32. Številka._Ljubljana, v četrtek 9. febrovarja 1899._XXXII. leto. SLOVENSKI NAROD. Izhaja vaalc dan tveftar, iiimli nedelja ln praznike, ter velja po polti prejeman aa avatro-oger ske dežele za vse leto 15 gld., al pol leta 8 gld ., za četrt leta 4 gld., aa jeden mesec 1 gld 40 kr Za Ljubljano brez pošiljanja na dom aa vse leto 13 gld., aa četrt leta 3 gld. 30 kr., aa jeden mesec 1 gld 10 kr Za pošiljanje na dom rakuna se po 10 kr. na mesec, po 30 kr za četrt leta. — Za tuje dalele toliko vaC, kolikor poatnina znala. - Na naročbe, brez istodobne vpoftiljatve naroCnine, se ne ozira — Za oznanila plačuje se od štiristopno petit-vrdte po 0 kr., Ca se oznanilo jodenkrat tiska, po B kr., če se dvakrat, in po 4 kr., Ce se trikrat ali večkrat tiska — Dopisi naj ae izvole frankovati. — Rokopisi ae na vračajo. — Uredništvo in a pr a v n 151 »o je na K/ngresnern trgu št. 12 UpravniStvu naj ae blagovolijo poliljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j vse administrativne stvari - Vhod v uredništvo je iz Vegove ulice 5t 2. vhod v upravništvo pa .i Kongresnoga trga St. 12. Teložon h(. :*-4. ško, odvzeti Franciji protektorat nad kri- | stijani v orijentu in ga poveriti Nemčiji. S tem bi Slovanom sovražna politika Nemčije v orijentu dobila silno oporo, in po vsi pravici pravi neki ugledni slovanski list, da morajo katoliški in pravoslavni Slovani iz tega spoznati, da vatikanski politiki gre vedno, povsod in pred vsem za to, da bi jezuvitski duh zopet našel pot mej narode. V ta namen hoče vatikanska politika katoliško Francijo pustiti na cedilu in se združiti z nekatoliško Prusko. Nemški cesar se pripravlja sedaj za potovanje v Rim. kjer obišče papeža, da se ž njim dogovori. „Novoe Vremja" prijavlja dopis iz Rima, v katerem pravi, da novi nemški poslanik pri Vatikanu, baron Kotenhahn, prav nič ne prikriva uspeha, kateri je dosegel in da s ponosom pripoveduje, da je konec francoskemu protektoratu nad kri-stijani v orijentu. Francoska stranka v Vatikanu izgubiva čedalje bolj na upliva, docira je upliv kardinala Ledochovvskega vedno večji. Ledochovvski je Rarapollo že skoro izpodrinil in Ledochowski je tudi glavni fezf-r zbliženja Vatikana protestantski Pruski. Kako gineva Rampollov upliv na vseh koncih, se vidi tudi pri drugih prilikah, a najbolje se je to pokazalo pri diplo matičnem boju mej Ledochosvskim in francoskim kardinalom Richardom. Pariški nadškof, kardinal Richard je prišel v Rim z namenom, da podkoplje ali vsaj oslabi upliv Ledochovvskega in da obnovi stare zveze mej Vatikanom in mej Francijo. Imel je več posvetovanj s papežem in sv. očetu dokazoval, da mora v mohamedanskih krajih na vsalr način pod pirati Francijo, ali papež se ni dal prepričati, in pariški nadškof je zapustil Rim, ne da bi bil kaj opravil. Vatikanska politika vodi naravnost k zvezi s protestantsko Nemčijo proti katoliški Franciji. Tako poročila svetovnih listov, katerih resničnosti vatikanska glasila niso ugovarjala z nobeno besedo, dasi se v njih očita Vatikanu velika nemoralnost. V prevdarek. Zopet stopimo pred svet s ponižnim svarilom in pftj kot ne, se narn bode zopet očitalo, da razmer ne poznamo, in da spod-kopujemo blagostanje naroda. Ker je pa stvar važna, morali smo jo priobčiti, in sicer le v namenu, da na njo merodajne kroge opozorimo s spodbujo. da naj o ti stvari nekaj več premišljajo, kakor se je to dosedaj godilo Z Goriškega smo prejeli dopis, in sicer od čisto objektivne strani, knjiga tukaj doslovno priobčimo. Ta dopis slove : Tudi goriški klerikalci niso hoteli zaostati v gospodarskem osrečevanju svojih „podložnikov", ker so pa kraške glave prepametne, da bi se dale vjeti na limanico, kateri se pravi „0 ospodarska zadruga" t. j. konsumno društvo, oziroma „gostilne na katoliški podlagi", so pričeli z ustanovitvijo zavarovalnic proti škodi pri živini. Misel sama na sebi je krasna a izpeljati jo je treba znati in predpogoji morajo biti tukaj. Take j zavarovalnice osnovati in voditi pa ni lahko i in se mora več znati nego hruške peči. No. goriškim „nunčkom" teh znanosti popolnoma nedostaje in vrhu tega ni pri nas za take zavarovalnice predpogojev. Ljudstvo mora biti v kmetijstvu že precej izobraženo, kar pri nas ni, in zavarovalnica mora delati v neprestanem sodelovanju z živinozdravnikom, katerih tudi nimamo. Pri nas sloni vse živinozdravstvo na samih vražah in bi za enkrat še prav vrejena in izgledno vodjena zavarovalnica ne mogla vspevati, kaj pa še le naše zavarovalnice, ki nimajo nobenega strokovnjaškega vod stva ter imajo popolnoma nedostatna pravila, kakoršna so gotovi poraz takim zavarovalnicam. Da imamo prav, to spričuje 4 Številka letošnjega „Primorskega lista", ki piše pod zaglavjem „Narodno gospodarstvo (?)" : 1. Skoraj vsa društva tožijo, da imajo pri zavarovanih govedih preveč nesreč ter ne morejo izplačevati odškodnin. 2. Vsa društva tožijo: Živali pogine preveč. — In kaj nasvetuje sedaj imenitni narodni gospodar v „Pr. listu"? Vsa društva naj ustanove „ Z vezo", ker so Vatikan in Pruska. Vatikanski politiki je težko slediti. Tudi v drugih državah niso očitni zunanjepolitični smotri in nameni, vsekako pa jih je laglje spoznati, nego se morejo spoznati nameni vatikanske diplomacije. Sedaj poročajo razni dobro poučeni in verodostojni listi o važnem preobratu, ki ae je zgodil v vatikanski politiki. Stvar je velikega pomena, a ker nimamo svoje sodbe o njej, hočemo rekapitulirati, kar pišejo dotični listi. Prej ali slej se že pokaže, v koliko so bila ta naznanila u teme ljena. Vatikan je dotlej stal vedno na strani Francije. To je bila zasluga kardinala Rampolle, ki je z vsemi svojimi močmi delal proti protestantski Nemčiji in vedno sanjal o nje izoliranjanji. In sanjal je morda tudi še o čem drugem, kar bi ne bilo na škodo moči in veljavi katoliške cerkve. Ram pol la ni imel lahkega stališča. Duhovniki, ki imajo kaj vpliva v Vatikanu, niso prijatelji Francije in sicer zategadelj ne, ker je Francija republika, ker je temelj vsega njenega političnega in državnega življenja ljudska suvereniteta, a duhovniška nadvlada nad državami in narodi je samo mogoča na podstavi cerkvene avtoritete. Vzlic temu nasprotju pa je znal kardinal Rampolla dolgo let vzdrževati naj tesnejšo zvezo mej Vatikanom in Francijo in je celo pridobil papeža, da je francoskim katoličanom ukazal, naj se sprijaznijo z republiko. Zdaj se kate, da se je to tesno prijateljstvo ohladilo. Poroča se, da se je Vatikan odvrnil od Francije in se približal Pruski. Ta obrat se vidi iz naslednjih dejstev. Nemški državni zbor je zopet jeden-krat sprejel predlog, naj se jezuvitom dovoli povratek na Nemško. Doslej je zvezni avet izvršitev tacih sklepov vedno preprečil. Sedaj pa upajo jezuvitski krogi, da se uda in da dovoli jezuvitom povratek v Nemčijo, ker hoče Vatikan tako uslugo drago plačati. Vatikan je pripravljen za dovoljenje, da se jezuvitjo vrnejo na Nem LISTEK. „Rokovnjači". Roman spisala Jurčič inKrsnik, dramatizoval Fr. Oovokar. (K