidimo, družbena samozaščita ni nekakšna višja sila, temveč celota vseh odnosov in dejanj, ki nam omogočajo mirno in varno življenje in delo. V naših samoupravnih aktih je potrebno natančneje določiti oblike in način uresničevanja družbene samozaščite. Veliko nalog že vsebujejo, nekatere pa bo potrebno še posebej opredeliti. To vse bo izvedeno v varnostnem načrtu. Zavedati se moramo, da za uresničevanje družbene samozaščite ne more biti odgovoren le en sam človek ali skupina ljudi ali samoupravni organ. Za njeno izvajanje smo odgovorni prav vsi. Družbena samozaščita predstavlja namreč enega od temeljev varnostnega in obrambnega sistema SFRJ. V svojem povojnem času je Jugoslavija s svojim samoupravnim socialističnim sistemom trn v peti tako zahodnemu kot vzhodnemu bloku. Ves čas smo bili in smo še izpostavljeni pritiskom blokovskih grupacij kot tudi emigrantskih organizacij, ki so pod ,,mentorstvom” tujih obveščevalnih služb. Ves čas se proti nam izvaja specialna vojna v raznih oblikah. V tujini redno izhaja veliko časopisov s protijugoslovansko vsebino. Njihov namen je predvsem vplivati na javno mnenje, izvajati prishološki pritisk na naše državljane, ki so na začasnem delu v tujini, vplivati na „pravilno usmeritev in vzgojo” otrok emigrantov ter „poskus prevzgoje” potomstva naših državljanov, ki so se v preteklosti izseljevali v tujino v času gospodarskih kriz. Za vsako od teh časopisnih publikacij stoji' kakšna emigrantska organizacija- Opazni so predvsem poskusi razvrednotenja naših dosežkov, blatenje naših najvišjih političnih osebnosti, prikazovanje lažnega stanja in „notranjih ne-: soglasij”. Naši zunanji sovražniki pa se ne poslužujejo samo oblik psihološke vojne preko časopisja. Niso jim tuji osebni agresivni pritiski in izsiljevanje naših državljanov na začasnem delu v tujini, snubljenje za svojo dejavnost, poskusi vnašanja sovražne literature na naše ozemlje, diverzije in atentati na diplomatska predstavništva in ljudi, ki so v njih zaposleni. Poslužujejo se tudi diverzij v naši državi. Spomnimo se samo eksplozij v Beogradu na železniški postaji in v kinu. Izvedenih je bilo več vpadov oboroženih skupin na naše ozemlje, vendar brez uspehov, ker so bile v najkrajšem času uničene. Še več pa je bilo neuspelih poskusov, ki so jih preprečile obmejne enote. Velike zasluge za odkrivanje teh skupin so imeli naši delovni ljudje in občani. Poleg tega je emigracija popolnoma zgrešila pri ocenitvi notranjega stanja Notranji sovražniki, ki so po njihovem izredno števUni, so v resnici samo posamezniki. Zavedamo se, da obstajajo, vendar so to res le posamezniki, ki se iz raznih razlogov ne morejo sprijazniti z našo družbeno ureditvijo. Zaradi visoke zavesti naših ljudi in njihove socialistične samoupravne usmeritve so vsi takšni poskusi že vnaprej obsojeni na neuspeh. Opažamo, da se aktivnost emigrantskih organizacij in tujih obveščevalnih služb povečuje vedno takrat, ko se v Jugoslaviji odvijajo razne manifestacije in kongresi. Tudi ob zadnjem kongresu ZKJ je bilo čutiti izredno aktivnost nam nenaklonjenih sil. Obžalovanja vredno je dejstvo, da imajo emigrantske organizacije in ostale nam sovražne sile močno zaslombo v politiki blokovskih držav. To nam dokazuje nedavni proces v ZRN, dogodki na Švedskem, sovjetska podpora velikobolgarskim interesom, organiziranje „centrov za urjenje” v __hodnih državah, iz katerih so prišle gmpe, ki so vpadale na naše ozemlje, itd . . . Osnovni cilj vseh dejavnikov je omajati ugled SFRJ v svetu, ugled samoupravne socialistične in neuvrščene Jugoslavije, zruši- ti naš samoupravni socialistični sistem, skratka podrediti si Jugoslavijo, ki je „kriva” samo v tem, da obsega strateško izredno važno ozemlje in se ne uklanja pritiskom niti Zahoda niti Vzhoda in vodi samostojno neuvrščeno politiko. Njena „krivda” je tudi v tem, da s svojim primerom dokazuje, kako lahko tudi manjši narodi in države živijo in se razvijajo samostojno in se jim ni treba podrejati interesom velikih sil. Marsikdo se bo vprašal, katera je tista sila, ki je do danes ohranila Jugoslavijo takšno, kakršna je. Odgovor je zares preprost. Naša enotnost, pripravljenost braniti naš samoupravni družbeni sistem, teritorialno neokrnjenost in suverenost pred napadalcem, ne glede na to, kdo je, je naša najboljša obramba. Naš obrambni sistem je splošna ljudska obramba, ki lahko v danem trenutku mobilizira vse razpoložljive človeške in materialne faktorje. Nikakor ni enostavno računati z dejstvom, da se agresorju upre približno 8 (osem!) milijonov oboroženih ljudi ter ostali del neoboroženega prebivalstva, od otrok do starcev. Delovni ljudje in občani so bili vedno v veliko pomoč državnim organom pri odkrivanju sovražnih aktivnosti. Na področju državne varnosti smo dosegli zares visoko stopnjo zavesti. Drugačno pa je stanje na drugem področju. Premalo smo aktivni v sredinah, v katerih živimo in delamo. Odkrivanje negativnih pojavov, njihovo preprečevanje in ukrepanje za ureditev negativnega stanja, kjer je, je naša osnovna naloga. V tem okviru mora vsakdo najti sam sebe in svoje naloge. Da pa ne bi govoril samo na splošno, naj navedem samo nekaj problemov, ki jih moramo v naši delovni organizaciji rešiti: — izboljšanje notranje discipline; — preprečevanje namernega poškodovanja strojev in naprav; — izboljšanje notranjih (medsebojnih) odnosov; — tatvine; — nezadovoljiva izkoriščenost strojev in padec produktivnosti; — nekontrolirani ,.sprehodi” tujcev po delovni organizaciji; — boljše delovanje delegatskega sistema itd ... Vidimo torej, da nas čaka še veliko, veliko dela. Predvsem pa bo potrebno premagati tradicionalno ..bojazen pred zamero” in ostale predsodke. Razmislite! A. B. Bla, bla, bla, bla,bla... Namesto uvoda pojasnilo: V prejšnjem časopisu je bila v rubriki bla, bla kot mašilo objavljena fotografija nekih vzgojno-varstvenih tovarišic, ki si z očitnim zanimanjem ogledujejo stroje in naprave v Novoteksu. Ker pa so me bralci osebno in po telefonu spraševali, kaj je na tej fotografki smešnega ter mi celo podtikali razno razne lastne domneve, izjavljam, da fotografija z mojo rubriko nima nikakršne zveze, da se slikane tovarišice na njej sramežljivo smehljajo ali gledajo v tla povsem slučajno, in da na stroje montirane zadeve (nekakšni tulci ali kaj) nikakor ne predstavljajo faličnih simbolov oziroma reklamnih eksponatov zloglasne firme Bette Ushe. Hvala za razumevanje! Glasilo Novoteksa izhaja vsako zadnjo sredo v mesecu - kot lepo piše na zadnji strani. Odgovorni urednik in izdajateljski svet sta, žal, odločno zavrnila mojo inovatorsko pobudo, naj bi tam pisalo, da časopis izhaja vsak zadnji petek v letu, oznaka številke pa