ou* Jones St.
5-17-39
JANUAR	
9 T Julijan .	S
10 S Pavel, pusč.	
11 Č Teodozij	
12 P Arkadij	+
12 S Veronika	
14	N 2. po razgl. 15	T> \f.,v,,r	G.
16 T Marcelin	
17 S Anton	D
18 Č Petra stol	
19 P Kanut	+
AMERIKAN
LOV NEC
Jt.
PRVI SLOVENSKI LIST SI AMERIKI
Jre»I«r? 7a vero In narod — *a vravlco <n resnico — od boja do tmagt]
LASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA T CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDIN.TENIH DRŽAV AR
(Official Organ of four Slovenian Organisations)
NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI
LIST V ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIŠKIH..
ŠTEV. (NO.) 9.
CHICAGO, ILL., SOBOTA, 13. JANUARJA — SATURDAY, JANUARY 13, 1940
LETNIK (VOL.) XLIX.
KONGRES OBSODIL IJNČANJE
Poslanci odobrili protilinčar-
ski zakon.
Washington, D.C. — V poslanski zbornici se je zadnjo sredo odobril z večino glasov 252 proti 131 takozvani pro-tilinčarski zakon, kljub ostremu protestu poslancev z juga. Demokrati so bili razdeljeni na dva skoraj enaka dela pri glasovanju: za predlog jih je glasovalo 109, proti 123. Republikanci so bili z malo izjemo vsi za predlog. Z zadevo se bo zdaj bavil senat, kjer je dokaj manj upanja, da bi predlog prodrl.
Pogoj Ogrske, da ji vme Sedmograško, odklanja Rumuni-ja kot nesprejemljiv. — Pričakovati je, da bo končno popustila. — Italija se čimdalje bolj odtujuje Nemčiji. — Balkanska zveza bo zborovala v Belgradu.
Bukarešta, Rumunija. —
Italijansko posredovanje, da ustvarite Ogrska in Rumunija skupno fronto proti Nemčiji in Rusiji, pri čemer bi ju tudi Italija sama podpirala z vojaštvom in vojnimi potrebščinami, je zadela na oviro. Rumunija namreč ni pri volji pristati na en pogoj, ki ga zahteva Ogrska Za to sodelovanje, namreč, da bi po končani vojni dobila nazaj Sedmograško, ki ga ji je Rumunija vzela po svetovni vojni.
Načrt za to trozvezo Italije, Ogrske in Ru'munije, je bil od prvih dveh držav docela odobren, v napotje mu stoji zdaj le še Rumunija. Dasi pa se v raznih rumun-skih krogov odločno trdi, da je vsako vprašanje odstopa omenjenega ozemlja izključeno, vendar se te odločnosti v krogih opazovalcev ne jemlje preveč resno, marveč se jo smatra le kot diplomatsko potezo, da si z njo izsili Rumunija čim najugodnejše pogoje. Vse preveč, pravijo, je Rumuniji ležeče na tem, da si zasigura zunanjo pomoč proti Rusiji, ko jo bo ta napadla zaradi Besarabije; ta napad namreč z vso gotovostjo pričakuje. Je torej le vprašanje časa, da bo Rumunija vsaj delno popustila.
S tem posredovanjem pa kaže Italija, da se člimdalje bolj približuje v tabor Anglije in Francije ter se odtu-.luje "nezlomljivi" osi Rim-Berlin. Trdi sicer, da je njena aktivnost naperjena le proti Rusiji, toda povsem jasno je, da bo morala prej ali slej priti v konflikt z Nemčijo, kajti malo je pričakovati, da bi se zveza med Nemčijo in Rusijo razrahljala; vse bolj verjetno je, da boste obe državi začeli prej ali slej skupno nastopati v vojaškem ozi-ru.
Ta italijanska aktivnost pa je velike v a ž n o s t i za celi Balkan in brez dvoma bo tvorila glavno točko razprav na konferenci zveze balkanskih držav,ki se bo otvorila v Belgradu 2. februarja. V to zvezo spadajo Jugoslavija Rumunija, Grčija in Turčija-Bolgarija je doslej odklanjala pristop k njej.
SENATORJI NASPROTNI PREVELIKEMU OBOROŽEVANJU
Washington, D.C. — Osnutek proračuna za prihodnje leto, kakoržnega je predložil predsednik Roosevelt, bo zadel v kongresu na oster odpor, kakor se razvidi že zdaj, ko načrt sam niti v debato še ni prišel. V senatu se je zadnjo sredo stavila resolucija., naj se ta osnutek sploh zavrže in naj zastopniki obeh zbornic sestavijo novega. Zlasti proti temu se v senatu pojavlja opozicija, da je predsednik znižal izdatke za sko-
87 RUDARJEV ZASUTIH
Negotovost usode rudarjev,
živih pokopanih.
Bartley, W. Va. — S silnim naporom in v nevarnosti za lastno življenje so reševalne skupine bile v četrtek celi dan na delu,da odstranijo ruševine, ki so dan prej v nekem tukajšnjem rudniku zasule 87 delavcev. Prevladovalo je nekoliko upanja, da bodo mogli vsaj nekaj ponesrečencev živih rešiti. Nesreča se je pripetila vsled eksplozije, kateri vzroka pa še niso ugotovili.
—o-
PRIZNANJE VZORNEMU DELODAJALCU
Binghamton, N. Y. — Delavske unije so izvrstna ustanova za borbo proti raznim lakommrn in sebičnim delodajalcem. Kjer pa je delodajalec pravičen in skrbi bolj za blagobit svojih uslužbencev kakor za profit, unije bolj v oviro kakor v ' napi;,ed.ek. Ena takih belih vran med delodajalci je 82 letni Geo. F
SLOVENSKA ŠOLSKA SE-STRA UMRLA
Seboygan, Wis. — V sredo zvečer ob 6. uri je preminula tukaj predstojnica slovenske farne šole sv. Cirila in Metoda, po imenu Sestra M. Kali-sta Kršmanc, rodom iz Bevk pri Vrhniki. Umrla je v starosti 46 let. Pogreb se bo vršil v Leni o« tu, Illinois, kamor bo prepeljana v soboto 13. januarja, ob 10. uri dopoldne. Redovni družini slovenskih sester sv. Frančiška naše globoko sožalje. Pokojnico naj pa dobri Bog bogato nagradi za njeno delovanje jned slovenske) mladino v Ameriki. Druge podrobnosti bodo objavi jeiie pozneje.
KRIŽEMJVETA
— Toronto, Ont, — Advokat očeta Diomie petork se je zadnjo srečo izrazil, da je verjetno, da pridejo deklice na letošnjo razstavo v New York. Načrt pa bodo morali odobriti vnrnhi irjptork, pte-dno se bo lahi o i||fclj;;
Kfnl; iciiijA*!"''—- Veselje Italijanov, ki se je porodilo
orporacije izdelovanje čevljev. Kakor ga opisujejo, je ta mož ne samo razumen biznesman, marveč tudi ravna s svojimi uslužbenci kakor s sebi enakimi. Poleg tega, da je preskrbel za delavstvo razne ugodnosti, kakor brezplačno zdravniško oskrbo, zgradil jim razna za-bavališča, postavil jim hiše ter jim jih odstopil po lastni raj vse druge potrebe, kakor'ceni na nizke obroke, ima v
F. Johnson,' predsednik Ind^ °bfrV0' da "e bo , 8 L cott-Johnson korporacije za ffb™iu->tm ZQpet 1>ncda
ANGLEŽI KUPUJEJO FARME
London, Anglija. - Med tem, ko so Angleži,ki so ime-1j razpoložljiv denar, investirali tega po večini v razne vrednostne papirje, se je pa izza izbruha vojna položaj Popolnoma izpremenil. Uvideli so menda, da nudi zemlja največjo sigurnost za investicije, in tako se je pojavilo veliko povpraševanje po farmarskih zemljiščih. Kot vposledica tega se je cena farmam tudi že dvignila za okrog io odstotkov. A ne samo ^ privatniki, marveč tudi družbe in razni zavodi so zabeli kazati zanimanje za far-
za relif, za pomoč farmar jem, za CCC, za kontrolo po-vodnji, itd., znatr.o pa jih je zvišal za oboroževanje. Tako se je povdarjalo, da obstoja nevarnost, da bi nas prevelika oborožena moč znala pripraviti v skušnjavo, da. jo bomo v resnici začeli uporabljati, dasi točasno za nas sploh še ni nikogar, s komur bi se bojevali, ter so Zed. države še vedno v takem položaju, da se jim ni treba
.vdajati razburjanju.
KANADCI MENDA NISO DOSTI RESNI
Toronto, Out. — Ob otvoritvi zasedanja zakonodaje tukajšnje province zadnjo sredo je min. predsednik Hepburn izrazil svarilo, da Ka-nadci ne jemljejo vojne dovolj resno, na kar je v skrajno črnogledem tonu dejal: "Pričakujem dolgo vojno — strašno, krvavo, krvoločno vojno — in pričakujem,da bo še več praznih sedežev, kadar se ta zbornica zopet sestane." — Stari modrijani so trdili, da človek prejme to, kar pričakuje.
svojim podjetju uvedeno pravo industrijalno demokracijo, ter dobijo delavci del dobička. Kako znajo uslužbenci ceniti to delo, se je pokazalo zadnjo sredo. Pod nadzorstvom vlade se je v podjetja vršilo glasovanje, katero unijo želijo delavci izvoliti za zastopnico. Rezultat glasovanja je bil: 12,698 proti vsaki uniji, 1612 za del. federacijo in 1079 za CIO. -- Več takih pametnih delodajalcev in vsi delavski nemiri bodo sami od sebe izginili!
dajati kava, se je zadnjo sredo znatno ohladilo. 'Naknadna objava namreč omenja, da bo dobila oseba le eno "in en četrt unče kave na mesec.
— Moskva, Rusija. — Sovjetska časopisna agencija je v sredo objavila, da je bil komisar za avijatsko industrijo, M. M. Kaganovič, odpoklican s tega mesta in bil nastavljen drugje. Njegov naslednik je neki M. Šakurin.
