b
KULTURNO
POLITIČNO
GLASILO
		
'oštni urad: 9020 Celovec — Verlagspostamt: 9020 Klagenfurt		Izhaja v Celovcu — Erscheinungsort Klagenfurt p. b. t>.
ETNIK XXVI / ŠTEVILKA 1	CELOVEC, DNE 3. JANUARJA 1974	CENA 2.50 ŠILINGA
		
B V četrtek, 27. 12. 1973 dopoldne, je v B predavalnici 4 celovške Delavske zbor-B niče, otvoril dr. Pavel A p o v n i k 5. B koroške kulturne dni. Kulturni dnevi ima-B jo kot posebnost novo organizacijsko B ureditev, po kateri so bila strokovna pre-B davanja porazdeljena na različne sek-B cije, kjer so udeleženci po kratkih u-B vodnih predavanjih imeli priliko, v bolj B strokovni diskusiji prerešetavati teme, B ki so jih posebej zanimale. Kot je po-B udaril dr. Apovnik, je bila letos tudi šir-B še zajeta nemška publika: saj je bila na B sporedu kulturnih dni tudi diskusija o B ideji in koroški resničnosti človekovih B pravic. Prav tako je dr. Apovnik ome-B nil potrebo po reorganizaciji priprav-B Ijalnega odbora za kulturne dni. Ne gre, B je ugotovil dr. Apovnik, da obstoji sicer B odbor, večina dela pa dejansko sloni B na le nekaj že tako preobremenjenih B funkcionarjih. Novi organ, ki naj bi pre-B vzel priprave, naj bi imel na skrbi tudi B znanstveni program koroških Slovencev.
Dr. Pavel Apovnik je ob tej priliki udi spregovoril prvič o svojem novem de-okrogu v okviru novoustanovljenega infor-
macijskega in izobraževalnega urada za koroške Slovence pri deželni vladi. Dejal je, da bo sprva treba ugotoviti stanje na kulturnem področju južne Koroške, ter nato določiti prioritete za delo med koroškimi Slovenci. Hkrati je dr. Apovnik dejal, da bo njegovo delo rodilo uspehe le tedaj, če bo imel zaupanje vseh koroških Slovencev ter njihovo pomoč.
V prvem plenarnem predavanju je dr. Avguštin M a 11 e govoril o ljudskem štetju 1971. Ugotovil je, da je bilo ljudsko štetje naperjeno proti koroškemu slovenskemu prebivalstvu že po svoji tradiciji in seveda tudi po izključno nemških formularjih za koroške Slovence (sezonski delavci so imeli formularje v materinščini). Kot občevalni jezik je bil natisnjen le nemški, ostale je bilo treba dodati, pač pa so imele razne verske skupine, ki imajo mnogo manj pripadnikov kot koroški Slovenci, svojo rubriko. Dr. Malle je nato slikal še sociološke in psihološke momente ter ostale faktorje, ki vplivajo na ljudsko štetje.
Po predavanju dr. Malleja je prof. dr. Bogo Grafenauer otvoril razstavo o kmečkih puntih na Slovenskem. Dr. Grafe-
seeeeeeecoeoe uvodnik leooaeaeaoeeeeeeeeoeeeeeeeoeeeooeeeeoeeeeeeti
Pogled nazaj in naprej
Ob začetku leta se ozremo nazaj in pogledamo naprej. O preteklem lahko napravimo sklepe in obračun, v novo pa moremo le staviti upe.
Ko smo pred letom dni stali na f?o-dobnern mestu, nas in vso deželo je obremenjevala dediščina iz jeseni 1972. Ti dogodki so dokazovali, da večinski narod noče priznati slovenski skupnosti tega, kar zagotavlja mednarodna obveznost državne pogodbe. Kazalo je, da hoče nahujskana množica s podiranjem dvojezičnih tabel zbrisati s koroške zemlje tudi koroške Slovence, ki na tej zemlji živijo že nad tisoč let.
Dogodki jeseni 1972 so dokazali vsemu. svetu, da tudi polnomočno sprejeti zakoni na Koroškem niso izvedljivi, saj sta celo kancler Kreiskj in deželni glavar Sima kapitulirala pred divjanjem ulice.
Ta dejstva so obremenjevala politično vzdušje vse leto 1973. Napetost se je stopnjevala še v času občinskih volitev marca meseca. Te volitve so povzročile premik političnega lica v vodstvu socialistične stranke in bodo aprila 1974 dodale zadnjo piko tej spremembi z odstopom deželnega glavarja Hansa Sime.
Delovati je začela tako imenovana komisija za. dvojezične table, o kateri je kancler Kreiskj mislil, da bo rodila v par mesecih konkretne sadove. Tekom poletja se je kancler Kreiskj vendar od-ocil za nov dodatni kontaktni komite, v katerem so mogli tudi zastopniki Slo-vencev sodelovati. Ne komisija in ne komite * tekom leta 1973 nista prišla do uspešnih izsledkov in tako ostane vprašanje izpolnjevanja državne pogodbe še
vedno odprto, že devetnajst let po podpisu državne pogodbe.
Avstrijska sinoda je tekom svojega zasedanja na Dunaju jasno izpovedala zahtevo po ureditvi nerešenih vprašanj slovenske in hrvaške narodne skupnosti v Avstriji. Na kulturnih dneh je prišla jasno zahteva po ureditvi teh obveznosti iz državne pogodbe do izraza, še bolj jasno pa so se izrekli diskutanti na podijski diskusiji v Delavski zbornici 29. decembra 1973.
V svojem novoletnem govoru je tako deželni glavar na radiu kakor krški škof v celovški stolnici pozval večinski narod k strpnosti, ker je država dolžna izpolniti to, kar se je obvezala v državni pogodbi.
Tokrat pa stojimo poleg navedenih nerešenih političnih nalog tudi pred pretečimi gospodarskimi vprašanji. Četrta vojna med Izraelci in Arabci zadnjega oktobra je odprla do sedaj nepoznano vprašanje, kako in kje dobiti potrebno olje za pogon tovarn, za pogon traktorjev in avtomobilov. Po vsej verjetnosti se bo to vprašanje v doglednem času le nekoliko uravnalo, vprašanje cen pa bo zadelo vse evropsko in izvenevropsko gospodarstvo. Cene olja naraščajo in bodo naraščale še naprej. S tem bo težko prizadeta vsa produkcija, ki sloni na olju, j ves promet se bo podražil, verjetno bo j obstala tudi marsikatera tovarna, ki z ' zastarelimi stroji ne bo zmogla konku- ! renče na trgu in sledila bo zopet že dvaj- \ set let nepoznana brezposelnost.	j
To gospodarsko vprašanje bo priza- j delo vse države sveta, one, ki imajo vi- j soko razvito industrijo in tudi tiste, ki 1 imajo odvisno delovno silo.	M-r. j
nauer je poudaril pomen te razstave, predvsem za koroške Slovence, saj so imeli kmečki upori svoj izvor prav na Koroškem.
V četrtek zvečer je bil v modri dvorani celovškega Doma glasbe tudi literarni večer, na katerem so brali iz svojih del slovenski literati (Glej poročilo na 3. strani „ Lep literarni večer v Celovcu").
0 ljudskih štetjih 1939 in 1971
Popoldne je v prvi sekciji, ki se bavi z manjšinsko politiko, spregovoril sprva prof. dr. Tone Zorn o ljudskih štetjih leta 1939 in leta 1971. Predvsem ljudsko štetje 1939. leta je koroškim nacionalistom trn v peti, je dejal predavatelj, ker kaže pod Hitlerjevim režimom izvedeno štetje zdaleč več pripadnikov slovenske jezikovne skupnosti kot zadnje štetje v prvi republiki. Leta 1939 so namreč našteli 44.708 Korošcev slovenskega jezika, leta 1951 pa jih je bilo v tej kategoriji zapisanih 42.092 ljudi. Pri ljudskem štetju leta 1939 so prvič uporabljali tudi jezikovno kategorijo „windisch“, ki je tedaj nastopila svojo vlogo kot usodno cepilno sredstvo Slovencev med zavednimi — „nacionalni" element — ter tistimi, ki pač raje izhajajo brez vsakega konflikta. Dr. Tone Zorn je tudi prepričljivo ovrgel eksaktnost statističnega centralnega urada in predvsem točnost števnih komisarjev po posameznih občinah, ko je nakazal, da so ponekod nihale pri dveh zaporednih štetjih do 50 odstotkov in več priznanja k slovenskemu poreklu, in to tako v prid Slovencem kot v njih škodo.
Glede štetja leta 1971 je dr. Zorn omenil, da je opazna tendenca po izločitvi Zilje in širše celovške okolice in velikovškega sodnega okraja iz območja manjšinskega var-
stva. Kar zadeva kategorijo „windisch“, je dejal dr. Zorn, se je le-ta v veliki večini priključila nemštvu, le majhen del je našel pot k slovenstvu.
® Tako se težnja leta 1939, atomizirati ® koroške Slovence, ni uveljavila v pri-® čakovani obliki, pač pa je tvorba „win-# disch“, s tem da se je priključila nem-S štvu, na drugi način škodovala sloven-® ski narodnostni skupnosti. Tako je tre-<B ba razumeti zadnje izjave predstavnikov ® Zveze vvindischarjev, po katerih je „win-® disch“ slovansko oziroma slovensko na-tt rečje. Te izjave, je dejal dr. Zorn, pa ® dokazujejo tudi, da je kategorija „win-© disch“ le politična tvorba.
Nato je predaval dr. Matevž Grilc o vplivu števila pripadnikov manjšine na možnosti uveljavljanja v večinski družbi. Predavatelj je s pravnega vidika orisal možnosti slovenskega zastopnika v parlamentu, zveznem zboru, deželnem zboru, v občini ter v raznih poklicnih interesnih zbornicah. V občinah južne Koroške so Slovenci začrtali s samostojnimi nastopi pravo pot, je dejal dr. Grilc. Te možnosti soustvarjanja po političnih forumih bo treba še bolje izgraditi, predvsem v delavski in trgovski zbornici ter tudi v raznih podjetjih, kjer imajo sindikalna zastopstva, če v obratu dela več kot dvajset ljudi. Predvsem v diskusiji so udeleženci živahno razpravljali o možnostih političnega nastopa pri deželnozborskih volitvah leta 1975. Tenor vseh mnenj je bil, da se bo treba kmalu odločiti; samostojen politični nastop sicer terja določen riziko, pač pa na lastni listi izvoljen slovenski poslanec ni vezan ne na strankarsko disciplino in tudi ne na ostale politične kupčije ...
Več o teh predavanjih boste slišali v posebni oddaji o Koroških kulturnih dnevih.
Gospodarstvo - zemljiška politika
Ena doslej najbolj zanemarjenih tem je bila predmet izvajanj inšpektorja Blaža S i n-g e r j a. Za oceno gospodarske politike koroških Slovencev se doslej nihče ni zmenil. Morda je razlog za to neupoštevanje dejstvo, da koroški Slovenci kot narodnostna skupnost spioh niso imeli ne gospodarske politike in ne koncepta zanjo. Tako jo doslej niti ignorirali niso. Ker pa je gospodarska zakoreninjenost eden najbistvenejših pogojev za narodnostni obstoj, je moral Blaž Singer v svojem predavanju ugotoviti, da se koroški Slovenci niso znali na lastni zemlji zakoreniniti.