naj bi bila 1-12... Docela nepomembni Janez Z. resno študira, kako bi prišel do veljave. Zlobneži so mu predlagali, naj spremeni priimek v Miklič. Baje se s takim priimkom da priti do kake funkcije . .. Ob reorganizaciji zborničnega sistema v Sloveniji je Novoteksu uspelo v zbornične forume plasirati celo vrsto svojih ljudi: - S. D. je član izvršilnega odbora Gospodarske zbornice Slovenije; - D. S. je predsednik skupščine splošnega združenja tekstilne industrije Slovenije; — S. L. D. je delegat za skupščino Gospodarske zbornice Slovenije; - D. S. L. je predsednik Medobčinske gospodarske zbornice za Dolenjsko, itd. - Slavka P., za katerega smo vedeli, da iz Novoteksa odhaja, pa smo plasirali v koordinacijski odbor za razvoj in ekonomsko politiko izključno zato, da nam ne bi kdo očital, da so v zbornici sami naši. .,. V kalkulaciji, ki so jo sestavili strokovnjaki menze, črno na belem piše, da je za pehanje tisoč (manjših) zrezkov potrebnih petsto (večjih) jajc. Prekleto, ta jajca pa morajo imeti noge, je na to pripomnil Katko F., ki se sicer na kuharijo dobro razume . . . Darko U., bog ga maznuo, trdi, da zgodaj zjutraj vstajajo samo peki in norci. Ker ima navado teorijo uveljavljati v praksi, se navedenega strogo drži. Ko sem (zadnji) zvedel, da po novem vrednotenju kotiram za 3 (beri: tri) pike več kot doslej, sem se ga od samega veselja tako nadelal, da sem za tri leta vnaprej porabil predvideno povišico v plači. Članom ustrezne komisije priporočam, da se ob morebitni menjavi služb zaposlijo v lekarni. Oni že vedo zakaj . . . Bruno K. se je odločil odpotovati na dopolnilno glasbeno izoraževanje k maharišiju Krishni v Indijo. Ma-hariši Krishna namreč zna tako blagoglasno igrati na piščal, da se ob njegovem igranju ne dvigajo le kače, temveč celo navadne konopeljne vrvi. Pridobljeno glasbeno znanje Bruno ne bo uporabljal na koncertih, pač pa za reševanje nekih svojih privatnih problemov . . . Na nekem zboru ljudstva ali delavskem svetu, ne vem več točno kje AVTOR RUBRIKE 1. r. že, je bilo ugotovljeno, daje v vsej firmi natanko 13 (beri: trinajst) delavcev z visoko izobrazbo, moralo pa bi jih po vseh pravilih biti kakih 80 do 100. Glede na tako stanje predlagam, da omenjene individue proglasimo za raritete in jih damo zaščititi pri Zavodu za spomeniško varstvo SRS. Komisiji za vrednotenje pa predlagam, da tem tičem občutno zniža plače, zato pač, da jim važnost ne bi stopila v glavo. Irena Š. bi na vsak način rada postala šefica. Ker pa imajo po laboratorijih že kake tri ali štiri šefice, ne bo nobene škode, če njeni želji ugodijo. Ustanoviti je treba le še kak laboratorij - na primer laboratorij za raziskovanje, pospeševanje in ustanavljanje odvečnih delovnih mest v podjetju . . . Nemška ženska revija „Fuer Sie” je pred kratkim objavila podatek, da imajo poročeni moški med dvajsetim in tridesetim letom starosti letno od 300 do 1000 spolnih odnosov. Žal v članku ni bilo navedeno ali so to mišljeni odnosi z ženo ali z ljubico ah z obema. Kakorkoli že, Marjan S. se je moral nad objavljenim resno zamisliti, potem pa je na svojo veliko žalost ugotovil, da v navedeno kategorijo ne spada več. Prvič ni poročen, drugič pa šteje že nekaj mesecev čez trideset let. Nekateri imajo pač smolo . . . Politični aktiv je torpediral osnutek razvida del in nalog potem, ko je