FINSKE VESTI O NOVI ZMAGI
Helsinki, Finska. — Poročila trdijo, da so finske čete obkolile še eno rusko divizijo in, da tej grozi enaka usoda kakor uvema dragima, ki so ju Finci uničili zadnje dni. — Ena divizija ni teko majhna in poročilom lahko verjame, kdor tako želi.
-o--
Širite in priporočajte li»» 'Amerkanskj Slovenec"!
VELIKA IZGUBA ZA Z, D.
Anglež grozi Ameriki, da na mirovni konferenci ne bo imela besede, ako ne gre v vojno.
London, Anglija. — Kakor je bilo že včeraj omenjeno,so se vodilni angleški krogi vrgli z vso intenzivnostjo na delo, da vpletejo Ameriko v vojno za brambo svojega imperija. Poslužujejo se pri tem deloma dobrikanja, se bolj pa grožnje, kaj zna Ameriko doleteti, ako ostane nevtralna.
Med drugimi "strahotami," ki jih rišejo Angleži na steno ameriški javnosti, alco se ne bo" ta odločila za vojno na njih strani, je tudi ena, ki jo je podal v nekem listu baron Davis, bankir in železniški ravnatelj, in ki je taka, da bo gotovo morala Amerikan-ce omečiti. Baron namreč grozi Ameriki, da ne bo imela nobene moralne pravice, da bi lia mirovni konferenci po "sedanji vojni zahtevala "kako besedo pri preurejevanju Evrope, še manj pa lcako vodilno 'besedo. In pri tem kaže mož celo prav resno nevoljo. Pravi namreč:
"Amerika je zavrgla svobodo morja ter je definitivno na umiku. Nespametno bi bilo torej predlagati, da bi ta dežela, ki ji je bolj le za lastno varnost in za dolar, skušala ob prihodnjem premirju zavzeti vodilno vlogo, za katero ni nič storila, da bi si jo zaslužila."
Amerika se najbrž ne bo silila na vodilno mesto. Ena Wilsonova izkušnja ji je bila dovolj.
--o--—
STO STOPINJ — PA NE PRI NAS
Buenos Aires, Argentina. — Vročina je v Argentini povzročila zadnjo sredo dva smrtna slučaja in 18 drugih ljudi je bilo resno zadetih od solnčariee. Skozi pet dni je namreč vladala vročina 100 stopinj.
Iz Jugoslavije
Prebrisanost drznega razbojnika Hace-ta, ki se klati po Dolenjskem, dela tamošnjim orožnikom velike preglavice. — Nova katoliška kapela v Južni Srbiji. — Razne druge vesti in novice.
Razbojnika lovijo
Mokronog, 11. dec. — Razbojnik Hace dela orožništvu še vedno velike preglavice. Kakor vse kaže, je hotel s pismi, ki so prispela iz Štajerske, spraviti zasledovalce na napačno sled ter se je med vsem tem časom, kar se je pojavil pri Trebeljnem in blizu Hmeljnika, skrival po tamošnjih gozdovih ali celo po samotnih vaseh, kjer je našel varno skrivališče. Upravičen je sum, da ima zveste pajdaše, ki mu pravočasno javijo vsako nevarnost. Tudi pisma, naslovljena na neko dekle, pri katerem je bil prenočeval, potrjujejo sum, da je pisma na Štajerskem oddal kateri izmed njegovih pajdašev.
Pazljivi orožniki so mu spet prišli na sled. Da bi se več ne izmuznil in da bi brezuspešili pomoč skritih pajdašev ali tudi nevednih in nepoučenih zaščitnikov, so poklicali večje število orožnikov,ki ga pod vodstvom orožniških oficirjev zasledujejo v mokronoški okolici.
Kakor se doznava, se je Hace premaknil iz okolice Trebeljnega proti Kapli vasi pri Tržišču, kjer ga zasleduje večja patrol a orožnikov. Tudi drugod so močnejše orožniške patrulje, da mu tako onemogočijo vsak izhod iz obkoljevalnega obroča. Upati je, da je nevarni zlocinec naposled vendarle v pasti,iz katere mu vsi pomagači in pajdaši ne bodo mogli pomagati.
V soboto dopoldne je prišel Hace v neko hišo v Kapli vasi ter je zelo nervozen poprosil gospodinjo, ki je bila sama doma, za vodo. Žena ga je spraševala, kdo je in ali kaj prodaj a,pa ni dobila pra
vsako leto več in več, marsikateri duhovnik, ki bi rad tam maše val.
Končno je v 3 e m tem željam ustreženo — v nedeljo 3. decembra je bila blagoslovljena v Ohridu nova katoliška kapelica sv. Cirila in Metoda. Slovesnost blagoslovitve te kapelice je ostala v javnosti neopažena, a za katoličane v Ohridu in okolici je bil to dan veselja. Nad 100 se jih je zbralo; prišel je tudi komandant mesta, prišel je komandant mornarice v Ohridu, prišli naši orožniki s svojim poveljnikom kapeta-nom g. Cernetom, prišli so finančni stražniki s komisarjem g. Bratetom, ki je obenem tudi predsednik cerkvenega odbora. Iz bližnje Struge je pa okrajni načelnik g. Kapus pripeljal skupino katoličanov. V bratski slogi Hrvatov in Slovencev se je izvršila tiha slovesnost. Blagoslovitev je opravil kapiteljski vikar skopljanske škofije g. Zakrajšek Viktor ob asistenci kaplana g. Vinka Zaletela in bitoljskega župnika g. Alojzija Turka, ki se je celo leto trudil za nakup hiše in ureditev kapelice, ki je v prvem nadstropju preurejene hiše, dočim je v pritličju lepo stanovanje.
-o--
V kurnike je vlamljal
Pred malim senatom mariborskega okrožnega sodišča je pred kratkim »tal velik grešnik 47 letni Ignacij Lu-bej iz Kovačke vasi pri Slovenski Bistrici. Na vesti je imel kar 25 vlomov in med temi 18 vlomov v kurnike v Slovenski Bistrici in okolici,
pri čemer je odnesel 73 kokoši. Obtoženec je pred sodniki vega odgovora. Ko se je'na- pokleknil in s povzdignjenimi pil vode, je hitro šel. Ženi rokami prosil
za milost in
ČAKA TO POVELJA ZA BRUHANJE
me in jih kupujejo v velikih kompleksih. Eden povodov za ta preokret je v tem, ker in-vestorji vedo,da nemške bombe lahko napravijo velikansko škodo raznim podjetjim dočim farme ne bodo od njih dosti, ali pa nič prizadete.
Vrsta nemških topov nekje na zapadni fronti, ki stoje v pripravljenosti, da prično na povelja bruhati smrt.
se je čudno zdelo, kam se mu tako mudi, ni niti od daleč sumila, kdo bi bil. Ko so se v popoldanskih urah oglasili zasledujoči orožniki v Kaplji vasi in pokazali ženici sliko Haceta, je takoj potrdila, da je na sliki tisti, ki jo je bil prosil za vodo. Ženica se je silno prestrašila, ko je izvedela, kako nevaren človek jo je bil obiskal.
-o-
Izpolnjena želja Ljubljana, 13. dec. — V skrajnem južnozahodnem kotu naše drž. leži zgodovinsko znamenito mesto Ohrid ob istoimenskem pezeru. Kakor povsod, živi v Ohridu in okolici veliko katoličanov, večinoma raznih uradnikov' vseh vrst. Večkrat so izrazili željo, da bi dobili vsaj majhno kapelico, če že ni mogoče postaviti cerkve,, zakaj' župna cerkev je v nad 60 km odda-ljenen\ Bitolju. Tudi pride v Ohrid med turisti, ki jih je
obljubil, da se bo poboljšal. Toda sodniki so ga kljub temu obsodili na 3 leta robije in 5 letno izgubo častnih državljanskih pravic.
-o--
Na izlet
Trgovska pomočnika prj trgovcu Ivanu Smolčniku v Šoštanju Franc Topolovec Sn Alojz Gostečnik, sta se na motornem kolesu peljala na izlet. Ker je bilo že temno, sta zadela v železniške zapornice in sunek je vrgel Gosteč-nika na tračnice, po katerih se je bližal vlak. Topolovec, ki je ostal na drugi strani zapornic in neki šofer sta videla prihajati vlak in sta v zadnjem trenutku potegnila, nesrečneža* s kritičnega mesta in ga tako rešila strašne smrti.
-o-
"Amerikanski Slovenec" in "Novi Svet" sla lista, brez katerih bi ne smela biti nobena slovenska družina!
(Metropolitan Newspaper Service1) Napisal: Edgar Rice Burroughs
TARZAN IN OGENJ V THORU

^titJSHaKJSffJS &
FEATURE BYNDICA'
Z vso močjo so sc z vesli upirali in potiskali čoln iz toka, toda tok vode je Uil močnejši, niso. mu bili kos. "Smo ze tam," zavpije Jannette v strahu. "Veslajte! Odrivajte! Saj sc rešimo,'' gsrčuje Tarzan. Vsi so se krepko uprli v vesla, ko je Perry nenadno vzkliknil: "Veslo se je zlomilo!"
"Pazite na oni pomol 'skalovja, ki se steguje v vodo," svari Major Bjirton, "kajti če vanj zadenemo —" "Potrudimo sc, da pridemo vsekako na drugo stran skalnatega pomola," zopet svetuje Tarzan; "in tam pristanemo. Samo da smo enkrat iz tega močnega toka sredi reke, pa smo na varnem."
■ Silni tok vode jih jc nesel naravnost proti vodopadu, ki jc moral biti zares velikanski, kar se jc poznalo po silnem lmcatiju vode/'"Zares, naravnost proti vodopadu drvimo," reče D'Arnot. "Da," je potrdil Tarzan; "zato1 pa napnimo svoje nioči, da spravimo čoln na drugo stran obrežja."
"Ti divjaki," je nadaljeval Tarzan, "so silno drzni, toda, kakor je videti, so se te pokrajine, v kateri se sedaj nahajamo, celo oni ustrašili." — Tarzan še iti motil. Kmalu so zaslišali sil-lo bučanjc vode — vodopad!' — Moral je biti to izredno velik vodopad, ker je tako bučalo od skalovja.