Predavatelj je na podlagi statističnega materiala dokazal, da so se prebivalci južne Koroške množili dokaj hitreje kot na ostalem Avstrijskem, kljub temu je bil porast prebivalstva na dvojezičnem ozemlju za polovico manjši kot v ostali Avstriji. Vzrok temu, da se je odselilo 35.000 Slovencev, je bilo zanemarjanje industrializacije na lastnih tleh, in tako so ljudje šli s trebuhom za kruhom. Nasprotno pa so po plebiscitu prišli na slovensko ozemlje mnogi rajhovci, ki so preko bank, ki so imele namen pospeševati nemštvo izven države, prejeli takšne vsote, da so imeli boljše pogoje na slovenski zemlji kot pa slovenski kmet. Pa tudi zavedni in na celotno Nemčijo orientirani kmetje so dobili take podpore. In kakšna je bila slovenska obramba proti temu valu po-
nemčevanja? Slovensko zadružništvo je ravnalo skrajno tradicionalno in brez vsakega rizika. Za kredite so bile potrebne gotovosti, ki jih je zmogel le večji kmet. Za slovensko delavstvo se že tedaj nihče ni zanimal in tako je slovenski proletariat zašel v denarno odvisnost nemških kreditnih zavodov. Že leta 1924 pa je bila z odlokom prepovedana slovenščina kot poslovalni jezik. Takratna kmetijska zbornica pa Slovencev ni upoštevala kot enakopravne partnerje.
V	koreferatu je nato dr. Pavel A p o v -n i k govoril o raznih pravnih določbah v zvezi z vsakovrstnimi transakcijami zemlje. Dr. Apovnik je citiral oba nova tozadevna zakona deželnega zbora. Glede zakona o omejitvi razprodaje zemlje tujcem je dejal dr. Apovnik, da bo sicer ta zakon otežkočil razprodajo zemlje, onemogočil pa je ne bo. Zakon je namreč prav široko zajet, našteva dokaj pogojev za nakup, pač pa ima zaradi svoje širine tudi gotove luknje. Prav tako je razpravljal tudi ob novem zakonu o zemljiškem prometu.
V	živahni in nadvse dolgi diskusiji — pri diskusiji sami je bil navzoč tudi poslevode-či podpredsednik Zveze slovenskih zadrug dr. Mirt Z w i 11 e r — je bilo predvsem govora o gospodarskem konceptu tako za koroške Slovence kot še posebej za Zvezo
(Nadaljevanje na 8. strani)
---- »——-----------1 N
Odprto pismo o neizpolnjenem arhivskem sporazumu med Jugoslavijo in Avstrijo
Dne 26. junija 1973 je minilo 50 let, odkar je bila med tedanjo Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev in Republiko Avstrijo podpisana pogodba, ki je znana pod imenom Arhivski sporazum. Pogodba spada v serijo pogodb med nasledstvenimi državami Avstro-0grške, ki rešujejo na bazi senžermenske in trianonske mirovne pogodbe vprašanja pripadnosti arhivov in drugih kulturnih dobrin, vprašanja, ki so nastala po razpadu stare monarhije, in določbe te pogodbe so v veliki meri identične z določbami v pogodbah, ki jih je Avstrija sklenila z drugimi nasledstvenimi državami. Te določbe za Avstrijo niso neugodne. Obveznosti Avstrije, da izroči kulturne dobrine, ki so bile na njenem ozemlju kot posledica dominacije stare monarhije nad jugoslovanskimi pokrajinami, se omejujejo skoraj izključno (z izjemo predmetov, odnešenih med prvo svetovno vojno) na arhive; tako je bila Avstriji priznana pravica, da ohrani npr. v svojih zbirkah rezultate arheoloških izkopavanj na ozemlju Jugoslavije in v svojih bibliotekah dolžnostne izvode knjig in periodičnih publikacij, ki so izšle na jugoslovanskem ozemlju stare monarhije. A tudi glede arhivov je obveljalo v glavnem načelo provenience, ki se je zanj borila sama Avstrija; obvezala se je izročiti v glavnem le arhive, ki so nastali kot arhivske enote na danes jugoslovanskem ozemlju in prišli potem na ozemlje današnje Avstrije; Avstriji je bila priznana pravica, da ohrani v glavnem vse arhive svojih centralnih, pokrajinskih in drugih uradov, ki so nastali na njenem ozemlju, a so se tikali jugoslovanskega ozemlja, z izjemo nekaterih serij, ki so imele še vedno svoj pomen za administracijo jugoslovanske nasledstvene države.
Medtem ko je Avstrija svoje obveznosti te vrste do drugih nasledstvenih držav izpolnila, je pa ostal njen arhivski sporazum z Jugoslavijo skoraj v celoti neizvršen. Skoraj vse, kar je Avstrija izročila 'Jugoslaviji, je izročila v dobi med letom 1918 in sklenitvijo arhivskega sporazuma l. 1923. Na drugi strani pa je Avstrija izročila npr. Madžarski nekatere arhivalije, za katere se je v arhivskem sporazumu obvezala, da jih bo izročila Jugoslaviji, in naša država je nato dobila te arhivalije od Madžarske po drugi svetovni vojni. Glavni vzrok za neizvr-ševanje arhivskega sporazuma je bil v nemškem nacionalizmu tedanjih avstrijskih arhivarjev, vodilna osebnost arhivske politike prve avstrijske republike je bil pa tedanji direktor dunajskega Staats-archiva dr. Ludwig Bittner, ki je po lastnih izjavah preprečeval izvedbo te pogodbe, nato med drugo svetovno vojno organiziral ropanje arhivov v okupirani Jugoslaviji in njih odvažanje v Avstrijo, ob zlomu nacizma pa izvršil samomor. Po drugi svetovni vojni je nastalo tako poleg vprašanja izvedbe arhivskega sporazuma iz l. 1923 še vprašanje kulturne restitucije, t. j. vrnitve kulturnih predmetov, ki so bili v dobi okupacije med drugo svetovno vojno odnešeni iz ozem-
lja Jugoslavije na ozemlje Avstrije; v prvih letih po vojni so bili mnogi predmeti restituirani, vendar pa to delo ni bilo dokončano. Leta 1958 je bil podpisan protokol, potrjen od obeh vlad, kjer je bil dosežen sporazum o tem, da je treba arhivski sporazum iz l. 1923 izvesti, delo na kulturnih restitucijah pa dokončati, ter določena procedura za rešitev obeh vprašanj. Ko je pa nato naša država l. 1960 predložila liste svojih zahtev na podlagi arhivskega sporazuma in protokola, je nastala v določenih krogih v Avstriji kampanja, ki je zahtevala, da naj jugoslovanske zahteve na podlagi arhivskega sporazuma iz leta 1923 odklonijo. Na pogajanjih na Dunaju leta 1961 je prišlo do konkretne diskusije le o jugoslovanskih zahtevah glede restitucij kulturnih predmetov, tedaj in pozneje je prišlo do načelnega sporazuma o vrnitvi kulturnih predmetov, za katere je bilo mogoče ugotoviti, da se nahajajo na ozemlju Avstrije, vendar pa tudi ta načelni sklep do danes ni uresničen. Kar se pa tiče zahtev na podlagi arhivskega sporazuma iz l. 1923, se je z avstrijske strani odklanjalo, da bi se sploh diskutiralo o konkretnih jugoslovanskih zahtevah. Na tem stališču vztraja Avstrija v bistvu še danes.
Historiat neizvajanja arhivskega sporazuma iz l. 1923, potrjenega s protokolom l. 1958, predstavlja svojevrsten primer neizpolnjevanja prevzetih obveznosti. Avstrija odklanja izpolnitev obvez, ki jih je izvršila v odnosu do drugih nasledstvenih držav, naša država pa ni dosegla pravic, ki jih je dosegla v odnosu do Madžarske in v glavnem tudi v odnosu do Italije. Avstrija ne navaja protiargumentov proti konkretnim našim zahtevam, ampak odklanja diskusijo o konkretnih zahtevah sploh. Iz vsega navedenega je razvidno, da določbe arhivskega sporazuma za Avstrijo niso neugodne. Večina jugoslovanskih zahtev bazira na načelu provenience, formuliranem od Avstrije, vsebinsko gre pa po večini za regionalne in lokalne arhive, ki jih je treba študirati v zvezi z njihovo pokrajino, nobenega smisla pa nima, da bi se nahajali v arhivih tuje države. Ti arhivi za Avstrijo ob bogastvu njenih arhivov ne predstavljajo posebne vrednosti, zanje pa tudi ni posebnega interesa. Na drugi strani so pa oni za nas zelo dragoceni. Na rešitvi tega vprašanja je direktno zainteresirana večina jugoslovanskih republik, najbolj pa seveda tisti predeli, za katere velja, da je zaradi njihove zgodovinske preteklosti obsežna razdobja njihove zgodovine mogoče študirati prvenstveno le na podlagi arhivalij, ki se še danes v nasprotju z določbami arhivskega sporazuma nahajajo v avstrijskih arhivih. Zato izražamo pričakovanje, da bo Avstrija uvidela, da je treba to sprejeto mednarodno obveznost izvršiti.
Sledijo podpisi:
Jugoslovanska arhivska in zgodovinska društva ter Skupnost jugoslovanskih univerz.
Zgodovinski vrh, ki naj bi združil Belfast in Dublin
Zgodovinski dogodek lahko imenujemo konferenco, ki je bila v južnoangleškem mestecu Sunningdalu, med predstavniki republike Irske in Velike Britanije ter predstavniki najvažnejših političnih skupin na Severnem Irskem, to je unionistične stranke (protestantske večine) ter socialdemokrat-ske-Iaburistične, ki predstavljajo katoliško manjšino na Severnem Irskem.
Konferenca se je začela z lepo potezo dobre volje: britanski ministrski predsednik Heath je namreč izjavil, da so pred božičem izpustili na svobodo nekaj, na Severnem Irskem zaprtih oseb, ki so bile osumljene ilegalne dejavnosti. Na tem „vrhu“ je šlo za interese Velike Britanije in republike Irske, je dejal Heath. Po njegovem mnenju naj bi bil bodoči „irski svet", katerega cilj bi bil zbližanje in sožitje obeh delov „zelenega otoka", sestavljen iz predstavnikov
izvršne oblasti severa in juga ter posvetovalnega organa iz zastopnikov strank obeh parlamentov. Sklepi in odločitve bi morali biti na vladni ravni.
PERZIJSKI ŠAH V AVSTRIJI
Na dvodnevnem privatnem obisku se je mudil minuli teden v Avstriji perzijski šah Reza Pahlevi. Iranski državni poglavar je bil na zdravniškem pregledu. Njegovo zdravstveno stanje je pregledal znani dunajski zdravnik prof. Karel F e 11 i n g e r. Ob tej priložnosti se je perzijski šah srečal z avstrijskim predsednikom Franzem Jonasom, zveznim kanclerjem dr. Brunom K r e i s k y j e m in nekaterimi drugimi ministri, kot poročajo, so se razgovori sukali o najnovejši krizi na naftnem področju. Zvezni kancler je v ta namen prekinil svoj dopust v Lech am Arlbergu.
Prva faza ženevske konference o Bližnjem
vzhodu končana
Pred božičem se je v Ženevi končala prva faza mirovne konference o Bližnjem vzhodu. Dvodnevno srečanje je bilo uspešno in polno obetov. Ministri so odšli, za seboj so pa pustili svoje zastopnike, veleposlanike, ki nadaljujejo z medsebojnimi posveti. Hkrati se pripravlja na delo vojaška delovna skupina, ki bo nadaljevala izraelsko-egiptovska pogajanja, seveda tokrat v ženevski Palači narodov. Ta vojaška komisija je sestavljena iz predstavnikov Združenih narodov, Egipta, Izraela, ki bo nadomestila pogajanja, ki so jih imeli do sedaj na cesti pri 101. kilometru.
