Iv.  Langerholz:
Skrbimo za svoje zdravje!
3.   Cuvajmo  se   bolezni.
IVdo bi vam mogel našteti vse bolezni! Prevee jih je. In vse so našemu zdravju sovražne. Domala vsaka bolezen namreč vsaj oslabi telo, da je spre-jemljivo za nove bolezni.
Kako naj se postavimo boleznim v bran?
Nate nekaj navodil!
Mnogi izmed vas ste že od zibeli bolj slabotni. Imate znabiti slabo kri. Najbolje je. če se obrnete na zdravnika. Ta vam bo že določil, kakšna bodi vaša hrana, kolikšno vaše gibanje, počitek, stanovanje. Zdravnika vestno poslušajte! Skrbite pa si zlasti v toplem letnem času za zdrav zrak in za solnce!
Jako nezdravi so prostori, kjer je veliko dima in veliko prahu. Kdor inora bivati ali delati v takih prostorih, se mora pač večkrat umiti.
Stari narodi so se mnogo umivali — zdi se nam, da mnogo več kakor sedanji rod. Gotovo jim je tudi to pripomoglo, da so bili trdnega življenja in so do-segli častitljivo starost. Sedanji rod pa vodo pre-malo ceni. Spominjamo le na Jude, ki so sedali k mizi vselej z umitimi rokami. Kakšen pa sede marsi-kateri otrok za mizo!
Pazite tudi na to, kako boste sedeli v šoli, doma, pri pisanju, pri šivanju, pri ročnih delih. Marsikdo sedi sključen v dve gubi in s tem svojemu zdravju gkoduje. Kii se tako ne more pravilno pretakati.
Pravtako ni zdravo, če kdo leži v postelji zvit kot mačka na peči. Ali če je kdo odet čez glavo — od strahu ali kaj? — in še tisto malo dobrega zraka ne
118
more vdihavati, kar ga je v spalnici. S takim pokri-vanjem tudi preveč mehkužite svoje telo. Prehod iz toplote na hladno — četudi v sobi — provzroči pre-hlajenje, nahod; vse to pa naše telo slabi.
Kratko in malo ni zdravo, če odrasli male otroke strašijo, in pravtako ni zdravo, če se otroci med seboj strašijo. Slabo je za otroke v vsakem oziru, če je ve-dno na vrsti bavbav, pa sova in črni mož, parkelj, cigan, in kakor se ti strahovi še imenujejo. Marsikdo dobi od takih strahov za vse življenje bolehavost: božjast, pohabeljene ude, slaboumnost... Kaj je tega treba!
Varujte se tudi prepiha! Nikdar ne sme biti od-prto v sobi okno, ki je ravno nasproti vratorn, in vrata obenem, če so ljudje notri. Ali okno, ki je drugemu oknu nasproti. Marsikdo si je že ob prepihu kupil kal bolezni za vse življenje: jetiko, posledico pljuč-nice, skrnino, ali kaj podobnega. Če je pa soba pra-zna, so pa okna lahko navzkrižem odprta, in se nič ne bojte, da bi vam premočan prepih napravil škodo na šipah.
Če ti je vroče, nikoli nikar na hladnem ne po-civaj! Zlasti ne pij mrzle vode, če se misliš le malo oddahniti. Voda je zdrava pijača, neprevidni Ijudje pa tiidi v njej najdejo strup. — Če te je dobil dež pri delu, pojdi domov, pa se takoj preobleci. Ce imaš mokre nogavice, se preobuj takoj, ko prideš domov. Pravtako stori, ce si moker od potu: brž se preobleci, ko prideš domov! Če si ves pregret, ne sedaj na zemljo, zlasti ne spomladi in na jesen, najmanj pa pozimi. Ali ne beres, da je že marsikdo uprav v snegu obsedel in zaspal? — Ne hodi spomladi pre-zgodaj bos in ne odlagaj prehitro tople obleke. Če ti je na poti vroče, smeš \Thnjo obleko sleci in jo nesti
119
v rokah, dokler hodiš; kadar pa počivaš, jo vsaj ogrni, ce je že ne maraš obleči. Nič ne de, če ti je še vroce. Bolje je to, kakor če bi te stresel mraz.
Pazi tudi na pravilno dihanje! Ne dihaj skozi usta, ampak skozi nos! Tega se spomni zlasti ob mrzlem zimskem času, ko je razloček med zunanjim hladom in med notranjo telesno toploto včasih prav velik. Sapa, ki gre skozi nos v notranje dele telesa, se spotoma pregreje, da ti ne bo škodovala. Sapa pa. ki gre naravnost skozi usta, pride prehladna do pljuč. To pa prinese lahko hude bolezni.
Če si preveč zasopljen, ne govori! Počakaj, da se pomiriš, potem šele povej, kar moraš. Tudi nikar ne jej in ne pij, ce si preveč zasopljen. To je že marsikdo bridko obžaloval.
Nikdar ne uživaj nezrelega sadja! Tudi je naj-bolje, če ješ olupljeno sadje, zlasti še tam, kjer je sadje blizu velikih cest in se na njem nabira mnogo prahu. Koščičasto sadje (češplje, črešnje) jej po-sebno previdno, nikdar s hlastajoco požrešnostjo.
Ne jej, cesar ne poznaš! Mnogo na zunaj lepih sadežev nosi v sebi strup. Slišal si že o volčji črešnji, bral gotovo o strupenih gobah. Mušnico gotovo po-znaš; ta je ena izmed najhujših strupenih gob.
Vsaka sapica, vsaka malenkost ti pa spet ne sme škodovati. Utrjuj se, toda polagoma, ne skokoma. Človek marsikaj prenese, samo preboječ ne sme biti, prevec predrzen pa tudi ne.
Mnogim boleznim boš zaprl vrata, če se boš držal teh navodil.
Če boš pa uvidel, da je bolezen resna, kmalu po-klici zdravnika! Ne čakaj, ne odlašaj, češ, bomo že še videli, kako bo. V začetku bi zdravnik mogoče še lahko pomagal, kesneje pa ne more več. Ljudje pa
120
potem godrnjajo, češ ta zdravnik nič ne ve — ni za nič. Ve že, in v takem slučaju samo eno, namreč to, da ne more nič več pomagati.
Če boš tako vse storil za svoje zdravje, kar je v tvojih močeh, boš imel lahko mirno zavest, da nisi vedoma in prostovoljno prestopal tiste zapovedi, ki veli: ; Ne ubijaj! to je: ne kvari zdravja! Zdravje je boljši zaklad ko skrinja zlata.