Stran 2
AMERIKANSKI SLOVENEC
Sobota, 13. januarja 1940
Amerikanski Slovenec
®rtri in najstarejši slovenski list v Ameriki. Ustanovljen leta 1891.
Izhaja vaak dan razun nedelj, pon«-elikov In dnevov po prasnikib
Izdaja in tiika: EDINOST PUBLISHING CO.
Naslov uredništva in uprave: H49 W. Cermak Rd., Chicago Telefon: CANAL 5544
The first and the Oldest Slovesne Newspaper in America Established 1891. Published by:
Issued daily, except Sunday. Monday and the day after holiday*
EDINOST PUBLISHING CO
Address of publication office: 1849 W. Cermak Rd., Chicago Phone: CANAL 5544
Naročnina
.a celo leto —„----
Za pol lfeta---
Za četrt leta-----
2te Chicago. Kanado in Evropo:
Za celo leto---$6-00
Za pol leta -- 3.00
Za četrt leta--------L75
Posamezna številka------3c
Subscription:
For one year----------
For half a year----
For three months
Chicago. Canada and Europe:
F*r one year	.....$6.00
For half a year Ji-- 3.00
For three months .....
Single copy_________- 3c
Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti poslani na uredništvo vsai dan in pol pred dnevom, ko izide list. — Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne. — Na dopis« brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov ured-«iitvo ne vrača	___
Entered as second class matter Novembei 10 1<J25 »t thf post office »t Chicago. Illinois, under the Act of March 3, 1879___
"Četrta fronta"
V nobeni vojski še niso poznali toliko front, kakor jih poznajo bas v sedanji vojni. So vse vrste fronte, kakor domača fronta in druge. Četrto fronto zavzema radio in tudi na tej se vršijo hudi boji.
Milijoni ljudi sedijo sleherni večer pri svojih radijskih aparatih in lovijo vse mogoče vesti na vseh mogočih oddajnih postajah. Vojni strokovnjaki so nam napovedovali, da bo sedanja vojna prvenstveno vojna v zraku, s čimer so mislili na letalsko vojno. Doslej take zračne vojne še nismo doživeli. Zato pa divja tem huje nevidna zračna vojna na eterskih valovih neštetih radijskih postaj
Tudi vojna v etru se razvija povsem drugače, kakor so si jo zamišljali mnogi strokovnjaki za propagando. Splošno je prevladovalo prepričanje, da bodo poskušale vse vojujoče se države prvenstveno motiti oddajanje sovražnikovih postaj in zadušiti njihov glas. Rečeno je bilo, da bodo enostavno pobrali aparate. Potek dosedanje voj pe v etru kaže, da se poslužujejo teh sredstev zasedaj sa mo Nemci, a še ti le v omejenem obsegu. Radijske aparate so pobrali le v nekaterih pokrajinah, drugod pa so jih pustili, a prepovedali poslušanje tujih oddaj. Ker se taka prepoved tudi pri najstrožjih kaznih ne da popolnoma izvesti, so Nemci posegli tudi po drugem od obeh navedenih sredstev ter začeli sistematično motiti zlasti nemške oddaje angleških in francoskih postaj. Tako lahko oni, ki hočejo poslušati te oddaje, čujejo pravcate simfonije vseh mogočih piskanj, trobentanj, cviljenja, grmenja in-raglja-nja. V Angliji in Franciji vsaj doslej še niso omejili po-popolne svobode v poslušanju nemškega radia, četudi oddaja ta vesti tudi v francoščini in angleščini. Prav tako doslej še ni bilo opaziti, da bi te oddaje motili.
Na bojiščih po poročilih vrhovnih poveljstev obeh vojska toppvi še vedno po večini molče. Oglašajo se le od časa do časa bolj zaradi lepšega, kakor pa iz potrebe. Zato pa tem bolj srdito grme zvočniki, ki bruhajo po 24 ur na dan propagando in vesti v vseh mogočih jezikih.
Med prvimi državami, ki so pričele uporabljati radio za politično propagando, je bila Sovjetska Rusija, ki je uvedla kmalu po zaključku svetovne vojne preko radia sistematično boljševiško kampanjo. Še mnogo bolj pa so razvili in izpopolnili radijsko propagando nemški narodni socialisti, ki jih doslej v tem pogledu ni dosegel še nihče na svetu.
V svetovni vojni so bili vojujoči se narodi med seboj nepremostljivo ločeni. Med njimi je bil mogoč samo govor s topovi, puškami in bombami. Danes pa'Nemec ali Francoz zavrti le gumb na sprejemniku in že lahko čuje, kaj pravi nasprotnik onkraj Maginotove ali Siegfriedove linije. Še več: nasprotnik se trudi, da mu v njegovem lastnem jeziku pove čim več o vseh dogodkih, ki ga zanimajo, posebno pa še o tistih, ki jih je njegova vlada iz gotovih razlogov zamolčala ali samo delno obeležila.
Z izbruhom sedanje vojne se je znova zgodil babilonski čudež, da so se na radijskih oddajnih postajah zmešali jeziki. Angleške postaje oddajajo v nemščini, nemške v angleščini in poljščini, francoske zopet v nemščini, vse pa poleg tega še v neštetih drugih govoricah. Človek naravna gumb na London in čuje v klasični nemščini najostrej-še napade na nemški režim, pa tudi hvalpspeve na junaštvo nemškega naroda. Če pomaknemo kazalo mu zanosi ja iz zvočnika francoski glas, ki mu dopoveduje, da je škoda vsakega francoskega vojaka, ki sedi na Maginotovi liniji in stroji svojo kožo pod nemškimi granatami za račun angleških lordov in kramarjev v Gityju. Ustaviš se pri Parizu in pričakuješ, da boš čul pariško popevko, pa slišiš iz zvočnika znani glas kancelarja Hitlerja. In to povsem pristni Hitlerjev glas s pristnimi, danes malce zastarelimi in neaktualnimi govori, vse seveda na ploščah.
Vojska v etru pa zasleduje še en cilj. Prepričala naj bi prebivalstvo nevtralnih držav, da samo ta tabor, ki po radiu govori, zasluži njihovo naklonjenost in priznanje.
NAROČNIKOM NAŠIH STENSKIH KOLEDARJEV
Vsem onim, ki te dni še naročajo stenske koledarje sporočamo, da so nam stenski koledarji pošli in z njimi za letos ne moremo več postre-či.
Tako je vsako leto. Po cel mesec oglašamo dan za dnem predno začnemo tiskati stenski koledar in prosimo za prednaročila, da se ve, koli ko se naj istih tiska. Ampak takrat je vse tiho. Ko jih en krat zmanjka, takrat pa prihajajo naročila od vseh krajev in strani. Isto je tudi radi Mohorjevih knjig. Preje, ko vabimo za pred naročbo, se mnogi ne zmenijo. Potem, ko jih v jesen naročniki prejmejo, jih menda zagledajo pri sosedu, tedaj pa hitro pišejo po nje, ko je prepozno. Vsem ji priporočali, da se z naročili oglasijo vsakokrat takrat, kadar se vabi naročnike k naročbi. To prihrani veliko dela in pisanja nam, sebi pa taki zagotovijo, kar želijo naročiti.
Še enkrat, ne naročajte letošnjega stenskega koledarja več, ker ga je Zmanjkalo in z njim ne moremo več postreči.
Uprava A. S.
ZNAMENJA NOVEGA ŽIVLJENJA
Chicago, lil.
Jutri v nedeljo 14. ■ januarja borno imeli v Chicagi na svetoštefanskem odru dramsko prireditev "Dve nevesti." Prirejena bo pod okriljem združenih društev K. S. K. Jednote in udeležba bo gotovo sijajna. Nastopili bodo mnogi naši stari priljubljeni igralci, ki znajo predstavlja ti slovenske igre tako, da ugajajo.
Zanimanje za slovensko dramatiko je za pozdraviti Zadnja leta smo Chicažani postali res nekam neinteresi-rani za dramatiko. Toda ka-
Gabrenja podvzel korake, da se poveča tudi zanimanje za slovensko pesem. Povabljeni so vsi nek dan j,i pevci in pevke, ki so sodelovali v preteklosti pri Adriji na pogovor. Ta korak je še posebej za pozdraviti. Kajti slovenska naselbina v Chicagi je nekako središče Ameriške Slovenije. Pred leti smo im'eli tu pri sv. Štefanu kar dva in menda ce-j lo tri pevske zbore. Nastopali so možje in fantje in to v velikem številu. Zdaj, ko so Še mladi zrastli v može in do-rastlo je mnogo fantov in precej je še naših starejših, ki so še vedno dobri pevci, bi, ako je dovolj dobre volje lahko postavili mogočen pevski zbor, ki bi bil v ponos naselbini in vsemu narodu. Treba je le zanimanja. Slovenska pesem je pa najdražji biser v našem slovenskem življenju, zato se moramo zanimati za njo. Ne delo, ne žrtve ne smejo biti zadržek pri tem. Z skupno kooperacijo se lahko vse organizira. Zato krepko naprej, da se med nami na novo poživi slovenska pesem in slovenska dramatika! Mi vsi drugi pa pokažimo, nedeljo z ogromno udeležbo, da smo za slovensko pesem in za slovensko dramatiko in da želimo in hočemo, da zopet poživi in postane močna med nami.
SPOMINI S East St.
(Dalje) -r- V
kor hitro nastane nezanima-nje za tako stvar, se začne širiti nezanimanje tudi za druge potrebne narodne zadeve. Dramatika pa slovenska pesem sta dva faktorja, ki držita pokoncu zlasti v tujini slovensko življenje in slovensko zavednost. Zato je nujno potrebno, da Slovenci v Ameriki gojimo med seboj dramatiko in svojo slovensko pesem, dokler najdalj se da.
Zato v nedeljo vsi v šolsko dvorano, da pokažemo našim igralcem, da se za slovensko dra'matiko zanimamo. Ako bodo videli igralci polno natrpano dvorano,bo njim s tem dano znamenje, da se za slovenske igre zanimamo in bodo potem še toliko rajši in z bolj veselim srcem priredili še in še kako igro.