Kot poročajo iz Ženeve, sta prva dva dneva prinesla dokaj obetajočih znamenj, ki govore v prid upanju, da se je led začel taliti. Glavni tajnik Organizacije združenih narodov Kurt W a I d h e i m je izjavil, da je bistveni del pogajanj potekal zunaj konferenčne dvorane na medsebojnih srečanjih zunanjih ministrov. Tako sta se zunanja ministra G r o m i k o in K i s s i n g e r sestala v dveh dneh posebej dvakrat. Kissin-ger je poleg tega povabil k sebi egipčanskega zunanjega ministra F a h m i j a , medtem ko je bil izraelski zunanji minister A b a E b a n na obisku pri G r o m i k u. Kot se je pri tej priliki izvedelo, nameravata Sovjetska zveza in Izrael ponovno obnoviti diplomatske stike, ki so jih pretrgali v šestdnevni vojni med Egiptom in Izraelom leta 1967.
Vsi dosedanji pozitivni premiki pomenijo torej dober uvod za poznejša izredno težavna pogajanja, ki se bodo nadaljevala čez nekaj tednov v Ženevi.
Po informacijah londonskega časopisa „Sunday Telegraph", sta se Združene drža-
ve Amerike in Sovjetska zveza že zedinili o zemljevidu, ki naj bi prinesel mirno poravnavo na Bližnjem vzhodu.
Neja med Avstrijo in Češkoslovaško bolj človeška
DUNAJ. — V petek, 21. decembra 1973, sta češkoslovaški poslanik Karel Koma-rek in avstrijski zunanji minister dr. Rudolf Kirchschlager podpisala pogodbo o skupni državni meji. Pogodba upošteva novo mejo na temelju regulacije reke Marche. Istočasno sta v Pragi podpisala pogodbo češkoslovaški zunanji minister Bohuslav H n o u p e k in avstrijski poslanik Georg Schlumberger o postopku, za preiskavo kršitve skupne državne meje. Pogodba predvideva mešano preiskovalno komisijo po vzoru z Madžarsko. Obe pogodbi pa morata državi še ratificirati (odobriti). Tu gre zlasti za preprečitev samovoljnih posegov, kot je bil na primer sestrelitev dveh avstrijskih športnih letal na obmejnem ozemlju, pri katerih so bila vpletena češkoslovaška lovska letala, ki so imela za posledico začasen odpoklic avstrijskega poslanika iz Prage na Dunaj.
Dr. Kirchschlager je označil podpis pogodb kot dobro znamenje v razvoju odnosov med obema državama. Poslanik Koma r e k je na Dunaju govoril o utrditvi odnosov.
Koroški Slovenci trpijo diskriminacijo
(Nadaljevanje in konec)
Med mnogimi diskriminacijami, ki so najbolj odjeknile izven Koroške v svetu, je prav gotovo najbolj odbijajoča tista glede bolnikov v celovški bolnišnici. Zdravniško društvo iz Ljubljane, Slovenija, Jugoslavija, se je čutilo dolžno poslati odprto pismo vsem avstrijskim zdravnikom zahtevajoč, naj uporabijo ves svoj vpliv in naj odpravijo v svojih sektorjih sramotno diskriminacijo, ki je tako v nasprotju z zdravniško etiko.
Diskriminacija etničnih skupin je seveda tudi izven Koroške, v vsej Avstriji. Dunajska revija „Die Furche" je leta 1968 v št. 43 zapisala: »Avstrija tretira svoje manjšine sko-ro na sličen način kot je nekdaj Prusija ravnala z Vendi, Kašubi in Mazuri.“ In švicarski list „Neue Zuricher Zeitung" je leta 1970 zatrdil: »Zaničevanje, ki ga imajo nemški Avstrijci do oseb, ki govore in žive drugače, se čuti predvsem v obmejnih krajih (na Koroškem in Štajerskem) in ga z lahkoto zaznajo tudi tujci". V treh člankih je neki italijanski časopis na Južnem Tirolskem primerjal diskriminacijo proti Slovencem na Koroškem z mnogo boljšim položajem nemške manjšine na Južnem Tirolskem.
Glede teh oblik diskriminacije je univ. profesor dr. Hilckman zapisal:
•	..Metode, ki jih uporabljajo ti privr-
•	ženci nemštva, bi osramotile in ožigosa-
•	le kogar koli. Tu se uporabljajo metode,
•	ki jih je treba dobesedno označiti za
•	duhovno moritev... Vsi in vsak Slove-» nec je izpostavljen skušnjavi sramu svo-© je narodnosti in njeni odpovedi... Ak-
•	cije, ki gredo od sistematičnega sugeri-® ranja občutka manjvrednosti do odkrite-
•	ga terorja, v celoti spominjajo na meto-® de, ki jih je nacistična država uporab-
•	Ijala proti Slovencem ... Razumeli bomo
•	problem samo, če poznamo položaj Ko-
•	roške, in če vemo, da danes sedijo na
•	položajih v upravi in v političnem in go-
•	spodarskem življenju v veliki večini iste e osebe, ki so bile prej najhujši zatiralci
•	Slovencev, isti, ki so leta 1942 organi-© zirali deportacije celih družin in odkri-© to proglasili za svoj cilj totalno iztreb-
•	Ijenje tega naroda."
NOVA OBSODBA
Ni čudno, da Avstrijci javno govorijo o svojih načrtih. Ob 50-letnici plebiscita (1970) je revija „Ruf der Heimat", glasilo organizacije KHD nacistične tendence, objavilo članek, v katerem odkrito zagovarja iztrebljenje Slovencev. Avtor piše: »Na Koroškem zgodovina še ni potegnila ločilne črte. Ta bo začrtana med dvema narodoma, ko eden
od njiju ne obstoja več. Tako je obrambni boj iz leta 1920 prav tak leta 1970: obrambni ' boj z orožjem srca in duha in tako bo, dokler bo nemški narod tu in slovenski narod tam ..
Te besede so Slovenci razumeli za ščuva-nje na duhovni genocid ter so zahtevali i pojasnilo od izdajateljev časopisa. Enako < jih je razumel švicarski dnevnik „Neue Zu- l richer Zeitung" z dne 31. 12. 1970, ko je za- i pisal, da si skupina, ki je odgovorna za članek, lasti znano mentaliteto iz nacističnih | časov. Dnevnik dodaja, da kdor pozna Ko- : roško, ve, da to možnost dejansko jemljejo v poštev na tajnih razgovorih.
Dunajski tednik „Die Furche" je ob isti priliki ugotovil, da more biti skupina, ki bo ] morala izginiti, naravno samo slovenska.
Kakor se običajno dogaja v Avstriji, kadar gre za nastope proti nacistom, tudi v tem slučaju tožilec ni izkoristil svojih možnosti „zaradi pomanjkanja dokazov".
DRAMA SE NADALJUJE:
■	Diskriminacija Slovencev sega v nji-
■	hovo narodno zavest, imena, jezik in B sam obstoj. Isti ljudje, ki so leta 1938 b izdali svojo domovino, krivijo Slovence b izdaje. Le-te, zveste svoji slovenski na-B rodnosti in legalni avstrijski domovini,
B pogostokrat označujejo za separatiste, a Jugoslovane, Balkance, Azijce, itd. Ka-B dar prenapeteži slišijo v javnosti govo*
B riti slovensko, pobesnijo.
To besnenje se je zlasti razbohotilo lansko leto, ko je zvezna vlada postavila nekatere dvojezične kažipote na južnem Koroškem: Slovence so fizično napadali, jih javno sramotili in jim grozili z izgonom iz dežele. V nekaj tednih so napise neonacistične tolpe uničile in jih v bučni manifestaciji prenesle v prestolnico Koroške, kjer so jih pometali na tla pred vladno palačo. Ti dogodki so vzbudili pozornost mnogih evropskih časopisov in celo v New Yorku. Na Dunaju je prišlo do manifestacije proti terorju na Koroškem, z napisi: „Včeraj Judje, danes Slovenci!".
V takih razmerah so povsem razumljive besede, ki jih je izrekel dr. Valentin Inzko
da »je povsem res, da v zahodni Evropi ni narodne manjšine, ki bi bila izpostavljena tako hudemu političnemu pritisku ir ki bi bila tako zaskrbljena nad svojim obstojem, kakor je slovenska narodna manj šina“ te avstrijske province.
„0 Estado de Sao Paulo", 15. 7. 1973 str. 88.
Lep literarni večer v Celovcu
V okviru Koroških kulturnih dni so nastopili v četrtek, 27. decembra 1974, v modri dvorani Doma glasbe štirje slovenski literati, ki jih je številnemu občinstvu predstavil koroški pesnik Andrej Kokot. Kokot je dejal, da v imenu prireditelja pozdravlja v naši sredi ustvarjalce slovenske besede, ki bodo s svojim nastopom v Celovcu izpopolnili in zaokrožili vsebinsko tako bogate 5. koroške kulturne dni. To so: pisateljica Mira M i -heličeva, pesnik Tone Pavček, pesnik Jože Šmit in pisatelj Branko Hofman. Istočasno se je Kokot opravičil, ker niso prišli v Celovec literati, ki smo jih imenovali v slovenskih listih; od teh je bila navzoča samo Miheličeva.
Med poslušalci smo opazili jugoslovanskega konzula Branka Č o -p a , ravnatelja Slovenske gimnazije dr. Pavleta Z a b I a t n i g a in druge.
Pisateljica Mira Miheličeva je dejala, da je prav njo doletela čast, da se lahko predstavi prav ona koroškemu občinstvu. Sama je dejala, da piše romane (po številu jih ima že 12); piše pa tudi za mladino-otroke. Najbolj ji je pri srcu proza.
Mira Miheličeva je brala iz svojega romana Mala čarovnica. Ta ima štiri poglavja, v katerih glavna oseba pripoveduje svojo zgodbo. Umetnica nam je brala zgodbo dekleta (Ermi), katere domovina so bile Združene države Amerike (Cleveland), potem pa se vrne v kraje svojih slovenskih staršev. Tam najde same razvaline in upa najti svojo srečo.
Tone Pavček je rekel, da se je rodil na Dolenjskem, kjer pa danes ni več doma. Študiral je pravo in ga ni več potreboval, ker se je posvetil notranjemu

e
e
e
klicu — pesnika. Pravi, da je skušal dati otroški poeziji to, kar je sam nekoč kot otrok doživljal. Potem je prebral več svojih pesmi, od katerih naj omenim: Spomin na deda, Zapisi o zemlji, Naš dom, Plavati, Gluhonemi, Ribe.
Dalje se nam je predstavil pesnik in pisatelj Branko Hofman. Sam je povedal, da je hotel na tem literarnem večeru brati nekaj svojih pesmi, pa se je rajši odločil za prozo. Doslej je izdal dva romana: Strah in Ljubezen, letos pa izide še roman Ideali. Izdal je že šest pesniških zbirk in nekaj dram. Branko Hofman je prebral odlomek iz svojega romana Ljubezen.
„Ker sem zadnji na vrsti, mi je dana čast, da malo več spregovorim, zato računam na vašo potrpežljivost. Pišem pesmice, pri katerih se je treba držati stroge mere, urejam Cicibana, sem novinar in sem hkrati čistilka za slovenski jezik. Zame je zelo lepo to srečanje v Celovcu, saj tu še nisem bil. Prevajam klasiko in prav danes bi bilo čas, ker bi nam mnogo pomagala pri našem literarnem ustvarjanju. Pišem otroške pesmi. Pri Mladinski knjigi bom izdal otroške pesmi Ježek se ženi," je dejal kot zadnji pesnik Jože Šmit. Iz teh je recitiral: Ježek se ženi, Ponosna štorklja, Sol. Dalje je prebral iz ciklusa Šola ljubezni: Vse je resničnost, Večna neznanca, Skrivnost doživetja, itd. Iz zbirke Jezdec pa: Kopal si, Samo v tebi, Le on in druge.