premijeri 7. feforuvarja.) Vsa čast geniju Schillerjevemu, vsa čast! Toda toliko je gotovo, da njegovi .Razbojniki* ne bodo več streljali na slovenskem odru. Sinoči so jih premagali naši „Rokovnjači"! Đila je- to prava pravcata zmaga! Slovenski razbojniki so premagali nemške Slavna intendanca lahko mirne vesti vrže v peč vse vloge in rokopise Schillerjevih .Razbojnikovtt; rokopise in vloge Jurčič Krsni ko vih-Grovekarjevih .Rokovnjačev" pa naj shranjuje na imenitnem kraju v svoji pisarni, da se ne poškodujejo, ker jih bode le večkrat rabila! Saj, če že hočemo gledati razbojniško romantiko na današnjem modernem odru — nekateri ljudje tudi mej Slovenci imajo tako .nežne* živce, da ne morejo gledati realistično • naturalističnih dram a la .Trhli dona* itd. — čemu bi laksll romantika po tujem, ko je imamo dovolj doma?! Pa aakaj omenjam bal Schillerjeve „Razbojnike" ? Ali sta si snovi tako močno podobni? Tu in tam si snovi in prizori morajo biti nekoliko slični, saj oboji so — razbojniki — nemški in slovenski. Drugače pa so naši „Rokovnjači" Čisto izvirni, so čisto naši! In odkrito rečeno: naši rokovnjači so nam veliko, veliko simpatičnejši, ljubši, nego pa nemški. Ne vemo natanko, kolike dejanske podlage imajo nemški „Razbojniki". Ne utegnemo se več pečati s takimi „ učenimi" preiskavami, tičočih se starejše nemške literature; saj imamo vendar že sami s seboj dovolj posla, in mi sami si moramo biti vendar bližji, nego tuja literarna vprašanja.. . Toliko pa vemo, da so naši „Rokovnjači" zgodovinski, mi vemo, da sta Jurčič in Krsnik svoj imenitni roman osnovala na historični podlagi. Rokovnjači so na Kranj skem v resnici razsajali — tako ali drugače. Resnica je, da so jih Francozi ukrotili, in celo nekatera imena rokovnjaška so »zgodovinska* 1 To je bila folija, na katero je bujna fantazija Jurčičeva zasnovala klasične avoje „Rokovnjače", ki jih je bil objavil prvi letnik .Ljubljanskega Zvona*. „Rokovnjači* nas tudi spominjajo zanimive francoske dobe, spominjajo nas simpatičnih Francozov, ki so nekdaj vladali osrednji dal naše Slovenije in ki so bili naši narodnosti vsekdar pravični . . . * * Schillerjevi „Razbojniki" so sami ob sebi res lepo delo, čeprav so to prvenci pesnikove muze. Toda, pomislite, kakšen je jezik v teh .Razbojnikih* ! Kakšna bombastična, frazasta, prisiljena, afektirana dikcija! Za našo realistično dobo so ti „Razbojniki" naravnost nevžtni! Mi takšnega jezika ne razumemo več, tem manj. ker nismo Nemci. Kakšen pa je jezik v „ Rokovnjačih" I To je naš izvirni slovenski jezik, to je realistična govorica našega preprostega ljudstva. Robata je, včasi celo surova in cinična ta govorica — toda posneta jo i/, življenja. In Jurčič je razumel to! Kdo je poznal bolj dušo našega kmeta, nego prerano zvečneli Jurčič ? Koliko klasičnih tipov nam je ustvaril v svojih povestih ! Kako se ti tak tip, tak značaj vtisne v dušo, da ga ne pozabiš več! — Takih značajev je tudi polno v „Rokovnjačih". Krepko risanje nesrečni Nande, ta žrtva hudobnega Brnjača. Takisto plastične prikazni so Blaž Mozol, Polonica „Rajtguzen", črevljar Boječ, dr. Burger i. dr. Smrt je po .rokovnjaško" napadla ubogega Jurčiča-, ko je pisal avoj roman, mu posamezna prešibka in bodo morala drugače prenehati. Vsa insolventna društva naj tedaj skupaj narede „močno* zvezo' Skupina bankerotnih trgovcev more tedaj povezana mej seboj narediti solidno trgovino' Vidite, g urednik, s takimi nazori v narodnem gospodarstvu hočejo imeti naši in Vaši klerikalci monopol osrečevanja ljudstva ter ga rešiti iz spon svobodnjaštva „Gorje ti, ubogi kmet", je čestokrat pisal Vaš „Slovenec" katero frazo je pa v zadnjem času opustil, ker čuti, da v skalo vržnn kainenj navadno nazaj odleti in prav lahko metalca zadene. Pri nas glede teh zavarovalnic že lahko vržemo kamenj nazaj „Gorje ti, ubogi goriški kmet". — Prav predpusten je pa nasvet napominjanega pisca, kako odpomoči nepriliki, ker nedostaje žrvinozdravnikov. On nasvetuje: „V Gorici naj se priredi nekak tečaj za lečenje goveje živine, kamor naj pošljejo vsa društva po dva moža. katera naj poslušata temeljne nauke o živino zdravništvu in naj se učita zdraviti navadne bolezni. Pouk naj bi traja! 8 do 14 dni in naj bi ga vodil na kmetijski šoli živinozdravnik." To so pač misli duševnih očetov naših zavarovalni!", katera ne moremo več najivne imenovati, ampak naravnost bedaste. Navadni kmetic naj se tedaj v 8 do 14 dneh v Gorici tisto nauči, kar naredi le dobre in izkušene diplomirane živinozdravnike sposobne za sodelovanje pri zavorovalnicah! V „Pr. listu" nadalje beremo: „Po-vdarjati moramo, da se ta društva (zavarovalna) le prepočasi ustanavljajo, kar priča, da primanjkuje zavesti za samopomoč." Na enem mestu pisec pravi, da vsa društva ne uspevajo na drugem pa toži, da jih premalo ustanovljajo Bržkone imajo naši ljudje več zavesti za samopomoč kot pisec misli, zato si raje sami pomagajo, nego bi si pustili svetovati od takih krivih prerokov. Tako naš dopisnik' Goriškim krogom pa prav toplo na srce polagamo, da naj se ne prebite z ustanovitvijo takih zavarovalnic, ki so še po vsem svetu bolehale na tem, da je poginilo preveč zavarovane živine, in da so imele preveč nesreč vzela pero iz roke, prodno je dokončal svoje. Dovršiti je moral začeto povest takisto duhoviti Krsnik . . . T Rokovnjače" pa smo poznali dosedaj samo iz JurČič-Krsnikovega romana. "M j romanom in pa mej dramo pa je precejšen razloček; od povesti do drame je še daleč! To se pravi: stališče dramatičnega pisatelja je drugačno, nego stališče romanopiščevo. In roman „Rokovnjači" spraviti na oder, ni bila baš lahka stvar, kakor dramatizo- vanje kake povesti sploh ni igrača * * Pisatelj, ki namerava kak roman dra-matizovati, ima pred seboj dve poglavitni poti: Ali vzame iz romana samo snov in tisto snov potem po svoje čisto samostojno obdeUi in predela v dramo; ali pa se tesno drži romanopisca tako. da kopira kolikur mogoče doslovno vse dialoge in sprejema v dramo vse prizore iz romana, povesti, iz novele. Morebiti bi bila možna še nekaka srednja pot; toda prvi dve imenovani poti sta gotovo poglavitni. Katero pot si je bil izbral gospod Govekar, ki nam je dramatizoval ,Rokovnjače" ? Kolikor se spominjamo romana,, moramo reči, da je izbral drugo pot. Saj je pridržal v drami premnogo dialoge, posnel ali prepisal je originalno dikcijo Jot* Tudi dragi'" ne more kdor tega ne veru;e, naj se pouči i/, /g >dovine takih za-varovalni«1 po dragem olikanem svetu. 1'o raj pozor, goriški rodoljubi' T IJlltllJnill. 9 fehruvarja. Kriza na Ogerskem. V prospeh pogajanj se od 0 do 16. t in ne bodo vršile nobene seje v parlamentu. Vlada upa, da dožene dotlej kompromis. Dolgotrajna konferenca liberalne strank*- ni donesla pričakovanega rezultata in nobenega pojasnila o položaju Uanlfvju so se prirejale ovacije. Čudno pa je. da se misija S/.ella niti omenila ni. ampak jo je Bantlv čisto ignoriral. 