Druga vesela vest je, ki jo čujemo te dni, da je naš novi p:reč. g. župnik P. Edward
POTA Louis, 111
v Burgestown, Pa., kot sem spoznal, bolj malo dajo zaslužiti svojemu rojaku. Bolje je bilo na Slo van, Pa. Tam sem še celo trgovcu, ki sam prodaja, prodal eno obleko, samo da je malo pomagal. Hvala vsem za gostoljubnost. — Od tam sem jo mahnil naprej v Midway, kjer 'so rojaki dobri ko angeli. Posebno rojaka Nagel in Nagode sta silno postrež-ljiva in gostoljubna do svojih rojakov. Rojaka Nagode poznam že skoro deset let, ko je bil še sam gospodar in je njegova hčerka delala varni v
'to-
Pittsburghu. Danes je ona gospodinja, pa je prav tako dobra do svojih rojakov in tudi slovensko dobro govori. Hvala rojakom na Midway za gostoljubnost in vso postrežbo. — Dalje sem šel preko nekih gora do velike "washerke" ki pere premog za Moraton Coal Co. Ogledoval sem naprave, ki so pa vse drugačne ko v Illinois pri nekaterih rovih, ker tukajšnji rov je sa'irio "washerka" in vlaki stalno dovažajo in odvažajo premog v Pittsburgh. Vsako uro pelje en vlak po svoji železnici Moraton R. liki dovaža samo premog za prati in opranega zopet stran. — Potem sem šel po glavni cesti in se ustavil malo v me-
stu San Diego, Pa. Naselbina je precej pod bregom in na griču so največ Slovaki, v dolini je pa vse pomešano, Slovencev menda samo štiri družine in nekaj pečljarjev. Blizu Imperial, Pa., je pa imel 'mož postave svojo barikado State Highway Police ki je pregledoval kare drugih držav. Ker sem jaz imel na mo-Nji že vsakovrstne znake iz drugih držav, kot iz New Mexico, Colorado in druge, me je samo vprašal, kako hitro vozim. Dejal sem mu, da največ 40 milj na uro, najmanj pa 10 milj. Pa je rekel, zakaj ne vozim hitreje. Povedal sem 'mu, da če bi hitreje vozil in bi mi obroč počil na kolesu, bi ne mogel kare tako hitro ustaviti in bi lahko vse skupaj prevrnil v graben, kot se mi je nekdaj že dogajalo,zato nočem več hitro voziti. Povedal sem mu tudi, da če srečam kakega pijanca, se mu laglje izognem če vozim počasi, kot pa če bi drvel s hitrostjo 60 milj in več. Malo si je karo ogledal in številko licence dal na papir, pa sem jo odkuril naprej proti Imperial. Tukaj je več Slovencev, ki pa navadno bolj slabo delajo. Sedaj, ko sem bil am, so nekoliko bolje delali. Malo napyej je tudi majhna naselbina nied hribi,ki ji pravijo Cliff Mine. Hvala lepa rojakom v obeh naselbinah za dobro postrežbo in dobro cupčijo. — Od tu sem se podal nazaj preko hriba, da sem si še bolj natančno ogledal naselbino. Ker je pa precej v grapi, nisem videl drugega kot hrib na obeh strani. Moral bi prečkati cesto 22, m 30. pa so te ceste silno polne avtomobilov, ki vozijo menda vsi kot brez uma. Stavim, da če se mu kaj pripeti, ne more ustaviti kare tudi na 50 čevljev. No,po dolgem ča kanjU sem venadr srečno prišel na drugo stran ceste in se obrnil proti Ogdel, Pa., kjer sem tudi našel nekaj dobrih rojakov. Zlasti rojak Opeka in njegova sestra so zelo po-strežljivi nasproti sVojim rojakom. Mesto samo na sebi je majhno, pa snažno, med hribom na Pennsylvania glavni železnici, ki pelje na Burgeston, na West Virginijo in na Stubenville, O. ter na Columbus, O. in Indianapolis V Ogdel ni tovarn, samo rovi' so, ki pa obratujejo samo pozimi. Rojaki so prav gostoljubni in postrežljivi. Je tam v bližini tudi par farmarjev, ki tudi radi sprejmejo svojega rojaka. Vsem želim obilo sreče in zdravja., Kot sem izvedel, premogarska družba tam zelo preganja premogar-je. Vsak stari delavec mora k zdravniku na pregled, samo da najdejo kak vzrok, da ga odpuste in zlasti, če zdravnik najde tudi kako rnajno in nič pomembno stvar, že tak izgubi delo. Iz Ogdel sem šel na McDoneil in na Primroz, na obeh krajih so dobri rojaki, samo škoda, da rovi tako slabo delajo. — Na Morgan Town, blizu Bridgeville, je tudi nekaj tovarn. Delajo še
precej povoljno. Par milj naprej je mala slovenska naselbina Prescot, v bližini pa Presto. V obeh so zavedni rojaki in postrežljivi, zlasti Mr. Louis Knaus na Sigen in njegova soproga. Vsem prav lepa hvala. — Na Bridgeville je bil poletu še dobro znan Peter Selišnik,dober do vseh, ki so prišli z njim v dotiko, pa je zapustil žalujočo soprogo in se vlegel k večnemu počitku. Ce bi bil živ, bi prav gotovo še veliko dobrega napravil pri marsikateri organizaciji. Tudi nas čaka enaka usoda. Želim pa njegovi so progi, naj bi preveč ne žalovala, ker obuditi ga itak ne more in žalost staremu človeku bolj škoduje kot koristi — Iz Bridgevilla grede sem še veliko manjših premogar-skih krajev obiskal, ki so po večini stale, ali pa komaj po en dan obratovale, da rojaki še za hrano niso mogli zaslužiti. —Pogledal sem malo tudi na Burgettstowh, kjer se tudi slabo dela. Slovencev je tu precej, le dela je malo. Na Liberty se malo bolje dela.— V Bridgeville imajo Slovenci dve dvorani ki so na dveh hribih in prav tako na Brug-ton, so tudi Slovenci na hribu. — Od Liberty sem šel proti Monongahela River do Elizabeth, ki je mesto razdeljeno v dve mesti, vsako na eno stran vode. Jaz sem bil v zapadni strani, kjer sem se sestal z nekaterimi vljudnimi rojaki, katerim se zahvaljujem za gostoljubnost. Tukaj je kaj lepo opazovati ponoči parnike.ki vozijo po reki premog. Monongahela reka teče daleč proti West Virginiji in parniki vozijo vse naprej od Port Maryen, ki je že v West Virginijji. Naselbine sem obiskal daleč na okolu, pa sem videl da ni kruha. Rojaki delajo, pa so bolj jamrali za denar, zato sem se obrnil na-zaj in prišel v FredericY, kjer sem tudi našel nekaj dobrih rojakov, ki poznajo usmiljenje do svojega bližnjega, za, kar jim vsa lepa hvala. — Naprej ob reki sem naletel še na ducate naselbin, pa bi mi vzelo preveč časa, če bi hotel vse popisati, zato naj opišem samo Marianna, Pa. Nekdar so tako opevali ,ta kraj, da je tukaj silno bogat rov in bogata kompani ja, ki ima veliko svojih hiš, 1oda premogarji ne dobe toliko. Slovencev je tu samo par družin in nekaj pečljarjev, je pa toliko več Hrvatov. Tucli na Braunsviille ni Slovencev, le Hrvatje, Slovaki, Rusi, Italijani in Madžari, pa tudi črncev ne manjka. Drugih mest ne bom opisoval, bi vzelo preveč prostora, pa tudi Slovencev je le po par družin. — Večkrat sem slišal hvaliti naselbino Finleyville, zato sem šel tja. Našel sem nekaj dobrih naših rojakov, pa sem naletel tudi na takega, ki je bil kot zverina. Ne vem, če je tisti zares socialist, kot se je delal, ali ne. Rojaki tukaj so mi nasvetovali, naj bi šel na farme. Ustavil sem
Dogodki
med Slovenci po Ameriki
Dva slovenska (policista
Buhl, Minn. — Mestna uprava tukajšnjega mesta je nastavila v po 15 dnevno policijsko službo dva Slovenca. To sta John Marič in John Hodnik. Policisti dobijo tu za 15 dnevno službo na mesec po $72.50.
Rojenice
Milwaukee, Wis. — Nedavno so po tukajšnji naselbini vasovale prijazne vile rojenice, ki so obdarovale nekatere slovenske družine z zdravim naraščajem. Tako so se med drugimi ustavile tudi pri družini Mr. in Mrs. J. Samec na West Washington Street in jim podarile zdravo hčerkico.
Zabava Združenih društev
Joliet, 111. — Združena slovenska društva prirede v nedeljo 21. januarja veliko kartno zabavo. Za načelnika te zabave je bil izvoljen Mr. Prank Wedic, glavni tajnik DSD in pomožni zdravstveni komisar mesta Joliet.
(Dalje na 3.
str.)
Kratke vesti iz Clevelanda
Cleveland, 6. — Po dolgem trpljenju je preminula 'rojakinja Kristina Šinkovec, stara 2 5 let. — V St. Alexis bolnišnici je umrla Mrs. Julia Mauser, v starosti 31 let z Cherokee Ave. Rojena je bila v Clevelandu. — V Lakeside bolnišnico je bil odpeljan Andrew Sterbenk z East 61st St. —Teta štorklja je obiskala družino Mr. in Mrs. Joseph Knaus na Prince Ave. in jim prinesla krepkega sinka.
DRŽAVLJANSKA. ŠOLA Cleveland, O.
Preteklo leto so dobili svoje državljanske pravice od Zvezne vlade sledeči Slovenci in drugi, ki so bili učenci državljanske šole v Slovenskem Narodnem Domu: Josephine Sever, Frances Udo-vich, Anton Sersen, Daniela Hrvatin, A. n n a ValenJLdncic, Michael Por, Vinko Gaspa-rac, Milan Matkovic, John Kanci c, Michael B'rajcjch, Anton Pozelnik, Anton Novak, Mary Zgonc, Ivan Bab-nik, Josephine Mihalek',, Bid-ward Farrow, Anne Patrick, Joseph Sokolowski, Kathleen Gottschaldt, in drugi. — Več kot sto učencev je obiskovalo državljanske razrede pod učiteljstvom znanega advokata, Wm. J. Kennick. Za letos se novi termin začne v pon-deljek, 15. januarja, v Slovenskem Domu na St. Clair Ave., v sobi št. 2, ob 7 uri. Lahko se vpišete za ta državljanski razred v šoli, ali pa v uradu Wm. Kennicka, 982 E. 63rd Street, Cleveland, O.