Kontakt med slovenskimi literati in občinstvom je bil topel — zlasti je vzbudil posebno pozornost pesnik Jože Šmit s svojo pristno osebnostjo — njihovo branje resnično doživeto, za kar so bili deležni prisrčnih aplavzov številnih poslušalcev.	B. L.
Lev Detela:
Nemški kardinal blagoslavlja slovenski narod
' Pisec mohorjeve knjižice, letošnje-l! 9a daru „Vestfalski Slovenci", prof. 3 dr. Jože Premrov je nemškemu ' kardinalu Lorenzu Karlu J a -' 9 r u v Paderbornu poklonil izvod ' -Vestfalskih Slovencev". Kardinal Ja-1 ger mu je poslal zahvalo z naslednjim • Zanimivim pismom:
3 S pošiljko Vaše knjižice „Vestfal-ski Slovenci" ste mi pripravili veliko :i veselje. Knjižica je časten, vreden spo-3 hienik nepozabnemu prelatu Teodorju Tensundernu. Bil je samonikel West-r falec s premočrtnim in vedrim znača-1 lem, mož nezlomljive vere ter pristne i Pobožnosti, prav tako pa človek ljubezni in predanosti slovenskemu narodu. Vsem, ki so ga poznali, ostane nePozaben.
Pater Bertrand Kotnik - 60-letnik
(1. nadaljevanje)
To razlikovanje nad hišo in kajžo v ime-n°slovnem oziru bo treba razširiti tudi na laziskovanje hišnih kultur samih. Enotni ali j\^gnjeni dom, kakor ga je prvič sistema--lcn° opisal in skoraj definiral pokojni
St
a n k o Vurnik in ga označil za ti-
P'čni dom Slovencev ob j užnovzhodnem Podnožju Vzhodnih Alp, je bil doslej v stavnem predmet hišnokonstrukcijskih in arkitektonsko-dekorativnih študij, skoraj lc Pa se ni upoštevala njegova posestniško-P^tistična in pravna vloga v okviru naših Jodskih gospodarstev. Na Zilji sem ugo-1 °vd, da se smatra stegnjeni ali enotni dom ' v j °r_aj povsod za kajžo in lastniki so „kaj-! arji\ nasprotno je pa po sodbi domači-?°vv dom, kjer stoji gospodarsko poslopje t°Ceno od stanovanjskega, domačija kmeta, | je: pravi kmetski dom. Na žalost je bil jo°J material iz Roža zelo skromen, ker de-n.ma ni bilo gospodarjev doma in deloma ^ odo več časa za bolj izčrpne raziskave, ga -Sein P0kazal ta material p. Bertrandu, že- odpravil z zamahom roke, češ: „kaj-vitv Seveda stvar tudi po njegovih ugoto-,Vah ne bo preprosta, že zato ne, ker vo-cin° hišnoanalitične študije drugačni prin-djkot pa so doma pri imenoslovnih štu-Jaz si popolnoma lahko predstav-
ljam pravega kmeta tudi tam, kjer je vodilna oblika doma enotni dom, iz tega pa sledi, da čaka slovensko etnografijo še dosti dela na doslej znanem gradivu.
Glavna patrova želja je, da bi spravil svoje gradivo v tako obliko, da bo uporabno in razumljivo, k čemur pa moramo dodati kot svoje mnenje to, da bi bil čas, da se za te njegove študije prično zanimati tudi ljudje iz patrove ožje domovine in tisti, ki danes vedrijo in oblačijo v Ljubljani. Kajti pomen njegovih raziskav presega stene njegove sobe na Osmi cesti v New Torku.
Po prihodu v Združene države je patrovo imenoslovno delo počivalo in čakalo trenutka, ko bo pater spet prost za te študije. Kajti na prošnjo raznih delavcev v akciji za kanonizacijo škofa Barage je pater Bertrand kmalu prevzel nalogo, da je za Mr. Gregoriča prepisal vse gradivo v Baragovem arhivu v Marquetteu, ker je bilo ali pisano ali tiskano v gotici. Te prepise je potem Mr. Gregorič prevedel v angleščino in je predhodno vsak prevod poslal patru v popravilo. Kot logičen rezultat tega projekta je pater začel delati kazalo k temu gradivu, dalje k Baragovemu dnevniku in k njegovem spisku poslanih in prejetih pisem. V zvezi s tem
Uspeh pesnika Šalamuna in slikarja Sušnika v Gradcu
Jaz sam mu bom za vedno hvaležen za potovanje, ki ga je nam mladim gimnazijcem omogočil v Vašo lepo domovino. Vsi smo od tistega 6-teden-skega bivanja v Jugoslaviji imeli ogromno korist, ker smo bivali pri tako ljubeznivem slovenskem ljudstvu. Upam, da mi bo kljub visoki starosti Bog naklonil še možnost, da bom obiskal Vašo domovino.
Z najboljšimi željami za Vas in za slovenski narod Vas prisrčno pozdravljam in blagoslavljam.
Prevdani
f Lorenz kardinal Jager
Pismo priča, da ima slovenski narod med uglednimi, kulturnimi Nemci dobre, velike prijatelje.
Dne 12. novembra 1973 zvečer so v Gradcu odprli razstavo mladega slovenskega slikarja Tugomira Sušnika. Otvoritev je spremljal zanimiv literarni večer slovenskega modernega pesnika Tomaža Šalamuna. Galerijo M 59 v študentskem domu graške visokošolske skupnosti je napolnila precejšnja množica poslušalcev in gledalcev. Tomaž Šalamun, ki je s prevodi svojih pesmi v nemščino, izišlimi lani pri založbi S. Fischer v Frankfurtu, postal pri določenih izobraženih krogih štajerske metropole že pojem, je namreč prebral nekaj svojih pesmi v slovenščini. Igralec graškega gledališča Miguel H e r z - K e r s t a n e k je zelo jasno in primerno v nemščini interpretiral številne Šalamunove pesmi, katere je na novo prevedel graški slavist Peter K e r -s c h e , eden sedanjih najboljših posrednikov med slovensko in nemškimi kulturami. Graški poslušalci so na tem uspelem literarnem večeru mogli spoznati tudi novejšega Šalamuna.
Podoba je namreč, da se v sedanji Šalamunovi poeziji sproščajo važni vsebinski in delno tudi oblikovni premiki. Nekdanja dosledna Šalamunova agresivnost in ironiza-cija doživlja namreč v zadnjem času razkroj. Nekdanja pesnikova drža se vedno bolj umika skepsi, resignaciji, tragični melanholiji. V skritih globinah je to poezija filozofskih spoznanj, razmišljanj, skeptičnega zrenja na soljudi, prazaprav premišljena, modra poezija, v kateri ni več ostrih rafalov zgodnjega Šalamuna. Seveda pa na literarnem večeru niso manjkali tudi nekateri klasični zgodnejši Šalamunovi teksti, naivno drzni in norčavi, a vendar polni kritičnega duha in zdrave ironije. biti na vladni ravni.
Na graškem literarnem večeru se je spet pokazalo, da je prav Šalamun eden tistih redkih slovenskih pesnikov, ki so ujeli korak z literarnimi težnjami sveta. Kritično so se spoprijeli s tako imenovanimi starimi vrednotami, jih prevrednotili in jim tako dali končno nov pomen. Iz Šalamunove poezije se oglaša nezadovoljstvo, nezadovoljstvo nad človekom, kakršen je, nezadovoljstvo zaradi nedoslednosti in pomanjkljivosti današnjega družbenega življenja. V eni od pesmi, ki jih je sam v slovenščini prebral na graškem literarnem večeru, pravi Šalamun kritično: „lmam šest res dobrih pesmi, imam precej poguma, s tem se borim proti človeški neumnosti.“ V tem spoznanju lahko vidimo novo držo mlade slovenske literature, ki občuti samo sebe kot kljubovalno negacijo preživelih človeških struktur. Znani arabski pesnik in prozaist Oskar D a v i č o je v ljubljanskem Delu nekoč zapisal, da „ je ta izredno zanosni ustvarjalni trenutek slovenske poezije in proze usoden ne samo za slovensko literaturo, pač
je bil naprošen za prispevke k mesečniku A ve Maria, kjer je potem v teku let objavil večino svojih člankov in študij o Baragi ter sodobnikih. S temi spisi, ki jih je urednik lista, p. F or tun at, zelo redno objavljal, je postal pater znan širom Amerike in si utrdil sloves strokovnjaka na tem področju.
Kakor se je pri imenih naslonil na prve vire (primary sources), s tem da je šel k naj starejšim zapisom v knjigah, tako je tudi pri svojem proučevanju Baragovega misijonskega dela šel k virom in se ni zadovoljeval z obstoječimi deli. Bil je na tem področju prvi, ki je čutil potrebo, da se seznani z jezikom Baragovih Indijancev, plemena Očipve. On pravi sicer, da njih jezika ne obvlada, kar je mogoče res, toda nobenega dvoma ni, da obvlada njihovo leksikografijo in da pozna zelo dobro pomene besed in razlike med narečji. Temu študiju je posvetil mnogo ur. Njegovo mišljenje je, da bi se moral nanovo izdati Baragov slovar Očipve-jezika, in sicer celotni, ker je skrajšana izdaja, ki je izšla leta 1966 v Minneapolisu, zelo nezadovoljiva. V svojih sodbah in kritikah o slovenskih delih na področju Baragoslovja je pater jako rezerviran, gotovo je samo to, da bi marsikatero delo rabilo strokovne revizije. Žalostno je, da se izmed mladih slovenskih študentov ni niti eden lotil študija Indijanskih kultur in da je vse, kar je v zvezi z Baragovim deležem, prepuščeno Amerikancem. (Dalje)
pa da to postaja tudi za ustvarjalnost mladih v drugih naših republikah, celo tamkaj, kjer pritisk težke, velike in svojevrstne tradicije nikoli ni bil tako močno koncentriran na sorazmerno tako majhno število ljudi kakor pri Slovencih, kjer pa je morda pod impulzom industrijskega potenciala slovenske domovine, najmočnejšega v Jugoslaviji, v končnem nasledku tudi izbruhnil ta eksplozivni predor, ki ga slovenska poezija po-meni.“ Gornje Davičove teze se nam zde pomembne, ker jih je literarni razvoj jugoslovanskih avantgard kljub vsem družbenim pretresom vsaj delno potrdil. Pomembne pa so tudi zato, ker prav mlada slovenska literatura v zadnjem času začenja prodirati tudi na zahod. To dokazujejo prevodi Šalamunove literature v nemščino in angleščino, saj je znano, da je izšla knjiga Šalamunovih poezij nedavno tudi v Ameriki, dokazujejo pa to tudi druge številne obrobne prireditve na mednarodnem področju.
Graški večer Šalamunove lirike je pozitivno ocenil tudi graški tisk. Eden najvažnejših graških časopisov, neodvisna „Kleine Zeitung“, piše 14. novembra pohvalno o tem večeru. Pozornost kritika B e r n d a Schmidta ni pritegnila le Šalamunova poezija, temveč tudi jasni, kvalitetni Ker-schejev prevod, ki ga je uspelo podal igralec Miguel Herz-Kerstanek.
Pozabiti pa ne smemo tudi na razstavo mladega slovenskega slikarja Tugomira Sušnika, ki je več kot deset let preživel v anglosaškem svetu, kamor se je s starši leta 1957 komaj devetleten izselil. Predvsem je živel v Londonu in New Yorku, danes pa prebiva spet v Ljubljani. Njegove velike abstraktne slike razodevajo barvno razbo-ritost, istočasno tudi nekakšno melanholično zatišanost obrisov. Razstava šušnikovih slik je odprta še do 7. decembra.