0 koncesijah katere zahteva vlada, se poroča iz Budimpešte: Minister-stvo meni. da se mora po vol i t vi preds-'d stva v zbornici dovoliti pred vsem proračunski provizorij, in sicer še pod sedanjo vlado. Ta provizorij mora postati vsaj do 1. maja zakon, da ne bo potreben nov pro vizorij. A tudi za druge samostojne odreditve vlade mora dati zbornica indemni-teto. Podaljšati se mora veljava zakona rekrutov in domobranskega zakona. Vse drugo se prepušča bodoči vladi. Črnagora in Avstro-Ogerska. „Reiehs\v ehr" je nanizala v poslednji številki celo zbirko psovk na uboge Črnogorce, zlasti pa na list „Nevesinje4 in na Srbe v Bosni in Hercegovini, ker se pre-drznejo imeti o avstrijski upravi okupiranih dežel svoje nazore, ki so z oficijoznimi in poloficijoznirai seveda v glasnem nasprotju. „Nevesinje" se poganja za to, da bi se vse dežele, kjer prebivajo Srbi, združile v eno državo pod vladarstvom kneza Nikolaja. Velika srbska država je vzor Črnogorcem, in ta ideal se zdi „Reiehsvcehr" — inperti nenca. Da Srbi nočejo tiho in suženjsko prenašati Kallaveve avtokratske vlade, nego si žele svojega brata za gospoda, se zdi Nemcem v nebo kričeča nesramnost. „Nevesinje4 navaja celo vrsto nasilstev »modernih Neronov4 ter dokazuje, da se mora na jugu kmalu vse spremeniti in upa, da bo Rusija Srbom pomočnica proti nemškemu uradnistvu. „Reichs\vehr4 se nadeja, da dobi črnogorski „kužek" kmalu tak sunek pod rebra, da ga mine za vselej veselje, grizti Avstrijo v meča. Razoroževanja. Vse povabljene vlasti so baje sprejele povabilo Rusije na konferenco glede splošnega razoroževanja in so zadovoljne, da se vrši v Haagu. Kakor stoje stvari danes, snidejo se zastopniki držav in suverenov početkom meseca in a r c a. Program pa si napravijo zastopniki sami. Vsa konferenca bo bržčas le komedija! Angleški prestolni govor. V prvi vrsti omenja govor trdno stališče Angležev v Sudanu in v Egiptu, kar bode Francoze precej speklo. Nadalje se spominja pacifikacije Krete in najboljših razmer z Zjedinjemimi državami. Tudi Nemčije se spominja govor z nekaterimi laskavimi frazami. Dotika pa se obširnejše tuli carjevega predloga glede razoroževanja Neprestano oboroževanje - pravi govor —, ki se vrši na vseh straneh prav čičevo-Krsnikovo, pridržal skoraj vse tipe in osebe in skoraj vse prizore iz romana. Natančnejšo analizo in paralelo mej romanom in mej dramo ter genetični porod drame iz povesti poda gotovo kak strokovni kritik. Brez pretiranja pa smemo in moramo reči, da se je dramatizovatelju delo v obče sijajno posrečilo. Sinoči smo gledali in poslušali na odru pristne slovenske rokovnjače. Ves tisti razbojniško romantični milieu je dobro pre nesen iz romana na oder; gledali smo tragično življenje Nandetovo in tragično njegovo srnrt; poslušali smo klasično robatega Blaža Mozola, komičnega Boj ca, karakterističnega Rajtguzna, videli smo dra. Bur-gerja, brata Nandetovega, Poljaka, nežno Polonico i. dr. . . . * „Rokovnjači" so zbok svoje dramatičnosti kar izzivali spretno roko, da jih spravi na oder In g. Govekar je imel, to so more priznati, spretno roko, ki se je lotil vprizarjanja. Saj lahko delo ni to, toliko oseb postaviti in razpostaviti v dramatično scenerijo, toliko prizorov spojiti med seboj v harmonično celoto — tako, da se vidi vse motivirano. Gotovo je gosp. dramatizovatelj sinoči že sam opazil tu in tam kak nedostatek, kako scenično hibo. Take pomanjkljivosti se zapazijo naj- di času. ko se govori O miru, ni ravno spodbudno z ■ i de i ■ ibs s a n j e i! carja Nikolaja. Tre' »a j.' pr.-m tgati velike težkoče, 1 predno se deseto tako iploiep blagoslov, lufckottaegs je nacrta! car. Anglija ž>-ii mnogo vspeha carjevim težnjam, a sama mora ostati oborosssM. KevaraosU za vojn" si.'it ni. f oda v/roki. d» DSOte vendarle nastati vojna, niso izginili docela. Dokler ne izginejo vse strasti, napetosti in nesporazumi jenja s sveta, smo ae daleč od vzora blagega carja. Dnevne vesti. V Ljubljani, Đ f^bruvarja. Osebne vesti. Predsednik okrosnega sodišča v Mariboru, g. R obert G r ei s-torfer, je al peraonsvm imenovan dvornim svetnikom in ostane na svojem mestu. — Davčni pristav g. Henrik Dr i 11 i je ime novan davčnim kontrolorjem. Resnica o ,ljubljanskem prostovoljnem gasilnem društvu". Poročali smo, i i ae mej členi prostovoljnega gasilnega društva v Ljubljani agituje proti slovenskemu poveljevanju tudi s tem, da se mej nje trosi vest, da hoče mestni magistrat odvzeti podporni matici 9000 gld. Kakor se nam sedaj od povsem verodostojne strani pojasnujo, je trošenje tacih vestij skrojuo perfidno* kajti ravno nasprotno je res. N B fl e I s t v o „prostovoljnega gasilnega društva" namerava namreč podporni matici odvzeti 9000 gld. ter oškodovati s tem členstvo; mestni magistrat pa, ki ima nad društvom in njega podporno matico vrhno nadzorstvo, bode moral členstvo, ako na-čelstvo res pride dne 19. t. m. pred izredni občni zbor s takim predlogom, varovati, da | se tako občutno ne oškoduje. Krono svojemu početju pa hoče postaviti načelstvo s tem, da bode baje predlagalo, naj se teh 9000 gld. izroči „ Kranjski hranilnici" v shrambo in upravljanje. Kakor se vidi, ho-0tiJ° „ gospodje" — tako imenujejo členi „prostovoljnega gasilnega društva" svoje načelstvo na nedvoumen način pokazati, da jim je več za neke postranske težnje, ko za društveni glavni namen. — „Gospodarski boj". „Slovenec4 trdi sinoči, da klerikalci niso zanesli poli-* r tienega boja na gospodarsko polje, nego da je to storila — narodna stranka. Res, čuditi se je smelosti, s katero se upa duhovniški list tajiti očitno inobčeznano resnico. Da s takim utajevanjera nikogar ne preslepi, o tem smo prepričani. Treba je le pogledati po deželi in hitro se spozna, kaj je vse že storila klerikalna stranka, da zaneti gospodarski boj proti Slovence m dočim niti prsta ni ganila proti Nemcem. Konsumna društva s o b i 1 a po izrecnem priznanju „Slovenca" ustanovljena iz političnega sovraštva proti neki e r i k a 1 n i m trgovcem. Koder so se trgovci udali kk-rikalnemu nasilstvu, koder so se odrekli svojemu prepričanju, tam ae je že zagotovljena ustanovitev konsumnega društva opustila kakor n pr. v Žužemberku. Konsumna društva lože pri resnični vprizoritvi. In potem se lahko še kaj popravi in popili, skrajša ali dostavi. V celoti pa so imeli „Rokovnjači4 sinoči izboren uspeh ! Vsak akt ima res-ničnib dramatičnih prizorov! Pravi sejm je v prvem dejanju. Vse živo in resnično Vuledramatičen je prizor | v III dejanju, ko Mozol naznanja bratu Nandetovemu, da je vjet glavar rokovnjaški. Naravnost pretresljiv je prizor, ko zagleda Poljak svojega ukltsnjenega brata Nan leta, in ko ga ta prosi, naj ga oprosti in izpusti Kako se ob tem v oskrbnikovi duši borita dolžnost in sorodna — kri! Pravi biaer je prizor, ko Nande dobi v pest svojega sovražnika Brnjača! Kot nežen kontrast stoji tem groznim scenam nasproti ljubavni sestanek Nandetov z ljubico Polonico. Tu si gledalec oddahne, ko vidi pred seboj samo človeka Nandeta . . . In če je resnica, da konec venca delo, potem je