Prireditve, ki so oglasane * "Am. Slovencu" »o vedno u> tfpešne.
Stran 3
Sobota, 13. januarja 1940
AMERIKANSKI SLOVENEC
NE BO Ti V SKQD0 ~ CE ZVES!
NOVI MORNARIŠKI TAJNIK
DOGODKI, OB KATERIH SE
Charles Edison, sin slavnega pokojnega izumitelja, ki je bil pred kratkim od predsednika Roosevelta imenovan načelnikom mornariškega depart-menta. To svojo službo pa je opravljal že prej več mesecev kot nadomestni
tajnik.
ZAHVALIL SE ZA MESTNO DELO
West Fairview, Pa. — Načelnik tukajšnjega mestnega odbora, L Bretz, je zadnji torek podal resignacijo. Dejal je, da je preveč sitnosti s to službo, češ, da nobeno noč ni imel miru. Zdaj ga je ta poklical, naj pomaga poravnati prepir v kaki družini, zdaj se je zopet drugi pritožil, da je bil pepel stresen na cesto, na kar se je zopet tretji oglasil, da se nekje grizejo psi, itd. Ko je nastopil službo, pravi mož, ni i m- e 1 nobenega sovražnika; zdaj jih mora imeti najmanj 50.
Oglasi v Amerikanskcm Slovencu imajo vedno uspe!
DENARNE POŠILJAT VE
IZREDNA POSTREŽBA
se v Jugoslaviji in Italiji doslej še redno dostavljajo prejemnikom. So pa-tu in tam mogoče kake zamude radi počasnejših zvez preko morja radi vojne v Evropi. Včeraj so bile naše cene:
JUGOSLOVANSKI DINARJI:
Za $ 2.40.................. 100 Din
Za $ 4.60.................. 200 Din
Za $ 6.70.................. 300 Din
Za $ 8.80.................. 400 Din
Za $10.50.................. 500 Din
Za $20.50............'......1000 Din
Za $40.00..................2000 Din
ITALIJANSKE LIRE:
Za $ 3.05................ 50	Lir
Za $ 5.90................ 100	Lir
Za $ 11.50................ 200	Lir
Za $ 17.00................ 300	Lir
Za $ 28.00................ 500	Lir
Za $ 55.00.........'.......1000	Lir
Za $108.00................2000	Lir
Vse pošiljatve naslovite na:
JOHN JERICH
1849 West Cermak Road, CHICAGO, ILL.
2159 West Cermak ltd
(ogel Leavitt St)
vi na stran. Zarumem v kožici na dveh žlicah masti žlico drobno zrezane ali na tenka koleščka narezane čebule, nato dodeni jetra ter jih urno malo popraži in osoli. Nato prideni od dveh paradižnikov pretlačeni sok in že kuhane kratke makarone, rahlo premešaj ter pusti, da še malo prevre.
PRAKTIČNI NASVETI
Rumenjakk od jajca ostane
svež tudi po več dni, če kaneš nanj nekaj kapljic mleka.
Pri likanju opaljeno perilo popraviš, če namočiš opaljeno mesto v vroči .raztopini vode in boraksa. Če niso niti pi*ežgane, rujava lisa izgine.
ZDRAVSTVO.
RAZPOKANE USTNICE
Za zdravljenje razpokanih ustnic je v prvi vrsti priporočati tesno zapiranje ust pri vsakem bivanju na prostem. S tem se namreč lotimo zla pri korenini in obvarujemo občutljivo sluznico ustnic na-daljne okvare, ki se mora pojaviti, če se ovlažijo ustnice z jezikom na hladnem zraku.
Ustnice moramo mazati z razredčeno arnikovo tinkturo, nikakor pa ne s kremo in mazili, kakor pogostoma priporočajo. Maščobe namreč zapirajo luknjice v sluznici in tako zdravilni zrak ne more do njih. Preprost pripomoček je tudi glicerin, s katerim na-tremo ustnice, ko smo jih prej umili s toplo vodo.
Vredno je pripomniti, da umivanje z milom,za ljudi, ki imajo občutljivo kožo, nikakor ni priporočljivo. Za take i je najbolje umiti obraz z mlačno vodo, kateri je priloženo malenkost boraksa. To naj taki zlasti store zvečer, da se odstranijo vsi proizvodi lojnic.
RDEČI NOSOVI POZIMI
Med številne pojave, ki sc z zdravniškega stališča med zdravjem in boleznijo, k: predstavljajo pogostoma sa mo lepotno pogreško, a b zahtevali skoraj vedno inten zivnega obravnavanja, spadi tudi rdeči nos. Ta sc pojavljž pogostoma v zvezi s hladnim rokami in nogami. Skora vediio ga je smatrati za znal
Tel. Carml 3817 CHICAGO, ILL.
PRVI SLOVENSKI POGREBNI ZAVOD V CHICAGI
B Louis J- Zefran
1941 W. Cermak Rd., Chicago, Illinois Phone Canal 4611
NA RAZPOLAGO NOČ IN DAN i
— Najboljši automobili sa pogrebe, krste in ženitovanja. Mrtvaška kapela na razpolago brezplačno. — Cene mera«.
Listen to and,Advertise over
Folk Songs and Music Tamburitza Orchestra
Station WWAE, Every Sunday 1 to 2 536 S. Clark St., Chicago — Har. S006
Družba cestnih železnic v Birmin gham, Ala., je na svojih vozovih uvedla izredno novost, namreč, da je nastavila posebne uniformirane strežki-nje, katerih prva dolžnost je, da pomagajo otrokom in ženskam, poleg tega pa tudi brezplačno servirajo potniko m kavo. Slika kaže, ko je neka potnica ( deležna te postrežbe.
motenj v oskrbi s krvjo. Po- I sebno deklice in ženske sploh * trpijo zavoljo njega. Rdeči nos se kakor hladne roke in noge pojavlja zlasti v jesenskem in zimskem času, pogostoma so njegove žrtve poskušale že vse mogoče, da bi V se ga rešile, pa ni bilo uspe- ! ha. Uporabljale so pač veči-noma samo pripomočke zoper 1 simptome, globljih vzrokov, 1 ki motijo redni dotok krvi, se V niso lotile.	1
■p č Fomoc je v vsakodnevnih r izmeničnih toplih in mrzlih g kopelih rok in nog pred spa- t njem, nato drgnjenje rok in z nog s frotir ko. Zelo pripo- l ročljivo je tudi obilno giba- E nje na prostem. Motnje v ^ krvnem obtoku se bodo potem kmalu odstranile in izginil bo tudi rdeči nos, ne da 3 bi ga bilo treba sploh posebe ! obravnavati. Ce je pojav ! prav hud tedaj si lahko nos ] zvečer lahko še toplo odrgne- : mo in namažemo s cinkovim 1 mazilom, toda samo ta obravnava brez zgoraj navedene 1 obravnave krvnega obtoka sploh ne bo zalegla.
IZ SLOV. NASELBIN
(Nadaljevanje z 2. strani.)
se na farmi rojaka M., pa mi je gospodinja nasvetovala, da je bolje če grem na farmo rojaka C., kar sem tudi storil, pa sem tudi tam slabo naletel. Moral sem tudi od tam pobegniti, ker §o mi grozili da me bodo ustrelili. Tega si pa nisem pustil, zato sem odpeljal naprej. To je še dobro, da je kara hitro zastartala, I kajti kot se je gospodar izra-. izil ,je hčerka baje že odšla po puško. Tako sem se srečno rešil teh ljudi. Kako sem se prekopal na državno cesto . pa ne bom opisoval, le to re-[ čem, da sem švigal iz ene j grape v drugo, kot bi me fu-rije lovile. Človek res marsikaj doživi, ko tako potuje iz kraja v kraj. Drugi dan sem obiskal neko drugo naselbino, kjer sem naletel na nekaj dobrih naših rojakov, pa tudi na rojaka, ki, dasi je velik, 1 ga vendar žena ustrahuje. V " Canonsburgu sem tudi našel i precej naših rojakov .in na • Milershill na rojaka, ki je re-a kel, da je on bas, torej pravo 0 nasprotje onega, ki sc'm ga ravno prej omenil. No,pa naj bo. Takih "basov" sem že z veliko videl na svetu, odkar potujem iz kraja v kraj in z si služim borno življenje. —
t	Steve Fabian
>_	(Dalje).
n Najnovejše vesti najdete v e dnevniku "Am. Slovencu"!
k -
POSLUŠAJTE h vsako nedeljo prvo In naj-a starejšo jugoslovansko Rati dio uro od 9. do 10. ure do-i- poldne na WGES postaji
politične pravice šele po preteku petih let od dneva priselitve.
Istega leta je bila sklenjena tudi pogodba o nevtralizaciji in neutrdljivosti Alandskih otokov pod jamstvom Anglije, Danske, Finske, Francije, Italije, Leton-ske, Nemčije, Poljske in Švedske.
V zadnjih letih pa je vprašanje Alandskih otokov postalo zopet aktuelno. Z nastopom nacizma v Nemčiji in z odmevom tega gibanja ob Baltiškem morju, posebno še na Finskem, in s pojavom nevarnosti spopada med Nemčijo in Rusijo, sta se Finska in Švedska sporazumeli, da je za ohranitev nevtralnosti Alandskih otokov potrebna njihova utrditev. Proti tem nameram pa so nastopili sami prebivalci Alandskih otokov. Bali so se, da bi se tako sami zapleli v oborožen konflikt in da bi morali služiti vojake. Finski so očitali, da nastopa pod tujim pritiskom, Švedski pa, da je izdala interese svojih alandskih rojakov. Končno so se morali Aland-ci udati, pristali so na utrjevanje utokov in na uvedbo obvezne vojaške službe, pod pogojem, da dobijo častnike, ki govore ! švedski.