Uspelega odprtja razstave, ki ga je še podčrtal dovršeni Šalamunov literarni večer, so se udeležili številni avstrijski in slovenski gostje, umetniki, profesorji in asi-stentje graške univerze, a tudi graški jugoslovanski konzul Rajko Kramberger s soprogo.
ALPE-JADRAN OKTOBRA LETOS V FURLANIJI-JULIJSKI KRAJINI
Na deželnem odborništvu za šolstvo in kulturne dejavnosti v Trstu je odbornik Dal Mas seznanil predstavnike Furlanije-Julij-ske krajine, Slovenije in Koroške s predlogi, ki jih je deželna uprava pripravila za tretje kulturno srečanje z naslovom „Alpe-Jadran“, ki bo oktobra letos v Furlaniji-Julijski krajini.
Na meddeželnem srečanju bodo obravnavali vprašanja gledališč, ter perspektive za razvoj gledališke umetnosti v treh sosednih deželah. Posvetovanje, ki bo trajalo osem do deset dni, bodo spremljale gledališke predstave in druge kulturne prireditve v Trstu, Gorici, Vidmu in Pordenonu.
V	okviru kulturnega srečanja Alpe Adria bodo nastopila gledališča iz Furlanije-Julij-ske krajine, med njimi tudi Slovensko stalno gledališče iz Trsta, iz Celovca in Ljubljane ter Italijansko dramsko gledališče z Reke.
V BALONU ČEZ CELINO
V	razgibani zgodovini ameriškega letalstva so geografsko dolžino ZDA premagali z balonom šele sedaj — v dobi nadzvočnih letal.
Ameriški letalec Malcolm F o r b e s je opravil podvig, ki bi mu zanj čestitala tudi brata Montgolfier: z balonom se je dvignil s pacifiške obale v Oregonu in se spet spustil na drugi strani ZDA, v bližini atlantske obale v državi Virginija pri zalivu Chesa-peake.
Medtem ko je v nizkem poletu premagal zadnjo razdaljo do cilja na ameriški vzhodni obali, ga je pozdravilo na tisoče prebivalcev.
Koroška stvarnost —
v NAŠEM TEDNIKU
DER LANDESHA UPTMANN
VON KARNTEN
Grufibotschaft
VVeihnachten, das Fest des Friedens, steht ruieder bevor, ein altes Jahr neigt seinem Ende zu. Was die Menschen in diesen besinnlichen Tagen ganz besonders ersehnen, ist eine gliickliche Zukunft, getragen vom Geist der Ge-meinsamkeit and Verstandigungsbereitschaft.
Zurilckschauend konnen unr alle jeststellen, da/3 liber gemeinsame Arbeit in den letzten Jahrzehnten erfolgreich eine demakratische Gemeinschaft and gefestigte Heimat gestaltet iverden konnte. Auch das abgelaufene Jahr hat viel-fache Belastungen beinhaltet, die aber doch ilber solidarisches Wirken erfolgreich beiualtigt rvurden.
Nun zeichnen sich im weltweiten Bereich Entuncklungen ab, die auch unsere Republik und ihre Mitbilrger vor schwierige Probleme stellen. Jeder einzelne Mitbilrger mufi also erkennen, daj weltpolitische und iveltivirtschajt-liche Spannungsfelder ihre unmittelbare Austuirkung auch auf die Entiuicklung unserer demokratischen Gemeinschaft und die Existenz jedes einzelnen in unserem Lande haben und wir uns von dem Gedanken freimachen milssen, auf »einer lnsel der Seligen« leben zu konnen. Es gilt vielmehr sich neuerdings, wie in so manchen zuriickliegenden Perioden unserer jilngeren Geschichte be-xou.pt zu sein, daj nur das Zusammenstehen aller, die Zuruckstellung egoistischer Motive, also die Kraft der Solidaritdt imstande ist, Krisenerscheinungen zu uberiuinden, die Probleme der Gegenivart zu meistern, um eine friedliche Zukunft sicherzustellen.
Eine ivichtige Voraussetzung hiefiir ist es, die Bereitschaft filr ein fried-liches Zusammenleben in der engeren Heimat zu vertiefen. Die Unruhe in aller Welt soli uns noch mehr zusammenriicken lassen und unser Verstdndnis filr die Empfindungen und Bediirfnisse der Mitbilrger starken.
Wenn das gegenseitige Vertrauen unsere Arbeit bestimmt, wenn wir das Gemeinsame suchen und das Trennende meiden, tuerden wir auch kilnftighin befahigt sein, allen Landsleuten eine gliickhafte Zukunft in einem friedlichen Karnten zu sichern. Dieser Leitgedanke mdge unser Denken und. Handeln auch im neuen Jahr bestimmen.
Indem ich allen Biirgern filr die in vielen Jahren geilbte Mitarbeit und das Vertrauen Dank sage, entbiete ich allen Kdrntner Landsleuten meine besten Wiinsche filr ein frohes W e i h n ach tsf est und ein gliickliches Neues Jahr.
HANS SIMA
P. S.: Pozdravno poslanico g. deželnega glavarja Hansa Sime smo prejeli šele po izdaji naše božične številke, zato jo objavljamo šele danes. (Op. ured.)
Naše prireditve
Farna mladina iz Dobrle vasi vas prav prisrčno vabi na igro
Henrik, gobavi vitez
misterij v štirih dejanjih
ki bo v nedeljo, na praznik sv. Treh kraljev, 6. januarja 1974, ob pol treh popoldne v farni dvorani v Dobrli vasi.
Veselimo se vašega obiska in vas pozdravljamo!
Dobroiska farna mladina
Farna mladina v Železni Kapli ponovi na praznik Treh kraljev, 6. januarja 1974, ob pol dvanajstih v farni dvorani v Železni Kapli
Goldonijevo veseloigro
Sluga dveh gospodov
Prisrčno vabljeni!
Slovensko kulturno društvo v Globasnici vabi na
Goldonijevo veseloigro
Sluga dveh gospodov
ki bo 6. januarja 1974, ob 19.30 v dvorani pri Šoštarju.
Gostuje farna mladina iz Železne Kaple.
Prisrčno vabljeni!
Slovensko kulturno društvo v Globasnici vabi na
koncert
MOŠKEGA PEVSKEGA ZBORA „SLAVA KLAVORA11
iz Maribora, ki bo v nedeljo, 6. januarja 1974, ob pol treh (14.30) popoldne pri šoštarju v Globasnici.
Dom v Tinjah vabi na
TEČAJ ZA KMETE „Sodobno kmetijstvo in njegov razvoj “
V preteklosti je živela vas od svojih lastnih pridelkov, bila je skoraj vsaka večja kmečka družina v sebi zaključena gospodarska enota. S to strukturo vasi in kmečkega življenja je industrijsko tehnična revolucija medtem pospravila.
Podeželje, vas in kmečko družino je zajel vrtinec potrebe po neprevidenih in drugih investicijah. S tem pa je prišlo kmetijstvo v drugi vrtinec naraščajoče odvisnosti od trga in mednarodnega gibanja cen.
Kako bo obvladala kmečka družina sedanjost in kako bo v naših narodnostno-po-litičnih razmerah kos prihodnosti? Referenti:
•	Ekonomski svetnik Mirko Kumer
„Koroška kmetijska zbornica, njeno delo in njeni problemi"
•	Inšpektor Blaž Singer „Aktualna tržna vprašanja kmečkih gospodarstev"
•	Višji vladni svetnik dr. Pavel A p o v n i k „Aktuaina vprašanja iz vodnega prava" Za katere gradnje je potrebno dovoljenje? Za vodovode, za odpravo odplake, za regulacijo, za osuševanje zemljišč; izbris vodnopravnih pravic; najvažnejše o vodni knjigi.
Začetek: v torek, 8. jan. 1974, ob 9. uri Zaključek: v torek, 8. jan. 1974, ob 17. uri
TEČAJ ZA KMETICE IN KMETE »Aktualna tržna vprašanja kmečkih gospodarstev"
»Kmečka družina in njen položaj v preteklosti, sedanjosti in prihodnosti"
S tem tečajem v Št. Jakobu hočemo našim interesentom — kmeticam in kmetom v Rožu in na Zilji olajšati udeležbo in jih seznaniti z našim programom iz te strokovne panoge.
•	Okrajna prireditev Doma v Št. Petru pri Št. Jakobu
Referent: inšpektor Blaž Singer Začetek: v sredo, 9. jan. 1974, ob 9. uri Zaključek: v sredo, 9. jan. 1974, ob 16. uri
Nekaj iz farnega življenja
v
v St. Rupertu pri Velikovcu
V	nedeljo, 23. septembra 1973, smo pri cerkvi sv. Neže, ki je naša podružnica, po božji službi in blagoslovitvi, potegnili v stolp dva nova zvonova. Sedaj ima ta znotraj in zunaj prenovljena božja hiša tri zvonove, ki zvonijo na električni pogon. Verniki od sv. Neže in okolice so se cerkvenim možem rade volje odzvali in so velikodušno prispevali v korist cerkve, tako da so tudi računi, ki znašajo okoli sto tisoč šilingov, plačani.
Na praznik sv. Cecilije, ki je zaščitnica in zavetnica cerkvenih pevcev, so farani odborniki pripravili našim marljivim pevcem družabni večer.
Tudi dan starih smo obhajali
V	naši župniji imamo preko dva tisoč vernikov, od teh je več kot sto preko sedemdeset let starih ljudi. Teh smo se spomnili in jih počastili v nedeljo, 2. decembra 1973. Ob dveh popoldne je bila božja služba s primernim nagovorom, ki je bila dobro obiskana; večina je prejela tudi sv. zakramente.
Po cerkvenem opravilu je g. provizor vse udeležence povabil k šolskim sestram. Povabilu so se vsi polnoštevilno odzvali, kjer so ob postrežbi prijaznih sester in brhkih deklet, pri obilno obloženih mizah doživeli vesel popoldan.
Farni predstojnik jih je lepo pozdravil, mladina je z besedo in pesmijo deklamirala, tudi šolska dekleta so zapela v čast gostom.
Za god Brezmadežne so nas gojenke povabile v klošter, kjer so nam s pesmijo in igro pokazale, kaj so se že naučile. Predstava je bila pri prenapolnjeni dvorani dobro obiskana in gledalci niso štedili z aplavzom. Tudi cerkveni pevci so pod vodstvom g. provizor j a Komarja zapeli tri krasne pesmi. Zmerom so prireditve pri šolskih sestrah dobro obiskane, kar je znamenje, da so ljudje željni slišati govorjeno ali peto besedo v domačem jeziku.
Ne smemo pozabiti našega govornika g. Gotharda, ki nam je na preprost, a zelo značilen način pokazal pot, ki pelje v medsebojni ljubezni in zaupanju v boljšo bodočnost.
Ob koncu bi še izrekli vsem našim duhovnikom in č. šolskim sestram širom naše zemlje veselo in blagoslovljeno novo leto!
CELOVEC (Družabni večer)
Narodni svet koroških Slovencev je povabil ob priliki božičnih praznikov člane predsedstva in ožje sodelavce Našega tednika na božično večerjo, ki je bila 21. decembra 1973 v kletni jedilnici Mohorjeve družbe v Celovcu. Družabni večer nam je hitro minil ob odlični jedači — tu moramo omeniti izborno kuharico č. sestro Dominiko in njene pomočnice, ki so nam pripravile okusno večerjo — sladki kapljici ter ob petju domačih slovenskih pesmi. Še posebno prijetno je bilo na tem večeru zaradi tega, ker prvič ni bilo slišati nobenih govoranc, ki ob takih priložnostih samo kvarijo prijetno domačnost in ozračje razigrane družbe.
Bil je zares prijeten večer.