Govekarjev konec, sklepni prizor, res na pravem mestu. Dočim v romanu Nande in Polonica pobegneta, završil je dramatizator dramo tragično. Nande pade, od k rogelj svojih zasledovalcev zadet, baš v trenotku, ko stoji „na pragu srečo", ko misli s svojo ljubico pobegniti v svobodni daljnji svet. Kako nas presune obupni vzkrilc Poloničinl — Dramatizovatelj je vpletel na neka- so revo t ve r, k a t e r i duhovščina nastavlja poštenim slovenskim trgovcem na prsa, češ: zapiši s c n a rn z d uš o in s telesom ali pate uničimo. In takšen boj, ki se lahko imenuje nekak politični cestni rop, uganja klerikalna stranka s posojilnicami Kdo ustanavlja slove nskim, ni občo korist delujočim, lepo se razvija jočim posojilni«Min klerikalne konkurenčne zavode? Ali ni tako ustanavljanje najhujši gospodarski boj, zlasti če so rabi kot bojno sredstvo celo zvijača kakor na pr. v Metliki? Žalostna in za duhovščino skrajno sramotna istina je, da je duhovniška s» tanka, pisifcfnja najvitalnejše interese celokupnega naroda uprizorila naj ljutejši gospodarski boj v dežel i , a n e p r o t i našim n a s p r o t -n i k o m , od katerih vjame časih kako mrvi« ■ >, nego proti slovenskemu m e-IHI a n s t v u proti slovenskim trgovcem in obrtnikom z očitnim in izrecno priznanim namenom, da jih radi njihovega političnega mišljenja gospodarsko ugonobi, — Repertoir slovenskega gledališča. Jutri, v petek ID. t. in. se bo igrala prvič na slovenskem odru slika iz življenja s predigro in v treh delih „Triji pari c revije v", spisal Karol G 5 r 1 i t z godbo zložil Millucker. Glavni ulogi imala gospa Po l ako v a in g. H. Housa, ki izvajata mnogo pevskih točk. Ta igra ima nebroj komičnih prizorov ter je za predpust jako umestna. V originalu se govori večinoma v dunajskem dialektu, zato pa je prirejen prevod v ljubljanskem narečji, kar povzdiga komičnost že itak vele-zabavnega dejanja. Pevske in glasbene točke Milloekerjeve so jako dražestne in prikupne, zato ne dvomimo, da postane ta igra širšim slojem našega občinstva prav pri ljubljena. — Slovensko gledališče. Na drugem mestu tega lista govori veleugleden slovenski literat obširneje o „Ro ko v nj ač i h", ki smo jih videl i prvikrat v torek na slovenskem odru. Oproščeni smo tako naloge, pisati o igri obširneje, kakor smo se prvotno namenili. Vsekakor pa je to, da se je raz-1 vn\.T ob premijeri Govekarjevih „Rokovnja-čev" tudi kdo drugi, ki sicer ne opravlja tega posla, tako da je napisal o njih oceno, vrednosti igre najboljši dokaz „Rokovnjači", kakorfine smo s slastjo prebirali v prvem letniku „Ljubljanskega Zvona", so zbudili vseobče zanimanje širom slovenskega sveta, a „Rokovnjači', kakoršne smo videli na odru, bodo ostali za dolgo dobo let privlačna sila, ki bo vabilci naše, za dramo tako za spano občinstvo na stole slovenskega g'e-dališca, ki običajno samevajo pri drarna-tiških predstavah. Uspeh Govekarjevih ,Ro kovnjačev 1 in nabitopolno gledališče pa sta slovenskim dramatikom kažipot v ono „de-želo sveto", iz katere naj jemljo junake svojim drarnatiškim delom ... In ne motimo se, če zapišemo misel, da bi bil baš Govekar mož, ki bi napisal lahko še kaj „Rukovnjačem" sličnega A kakor še komu drugemu, bi bila treba tudi njemu pred vsem berih mestih tudi petje. Čeprav to ni bilo strogo potrebno, moramo reči, da je to petje povsod na mestu, da povišuje dramatičnost sarno. Naravno je, da pojo pivci na sejmu, naravno je, da pojo komedijantje. In če poj6 tako lepo, kakor so peli sinoči I pivci, kakor so peli dražestni vojaki v prvem dejanju, ali kakor je pela značilno svojo pesem lepa Nona ... no, pa že radi poslušamo! Saj je ta igra prava ljudska igra Petje v taki razbojniški igri tudi ublažuje burni, surovi in robati ton razbojniškega življenja; in zato je gotovo vsak slušatelj - gledalec to petje z veseljem pozdravil . . . Da so imeli „Rokovnjači" sinoči tak krasen uspeli, zato ae imamo zahvaliti pa tudi vsemu igralskemu osebju, ki je svoje uloge prav lepo reševalo. Imen ne imenujem, ker ne pišem kritike o predstav i sami. Moramo pa reči, da so bile vse po glavitno osebe v dobrih, nekatere v iz vrstnih rokah Odlikovali so se moški in ženski igralci. Če je bil kje kak nedostatek, to se gotovo popravi pri nadaljnib predstavah . . . Gledališče je bilo sinodi do zadnjega kotička razprodano, notabene: pri drami razprodano I Kam bi človek to zabeležil, navdušenja, časa in sredstev? Živimo pav Ljubljani in na Slovenskem' — in s tem smo povedali vse! — Govekar je razdelil dramo na pet dejanj. Vsakemu dejanju j.' dal poseben naslov, da je razvidna ptecej na prvi pogled dispozicija drame. Petkrat je zajel prav globoko v roman in pet polnih perišč je nanizal v dramo, ki nosi jasen petini celote . .. Mej prsti mu jo zmuznilo tu in tam v pest kaj malega, kar je odveč, kar ima preveč pripovednega in premalo dramatiškega značaja ter nekaj deklama toriške, rnonološke dolgočasnosti (n. pr. trikratno ponavljanjo Nandove pripovesti)... a to, pri dramatizovanju malone neizogibno napako opazimo celo pri onih pisateljih, ki so dramatizovali sami svoje romane, ki to torej že pri spisovanju romanov mislili na dramo. — Prvo dejanje ima naslov „Pred sramotnim kamnom". Drugemu dejanju j.-dal Govekar naslov „Sanje o Torklji. Tretji-dejanje ima ime „Izdajalec". To dejanje p-Govčkarjevo precej samostojno delo. Igri j« na korist zlasti zategadelj, ker upliva bla Žilno na gledalca spričo blažjih značajev, kakoršni so dr. Janez Burger, Štefan Poljak, gospa Polj ako va, Janez Gavrič in lepa Re zika. Četrto dejanje — „Dan osvete". — Rokovnjaški tabor ter brezskrbno, razkošno življenje v njem, ki ga označuje Nonina (gospa Polako v a) pesem. Zadnji akt j<-naslovljen „Na pragu sreče". Zadnji del, torej konec „Rokovnjačev": nameravani beg Ferdinandov s Polonico (gdč. Ogrinčeva), ter tragiška smrt velikega G roge, je docela Govekarjev. In pogodil ga je izborno, zakaj zaključek romana se ni posrečil Kersniku ter bi tudi na odru ne imel uspeha. Tu opomnimo, da bi bilo igri in nje lepšemu ter boljšemu zvršetku na korist, da črta g Govekar vse tisto, kar govori bebasti hlapec France ter Nande sam do trenotka, ko po trka na Poloničino okno. Mislimo si, da je Nande pri dirjal brez sape na Paleževino ter precej stopil ljubici pod okno in jo prosil, naj zbeži ž njim . . . Da govorimo kratko: Gosp. Govekar se je resno potrudil, da je ustvaril lepo narodno dramo, kateri trud je toliko umljlvejši, ker je moral pisatelj mnogo malih prizorov, ki se vrše v romanu na raznih krajih, združiti glede Časa in kraja v jedno dejanje. Da bi bila igra živahnejša in „narodnejša", zato je upletel Govekar vanjo nekaj kupletov, pesmi in zborov, kar vse je uglasbil g. Viktor Parma Živahen, prelep je zbor „Mladih vojakov", kipeča je pesem o vinu, presrčna je pesem Poloničina, ki jo je ljubko pela gospa Pol ako va, originalen je Bojčev kuplet ter karakterističen je zbor rokovnjačev. Igri pa ne bi škodilo, ako Boječ v bodoče več ne poje. — Glavni junak je bil