Že januarja meseca letošnje-. ga leta sta se Finska in Švedska i dogovorili glede utrjevalnih na-. črtov, nfi te načrte sta pristali . pozneje še Norveška in Danska, i Zadeva je prišla pred Društvo 1 narodov, kjer je naletela na od-. por Rusije. Svet Društva naro-
-	dov je spričo nepremagljivih
-	divergenc priznal svojo nekom-
i	petenčnost. Finska in Švedska 3 sta v toku nadaljnih dogodkov
začela praktično izvajati svoje 3 načrte. Uprav to utrjevanje A-a landskih otokov je bil povod, ako i_ ne razlog, da je Rusija po zlomu e Poljske zahtevala od Estonske
ii	prepustitev otokov Oesel in Dago, in da bo verjetno zahtevala
-	od Finske razne otoke v Fin-n skem zalivu in bržkone tudi utr-> ditev Alandskih otokov, takrat i- seveda pod ruskim nadzorstvom _ in z ruskim sodelovanjem.
ALANDSKI OTOKI po
pe
Alandsko otočje, ki obsega kani 300 večjih in manjših oto- ^
v	in ki loči Botniški zaliv od
...v,	•	, , ne
iltiskega morja, je postalo v dnjem času izredno važno za- p. di svoje lege in ni skoro dne- ^ , da ne bi časopisi prinašali ^
vi	h vesti z ozirom na to oto-2, ki se ob njem križajo inte-
si ne samo neposrednih meja- ša v Finske in Švedske, tem več zc di Nemčije in Rusije. Manj ci ano pa je, da je problem A- te ndskega otočja tudi manjšin- ji i problem in to stran hočemo p< naslednjem obrazložiti.	n
F
Alandsko otočje ni baš gosto ^ iseljeno in niti ne more biti, ^ ,j ne nudi zato posebnih go- ^ »odarskih pogojev. Celotno r •ebivalstvo je okoli 30.000 duš. y
0	veliki večini (okoli 90%) je s vedske narodnosti in jezika. A- Q ndsko otočje je bilo sestaven j, al Švedske celih šeststo let prav ^ 9 leta 1809, ko je pripadlo Ru- ^ ji. Alandski otoki so postali • lednarodni problem za časa j. rimske vojne, ko se je franco- c ko brodovje izkrcalo v Bomar- r undu. V mirovnem dogovoru, r
1	je zaključil to vojno, se je ( amreč Rusija obvezala, da ne •
0	nikdar utrdila Alandskih oto-:ov ali jih uporabljala za po-lorsko bazo. Jasno je, da je mo- J ala taka omejitev suverenosti < uti velesili, kakršna je bila Ru- 1 ija, neprijetna. Zato se je Ru- 1 ija skušala otresti te obveznosti .'
1	priliki razdružitve Švedske od : Norveške leta 1905. Toda ta po-zkus je ostal brez uspeha in še-
e med svetovno vojno, ko je sta-a Rusija na strani Anglije,in Francije, je lahko utrdila te )toke proti Nemčiji.
Ko si je Finska s pomočjo lemških čet leta 1918 priborila samostojnost, je vključila v svoje ozemlje tudi Alandske otoke in sporazumno z Nemčijo in Švedsko podrla ruske utrdbe. »
Nastal pa je spor zaradi A-andskih otokov med Finsko in Švedsko. Švedska je utemeljevala svoje aspiracija na te oto-te z dejstvom, da je prebivalstvo po večini švedske narodnosti in da so ti otoki bili pred rusko okupacijo švedska posest. Finska pa je smatrala Alandske otoke geološko in politično za sestavni del finskega ozemlja.
Finska je že leta 1920 iz; lastne inicijative dala Alandskim otokom dokaj široko upravno avtonomijo z lastnim deželskim zborom (Landstingom).
S tem pa nikakor ni bil spor med Finko in Švedsko zaključen. Švedska je iznesla spor pred Društvo narodov. Dasi ni bila Švedska član sveta Društva narodov in Finska sploh ni bila niti včlanjena, je Društvo narodov vzelo spor v pertres. Po razsodbi od 24. junija 1921 je Finska obdržala suverenost nad Alandskimi otoki, a se je morala obvezati, da bo dala prebivalstvu nova jamstva in da ne bo otokov utrdila. Predvsem je za-jamčila prebivalstvu rabo švedskega jezika v šoli in ohranitev posestnega stanja domačega prebivalstva. Švedski jezik se je proglasil za uradni jezik, guverner mora uživati zaupanje domačega prebivalstva. Prebivalci Alandskih otokov so tudi prosti vsake vojaške obveznosti. Da bi se zadržal pritok Fincev iz ostalega ozemlja, je bilo določeno, da si pridobijo priseljeni Finci
gna, malo potolči, pretakni s 1 slanino in osoli; deni v kozo : malo slanine, masti in razne < zelenjave (peteršilj, korenje, 1 zelena, itd.) ter prideni tudi i dišav, malo limonove lupini- : ce in pint črnega vina, nakar prilij toliko vode,da stoji čez meso. Pokrij in pari pri ognju toliko časa,da popije vso mokroto, kar navadno vzame do tri ure, da je mehko. — Ko je meso mehko in je popilo vso mokroto, ga deni v drugo kozo in postavi na toplo. Potem odlij mast, zelenjavo pa zalij z malo več kot četrt pinta črnega vina in pin-tom juhe in pusti naj se kuha. Mast, ki si jo odlila, urne .segrej in, deni vanjo tri žlice moke in naredi lepo rumeno prežganje; na to precedi juho prekuhane zelenjave in deni zraven eno žlico na rezance zrezanih pinol, ali če teh nimaš, žlico olupljenih ter narezanih madeljev in žlico zbranih in opranih rozin ter pusfi, da se pokuha. Ce je prekislo, deni zraven tudi malo sladkorja. Ta omaka mora biti gosta, kot vsaka druga omaka. Potem deni vanjo meso in tako naj čaka na toplem, dokler ga ne daš na mizo. Meso daj razrezano na krožniku na mizo, omako pa posebej v drugi posodici.
.-o-
Jabolčna jed
V, posodo, ki je namazana z mastjo, daš razčveterjena jabolka, ki jih potreseš z eno ali dvema žlicama sladkorja. Ko so mehka, jih poliješ z eno ali dvema žlicama smetane, še malo gsladkaš in pečeš da zarumenijo.— Jed je preprosta, lahko prebavna in — poceni.
Jetra z makaroni
Razreži funt 'telečjih jeter na tenke rezine ter jih posta-
Pri tem bi morale biti roke na vsak način tople, vodi pa dodamo malo boraksa (ali-navadne sode). Tudi zdaj sta potrebna krtačica in gobovec. Nato je treba roke dobro osušiti, in, dokler je koža še mehka, namazati, jih z glicerinom in dobro zdrgniti.
Tudi na nohte ne smemo pozabiti. Nohte je treba opi-liti, preden se umijemo, ko so še trdi. Ko so roke umite in namazane z glicerinom, si odstranimo kožico krog nohtov in slednjič jih še usvetimo. Neokusno je, če si nohte pordečimo! Dasi je to zdaj ja-ko moderno, vendar se človek ne ubrani misli, če pogleda rdeče nohte, da so roke krvave in torej še več kot umazane !
-o- —
PRIPRAVA NEKATERIH JEDI
Boeuf a la mode po angleško
Vzemi štiri funte govedine, najbolje kos od vnanjega Ste-
KAKO SI OHRANIŠ LEPE J ROKE
So ženske, ki sicer precej 1 žrtvujejo za svojo zunanjost, a svojih rok jim ni mar. Pra- } vijo da- ne morejo imeti čednih rok, ker jim njih delo te- 1 ga ne dppušča. Pa vendar to 1 le m zmeraj resnično. Gospodinja, ki mora dan in dan o-pravljati umazana dela bi morala tem bolj paziti' na svoje roke. Mnoge gospodinje, ki so, na primer, zaposlene tudi še kje drugje, recimo v trgovini, vprav morajo imeti' negovane roke. Kako bi to dosegle navzlic kuhinjskim opravkom?
To ni prav nič težko. Predvsem si mora vsaka gospodinja takoj po kakem nečednem delu izplakniti roke. Pa ni treba, da bi se vedno umi-la z milom, nasprotno! Vsaka gospodinja ve, da postanejo prsti, če je prej ,lupila sadje ali strgala krompir ali kore-j nje itd., pri dotiku z milom — črni, in da se ti črni madeži ne dajo izlepa odpraviti m da se dolgo ostanejo grde temne zareze in Use na ro_
kah. Dosti bolje in bolj pravilno je, da roke p0 čiščenju aU lupljenju zelenjave, sadja itd., takoj vtakneš v vodo in jih s krtačko aH s kamnom gobovcem (votličem nem-sko Bimsstein) očisti roke. To se jako naglo opravi;šele potem, če se je umazanija že
' Z^edla v kožo, je težko oči-Bllti si roke.
Ce opravlja gospodinja ka-
1 J'T "mazano delana pri-
" h- da *nafc kljuke, pribor, f	Prcmo«' m Podobno, naj
okah "Umi aStG r°kavice lokah. Najbolj skrbna nega
oic pa Je potreba dvakrat 1 tn- Prvikrat, čim so opravljena najvažnejša go-sPodmjska dela, in v drugo, zvečer, preden gremo spat
sko vrgel na tla gondole, ki je z njim vred strmoglavila 1500 'metrov globoko. Zbudil se je v bolnišnici, kjer so mu povedali, da je gondola predrla streho nekega samostana in je obležala na podstrešju. A nadkrmarja je vrglo ven in sicer prav v posteljo, ki je stala ondi pripravljena.