Prinašamo ponatis odprtega pisma W e r n e r j u Bergu, ki ga je objavil Janko Messner v dunajskem „Neues Forum" (december 1973, str. 5).
Sehr geehrter Professor Werner Berg, dap Sie am 25. Oktober 1973, am Vor-abend unseres Staatsfeiertages, dem Auf-ruf des Solidaritdtskomitees filr die Rech-te der Kdrntner Slovenen Folge geleistet und sich in den Demonstrationszug durch unsere Hauptstadt eingereiht haben, bedeutet filr die miihseligen Be-strebungen um den Fortschritt der demokratischen Idee in Karnten einen grojen Fortschritt.
Die Intart-Funktiondre Karntens haben bei dieser Demonstration gefehlt. Der Schriftstellerverband Karntens war auch nicht dabei.
Der »seit Rilke auflagenstarkste Lyri-ker Osterrecihs« auch nicht (er hat erst nach der Demonstration etwas gegen den Gwandl-Patriotismus!).
Die Schnittpunktler hat man auch nirgends gesehen. Oder die Perkonig-Ge-sellschaft. Und alle anderen, die siebzehn Jahre lang an den. Phrasen von den gut-nachbarlichen Beziehungen gekaut und sich bereits beim Ortstafelsturm im Herbst 1972 verkrochen haben.
Sie alle ivollen ihre gutnachbarlichen Beziehungen, in denen der nationalisti-sche Druck und Dreck, die unbeivaltigte Vergangenheit (Denkart des Dritten Rei-ches) zugedeckt bleibt. Damit sie nicht stinkt, meinen sie. Sie alle verurteilen wohlweislich den sogenannten »Extre-mismus auf beiden Seiten«, denn nur so konnen sie weiterhin »demokratisch« die feinen Maxis spielen — auf dieser su-spekten Drehscheibe Sildost, d. h. aus-stellen, Gedichte vortragen (womoglich in drei Sprachen), Honorare und fesche Kritiken hamstern, bei Banketten die Glaser heben, kurz gutnachbarlich sein. Die Politik, dieses garstige Lied, sollen die anderen singen . . . Mit ihr sollen es die Politiker haben, dafilr sind sie ja da. Die Kunst, die soli man ihr gefdlligst fernhalten. Die ist ja neutral. Uberhaupt dann, wenn sie von einer SPO im Lande gefordert wird, die sich ebenfalls nicht getraut, auf den gesetzlichen Boden der Verfassung zu treten und die Verpflich-tungen des Artikel 7 ernst zu nehmen.
Sie, Herr Professor, haben das so ge-macht wie Luther King filr die Seinen.
Und Bertrand Russel.
Und Mahatma Gandhi auf dem Marsch zum Meer, wo er ihnen das Zei-chen gab.
Ich bin Ihnen sehr dankbar filr Ihre Schritte durch die lO.-Oktober-Strape.
Janko Messner Heinrich-Heine-Strape 50 A-9020 Klagenfurt/Celovec
Farna mladina iz Vogrč priredi na sv. Tf' kralje ob pol treh popoldne v farni dvorani v Pliberku božično igro v treh dejanjih — devetih slikah
Trije kralji
Po Timmermansu priredil Niko Kuret
Prisrčno vabljeni*
Farna mladina iz Vogrč vabi na božično igrfl v treh dejanjih — devetih slikah
Trije kralji
po Timmermansu priredil Niko Kuret
na sv. Tri kralje, ob pol osmih zvečer, v' farni dvorani v Šmihelu.
Vsi prisrčno vabljeni na tradicionalni
23. Slovenski ples
ki bo v soboto, 12. januarja 1974, s pričetkom ob 8. uri zvečer v prostorih Delavske zbornice v Celovcu.
Tokrat bo igral za ples Plesni ansambel Francija Puharja od RTV Ljubljana s pevkama Majdo Sepe in Sonjo Gaberšček in instrumentalni ansambel Dobri znanci s sestrami Potočnik.
Slovenska prosvetna zveza
Hočete, da bosta Vaša kurjava in segrevanje vode neodvisna od raznih nevšečnosti?
Tedaj se odločite za segrevanje za kotel z dvojnim kuriščem
V Hoval-kotlu z dvojnim kuriščem gori olje, premog, koks, les in vsa druga trda goriva brez dodatnega manipuliranja. Hoval-kotli zanesljivo obratujejo, so ekonomski in le malo onesnažijo zrak. Hoval-kotli niso komplicirani; zelo dobro delujoča reparaturna služba zagotavlja nemoteno obratovanje. Vse ostale podrobnosti o Hoval-kotlih lahko zveste pri Vaši ogrevalni tvrdki.
Jugoslavija bi lahko šla že v Miinchen
Jugoslavija — Grčija 4:2 (2:2)
V	kvalifikacijski tekmi za vstop v finale svetovnega nogometnega prvenstva letos v Zvezni republiki Nemčiji, je jugoslovanska reprezentanca v Atenah, 19. decembra 1973, zasluženo porazila ustrezno grško reprezentanco s 4 :2, in s tem izsilila še odločilno tekmo s Španci, ki bo 16. januarja v Parizu. Šele ta igra bo odločila, kdo od obeh bo šel v Miinchen.
V	razburljivi tekmi v Atenah so Jugoslovani igrali precej živčno (to velja omeniti zlasti za prvi polčas, čeprav so tedaj vodili že z dvema goloma razlike), saj so bili obremenjeni z nalogo, da bi morali zmagati vsaj z dvema zadetkoma razlike, da si ne bi zaprli vrat na svetovno prvenstvo. V težkem položaju se je znašla jugosl. reprezentanca še zlasti po 35. minuti, ko je bil njen sicer odlični igralec Baje vič v 35. minuti, zaradi namernega favla nad grškim igralcem, izključen iz igre. Odslej je morala Jugoslavija igrati samo z desetimi igralci. In kaj to pomeni za tako moštvo, ve vsak aktiven nogometaš. Ko je že vse kazalo na neuspeh, je Karasi v zadnjih sekundah dosegel odločilni gol. Poleg tega bi si Jugoslovani zagotovili že na tej tekmi vozovnico za Miinchen, če ne bi njih igralec (Katalinski) zatresel lastno mrežo (2. gol).
Kot se je izvedelo, je Španija obljubila grškim igralcem, če bi zmagali ali vsaj izsilili rezultat z enim golom razlike, nagrado 1000 dolarjev v gotovini, in še počitnice na španskem otoku Malorki.
Navkljub temu pa so Jugoslovani s
JUGOSLAVIJA ODKLANJA SKLEP FIFA
Jugoslovanska nogometna zveza je izjavila, da odklanja predlagani termin FIFA odločilne tekme med Španijo in Jugoslavijo; kot pišemo zgoraj, bi se morala igra vršiti 16. januarja 1974 v Parizu. Kot utemeljitev navajajo Jugoslovani dejstvo, da je bilo njihovo nogometno prvenstvo že zdavnaj končano, ter da je v Španiji še v teku, kar pomeni za jugoslovanske nogometaše gotovo handikap. Mednarodna zveza nogometnih društev (FIFA) pa je sedaj sporočila, da se morata obe Zvezi do 4. januarja zediniti na termin, ki bi ustrezal obema.
to tekmo dokazali, da znajo igrati odličen nogomet, samo če hočejo, kajti to je velik podvig, ker je večina ljubiteljev okrogle žoge menila, da je tako moštvo že v normalnih okoliščinah težko poraziti, kaj šele, če je že v naprej določeno, koliko golov mora zabiti, da mu je uspeh zagotovljen.
Haiti kot 15. moštvo na svetovno prvenstvo
Doslej se je za svetovno prvenstvo v Zahodni Nemčiji kvalificiralo že 15 reprezentanc. Kot predzadnjemu je uspelo Haitiju uvrstiti se na finale svetovnega prvenstva, potem ko je v predzadnji tekmi porazilo Trinidad s 4 : 0, zadnjo igro pa izgubili z Mehiko 0 : 1 (brez pomena za uvrstitev), ker ima kljub temu 8 točk, pred Trinida-dom 6 in Mehiko 6 točk.
SMUČANJE
Sijajni Franz Klammer
Avstrijski smučarji so z zmago Korošca Franca Klammer j a iz Fresacha (Breze) dodali letošnjim velikim uspehom še enega: prvič odkar tekmujejo za svetovni pokal, je naš Franz Klammer drvel v Schlad-mingu (Štajerska) v smuku s poprečno hitrostjo 111,22 km na uro. Po mnenju številnih smučarskih izvedencev, je bila prireditev v Schladmingu ena izmed največjih smučarskih predstav na svetu.
Avstrijski smučarski trener Karl Kahr je dejal po tekmi: „Klammer je zmagovalec, temu izvrstnemu tekmovalcu je treba čestitati. To je bila zares proga za izbrane med izbranimi."
Rezultati: 1. Franz Klammer (Avstrija), 2. Collombin, 3. Russi (oba Švicarja) itd.
20-letni Franz Klammer, vsestranski tekmovalec, je najuspešnejše končal de-cemberski ciklus tekmovanj in tako postal najresnejši kandidat za končno zmago. Letos je bil odličen tudi že v veleslalomu, saj se je v Zeli am Seeju uvrstil na 4. mesto. Po prvem delu tekmovanja za svetovni pokal v alpskem smučanju vodi z 51 točkami Franz Klammer, 48 točk ima Italijan Piero Gros, 3. je Hans Hinterseer (46), 4. mesto si delita Reinhard Tritscher (Avstrija) in Roland Collombin (Švica) s 40 točkami.
V smuku sta Klammer in Collombin s 40 točkami na prvem mestu.
^—Zanimivosti—
SMRTNOST MOŠKIH V JUGOSLAVIJI
Po uradni statistiki umre v Jugoslaviji največ moških državljanov zaradi bolezni srca in ožilja. Leta 1971 je umrlo zaradi teh dveh bolezni 20.747 Jugoslovanov (skupno število umrlih moških v tem obdobju je 93.944). Na drugem mestu se kot povzročitelji smrti pojavljajo tumorji (11.430), na tretjem pa »nasilne smrti«. (10.435 — med katerimi so najpogostejši vzrok smrti prometne nesreče). Zaradi bolezni možganskih žil jih umre 7066, zaradi bolezni prebavnih organov 4436, vnetja pljuč in bronhitisa 4240.
Zanimivo bi bilo izvedeti, kako je s smrtnostjo pri nas v Avstriji? Morda o tem drugič.
REKLAMA
Newyorški nadškof kardinal Cooke je že dalj časa zaskrbljen spričo pomanjkanja novih duhovnikov. Kaj narediti, da bi zadostili povpraševanju po duhovni hrani? Sveti možje so dolgo razmišljali, dokler niso prišli do zaključka, da bo najbolj učinkovita rešitev široko zasnovana reklamna kampanja na vseh občilih. V ta namen bodo potrošili okrog sto tisoč dolarjev.
Posredno pa jim bosta priskočila na pomoč tudi afriška misijonarja, Jerry Nkosi in njegova soproga, ki sta se preselila iz črne Afrike v Dallas, da bi ustanovila prvi evangelijski misijon na ameriškem kontinentu.
OCEANI VPLIVAJO NA KLIMO
Sovjetski vremenoslovci so ugotovili, da temperaturne spremembe oceanov bistveno vplivajo na zemeljsko podnebje. Če se temperatura sto metrov debele vrhnje oceanske plasti spremeni za desetinko stopinje, se lahko temperatura ozračja zviša ali zniža za celih šest stopinj. Jurij Marčuk s sibirskega oddelka sovjetske akademije znanosti pravi, da
___________________________
SABLJANJE
Rudolf Cvetko — 93-letnik
Znani slovenski sabljaški strokovnjak in prvi slovenski olimpijec polkovnik Rudolf Cvetko, je v teh dneh praznoval svoj 93. rojstni dan.