g. I neman n, katerega visoko cenimo kot umetniško izobraženega igralca-V tej ulogi pa se nam je zdel nekam razburjen, negotov, nejasen. Kot nekaj more-čega, plašnega je ležalo na njem. Gospod Verovšek bi bil tako izboren Blaž Mozol, da bi mu ne imeli ničesar očitati, ko bi se le bolj naučil svojo ulogo. Gospod Housa je slabo pel, boljše igral. A Bojca kot Blaža Mozola si mislimo še tršega v izrazu in krepkejšega v igri. Izborno so igrali g. D a da se ne pozabi? Dosedaj se kaj takega pri drami pač še ni prevelikokrat pripetilo. Ali smemo to smatrati za ugoden „omen" ? Ali smemo upati da se naše občinstvo resno zanima za domačo dramatično umetnost, za izvirne drame? Bog daj, da bi bilo res tako! — Saj naše gledališče je vendar namenjeno v prvi vrsti izvirni slovenski drami. To gojiti, pospeševati je njegova prva naloga. Našega gledališča naloga je: vzpodbujati slovensko pisatelje, da se lotijo dramatičnega vstvarjenja, ker s tem bogate domačo književnost, ki je bistven del naše narodne kulture . . . Upajmo, da bo naše častito občinstvo še večkrat hotelo gledati „Rokovnjače". Ta igra je kakor ustvarjena zlasti za Širje sloje. Gosp. Govekarja naj pa sinoćnji vspeh vspodbudi k nadalnjemu delu. Naj nam drarnatizuje še več drugih slovenskih poveš t ij. Hvaležno delo bi bilo n. pr. drama -tizovanje nekaterih Tavčarjevih povestij. Saj, če dramatizujejo svoje povesti Francozi in drugi narodi — zakaj ne bi smeli mi svojih?! — Sinočnja navdušenost za slovensko dramo naj vzpodbudi pisatelje nafte, da ae poprimejo Izvirne dramatične produkcije. A, Aškero. nilo, g. Deyl, gospa Danilova, gdčna Slavčevain gdč. Ogr inče v a. fig. Pevec, Po lase k (komisar Mulej) ter Poljane«-iVernazz) niso bili na mesto Kjer mora nastopiti mnogo oseb, tam je vedno križ Intendanca bo morala skrbeti, da si pridobi osobje tudi za manjše uloge. Prihodnjič, upamo, bodo „Rokovnjači" v igralskem oziru tx>lj uspeli. — In tako smo učakali apel večer, ko je zmagalo delo domačega pisn telja na domačem odru. Intendanca sloven skega gledališča naj ukrene, da se, bodo domača dela večkrat uprizarjala, da se vrne našemu občinstvu izgubljena vera v dela in sposobnost domačih dramatiških pisateljev. Boljši jo kruh domače pšenice in peke, nego masleno pecivo tujih mojstrov! • —a — — Ljubljanski „Sokol" naznanja, da se bode vsled zahteve več členov vršil v petek, dne 17. svečana 1899 I. letošnji izvanredni občni zbor na galeriji društvene telovadnice. Začetek ob 8 uri zvečer. Vzpored se prijavi prihodnjič. Odbor. — „Sokolova" maskarada. Dekora cije za to priljubljeno predpustno veselico so do malega izvršene in se prično še te dni v dvorani razpostavlja* i Telovadnica bode na vseh koncih premonjena v slikovito polarno pokrajino in je tudi preskrbljeno, da se dosedaj še nedosežni severni tečaj dne 14 t. m obljudi /. raznovrstnimi prebivalci iz vseh krajev sveta. Kar se učenjakom ni posrečilo, pričaral bode na pustni torek šaljivi kurent strmečcmu občinstvu. Razne skupine eskimov, samojedov, severnih medvedov i. t. d. so že priglašene, isto tako se je prijavila tudi kraljica snega in zime s celim svojim sijajnim spremstvom. Vabila se razpošiljajo, in je prodajo vstopnic prevzel rade volje gospod J. L o z a r, narodni trgovec na Mestnem trgu. Kdor bi vabila pomotoma ne dobil, naj javi odboru. Vstopnice se bodo dobivale dne 9., 10., 11. in 13. svečana v prodajalnici g. J. Lozarja na Mestnem trgu in 12. ter 14. svečana 1899 od 10. do 12. ure dopo-ludne in od 2. do 5. ure popoludne v restavraciji „Narodnoga doma" ter na pustni torek zvečer pri blagajni po nastopnih cenah: za brate Sokole po 50 novč., za Člene ljubljanskih narodnih društev po 1 gld., za vsacega druzega po 1 gld. 50 novč. Priti je maskovano, nemaskovani plačajo globo 50 novč., nemaskovan pride lahko v promenadni obleki, plača pa globo. Garde-dame, gg. častniki in uradniki v službeni obleki oproščeni so globe. — „Narodna čitalnica v Ljubljani". Vzpored godbenih in pevskih točk na zabavnem večeru dne 11 fehruvarja 1. Keder-Belar: „St. Quentin-a", koračnica. 2. a) Avgust Radvan: »Gavran", pesem; b) Stanislav Moniuszko : Arija iz opere „Gro-finja", poje gospica Vanda Radkiesvioz, na glasoviru spremlja gospod Bila rij Renešek. 3. Tittl: „V oblakih", ouvertura. 4, Zaje: „Ruža i djevojka", pesem; poje gospica Mafenka Stropnicka, na glasovirju spremlja gospod Benišek 5 Parma: „Bela Ljubljana", valček. 0. Zaje: Arija iz opere ..Lizinka", poje gospod Ivan Raskovid, na glasovirju spremlja gospod Benišek. 7. Schamann: „Potujoča plesalka", polka. 8 Zaje: „Večer na Savi", fantazija. 9. Kiakauei: „Dobri ne beški oče* pesem. — Zabavni večer „Slovenskoga planinskega društva" bil je sinoči v doljnih prostorih „Narodnega doma". Da to društvo uživa največje simpatije v najširših slojih prebivalstva, pokazal jo tudi sinočni večer. Do zadnjega prostora bila je napolnjena sicer velika dvorana Je pa to društvo tudi skoraj jedino mej mnogoštevilnimi ljubljanskimi društvi, ki redno napravlja tekom zime predavanja. Na dnevnem redu bilo je predavanje g. prof. Laharnerja „0 južnotirol-skih Grintavcih ali Dolomitih". Z velikim zanimanjem smo sledili gosp. Laharnarju, ki nas je vodil iz Rovereta dalje po divje romantičnih Dolomitih, kamor prihaja po leti neštevilno tujcev iz vseh delov sveta. Občudovali smo divne one kraje, ker nam je bilo na razpolago preko 40 krasnih slik in mnogo razglednic, ki so se vse prodale v korist „Slovenskomu planinskemu društvu". Potem je pa g. prof. Orožen temeljito rešil preporno točko o Vodnikovem Vršacu ter dokazal, da je ta Vršac le Mali Triglav. Ako še omenimo, da naa je slavni kvartet .Ilirija* zabaval z nedosežnim svojim petjem, ni onda, da amo ostali do pozne ura skupaj, — „Slavčeva" maskarada. Namenili smo M napisati o pre.sij.ijno napeli ,,.Slav-čevi" maskaradi listek, ker to slavno pev ako društvo in njegov premarljivi odbor zaslu žita, da se kar Maj obširnejše sporoča o izbornom delu, katero smo videli dne 5. t. m v „NarodpetB domu". Ker pa se nam je rasnega gradiva, zlasti pa veseličnih in maskaradnih poročil nakopičilo že toliko, da jih moramo odlašati ter jedva nakratko objavljati, smo prisiljeni tudi o tej maskaradi sporočiti dodatno le le na kratko nekaj detajlov. O skupnem prekrasnem vtisku maškara de in nje častnem obisku smo že pisali Ponovimo le še. da, jo bil ves aranžma originalen in izvrstno izvršen Stebrišče v „Narodnom »lomu" je bilo spremenjeno v cesto ob železniški ograji v Tivoliju, na levi so bili telegrafski drogovi s telegraf skimi žicami Pred uhodom je stala hišica „Postaja Prater", kjer je sedel dovt.ipen železniški uradnik v uniformi ter prodaja] vstopnice Telovadnica Sokola je predstavljala prostor pred Tivoljskttn gradom N'.i desni in levi sestali cvetoči košati kostanji, na sprednji strani pa grad s spomenikom Radockega, s stopnjiščem in njega psi. Tu je svirala vojaška godba V postranskih oddelkih jo bilo strelišče, kjer so pokale neprestano puško, saj