ugotovil, da sta si finančna sektorja pobožnoželjno predpisala kar kakih 28 del oziroma nalog, ki zahtevajo višjo ali visoko strokovno obdelavo, z verjetnim namenom da bi tem delom prislinila tudi ustrezno visoke plače. Politični aktiv je po mojem ravnal nepravilno; bolje bi bilo, ko bi za potrebe financarjev ustanovil univerzo, če zaradi drugega ne zato, da bi nekaternike malo presvet . . ., pardon, prosvetljevala. Ali veste, kakšna je razlika med volnenim blagom made in Novoteks ter Ančko P.? Nikakršna! Oba se rada mečkata . . . Naši največji tozd Tkanina je po zaključnem računu ostalo nekaj starih milijonov ostanka odhodka. Ker se na delavskem svetu niso mogli dogovoriti, kam plasirati te silne kinte, so se nazadnje odločili, da bodo z njimi kupili nekaj straniščnega papirja in popravih odtočne žlebove na počitniških domovih. Če pa bo kaj ostalo - no, bodo že dali kam . . . Akcija ..Zaključni računi” je torej končana. Ugotavljamo, daje bila akcija nadvse uspešna (zaradi česar bodo nekateri pohvaljeni), zaključni računi pa nadvse p(o)razni (zaradi česar bodo nekateri grajani). Dvoperesna deteljica Slavko P. in Jernej alias Pino K. se poslavlja. Sedaj, ko sta v Novoteksu zadostila svojim potrebam po lepih oblekah (lepa dekleta so se pa tako ali tako že postarala), se bosta prekvalificirala. Nekaj natolcujejo, da jima teče skozi streho, pa sklepam, da bosta odšla k firmi, ki odpravlja tozadevne probleme . . . Na zboru delavcev skupnih služb se je zadnjič pridno oglašala neka meni neznana tovarišica. Baje gre za zelo pomembno Fani K., delavko Tkanine. V imenu delavskega razreda skupnih služb najostreje protestiram in prosim Tkanino, da v bodoče ne podtika več kukavičjih jajc v tuja gnezda! Imamo namreč svojih dovolj . . . Utopični socialist Matija G. je na istem zboru ljudstva DSSS predlagal, naj mu jaz odstopim svojo plačo in svoj dopust, on pa meni svojo plačo in svoj dopust. Predlog sprejemam, vendar pod pogojem, da Matiji poleg obojega odstopim še svojo (zarjavelo) stoenko, on pa meni svojo (kovinsko modro) ascono! Ratomir P. nosi kravatenšal zanalašč, da bi jezil design mojstra Janeza Z., ki kravatenšala žal ne premore, pa zato v nestrokovnih krogih širi lažne vesti, da rutka ni več v modi oziroma, da moškim daje sumljiva obeležja . . . Moda je tisto, kar nosim jaz! — sem odločno poudaril zadnjič, ko so me designerji vprašali, zakaj nosim hlače brez manšet. Ob tem se modro zamolčal podatek, da sem od tedaj, ko sem hlače kupil, nekoliko zrastel, pa mi jih je morala ženska spustiti prav za dolžino manšet, ki so bile v modi tudi pred natanko sedmimi leti. Tohko so namreč predmetne hlače stare, kar je sicer žalostno dejstvo, vendar razumljivo vsem, ki si v potu svojega obraza služijo kruh pri Novoteksu . . . Prodamo večjo količino dobro ohranjenih čevljev s sodo številko 42 - za hojo v službo ob sobotah in ponedeljkih, ter čevljev z liho številko 39 - za hojo v službo ob četrtkih. Cenjene ponudbe pod „ZIS”. Kupim večjo količino nerabljenih obližev, zavojev prve pomoči, mavca v prahu ter nekaj deščic za imobili- zacijo udov. Najamem tudi inštruktorja za jiu- jitsu. Cenjene ponudbe pod „Avtor bla, bla . .,. Novoteksov bivši sodelavec Pierre Cardin se je vrnil iz Kitajske in v Parizu lansiral novo prokitajsko modo izključno za vas, drage tovarišice. Linije so