Cvetko je kljub visoki starosti še zmerom aktiven, saj še danes štirikrat tedensko trenira ljubljanske sabljače.
------------------------------------->
je bilo poletje 1972 tako toplo zaradi tega, ker je bila temperatura vode v severnem Atlantiku nad, normalo. Marčuk piše o matematičnih metodah za vremenske napovedi in pripisuje vplivu oceanov na ozračje velik pomen. Tega in druge dejavnike, ki vplivajo na vreme, je treba zajeti v enačbe, katerih rešitev, dobljena z računalnikom, omogoča toč-nejšo vremensko napoved.
PREPLAH
Moderni človek se ob vsakdanjem rutinskem življenju marsikdaj ne zave kakšno mero strahu mu je moderna jedrska tehnika vlila v kosti. Dovolj pa je le šaljivo opozorilo na domnevno nevarnost, da že drvi v protiatomska zaklonišča. To se je pripetilo v švedskem pristanišču Malmo, ko so med jutranjo radijsko oddajo za mlade spregovorili o okvari v jedrskem reaktorju v bližnjem atomskem centru Barsebaeck.
Nekateri so kot nori zdrveli v protiatomske zaklone, drugi pa so neprenehoma telefonirali policiji in uredništvom krajevnih listov ter spraševali, kaj jim je storiti.
Oblasti so morale prekiniti mladinsko oddajo in zagotoviti, da so poslušalci slabo razumeli namen oddaje, da so spet vzpostavili red v mestu.
ZAHTEVAL DRUŽINSKI LIST,
A DOBIL ... POTRDILO O SMRTI
»Umrli ste 15. aprila 1973 v bolnišnici v Reggio Calabrii,« tako je povedal uslužbenec občinskega matičnega urada v Locriju 48-letnemu težaku Giuseppu Femii, ki je pred nekaj dnevi zahteval družinski list. Kljub protestu presenečenega težaka, mu matičar ni hotel dati zahtevanega dokumenta in mu je izročil potrdilo o njegovi smrti. Femia pa se ni hotel vdati evidenci in zato se je pritožil na sodišče.
TELOVADBA Štukelj — 75-letnik
Prvi slovenski jugoslovanski olimpijski zmagovalec Leon Štukelj je proslavljal 75-letnico rojstva. Štukelj je osvojil v telovadbi na olimpijskih igrah 1924, 1928 in 1936 skupno 3 zlate, 1 srebrno in 2 bronasti kolajni. S tem je bil in je še najuspešnejši jugoslovanski olimpijec.
BORIS PAHOR:	8
Zato, ker tisti trenutek bi bil lahko naštel številke vseh stotin zapuščenih in požganih ustanov, a to ne bi imelo takšne veljave kakor tisti molk in, da, tista pest, ki je nategnila vrv. Zaton pa se ni nič menil za človeške nesreče in je zaslanjal večer z vijoličasto steno, s katere so izginjale zlate in oranžne žile. Vse je bilo podobno kulisam velikega gledališča, kjer se tragika ovija v sijajna oblačila, da bi skrila razpadajoče meso in gnilo srce. Okna palač so nehala biti vrste srebrnih žarometov, po šipah je začela curljati na pol ruša, na pol lilasta kri. Potem so se pročelja zrcalila v vodi pristanišča, a njihove črte so bile vegaste in zvite. Seve, bil je samo vtis, ker povsod vzvalo-vana voda ukrivi navpične črte, a tisti trenutek je imelo mesto v pristanišču res skažen obraz. Čepelo je ob vznožju kraških gričev kakor bogatin, ki začuti, da se mu bliža konec, in se oplete z vsemi biseri ter pride leč na prod, od koder je nekoč pošiljal ladje v vse smeri sveta. Tudi Danilo je imel podoben občutek, ker je rekel: „Kako da sva pred neznanim mestom."
Spomnila se je, kako je bil pomol topel, ko se ga je z dlanmi oprijela, da bi stopila iz jadrnice; gorkota trdega kamna ji je takrat zbudila zavest dobrega, neomejenega tovarištva zemlje, in ko je prijela za Danilovo ponujeno roko, je bilo, kakor da prenaša toploto kamna v njegovo dlan.
Da, a rekla mu je, da mu bo Vera dala njen naslov. Veri pa ni niti zinila, da ni več pri stari Grkinji. Tako ga
lahko sreča samo v krožku v ulici Svetega Frančiška. A kdove kdaj, ker zdaj poleti ni prav gotovo nikogar tam.
Mogoče pa. Zakaj ne bi pogledala; samo Battistijevo ulico mora prečkati in je tam; saj tako in tako nima kam iti. Zanjo je vse prav; vse smeri so dobre.
Široka veža je bila podobna zelo visokemu skladišču, ki ga bodo preuredili v garažo; stopnice so se začenjale na desno, kakor v marsikateri stari tržaški hiši, tako da jih prvi hip sploh ni opaziti in je veža podobna štirikotni predsobi, ki jo zaliva mrak.
Ni bila še tukaj sama, enkrat je prišla z Vero, potem z Dragom, ki ga je spoznala prav tukaj in ga je potem srečala pred bolnišnico, ko je hotela še enkrat videti mamo in Fani. Dve razglednici ji je poslal iz Bologne; smilila se mu je, ker je ostala sama, še bolj pa, ker se je vse tako končalo. Tista telesa, ki jih je presekal orient ekspres, ga menda niso preveč pretresla, saj je medicinec, in takrat je hodil v bolnišnico zaradi seciranja. Bolj ga je zadelo, ko mu je s topim glasom povedala, da sta bila oba avta polna svatov, ker sta se njena sestra Fani in Rudi vzela zaradi otroka, ki ga je Fani čakala, a je bila Fani skaženo bitje, sad fašističnih organizacij in Dopola-vora, tako da jo je sovražila in zaradi nje zapustila mamo. Da, zato ji je potem poslal tisti dve razglednici; a iz načina, kako je premagala jok, ko mu je pripovedovala, bi bil prav lahko sklepal, da ji ni bilo mar usmiljenja.
Prvo nadstropje. Da, a od takrat, ko je bila z njim, ni bila več tukaj. Za trenutek je negotova obstala pred vrati. Ve, da ni treba zvoniti, in sram jo je negotovosti, zato pritisne na kljuko.
Prostorna soba, ki je razsvetljena. Tukaj je bil ples, ko je prišla prvič, plesalci pa so se razlezli še v sosednjo sobo in na hodnik. Tako čudno ozračje. Zakaj ples ni kakršenkoli ples, ampak zbranost mladih ljudi, ki nekako grejo preko tega, da so zapori polni tistih, ki niso sprejeli obsodbe na smrt slovenske besede. Zato je takšen ples nekako na miniranem polju in uho kdaj pa kdaj prisluhne pretečemu šumu. Zdaj je samo visoka postava ob mizi,
pa nerazločen ropot na levi, kjer so stanovanjski prostori.
Ko se je približala mizi, je vzdignil glavo. Da, prav kakor se ji je zdelo. Tisti, ki je bil že dvakrat na otoku Ponza. „Skromen, požrtvovalen, eden izmed tistih, ki ne rinejo v ospredje," je rekel Drago. In spominja se, kako je pravil, da so mu enkrat dovolili, da je za sedem dni zapustil otok in prišel obiskat ženo in otroka, ki sta bila bolna. Tistih sedem dni pa so ga vodili spat v zapor; vsako jutro sta ga dva agenta spremila k družini in ostala v stanovanju do večera, in če je kdo hotel govoriti z njim, sta ga prej onadva na dolgo spovedala.
Vzela je knjigo, ki jo je že zadnjič imela v rokah. Fran-cesko Bevk, I morti ritornano. Nenavadno zoprn občutek jo prešine vsakokrat, ko se dotakne takšne knjige. Če bi bila pisatelj, bi ne mogla prenesti, da ima njeno delo takšno lice. Saj to ni isto, kakor da ne smeš svojega otroka imenovati Danila, ampak mora po zakonu biti Giordano. Ni isto. Zato, ker otrok ne nosi imena napisanega na čelu, ampak hodi po cesti kot Danilo, in kadar spi, je Danilo. Ta italijanski naslov na slovenski knjigi pa je kakor žig na sužnjevi koži, v njegovem živem mesu.
Spet je vzdignil glavo; zdaj je zvil izvod Jutra in ga položil na mizo.
»Kako si pa ti zašla sem sredi poletja," je rekel, a bolj kakor vprašanje je bilo, kakor da izgovarja na glas svojo misel.
„Vedela sem, da so vrata odprta." A zaveda se, da to ni nikak odgovor; morala bi povedati, da je takšen skupen dom vsekakor boljši, kakor če nimaš nobenega doma. In všeč ji je, da jo tika, ker je to znamenje tovariške bližine, obenem pa čuti, da ga ona ne more tikati kakor druge, ker je zaradi resnega obraza videti že odrasel mož.
„Sedi. Če misliš brati, ne bom motil," je rekel, kakor da razume njeno zadrego kot željo, naj bi bil rajši tiho. A ona bi prav narobe rada, da bi govoril, da bi pripovedoval.
„Ne, ne bi mogla brati knjige s takšnim naslovom,"
Meseci in novo leto
Meseci so se med seboj prepirali, kdo bo pozdravil novoletno dete. Najbolj se je usa-jal starina December, gladil svojo belo, predivasto brado, zamišljeno prikimaval, svečano dvigal roko in počasi, toda poudarjajoč vsako besedo, govoril:
„Vsako leto, ko se bliža trenutek, da se nam nasmehne novoletni otrok, prisopiham in čakam, da bi ga kot najstarejši mesec objel in pozdravil, saj smo mu vsi hvaležni, ker nam prinaša svoje darove. Da! Da! Najstarejši sem in vi bi me morali vsi spoštovati in poslušati! Pa mi pred nosom odpelje novo leto najmlajši, ta predrzni Januar, ki je sploh brez srca! Kako naj ima srce, saj sem še jaz skoraj brez njega, tako slabotno čutim v svojih prsih njegovo utripanje! Kako naj ga potem čuti ta mrzlec, ki je ves zakopan v sneg in led?“
„0, ta šmentani Januar: Še slabši je kot jaz, ki se polagoma vendarle že pripravljam za pomlad, čeprav je ne dočakam nikoli!" je godrnjal Februar, se ozrl po svoji pisani obleki, posejani s kraguljci, in se zarežal:
„Jaz se vsaj včasih spozabim in poskočim, ko praznujem veseli pust, da vsi ljudje za-rajajo in se otresejo skrbi! Zato si vedno mislim, da sem bolj vreden kot Januar, da bi prvi pozdravil novo leto!"
Tudi Marec se je razhudil, češ da je skrben in preudaren gospodar, ki že pripravlja seme za setev in okopava vrtove ter je vsekakor bolj važen kot ledeni Januar.
„Da! Da! Vsi bi radi pozdravili, vsak se po svoje pripravlja, da bi ga sprejel in objel," se je oglasil poredni April z zeleno kapico na glavi. Pri tem je mežikal in se veselo hahljal, zadovoljen, da so se meseci razbur-jali.
..Najbolj dehteče šmarnice pripravljam zanj, pa tudi drugo cvetje že skrbno gojim, saj se mi ne zdi ničesar škoda, da bi tega otroka res dostojno počastil. Vsako leto sem znova prepričan, da se bo ustavil pri meni in se nasmehnil v objemu mojega cvetja," se je oglasil rdečelični Majnik z drobnim šopkom šmarnic v gumbnici.