se je streljalo za dobitke in za častne svetinje; tam pa je bil tudi elektrizator s svojim aparatom, ki je zdravil živčno in srčno bolne Iju i i Na galeriji je bil nameščen popularni ..Dreni k ov vrh", kamor se je prišlo s pomočjo vspenjače. Vsa ta dela so izvršili pod vodstvom g. Gotzla ml, društveni členi sami; slikarska dela je opravil prav spretno g. K r a m a r š i č, ta petarska g. B 1 u m a u e r, nekatera rnonterska g. A nt os i ewi cz ml., skupni načrt maskarada pa je napravil društveni predsednik, gosp. Dražil. Temu in njegovim tovarišem vse priznanje in vsa čast! — Udeležba je bila za letošnji pred-pust naravnost velikanska Izdalo se je 073 vstopnic, tako, da smemo ceniti število vseh udeležencev na 1000 ljudij Došlo je mnogo odličnih gostov iz Ljubljane in tudi z dežele; zastopana so bila po večjih de putacijah razna društva, zlasti pa ljubljanski „Sokol" (pod vodstvom podstaroste g. dr. Jos Kušarja) in slovensko zidarsko društvo (pod vodstvom predsednika, g Maco-ratija). To društvo je obujalo s svojimi prekrasnimi društvenimi oblekami, s katerimi je to pot nastopilo prvič, največjo pozornost Maskarade so se udeležili tudi častniki, jednoletniki in podčastniki 17. in 27. pešpolka, topničarstva, deželne hrambe in jeden bon ved tukajšnega mapirskega oddelka. Kakor že omenjeno, je došlo veliko število krasnih in elegantnih mask.Zlasti omenjamo sledeče masko: Zuave (častnik), Razglednici, Španska ciganka, Mlinarica, Krokar. Bršlin. Dalmatinka, Solnčna roža, Pirot, Mucka, Piskrovezar. Poljakinja. Več vrtnaric (ki so prodajale šopke za družbo sv. Cirila in Metoda), Noč, Hrvatice, Blisk, Redovnice, Zima, Zvezda, Kranjica, Mavrica, Domini, Bebeji in druge fantastične maske. Mej moškimi so bile zlasti originalne tele maske: Lovec, Hrvata, več klovnov, Gorenjec. Penzijonist. več vagabundov, varstveni organi, „Vab ljenk" v Praterju, prodajalec klobasic in skupina pariških ekscentristov. Zabava je bila najživahnejša. ter je trajal ples do 1 /,G ure zjutraj. „Slavec" je torej opravičeno lahko ponosen na letošnjo svojo maskarado — Umrl je dne 6. t m. v Mokronogu gospod Franc Pen ca v starosti 67 let. Bil je občespoštovan, čislan in priljubljen, kar je tudi v popolni meri zaslužil, ker je vsakemu rad in vselej s sveti in dejanski pomagal. — Kot ugleden gospodar vedel si je precej pridobiti; skrbel je neizmerno za svoje, po njem bridko žalujoče otroke, a ne samo za te, vsakemu daleč okrog bil je svetovalec in oče. Pridobil si je velike zasluge kot občinski svetovalec, posebno pa pri tukajšnjem okrajnem cestnem odboru, kateremu je skoraj 18 let nepretrgoma na-čeloval. Za vse te zasluge bil je o priliki petdesetletnice vladanja našega presvitlega vladarja z zlatim zaslužnim križcem odlikovan. Najboljši dokaz, kako ga je vse ljubilo, kako vse po njem žaluje, dal je njegov veličasten pogreb. Na stotine ljudi vseh stanov, od blizu in daleč, spremilo je pre hitro prorninulega k zadnjemu počitku. Slišati je bilo le jeden glas: „Škoda, škoda ga je I" Naj v miru počival — V sredo, dne 8. svečana je umrl v Ribnici nadučitelj g. JožefRakteljpo dolgotrajni bolezni v 74. letu. Pogreb bode v petek, dne 10. ava čana. Pokojnik je bil brat vodje gosp Fr. Raktelja Naj v miru počivs ' — Finale plesa, oziroma četvorke društva krščansko socijalnih železničarjev v Ljubljani — kateri je bil dne r, j.-muvarja v prostorih ■tBlSgn strelišča. — vrši! se |« dne tO jannvarja t. I v prostorih slavnega c. kr. okrajnega kot kazenskega sodišča v Ljubljani, pred katerim je bil g Anton P, odbornik te veselice in aranžer te čudovite četvorke, v navadnem življenju pa diurnisi pri južni železnici v Ljubljani, radi surovega žaljenja nekega, pri tem plesu navzočega gospoda na pet dni zapora in povrnitev vseh kazenskih stroškov obsojen, ter je ta obsodba že tudi pravomočna postala, — Omembe vredno je, da je občni zb >r zgoraj imenovanega društva, dne 2. t. rn, izvolil g Antona T*, namestnikom svojega tajnika, najbrž radi zgoraj omenjeno zasluge — Poroke. V ponedeljek dne 6. t. m poročil soje gosp Jožef Rudož. grajščak in enolog s Tolstegavrha pri 9t Jerneju sin bivšega deželnega poslanca Karola Ru-deža, z gospodično Mlnko G to bočni ko v o iz Ljubljane, bivšo učiteljico v Št Jerneju — Poročil se je gospod Karo! Vrstovšek, cea. kr. profesor v Mariboru, a gospodično P a v 1 o Z \v i e r ž i n o v o iz Q rad ca. - Cest itamo! - Poštni ples, ki se je vršil včeraj, je bil jako mnogoštevilno obiskan in tako zal>aven, da malokateri tako. Poštni uslužbenci so lahko ponosni na ta uspeh — Slov. bralno društvo v Kranju priredi v svojih prostorih v nedeljo, dne 12 svečana t. 1. maskarado Začetek ob polu 9. uri zvečer. Vstopnina: členom 20 kr , nečlenom 40 kr. za osebo; nekostumovani, izvzernši gardedame, plačajo 20 kr. globe. — „Tržaški Sokol" priredi v ponedeljek dne 13 t. m. v gledališču Armenija v Trstu sijajno maskarado. — Popravek za predpust. Z ozirom na cenjeni dopis iz Ribnice, z dne 7. t. m., usojarn se „panati" slavno uredništvo na podlagi g 19. z naslednjim predpustnira popravkom: 1. Ni res. da je otvoril gospod Fran Rudesch z gospo sodnico ples, ker se omenjena sploh ne nahajata v Ribnici ; 2. Ni res. da je plesalo četvorko 19 parov, ker zbog vse „kumŠtnosti" vendarle tihe četvorke še nismo „stuhtali" ; 3. Ni res, da bomo kupili za vdobljenih 400 kron novo brizgalno, ker nam za to svoto Dole-njevaščani niti lončene ne narede in 4. končno tudi ni res, da se nismo polog vsega tega izvrstno zabavali, (česar, lojalno priznam, tudi trdili niste!) — Z najodličnej-šim itd. ...—Urban — Plzensko pivo. Znano je, da je to pivo najbolj zdravo in tečno, da ga priporočajo vsi zdravniki celo bolnikom iti Tri pivovarne so do danes v Plznu - mej temi je najmlajša zadružna — a najbolje pivo vari vendar le ta že zaradi tega, ker je popolnoma moderno urejena, ima najno vejše, najboljše stroje, kar manjka obem ostalim. Meščanska pivovarna je zvarila šele v dvajsetem letu toliko, kolikor je zvarila zadružna v tretjem — to kaže dovolj že, kako pivo je ono iz zadružno pivovarne — Da se je posrečilo dobiti zastopstvo te pivovarne v Ljubljani, smo res lahko za dovoljni. _ * Preiskava proti profesorju Schenku. Čuje se. da je vsenčiliški sonat na Dunaju začel z disciplinarno preiskavo proti vse-učiliškemu profesorju dru. Schenku radi novinarske reklame, s katero je Schenk razširjal svojo teorijo o začetku in porodu moških in Ženskih otrok. Senat je dognal, da je bila ta reklama nesolidna. * Peš okolu sveta. V Trstu je sprejel lastnik „hotela de la Ville" dva po-tovalca zastonj na stanovanje. Brata sta zemljemerec Emerih in njegov mlajši brat, Štefan Seljan iz Karlovca. Zapustila sta svoj kraj 23. m m. in st a prišla iz Reke v Trst. Iz Trsta pojdeta v Aleksandrijo, Aden, v srednjo Azijo, skozi Kitajsko, Japonsko in severno Ameriko, dokler ne prideta v Pariz, kar upata doseči v dveh letih. Uboga sta, nimata nič denarja in tudi nočeta prejemati miloščine. Preživljata se s predavanji in koncerti. Jezikov ume Emerik Šest, mlajši pa zna na gosli svirati. * Ura in sroe. Ura naredi v jedni uri 17.160 udarcev, v jednem dnevu 411,840 in v jednem letu 150,434,560. Človeško sroe pa v jednem dnevu le 5000 in v jednem letu pa 48,830.000 udarcev. Telefonićna in brzojavna poročila. Deželni zbori. Dunaj 9. februvarja. Mini-c .