enostavne, materiali trpežni, modeli pa ceneni - če sijih izdelate same, seveda. Zadostovalo bo, da doma poiščete kako belo vrečo za moko iz vojnih časov (posebej priporočljiva je blagovna znamka UNRRA), razparate za 10 - 15 cm oba vogala in sredino dna (rokavci in ovratnik), pa je obleka gotova. Enak model stane v Parizu 600 frankov (od tega 590 frankov etiketa „Pierre Cardin - Pariš”)! Matematični talent Bogdan A., s katerim sem se pred kratkim sprl, govori samo še v računalniškem jeziku. Ko sem ga nekaj nadrl, mi je namreč rekel nazaj nekako takole: 117277 krat 3. Debelo sem ga pogledal in vprašal, kaj naj to pomeni. Odvrnil mi je, naj vzamem kalkulator in izračunam rezultat, nato naj kalkulator obrnem na glavo in rezultat v tem položaju preberem. Storil sem, kot mi je bilo naročeno ter kmalu pokapiral za kaj gre. Ravno sem Bogdanu mishl pritisniti eno po ušesih, pa ga že nikjer več ni bilo. 117277 krat 3 Bogdan!!! Kadar Todor S. na delavskih svetih predava o ozkih grlih v proizvodnji, se je treba oborožiti z dobršno mero potrpežljivosti. Človek ima namreč tudi sam tako ozko grlo, da v minuti spravi skozenj komajda kakih 20 besed. Eden ali dva viskija za razširitev grla pred predavanjem ne bi škodila . . . Neki viemaherji iz Konfekcije I so sklenih, da bodo priredili družabni večer ob kresu. Da pa jim ob pomanjkanju drv ne bi kdo očital odvečnega razsipavanja energije, so se odločili kuriti kar z žametnimi hlačami! Baje tudi zaradi tega, da firma ne bi trpela na ugledu. Samoupravni delavski kontroli si drznem predlagati, naj kdaj pa kdaj komu zakuri kres pod ritjo! Seks bomba itd. Stanka B. me je baje zadnjič nekaj iskala, pa me ni našla. Stanko in druge primerne tovarišice obveščam, da sem strankam vsak dan na razpolago od 20. do 24. ure, na mestu, ki ga bodo določile po lastni presoji. . . Ali je vsaka prekinitev dela res že štrajk? Hvala za vašo kri, W ki rešuje življenja! Od 15. februarja do marca so na novomeški transfuzijski postaji darovali kri naslednji Novoteksovi delavci: Anica Gašperič (do sedaj že 2-krat), Anica Štandekar (15), Jože Kocjančič (14), Anton Ravbar (12), LudvaNovak (8), Bojan Florjančič (33), Marija Pavlič (10), Peter Bukovec (9), Rudi Gazvoda (4), Franc Iljaž (21), Karel Barbič (22), Slavko Bogolin (25), Slavica Hrovat (15), Martina Opalk (3), Ivan Jakše (18), Ana Grešak (3), Franjo Miškovič (2), Alojz Hočevar (13), Fani Pirnar (11), Rajko Sever (2), Mirico Mohar (9), Slavka Čeh (8), Tine Filip (12), Jože Novak (10), Jožica Vovk (11), Valentin Levstik (17), Alojzija Rapuš (26), Jože Ferbežar (13), Ljudmila Mesojedec (12), Draga Kajtazovič (34), Jože Smrekar (30), Jožica Kralj (2), Damir Dujmovič (6), Bogdan Avbar (14), Marjan Erpe (2), Jože Mišmaš (27), Alojz Kavšek (24), Stane Hočevar (18), Martin Plantan (34), Niko Reba (23), Jernej klemenc (20), Jožica Kocjan (11), Jože Kavšček (19J), Marija Judež (1), Alojz Blažič (23) in Anton Gole (10). Čestitamo! ■ 'VXX'V\.'QkX%XV'WV'V'WX'V^'V'VX'VVV\'V^X^XX'V%XXXXVX ■ Pojav prekinitve dela spremljajo raziskovalci v Sloveniji že nekaj let. Proučuje ga tudi center RS ZSS za raziskovanje samoupravljanja. Poprečno je bilo do lani 50 prekinitev letno, lani pa so jih evidentirali kar enkrat več (natančneje 108). Analize nam še ne dajo odgovora za to povečanje. Zato moramo biti ob tem podatku še