Schliemann, znani raziskovalec davne Troje, pripoveduje iz časov, ko je bil še trgovec, tole dogodivščino: V letih krimske vojne je dal spraviti razno svoje blago v vrednosti 150.000 tolarjev na ladjo za v Mcmel, kjer naj bi ga iztovorili in poslali v Rusijo. Schliemann pa se je čez nekaj dni nato pripeljal tja s pošto in je zvedel že blizu Tilsita, da je mesto Me-mel pogorelo. Tudi skladišča da so upepeljena. Neskončno je bil potrt, saj je bil prepričan, da je izgubil vse svoje blago. A čez nekaj časa je zvedel: Ko so bili iztovorili Schliemannovo pošiljatev, so bila vsa skladišča prenapolnjena. Zato so brž zgradili borno barako. Požar je izbruhnil v skladiščih in je vse pogorelo, le tista baraka,kjer je bilo njegovo blago,je ostala nedotaknjena — in vse Schliemannovo blago se je o-hranilo.
Ce primerjamo ta in !on| slučaj, vidimo več čudnih sličnosti in paralel. Dne 15. maja 1936, na primer, so v Lipskem istega dne umrle naravne smrti prababica, ba~ ' bica, mati in novorojenček iz ! ene in iste družine, in sicer v : različnih stanovanjih in ne da - bi vedele za kako bolezen ■ druga druge!
Fizik Frauenhofer, ki je J prvi krenil na pot moderne : astronomije in ki je odkril temne črte v šarenici sončne i svetlobe, je bil deseti otrok : ubogega steklarja in niti s < 14 letom ni znal ne brati ne i pisati. Pa se je pripetil slu- : čaj, ki mu je obrnil življenj- ; sko pot. Nekega dne se je sesula borna bajta njegovega mojstra, strugarja v Mona-kovem, in je podsula pod seboj mojstrovo ženo in mladega Frauenhoferja. Žena je bila mrtva, on sam je ležal v podrtinah in šele čez štiri ure so ga še živega rešili. Zaradi te čudovite rešitve je po-stal bavarski knez pozoren nanj in se je zavzel zanj.
Žalostno-burkasti slučaj pa se je prav tako pripetil pri sesulu neke hiše v Gdansku. Tri hiše, ki so se skupaj držale,so se porušile in so pod-sule stanovalce. Med rešenci pa je bil tudi lastnik hiše, ki je bil znan kot skopuh in je prav za prav le on povzročil nesrečo, ker hiš ni dal pravočasno popraviti. Slučaj pa je hotel, da je stal njegov stol, na katerem je vprav takrat sedel, na edinem delu zida, ki se ni bil sesul. V spalni halji in z nočno čepico pokrit, je sedel grešnik visoko zgoraj v ozračju, kakor na sramotilnem stebru, medtem ko so ljudje kričali nanj in čakali, da z njim obračunajo.
Naravnost smešno čudna je bila slučajna rešitev nadkrmarja z zrakoplova LZ 37. Zrakoplov se je v prvem letu bivše svetovne vojne pravkar vračal v letalsko pristanišče Gontrode pri Gentu, ko ga je napadlo sovražno letalo in ga zažgalo. Nadkrmar se je plo-
Strah "4
AMERIKANSKI SLOVENEC
Sobota, 13. januarja 1940
ZAHVALA
Pisano polje
se staro pivo. ■— Hvala muzi-kantom bratoma. Juvvan iz Depue, 111., za izvrstne poskočne komade, s katerimi sta razveseljevala navzoče.
Dragi prijatelji in prijateljice, povabljenci in povab-Ijenke. Prav rada bi vsakega izmed vas po imenu objavila, pa se bojimo, da bi katero ime izostalo, kar bi ne bilo prav. Zato prosimo vse opro-ščenja. Vsem skupaj se pa še enkrat prisrčno zahvaliva an vam kličeva Bog vas živi! — Bog živi pa tudi vse vesele Slovence! — Vain hvaležna
John in Mary Klopčič
(Ogl.)	Edward Ave.
^■i!iiiBiiiiiB!>n!ii!niMai;:iB!i!in!i!ini!!:nu3iB!i!iiaiiiii^
La Salle, 111.
Spodaj podpisani se prav lepo zahvaljujemo za velik suprajz parti k najini 35 letnici zakonskega življenja, 'katerega so nam napravile prijateljice Slovenke dno 31. decembra 1939 v šolski dvorani sv. Roka. Party je bil zelo bogato aranžiran. — Hvala vsem onim ženam, ki so oni dan tako pridno delale v oni veliki kuhinji. — Hvala dekletom, ki so tako pridno in fino gostile vse povabljence. — Hvala Slovencem iz Chica-ge, Oglesby, Depue, Peru in domačim Lasallčanom, ki so se udeležili tega partyja. — Ob tej priliki bodi povedano, da sva biia poročena 30. januarja 1905 v slovenski cerkvi sv. Roka in so naju poročili č. g. Frank Podgoršek,takratni prvi župnik v naši slovenski cerkvi sv. Roka. V zakonu se nama je rodilo pet sinov in tri hčere, ki so vsi vzgojeni v katoliškem duhu, zato sva pa tudi ob 35 letnici vesela, ker so zdravi in dobri otroci. Bog jih živi!
Hvala onim možem in fantom, ki so točili fino peneče
ALEKSIJ PELIPENKO
J. M. Trunk
bo. Že spotoma je opazil, da se je zgodilo nekaj izrednega. Čuvaji so bili razburjeni in so kričali drug na drugega. Iz vseh podzemeljskih hodnikov so vodili jetnike. Sirovo so jih suvali v hrbet s puškinimi kopiti, če niso hoteli hoditi dosti hitro. Na dvorišču je videl Nikander čekiste v črnih usnjenih jopičih v strahu sem in tja tekati. Poleg vsake strojnice jih je bilo nekaj, drugi so prinašali strelivo. Slišal je tudi streljanje v mestu, vendar ni vedel, da ga hoče njegov Štefan Komar osvoboditi.
Ko je stopil Nikander v sobo preiskovalnega sodnika se je prekrižal. Preiskovalni sodnik ga je ostro pogledal in mu s prstom pokazal na ena od obeh vrat. Mirno jih je odprl. V tem hipu sta počila dva samokresa in z zevajočo rano je padel župnik Nikander preko praga.
Medtem ko so čekisti morili jetnike, je Komar uredil svojo četo. Postaviti je dal dva topova nasproti poslopja Čeke in granate so hitro razbile vhode. Komisar Čeke je poskušal dobiti stike z zunanjim svetom, da bi dobil pomoč. Vedel je, da sta v bližnji Žmerinki in Kosjetinu oklopna vlaka. Toda Komarjevi tovariši so prerezali telefonske žice. Čekistom torej ni preostalo nič drugega, kot da se sami branijo. Branili so se tudi hrabro in kljubovalno, ker so vedeli, da ne bodo uporniki nikomur prizanesli.
Bitka je bilo dolgo neodločena. Toda Komarjevi topovi in metalci min so dobro delali. Njegovi mladi kmetje so šli v divji jezi v ogenj. Povsod so si izsilili kljub hudemu ognju iz strojnic vhod v čekino poslopje. Branilci so postajali nemirni. Zaloga streliva ni bila velika, napadeni so bili od vseh strani in niso vedeli, kaj se je zgodilo v mestu. Sleherna granata iz Ko-marjevih topov je utrgala kos poslopja in sleherna mina je razbila vrata.
Končno se čekisti niso mogli več držati na dvorišču, zato st> se poskrili v kleteh, kjer so bili zaprti jetniki. Nekaj med njimi je hlinilo, kot da so jetniki v upanju, da jim bodo Komarjevi tovariši prizanesli in jih izpustili.
Ko so uporniki zasedli poslopje, je bila bitka že skoro dobljena, ker se čekisti v kleteh niso dosti upirali. Potem, ko so bili prostori zasedeni, je zavzel Komar glavno pisarno Čeke in je ukazal, naj jetnike zapro vse v eno sobo. Dolgo so iskali čekiste v podzemeljskih skrivališčih. Zastonj so iskali Komarjevi tovariši ujetnike, kajti one čekiste, ki so se hlinili, da so ujetniki, so takoj prepoznali.
Napeto je Komar čakal, če že ne bodo pripeljali očko Nikandra. Kotel se je že sam podati, da bi ga poiskal, ko mu pride eden njegovih, popolnoma prepadel in bled povedat, da je videl nekaj groznega.
Peljal je Komarja v sobo, kjer sta komisarja likvidirala jetnike. Ko sta odprla vrata sta onemela. Pred seboj sta videli dvoje globokih jam polnih krvi. Tam so ležali vsi oni, ki so jih čekisti pomorili. Cementne stene so bile do stropa oškroplje-ne s krvjo. Grozen je bil ta pogled.
V obeh jamah je ležalo okoli tristo mrtvih, med njimi tudi župnik Nikander. Spoznala sta ga po dolgi, sivi bradi in po duhovniški obleki.
(Dalje prih.)
Naslednjo noč je odjezdila konjenica, ki 'je spremljala Cekin avtomobil do Vinice, zopet nazaj v Lipovec.
Proti jutru so bili konji upehani in konjeniki so zaspano jezdili mimo gozda Vo-rona Dubina, mimo Vranjega gozda. Sede so spali na konjih. Tedaj je Komar napadel jezdece. Škadroni se še niso dobro zavedli, že so strojnice sikale med njihove vrste. Prejšnji dan se je Komarju pridružilo še mnogo fantov in oskrbel se je v Lipovcu, kjer ni bilo konjenice, s strelivom in orožjem. Celo štiri tovorne avtomobile je odvzel neki koloni. Bil je v premoči. Napad na eskadrone je uspel. Kar ni prišlo pod ogenj strojnice, je zbežalo. Konji brez gospodarja so dirjali okoli, vsa pot je bila posuta z orožjem. Komar se je urno odločil. Vse žive in mrtve so obesili na stoletne hraste, da bi bili v hrano vranam kakor pred stoletji.
Voditelji Čeke so se posvetovali o župniku Nikandru. Niso še dolgo razpravljali, ko so jim sporočili iz LipovCa napad na konjenico. Ko so to slišali so prebledeli. Komaj so se opomogli od prvega strahu, je prišla že druga novica. Na penečem konju je na dvorišču pridirjal jezdec, so-pihajoč je stopil v pisarno in javil, da so težko oboroženi uporni kmetje vkorakali v mestece' Litin, ki je bilo oddaljeno od Vinice le trideset vrst.