-rski svet ima danes sejo, v kateri določi, kdaj se ■kličejo detelpi zbori. Izmišljena vest. Dunaj 9 februvarja. Poročila ,Grazer Tagblatta", da se v ministerstvu znanjih del pripravlja načrt za federalistično pre-uredbo države, je od konca do kraja popol noiua izmišljeno. Poslanec Doblhammert. Dunaj februvarja Iz Linca se poroča, da je umrl posl Doblharamert v starosti 70 let. Pokojnik je bil od leta IHTO člen poslanske zbornice in je pripadal stranki nemških klerikalcev. Ponosen učitelj. Lvov9. februvarja Učitelj Dielecki je povodom svojeg* umirovljenja podeljeni mu srebrni zaslužni križec odklonil in je tO utemeljil s posebnim pismom, v katerem pravi: 1. Ako že drugi stanovi prezirljivo gledajo na učiteljski stan, naj mu vsaj vlada izkazuje tisto spoštovanje, katero zasluži; 2. Jaz sem 40 let služil in se lahko primerjam generalu, ki je bil v 40 bitkah: 3 Moji tovariši so rni o mojem jubileju poklonili zlat prstan v dokaz spoštovanja. Z ozirom na vse to smatram srebrni zaslužni križec za neprimerno odlikovanje za ljudskega učitelja (Op ured.: Prav ima rnož'i Bismarckov spomenik prepovedan. Heb 9. februvarja. Okrajni glavar v Hebu je nameravano napravo spomenika knezu Bismarcku prepovedal. Motiviral je prepoved s tem, da je spomin na Bismarcka neločljiv od Bismarckovega delovanja kot državnik. Vzlic Bistnarckovim zaslugam za Nemčijo in za Prusko je popolnoma neumestno, proslavljati Bismarcka v Avstriji na tako poseben način Ogerski parlament. Budimpešta 9. februvarja. Zasedanje državnega zbora je preloženo do dne 19. t. m Pogajanja radi kompromisa se na daljujejo. španski parlament. Madrid 9 februvarja. Španski parlament, je sklican na dan 20. februvarja. Omadeževan. (Povest iz; Nizozemske.) (Dalje.) ,.Kdo je oni mladenič?" seje splošno povpraševalo, a nihče ni vedel odgovora. Le raznovrstne skrivnostne opombe so šle od usi do Ust. Pripovedovali so si, da ima dobrotnika, katerega Še sam ne pozna. Konečno se je trdilo, da ga neki knez podpira. In vsak je tolmačil po svoje (Štefanija mu je čestitala, in s krep kostjo, katera se je je šele ta večer polastila, pristavila je: „Bi se li ne hoteli enkrat mojemu očetu predstavit i VJ BTo bi me presrečnega storilo," jo odgovoril, toda zdaj ne smem no morem Upam pa, da pride ta dan kmalu " To je bilo vender več ko Čudno. Zdaj je bila šufanija v resnici razžaljena in držala še je bolj resorvirano. Tudi \o je prenašal mimo in možato. Videti je bilo, kakor da bi res drugače ne mogel. Nekega večera sta se menila o Lohen-grinu. Z antipatijo je govoril o značaju Elze. Razumela ga je Ne, ona ga ne bo ^povpraševala*. Globoko zamišljena je hodila okrog. Kaj ko bi zdaj očetu rekla: „Ljubim moža, in on ljubi meno. sicer ne vem kdo da jo. a verujem vanj. zaupam mn. Hočem postati njegova, in akoravno bi bil dimnikar, s katerim me vedno dražite." Zakaj bi oče ne bil zadovoljen ? A vender ji je bilo nekako tesno pri srcu. Kaj bi porekel Henrik? Kako s*rogo bi jo p gledal! In baron kako bi se norčeval! Enkrat so ji je zdela stvar prav čudovita, drugič zopet popolnoma naravna, akoravno romantična Zdaj sta že skupaj pela. Ona se je doma vadila, in pevovodja, kateri se je za tenoristov glas posebno zanimal, je ž njima poskušal, kadar je bila vaja pevskega društva končana. Potem je največ udov društva v dvorani ostalo, in pevca sta žela obilo pohvale. Seveda sta pela iz „Lohen-grina". Štefanija se je čutila vzvišeno nad vsakdanjost; pred očmi ji je bila podoba visoke device, katera umre v brezmejni zaupnosti v*HnoŽa svoje ljubezni. On j-a bil Tjoheagrta, a ona ga neče nikdar vprašati, od kod da je in kaj da je. Njemu in sami sebi hoče večno, neomahtjivo zvesta ostati. Gospod tenorist je sanjaril mnogokrat o sreči, če bi bila ona njegova, a omenil ni nikdar, kdaj in pod katerimi okolnost mi bi se to zgoditi moglo. To jo je strašilo, a vender je hotela ostati stanovitna. (Dalje pri h ) Bratje Sokoli! One 17 -večina 1899 ob 8. uri zvečer vršil m bode vstod xahtew zadostnega Števila članov letoSnji I. s: na gatariji društveno telovadnica. = Vspored se pravočasno objavi. K obilni udeležbi vabi z hratskim Na idart ODBOR. Dež. gledališče v Ljubljani. Stev 57 Dr. pr. 919. V petek, dne 10. februvarja 1899. Prvikrat Trije pari črevljev. Slika iz dunajskega življenja v treh delih, s predigro in s petjem. Spisal Karol Gorlitz. Poslovenil Konrad VodaSek Godbo zložil Mlllocker Režiser g R. Inemann Kapelnik g. H Benišek. llttvjaa i* wipT» «e 7. ari. — ItitUi 1 ,s. iri. — k >ii»c po 10. m. Pri sndittvi Mdtlut« irknltr si. c. in kr. pth. polka Leopold II. it. V. V nedeljo, dne 12. februvarja: „Rokovnjači". Zahvala. Podpisano gasilno drnstvo v Škofjiloki si dovoljuje tem potom isreci najiskrenej&o zahval« vsem p. n. dobrotnikom, ki so s znatnimi prispevki ali z darovanjem krasnih dobitkov pripomogli, da je društvena veselica dm: 22 prosinca 1899 I. uspela v vsakem oziru zares sijajno, ter ob enem prosi, da tu isti tudi v prihodnje preko-nstnemu društvu ne odrekli gmotne podpore. Na pomoč! (263► Proatovoljno gaailno društvo v Škofjiloki dm: 4 svečana 1899 Friderik Kramar Ivan Debelak tajnik. načelnik. Meteorologično porodilo. Caa opa-aovanja Stanje barometra v nun. B - h- 2 Vat' ovi Nebo i! 9 zvečer 739*3 7 zjutraj 739 3 739 7 5 8 si. jzahod oblačno 6 3 sr. jzahodj oblačno 9-l sr. jaahod: oblačno 2. popol Srednja včerajšnja temperatura 0 1", nor- _I I Q male. —09 3DvLzn.a.jslca. boiza Skupni državni dolg v notah. . Skupni državni dolg v »rebru Avstrijska zlata renta .... Avstrijska kronska renta 4' , . Ogerska zlata renta 4°0. . . . Ogerska kronska renta 4° 0 Avstro-ogerske bančne delnice Kreditne delnice....... London v ista........ NemSki drž. bankovci za 100 mark 20 mark.......... 20 frankov......... Italijanski bankovci..... C kr. cekini........ 101 gld 45 kr 101 25 n 120 , 05 n 102 , 10 n 119 , 80 n 97 . 85 • 913 . ~ • 302 , 26 • 120 , 40 * 58 , 92' t * 11 . 