bolj pozorni. Strokovnjaki sicer trdijo, da se značilnosti prekinitve dela v Sloveniji tudi lani niso spremenile in ki so v tem, da so prekinitve kratke in z majhnim številom udeležencev (približno 20 do 50). S tem pa se dejansko začenjajo nesporazumi, kajti prizadeti v OZD nemalokrat trdijo nasprotno, da sploh ni šlo za štajk v klasičnem smislu, marveč le za sestanek, bolje za t. i. izsiljeni sestanek kar med delom ker so pač ljudje hoteli kakšno sporno vprašanje, ki je vsiljevalo napetosti in s tem tudi različne govorice in podobno, pač takoj razčistiti in urediti. Navedena druga razlaga je, dokler še ni natančnejših analiz, sprejemljiva. Tembolj je verjetna, če pogledamo podatke, da je teh sporov največ res rešenih takoj, po kratkem postopku in po navadi direktno z vodilnimi strukturami v organizaciji združenega dela. Gre za to, da se delavci niso odločili za daljšo pot prek samoupravnih organov in z razpravami v družbenopolitičnih organizacijah v okviru kolektiva. Ali je potemtakem ta oblika prekinitve dela res že štrajk? Iz dosedanje analize je videti, da je največ prekinitev dela v industriji in rudarstvu. Če pa primerjamo število prekinitev s številom zaposlenih, jih je največ v gradbeništvu. Lani so Modni kotiček l ____________________J V modo se ponovno vrača klasična silhueta, ki poudarja prirodno obliko ženskega telesa. Kot sem že zadnjič poudarila, so izredno važna oglata podložena ramena, zelo ukrojen ali pa s pasom poudarjen pas, krajša dolžina krila ali obleke in potisnjenost na bedrih. Nova silhueta zahteva tudi novo tkanino, pri kateri je zelo važen padec. Kostimi so izdelani iz satena, gabardena in podobnih materialov, obleke pa iz jerseya ali finih krepov. Ker so izredno modni deseni s nikami, sem vam skicirala prvič ugotovili prekinitev dela v gozdarstvu (štirikrat) in v družbenih dejavnostih (šestkrat). V prekinitvah dela je bilo lani udeleženih približno 0,8 % vseh zaposlenih v Sloveniji. Večji prekinitvi po številu zaposlenih sta bili lani le dve (Železarna Ravne in Sava Kranj) in samo ena večja po trajanju (Megrad Ljubljana, TOZD Penobeton Vodice). 99% udeležencev v prekinitvah so delavci iz neposredne proizvodnje in v tem jih je nekaj nad 92 % kvalificiranih, polkvalificiranih in nekvalificiranih delavcev. Nikdar v teh prekinitvah ni bila zajeta celotna delovna organizacija. Znana sta le dva primera, daje bilo v prekinitvi udeleženih več TOZD. Presenetljivo je ob vsem tem, da zbrani podatki demantirajo domneve, da prihaja do prekinitev v glavnem tam, kjer imajo nizek osebni dohodek. Ponuja se čisto drugačna razlaga od te, na kakršno smo navajeni, da danes niso osebni dohodki med poglavitnimi vzroki za prekinitev, ampak so to predvsem kršitve samoupravnih pravic in slabi medsebojni odnosi in taki odnosi, ki bi samoupravljalce včasih radi reducirali na privesek k stroju, na sredstvo za delo. Tega anahronizma pa samo upravljale! ne prenesejo, in prav je tako. Navedeno trditev potrjuje še ugotovitev, da je največ prekinitev v prvem trimesečju (zaključni računi) in v industrijskih središčih. Za lani pa imamo poleg sprejemanja zaključnih računov še posebnost, da so v tem času povsod sprejemali še samoupravne sporazume o delitvi. Prav ta načrtovana delitev marsikje ni bila soglasno sprejeta. Velikoktrat tudi strokovne obrazložitve niso nakazale