Čekistom se je videlo z obrazov, da se boje. Takoj so ukazali, naj ostanek vojaštva,ki je bil v Vinici odrine proti Litinu in tam premaga uporne kmete.
Medtem pa, ko ni bilo v mestu Vinici nobenega vojaka, je Komar napadel mesto od druge štrani iz gozda Pisarivka. Ostali sta le milica in Čeka. Komar je poslal svoje ljudi neopaženo preoblečene kot kmete v sredinp |ngsta. V trenutku so obkolili poslopje Čeke, ki se je nahajala na Mikolajivskem prospektu in začele so svoje delo ročne granate in bombe.
V mestu je zavladala nepopisna zmeda. Judje so se zaprli v svoje hiše, milica se je po prvih strelih razbežala, čekisti pa, ki so slutili, kaj jih čaka, so se postavili v bran.
Tedaj je komisar ukazal, da naj jetnike likvidirajo, to se pravi pobijejo.
Čekisti so vodili jetnike drugega za drugim v sobo, kjer sta sedela preiskovalni sodnik in zastopnik komisarja Čeke.
Soba je bila temna, luč je prihajala le skozi malo okence iz sosedne sobe. Oba vsemogočna oblastnika sta sedela na stolih sredi sobe.
Iz sobe so vodila štiri vrata. Skozi prva so vanjo vodili jetnike. Druga so vodila na prosto, kamor je eden ali drugi krvnikov stopil na sveži zrak. Kajti iz obeh zadnjih vrat je prihajal neznosen duh.
Jetnike nista spraševala niti po imenu, niti nič drugega. Preiskovalni sodnik ali pa komisarjev zastopnik, sta z prstom kazala na ena ali druga vrata. Jetnik je stopil proti vratom in v hipu, ko jih je odprl, je nanj streljala nevidna roka, da je padel z razbito glavo preko praga.
Tako so čekisti naredili s slehernim. Vršilo se je to precej hitro. V pol ure je bilo na ta način likvidiranih mnogo jetnikov.
Tudi župnika Nikandra so vedli v to so-
Pregleduje oči in predpisuje očala 23 LET IZKUŠNJE
|	OPTOMETRIST
1691 So. Ashland Avenue Tel. Canal 0523 | Uradne ure: rsalc dan od 9. j | zjutraj do 8:30 zvečer.
^!!!!iai!!!!aiiiiniii»Biiiiin!!i«i!iMiiiiia!mimiiiBiiii>wii'«i.
nova velika kuharska knjiga. — Navodilo, kako se kjihajo dobra in okusna jedila.
Vsebuje 248 strani in je lepa v platno vezana knjiga.
STANE S POŠTNINO VRED
Naročite jo od
Knjigarna Amerikanski Slovenec
1849 W. Cermak Road,	Chicago, Illinois
Učite se angleščine
iz Dr. Kernovega
ANGLEŠKO - SLOVENSKEGA BERILA
"ENGLISH-SLOVENE READER"
kateremu je znižana cena aa
in stane samo: „ IpfciUU
Naročila sprejema
Knjigarna Amerikanski Slovenec
1849 W. Cermak Road, Chicago, Illinoi*
* zdeluje vse vrste tiskovine, tu društva, organizacije In posameznike, Učno in poceni
Poskusite in prepričajte sel
TA JNUVl SLiUVAK
ima posebno poglavlje o ameriški angleščini. Slorar je priredil in sestavil znani profesor J. Mulaček, Id Je bival več let v Ameriki. — Knjiga ima 295 strani
CENA:
Trdo vezan v platno--$1.50
Broširan mehko...........$1.25
1849 Weal Cermak Road, CHICAGO, ILLINOIS
no "otsek" mesto "odsek.": Prav, če hoče vsako slovansko plčme imeti svoj jezik čist, ampak pri pretirani občutljivosti gre lahko ves j<e-zik rakom žvižgat, ko prid« Nemec, in razglasi: "Poljsko govoriti je v parku prepovedano."
Kako je v narodnem oziru v baltiških državah, ne vemf vem le, da je tam prebivalstvo tudi narodno zelo pomešano. Vsak naj pa ima svoje narodne pravice, in če Sovje-ti ne rešpektirajo teh narodnih pravic, so hinavci, ker izjavljajo, da jih hočejo re| špektirati, in če vsem vsiljujel jo le ruski jezik, naj jih be» butne.
*
Bolgari so navdušeno pozdravili ruskega poslanika, pa so. vtaknili komuniste V špehkamro. Morda ni slabo. Slovanske Ruse hočejo, in tu sem jaz na njih strani, komu! nističnih Rusov ne marajo, jaz še manj.
*
Neznatna vest zopet. V začetku so rekli Finci, da imajo Rusi s špago povezane čevlje, nič nogavic, so vsi ozebli. Zopet izgleda, da so bili Fini; ci dobro pripravljeni. Ali so! že naprej vedeli, da zagode ruski medved ? Zdaj sicer Finci vse napade odbijajo, pa morajo le tudi malo raka-; ti, in poročajo, da so Rusi; dobro opremljeni, prav kakor so kazale razne parade v Moskvi. S tem ni rečeno, da bi bil jaz morda na strani Rusov, ako jim ne gre le z»| zrak in hočejo Fince kot naj rod potlačiti, ne le jih izločiti iz območja — Angleža, ki je| prej Rusa zaprl v kletko.
DAJALI KRVI NA ČEŠKEM
Londonski "Times" poročajo iz Prage,da je nemška policija pri preiskavi na kliniki Jirasek našla seznam onih Čehov, ki so se lani med septembrsko krizo na poziv poveljstva češkoslovaške vojske prostovoljno javili, da dajo na razpolago svojo kri za transfuzijo za ranjene češkoslovaške vojake. Sedaj so vsi, ki so na tej listi nahajali, dobili uraden poziv, da se stavijo na razpolago za transfuzijo krvi za ranjene nemške vojake.
80M@!S P5JT -
mm Jn I
or k U
MORE ^^ TDMl
SAVINGS
Od 1886 brez presledka nismo	|
nikdar plačali na hranilne vloge	1
manj kakor' 3^%. Nad 7000 zado-	|
voljnih klijentov, vključno voditelji	I trgovin, korporacije, partnerstva in trustna lastništva, prinesejo ali po- I šljejo semkaj svoje previsne sklade.
Denar v prometu vam plača več HOME FEDERAL SAYINGS
ANO LOAN ASS'M OF CHICAGO
Rtlourctl Over $6,000,000.00 I Bth St. ot Ashland Av». MON. 8100
isicer se nepotrjena vest iz > Londona pravi, da so finske I obrežne baterije potopile naj- s novejšo rusko vojno ladjo t "Oktaberskaja Revolucia," ki < ima nad 23 tisoč ton. 'Ako se v vest potrdi, je dvoje mogoče: 3 ali so Rusi hudo slabi mornar- i ji, ali pa morajo biti te fin- < ske 'baterije izborne in najbolj moderne. Zadnje bi ka- 1 zalo, da so se Finci že prej 1 pripravljali, ali pa je na Fin- s skem nekdo drugi že prej pri- s pravljal, in vest je iz — Lon- i dona.	1
* i Baltik in gališka Ukrajina . so pod Rusijo. Kako je tam? i Pičla so poročila. Nekaj pa . jih vidim.	]
Iz Antwerpa: "Litvanija ima nad 2 miljona katoličanov, nad 80 odstotkov. "Close : ties With Russia in the poli- ; tical and economic fields i have not, thus far, hampered I Catholic life, which is thriv- < ing." Brussels: "Rev. Van de Borsh, just arrived here from , East Poland, says that all religious houses in the area seiz- ; ed by Soviet Russia have ! been suppressed. .."
"Kaunas, Lithuania. — As : soon as Soviet troops had : withdrawn from Wilna, press , representatives, hurriedly arriving in that city, the new : capital of Lithuania, learned the Russians had not interfered with Church services, but t h st t religious instructions and prayers in the schools had been prohibited."
REDS USE RUTHLESS METHODS IN UKRAINE
Cernauti, Rumunia.— (INS) — -Political commissars are showing no mercy in Soviet-izing the Polish Ukraine, reports reveal. Peasant committees formed in each village have dealt severely with former landlords and alleged kulaks. Class hatred and local grudges account for much of the brutality, but Polish living in the Ukraine have suffered the most. Estimates reveal that 800 hav® been executed and 5,000 exiled into the interior of Russia or Siberia."
"Amsterdam. — The Soviet Godless Organization has begun publication of a Godless paper in the Polish language while the Soviet radio station in the occupied zone has started broadcasting Godless propaganda. The organization insists that the Polish concordat with the Holy See is no longer valid and that all the Polish laws directed against atheism should immediately be abrogated. Ja-roslawski, head of the God-lless movement, after return-jing from a visit to Poland., 'reports that in many Polish cities atheist propaganda has produced "grand results in only a few weeks."
V narodnem ali jezikovnem oizru se menda "odrešenim" Ukrajincem ne bo treba pritoževati, razen če se pritožujejo radi "rusificiranja" pri kakih jezikovnih malenkostih, kakor n. pr; Slovenci radi "serbiziranja," ko je napisa-
Staro domovino v slikah
dobite v knjigi
1NAŠI KRAJI'
Vsebuje zbirko 87 krasnih fotografij v ba-krotisku na finem papirju.
KNJIGA STANE V NOVI IZDAJI
$1.25
Slike so iz vseh delov stare domovine. Posebno Gorenjska je dobro zastopana s svojimi znamenitimi kraji. Za njo Dolenjska in Štajerska.
Naročite si to knjigo takoj. Naročilo pošljite s potrebnim zneskom na:
Knjigarna "Amerikanski Slovenec"
1849 W/Cermak Rd.,	Chicago, ffl.
SPRETNA KUHARICA
Učbenik
Angleškega
jezika
Vsebuje SLOVNICO in kratek SLOVAR.
Zelo praktična knjiga, žepne oblik«.
Naročila s potrebnim zneskom Je poslati na:
Knjigarna Amerikanski Slovenec
1849 West Cermak Road,	Chicago, Illinois
Ukrajina oče!