78 «• 9 ■ 58 n 44 , 45 i, B „ 68 « Vsa vrednostna papirja preskrbuj« BANKA MAKS VERŠEC, Ljubljana, Šelenburgove ulic« 3. Jvan J}iart3ani T' c. f^r. poštni asistent poročena. "at^ Trst (204) A Uljudno naznanjam, da sem v zvezi z drugimi gospodi ct^roril banko v Ljubljani za slovenske pokrajine in se priporočam v posredovanje vseh bančnih in borani h opravil, nakup in prodajo srečk, pnpllarno varnih državnih In drugih vradnoatnlh llatln po dnevnem kurzu. Nakazila plačil na vsa večja mesta, lnkaso menic in na-kasnlc, eakompt bančnih menic In otvoritev griro-lcorLto (tekoči račun), obresti od dne do dne po 3° 0 aa 10 dni, 3» sa 20, 4» 0 sa 30 dni, 4»,,»/• »* 3 mesece. Z velespoStovanjem (270—1) Maks Veršec bančna pisarna, šelenburgove ulice ftt 3. Zahvala. Vsem premnogim snancem, prijateljem in sorodnikom, zlasti prečaatitl duhovščini, vsem tukajšnjim gg uradnikom, vsem gg. darovalcem vencev, slav gaail-nemn druStvu, bralnemu društvu v Mokronogu, okrajnemu cestnemu odboru in aploh vsem, ki so nas tolažili o bolesni in o nenadomestljivi izgubi, kakor tudi ob pogrebu naSega preljubega očeta, gospoda Franca Penca izrekamo najsrčnejšo zahvalo. Bog plati! Mokronog, dm? 8. februvarja 1899. (269) IMIiia Pista. Pismonošo ob enem slugo išče o. kr. poštni urad na Rakeku. (cts-d V III. nadstropju ležeče stanovanje obstoječe iz treh sob, kuhinje, podstrešne shrambe in jedne drvarnice, oddn ase m 1. majem 180© v hiši Krojaške ulica it. 1 pod jako ugodnimi pogoji. Natančne j a pojasnila dajo se ondi v gostilni „Pri luni". (252—2) Psa nT. Htai|aal ««■ aTlfas amlmtL Izvod iz voznega reda jat. kol. Vre«* Trata. Ob 19. uri f> m. so sati ssabei slak v Trhu, B*lj%k, Olover. Franientfeet«, Ljuboo, lea Sel Hm Aaasf, Snlnoirrad; Asa Klein R* Atn« v Slavi-, v Lim-aa Dsaaj via Aaatettea. — Ob 7 ari b aa. ejutntj oaobsi vlak v Trbti Pm. tabel, Baljak. Cilov-c, Fran teneftate Ljubao, Danoj; *>• 8eletael v Boloograd fea Araetette > no D.moj — Ot» 11. ari 5 • m. eV>poMiie oaobni v|«k v Trbit, Pontabal, Beljak, Celovec, bjutino, Sehthal, Dui.aj - Os 4. ari 2 aa popol odo« ooobm vlak v Trb.a, Bedak, Calovac. Ljabao; eea 8»l»0, ,i v 8olno*rad, Lond-0 .atein. Zel) ob i eteru, Inotnotit. Bregeno. Cork. 0onev<>, Pariš, eea Klein Reirlm* * Steyr, Lioo, Budcjt-vice, Pitanj, Mar • ji a« vara, Heb, Fraacova vara, Karlova vare, Prago, Liptko, Dduhj via Aosabtten. - Fraga v BTove aaaeta la v KeSavJ«. Metani vlaki: Ob H ari 15 m. sjatraj, ob \l. ari bi m. popolodne, ob S ari 30 m avotor. -Mned v I4aa4Jaaw j k. Faaga la TrMio,. Oh b. ari 46. na. ajutraj oaobni vlak s Dunaja via A m ■tetten, ia Lipaaaga, Pra^a, Fraueovib varov, Karlovih varov, Heb*, Marijmib vatov, PUnjo, BodojeVie, Solno ■rada, Linca, Stevra, AaaMaa, Ljabaa, Calotco, B« lj«ka, Fraaaaaefaata. 0b II. uri 17. as. dopoludtu oaobni vlak i Dasak via Anatetten, Karlovih varov. Haba, Marijinih vatov, Planja, Budajevlc, Bolaograda Linca, Btofra, Parita, Oanava, Cai ina, Bratanca, Ino nsosta, Zalio ob jezeru, Lead • Oaateina, Ljabaa, C* lovea, Linca, Poataala. — Oh 4. ari 51 m. popoludu, osobni vlak a Donaja, Ljabaa, Balathala, Beljaka, Celovca, Franaenoreate. Poatahla. — Ob 9. ari • na. it« c»r oaobni vlak s Danaja, Liaboa, Beljaka, Celovca, Ponubia. — Prem ta Seveg* nala trn Kolar]«. Masoni vlaki: Ob 8. uri la aa. sjatraj, ob 9, ari S9 m. popoladne is ob 8. ari 36 nv svečar. — Odha« ta LJablJaaa d. k v Kaaamlk. Ob 7 nn 99 aa. sjstrai, ob i. ari 6 srn. popoladaa, oh a. ari 50 m. — B*rtih«4 v UfabUaas d. k. la aTaaantka. Ob e. uri 66 aa. sjatraj, ob 11. 8 m. dopoladna, ob 6. uri IU na. (li I Zahvale. *s>oatovaal ga«p>aS t SaSwalJajeasi Voo, dat aao aal s>«*alalt aaaka> lassnaeaa adrttvllo proti kotijo ta proobmlja. Porabil ae« Jo* otok •aaloaa trpot4rv«am aeka, pa mtm mi fcaSalJ ta pr—Sal akara praoteaha. t»a« aijito aal taka| Sa a afaJa ■le« Vaaesja Isvrataeaja tr-■aaasvtaja aeka la a aavaja «aja preti hoalja. S voleopoatovaajesa V Dlvael. 19. oktobra 1897. Vaš aakivalal Jakob Mappaa. Trpotcev asok (Spila-wpaerich-Saft', ki tako izvratno deluje proti kalija, prsoboli, hri-pavoati, telkema dfbanja in proti starim bolezni«, dobiva aa vedno avii v lekarni k Zrinjakema. H. Brodjovia, Zagreb, Zrinjaki trg 9". Naj vaakdo pasi na satcitni znak, ker urno oni trpotcev aok ja is moie lekarne, ki ima na ate-kleniei sliko Nikole Sabića Zrinjakaga, bana hrvatskega. Cena steklenici trpotcevega aoka a točni« navodilom 75 nove. 8 trpotcevina sokom je dobro rabiti tudi corski caj proti kalija. Cena 1 savojo gorskega čaja proti kaaijn s točnim navodilom 85 nove. Jedno in drago polilje te v^aki daa po poltnom povzetja. Kdor do nar naprej polije, naj ta volni liat in kietieo prlračani 90 nove. Lekarna k Zriniskenra H. BRODJOVIN Kograb Zrlajakl trg M. SO. Coajoal gaapaS lokaraiaar t Prodi kratkloa eaaaaa radii o«oa pri Vaa jodlao btoailoa kropIlaJk ivodaklfci kapljlei lasa aa saoai 1« aaajlaa aaaaooaa tak« dokra delovale, e« oa metan Vi aa teaa dlokroaa aelravll« ■ajtaplejo aakvalltl. lava-lita mil sat anoda aaaaaa *• ari otaklealoe p« SS a padtalai povnaajoaa pa- 1 Zahvale. Modra«, 26. naj« 1898. S opoštovaajoaa VIS Saale. Prove iredakekre-pline lcu|>l|loe delujejo is vrat ■ o proti vtem ielodoaim bolesnim, popravljajo prebavo, čistijo kri, okrepcajejo lelodec. Te kapljice ozdravijo vse bolesni želodca in dre v, a dobi aa dobar tak. Paziti je treba na sasl.itni znak, ker aamo ona švedske kre* pilne kapljice so is moje lekarne, ki imajo na steklenici aliko Nikole Šabica Zriajtkega, bana hrvatskega. Cena 1 stekl. ivadakih kre-pdnih kapljic a točnim navodilom 80 n .vd. Polilja te vsaki dan s polt-nt m povzetjem. Kdor deaar naprej polije, naj sa tdfni liat ia kiltico pnraCani 90 nove. Lekarna k Zrinjskemu H BRODJOVIN Zagreb, Srlajskl trg It. »O. Naraćaa, kl linataj« 5 aM. I« vso, M peslljajs friake. la Veleopodtavaal gaapoS I oja latol« Je ari aoo valoel trajanja la keealkell. < lat ja aad ■ pot rok I je vati Vato ,.i ■tla prsta kaatltjsll' J« tretji dna, damea pa, kvala kadi Bkaam, kadil. Sa* kralja)«« aa Vaaa aa ta la- V Straaea pri ktaklal. d* 99. sprils 1998. alata« pokorra ■ artal Llalekl. Mnnilnprotl acomko« 1m»II (Fltsl lito ksAtjala ob jodnom jesdnoga hlapoa, Ja lahko oieojea, jaka dobro mosto; boljio knkarlao aa Ldabljaao ; gozdnega Aavaja aa Oereajeko, otanjaa Ima prednost. Išče se najbolji izvor sa nakopovanja kart, eaja, rama ta konjska i Nepotrebno iakati! (21—32) Kavttć & Lilleg v Prešernovih ulicah dobivam to blago neposredno is prekmorskih detel ter prodajata 1 kilo fina kave (Santoe Pr;mo po . . . gld. I'— 1 steklenica pristnega Jsmaika roma . . „ 0*50 1 daha priataega Peeco Soacbongeoja . . „ 0-05 1 palim prave angleške carske mela ose „050 1 staklenica pristnega finega konjaka . . „ 140 Največja zaloga | biciktjev v Ljubljani. Najfinejši in na)-cenejši šivalni stroji. ima velikansko prednost v tem, ker nova, v podobi razvidna znamenita iznajdba omogoča mnogo lažji tek, kakeršnega ne doseza noben drug zistem. Četudi so bila ravno Pucb-Ntyrlav-kalesa tudi doalsj izmed najboljših, bodo v bodoče vslad omenjene iznajdba mnogo nadkrilila vaa druga zlatarna, bodo veekako nedosegljiva. Daje aa za njih dobroto najeolldnejše, neomejeno jamstvo. Šola za pouk v vozarenju je na razpolago. — Mehanična delavnica na novo urejena, je v najboljšem redu. Popravila prevzemajo se v prodajslnloi na Mastnem trgu, nasproti mestni Mil, kjer je tudi zaloge blclkljev. Z vsem spoštovanjem F, urar in trgovec s PiiA-St^ria in Uelical-koUsi ter i šiVeUnimi stroji JtUfttta^tttti« na Mestnem tgjKtzj nasproti rotovžn,_ (id5—5) lakbajaterj in odgovorni or«djuk^ Josip Nolli. T lastnina la tlak .NArodne Tiakatne". 1