po- kostim in obleko s poudarkom na ovratniku, rokavih in pasu v temnejšem desenu. Upam, da boste kakšen detalj s pridom uporabili pri svojih zamislih za novo pomladansko obleko ali kostim. sledic. In če ni bilo še ustrezne obveščenosti, so se vsilili nesporazumi, s tem pa napetosti in spet različne govorice in konflikti, njihova skrajna oblika so seveda prekinitve z zahtevo, da sporne zadeve takoj razčistijo. Do tega je prihajalo zlasti tedaj, če so delavci zares dobili nižje osebne dohodke od pričakovanih. Velikokrat so delavci šli v prekinitev tudi zato, ker se niso strinjali z enostavnim linearnim povečevanjem osebnih dohodkov, saj je to povsem v nasprotju z njihovo staro zahtevo, naj se uveljavi zdravo nagrajevanje po delu in resnični prispevnosti združenmu delu. Neurejena udeležba v delitvi je seveda nemalokrat izsilila nejevoljo in celo slabe odnose med TOZD, kjer so zaradi tega nastale ob nespremenjenem delovnem učinku očitne razlike v osebnih dohodkih, saj kar povsod jemljejo osebni dohodek kot osnovno merilo za primerjavo. Kamni spotike, ki privedejo do teh prekinitev ali bolje rečeno do izsiljenih sestankov med delom, so morda res v tem, da zakon o združenem delu natančno ureja vprašanja, Od 10. marca do 12. aprila so v našo delovn organizacijo prišli naslednji delavci: v tozd Tkanina - priprava Jože Hrastar, Martin Kadirnik, Vinko Samac; v predilnico: Milan Gregorič, Zoran Pešič, Ivo Erič, Mile Rajak, Dušan Kneževič, Rudi Pahinger, Anton Kozlevčar: IVS: Branko Amf, Feliks Žagar. Tozd Konfekcija: Rado Ucman, Sonja Hrvat, Jožica Hrvat, Jožica Žura, Drago Hre-bič. Skupne službe: Mira Vuka-šinovič, Jože Majerle. zaradi katerih je prihajalo do napetosti in do prekinitev, toda zadeve niso skoraj nikjer konkretizirane v samoupravnih aktih OZD in TOZD. Marsikje nimajo niti dogovorov ne določil o tem, kako npr. ravnati v situacijah, ko pride do prekinitve dela Po navedenem in po tem, da se vprašanje ostrine teh konfliktov oziroma prekinitev dela ni pokazalo kot problem, ki ga ni mogoče rešiti z dogovori, se zdi, da bi naše prekinitve zaslužile več razlage v tem smislu, da so prej kazalci demokratičnosti kot pa kakšen pataloški pojav. Zgodovina delavskega razreda nas dobro puči, da so bili edino avtoritarni režimi na videz brez-konfliktni sistemi. Naše samoupravljanje pa se neprestano še kar naprej in naprej krepi, dopolnjuje in izpopolnjuje in to med drugim pomeni, da se tudi ljudje zavedajo svojega položaja in zato tudi vedno bolj hočejo biti poučeni o vsem, kar zadeva njihove primarne in sekundarne obveznosti, o njihovem delu in življenju, o vsej družbeni produkciji in reprodukciji — in nekatera teh vprašanj pač rešujejo kar po kratkem postopku. odšli V istem času pa so delovno organizacijo zapustili naslednji delavci: tozd Tkanina - IVS: Stanko Miklič, Anton Junc, predUnica: Ružiča Ahmetovič, Jože Škedelj (inval. up.), Franc Žagar, Martin Bec (inval. up.); oplemenitilnica: Rifet Haliko-vič, Danica Jakše (inval. up.), Safet Durakovič; priprava: Ra-divoje Stankovič, Slavka Grabnar, Majda Jagodic; tkalnica: Ljiljana Ristič. Tozd Konfekcija: Ida Cesar, Zora Svetič, Stanislav Kresal, Ana Bobnar, Nedeljka Kuzmanovič. OTROŠKI DODATKI V LETOŠNJEM LETU Rešitev vretena iz prejšnje številke: R, RK, KRK, KRKA, KOKRA, KROKAR, KORAK, ROKA, ROK, RO in O. Vreteno