„Pa jaz — kaj pa jaz? Moj vrt je ves omamljen od vonja samih rož. Okoli njih Plešejo marljive čebele in nabirajo slastni med. Po polju pa kosijo kmetje seno, da bi se novoletnik, ko bi dospel do kopic, tam odpočil med vriskanjem živahnega škrjanca, ki se urno dviga. Pa ga zaman čakam!" je potožil Junij s šopkom vrtnic za svojim zelenim trakom.
Pa ga je prevpil Julij z zlatim žitnim snopom pod pazduho:
„Tudi jaz ga pričakujem! Iz zorečega žita sem spletel zanj blestečo zibelko. Vmes sem vtkal sončne žarke, da bo kar očaran. Zdaj upam, da ga bom jaz prvi pozdravil in se bo z menoj začelo novo leto.
Avgust je mrko gledal z rovnico v roki, ko je dejal:
„Jaz že kopljem krompir, orjem strnišče in obiram zgodnje sadje. Da! Da! Če bi mogel prepričati novoletno dete! Sadja bi mu ponudil. Pa nobenega upanja nimam! Srečen bi pa res bil, če bi se odločil zame!"
„Jaz bi mu pa postregel kar z okusnim sadjevcem," je omenil September s čutarico v roki. „Pa kaj! Če ga ni, ga pač ni k meni in ga najbrž tudi nikoli ne bo! Ne smem pa obupavati! Vse pridelke vestno pospravljam. Morda pa le enkrat zaide k meni!"
„Moje grozdje pa ni kar tako! Ej, če pride, to se bo posladkalo! Pa vinca mu natočim, tistega dobrega iz kota!" je omenil Oktober.
Tudi November se je hahljal: „Hrami so polni, kar pride naj! Tako bomo zaraja-li, da bo na vse pozabil!"
Januar jih je poslušal in se nasmehnil:
..Skromen sem in nikomur se ne vsiljujem! Priznam pa, da pod to mojo trdo skorjo utripa čuteče srce, saj se novega leta tako razveselim, da sam ne vem, kaj bi mu poklonil!"
„Ti pa, ti! Kaj mu boš pa poklonil, saj sam nič nimaš," se je pošalil April.
„Ej, Aprilček, bedaček, prismojeni, tebe nihče nima za resnega, zato raje molči in mi daj mir," se je branil Januar.
„Ali ste ga slišali, predrzneža! Prismoje-nec mi je rekel! Le sebe naj pogleda! Mene so vsi ljudje veseli in vem, da se bo Novoletnik kdaj odločil zame! To bo radost! Kar zaplesala bova! Ti, Januar, ti hladni potuhnjenec, boš pa ždel pozabljen v
kakšnem kotu! Pa da bi imel vsaj kakšno cvetje, da bi novo leto pozdravil in obsul z rožami! Pa nimaš ničesar! Kaj pač misli dete, da se vedno ustavi pri tebi!" se je razburil Junij.
„Vsak mesec ima svojo vrednost!" ga je mirno zavrnil Januar. „Mojega cvetja pa nikar ne prezrite! Ledene rože imam na oknih in čudoviti kristalni kapniki vise od streh. Moje mrzle sveče mu žare in ledene rože ga pozdravljajo s tihim, hladnim dihom!"
„Ki je mrzel kakor dih smrti!" mu je zabrusil April.
„Pa naj se novo leto ustavi pri vas!" je odvrnil Januar in se ozrl vanje brez sovraštva in zavisti ter je nadaljeval:
„Da, sami si izberite mesec, saj vseh naenkrat ne more pozdraviti in objeti! Seveda ne vem, če vas bo poslušal. Jaz se pa ne bom jezil nad vami, če si izbere enega izmed vas!"
Meseci so se spogledali in nekaj zamrmrali. Naposled so umolknili.
#
Čas je potekal. Vsi so nestrpno pričakovali novoletnega otroka. Vsi so imeli pripravljene svoje darove.
Že je zavladal December. Pokril si je snežno kučmo in godrnjajoč, star in betežen počasi odkoracal, da bi pozdravil novoletnega prišleka:
„Letos ga moram jaz pozdraviti, pa naj se zgodi ne vem kaj! Vse zapreke bom odpravil, vse premagal!"
Opotekajoč se je drsal in sopihal po sveže zapalem snegu.
Bil je zadnji dan leta. Starina December je čutil, da slabi. S težavo se je poganjal dalje in se ustavljal na vsak korak.
Tedaj je zagledal novoletnega otroka, ki je prihajal. Niti svojih otrplih rok ni mogel dvigniti, da bi ga objel. Že je pohitel mimo njega naravnost v naročje Januarja, ki ga je ljubeče objel in zginil z njim v daljavi.
Ljudje so si pa želeli srečno in veselo novo leto!
Otjjeno nooo li to
V črni bajti pod hribom je bilo toplo. Stara zenica je pridno nalagala v peč. Spekla bi potico, a že dolgo ni imela niti kruha, kaj šele kaj boljšega! A zato ni obupala. Kurila je svojo staro peč in pričakovala sina. Domov bi moral priti, saj je bilo že Silvestrovo. Ves čas je pogledovala po bregu, a sinove tršaste postave ni ugledala.
Dan se je prevesil v večer. Starka je še vedno kurila peč. Nato se je zleknila na ši-
i:
£
Novo leto zasijalo	-.
!■ je nad belimi gorami.	I;
MILKA HARTMAN:
Novoletna
I
■:
:
5
i
:
Novo sonce nam bo dalo novih sil; iz spanja vzdrami trudne ude, speče brate — : dvignite zaklade zlate iz prsti domače grude!
Ptičke zbirajo se v svate; jim Vincencij venčke zvije. Sonce nam toplo zasije, zemlja v žarkih se umije za pomladno svatovanje.
Odženimo mehke sanje in povzdignimo vsak dan si v Gospodovo molitev!
Delajmo več — v blagor bratov, kot veleva nam naš stan, in prižgimo srca plamen Bogu, narodu v daritev!
f
.■
I
roko posteljo, na kateri sta včasih skupaj z možem čakala novo leto. Letos bo sama; sama bo pestovala svojo starost, osamljenost, bol.
Zunaj je sneg počasi naletaval. Bilo ga je že skoraj do majhnih okenc. Veje starega oreha so od časa do časa zaječale pod težkim bremenom. Sence prvega mraka so se plazile pod oknom in niso upale v hišo. Stari maček se je pretegnil, nato pa je,
WmWmm.V.V.Wmm.W.%Wmm.m.mmW.VmW
glasno mijavkajoč, odšel iskat hrano. Stenska ura je udarjala. Deset. V izbi je brlela luč.
»Ne bo ga,« si je rekla starka. »Toda vseeno počakam novo leto!«
Zadremala je. Zdaj so se sence plazile že po bajti; skozi luknjo v slamnati strehi je neslišno padal sneg. Maček se je plazil po ognjišču in iskal hrano.
Enajst! Starka se zdrzne. Menda ni zamudila! Še eno uro. »Zdaj ne bom več zaspala,« si reče. Nekaj časa strmi v plamen petrolejke, a to jo uspava. Gleda v prazno.
Pol dvanajstih! »Zdaj resnično ne smem več dremati!« si reče in poišče sveče. Zlekne se na posteljo in strmi v zajčke, ki jih rišejo sveče na steni. Naenkrat se strese, oči še poslednjič zablodijo po temni izbi. Nato osteklenijo. Sence se priplazijo do postelje.
Tedaj se odpro duri. Val snežink se vsuje v bajto. V izbo stopi sin. Dvig?xe mater, ki se nemo zastrmi vanj.
»Sin!« Edina beseda, beseda obupa, obtožbe, obljub in stisk. Sence prekrijejo borno telo, maček se plazi po hiši, sveče pa brlijo, medlo, vse bolj medlo . ..
Marica
s6®aeeeeeeeoeeeoeoeeeeeoeeeeeeeeeeooeeeeeeec9eoeoeeeQeeooeeeooeeeeoeeoooeeoQeeeeeeeeeeeeoeoeeeeeeeoeeoeeoooeeooooooeeooeeeoeeeeoeeoeoeeeee
je rekla. „ln mislim, da bi bilo bolje nič tiskati, kakor pa sprejeti takšno oskrumbo."
Stala sta vsak na svojem koncu dolge mize; gledal jo je mirno, kakor da je trpkost dala njegovim potezam spokojno zrelost, ki se ne bo več spremenila. Mislila si je, da vzbuja takšen obraz spoštovanje, a obenem tudi neraz-ločen odpor, nekako tako kakor obraz gospe Marije in cjenih čednostnih klečečih družabnic. In hkrati ve, da je takšna primerjava krivična, ker ima pred sabo upornika, ki ni ponižno sprejel trpljenja, kakor ga je sprejela gospa Marija, ki jo vodi samo vdanost v božjo voljo. A morebiti ie Prav to znamenje trpljenja, ki je spojeno z njegovimi potezami, tisto, kar jo odbija; kakor da je iz njih za zmeraj izbrisana radost, nekako tako kot v Leopardijevih pesmih.
..Sedi," je rekel. A sam je naprej stal, levo roko je držal v hlačnem žepu.
„Pomisliti moraš predvsem, da so z dovoljenjem, da natisnemo takšno knjigo, oblasti posredno priznale, da smo. Kar ni malo. Kar pa je še bolj pomembno, je to, da ljudje dobijo v roke slovensko besedo. Razen v cerkvi je t° še edina možnost, da se srečajo z njo."
Gledal je predse, kakor da nje ni.
..Navsezadnje lahko človek platnice in naslovno stran zlePi. knjigo zavije in napiše na ovoj Mrtvi se vračajo namesto italijanskega naslova." Prestopil se je. „ln nazadnje lahko odtrgaš platnice in naslovno stran. Tako je še najboljše."
Pogledal jo je in se nasmehnil, a njegov smehljaj, se ji Zc|i- kakor da se s težavo izvija izpod kupa črnega kamnja.
Bilo je kakor v pogovoru z Vero, ki je imela prav, kakor 'ma zdaj prav on; a nji se zdi, da bi bilo vendar mogoče narediti še kaj več, na drugačen način. Morala bi najti Prave besede, da bi mu razkrila to, kar niti sama sebi ne zna dobro razložiti. Verjetno bi razumel. In hkrati se ji zdi, da so njene misli naivne. Saj so ga vendar deportiran za-radi raznašanja slovenskih knjig, in živo ima v sebi opis tistega potovanja na jug, na otoke, ker je tedaj vedela, da M bila ob pamet, če bi njo doletelo. Ne mogla bi prenesti, da so ji roke vklenjene v železje, medtem ko sedi v želez-
niškem vozu, ki je jeklen. Dvajset železnih celic, brez oken, v poletni vročini. Če hočeš piti, ti zlije stražnik požirek vode skozi luknjo v vratih. Lomiti si moraš med okovjem kruh, ki so ti ga dali ob začetku vožnje. Pozimi pa je voz zaradi železnih sten ledenica. In potovanje traja tedne, iz zapora v zapor, skupaj s tatovi, z morilci, dokler nazadnje ne pripnejo spet vseh jetnikov na dolgo verigo, da so šestdeset centimetrov narazen eden od drugega, in jih natovorijo kakor polena v ladjinem podkrovju, poleg strojev, brez požirka pijače. A najhujši mora biti tisti občutek v jekleni škatli, sredi poletja, brez zraka, ko ti pot teče po licu, po hrbtu, a imaš roke v železju.
Zazdelo se ji je, da bo zdaj zdaj vstala, odšla na prosto, na pomol. Pogledala ga je; in on je bil dvakrat tam doli.
„Da, mogoče je neumno, kar mislim, mogoče je celo krivično, da govorim to vam," je počasi rekla. „A to zbiranje nekaj desetin dijakov, da pišejo naloge v nemogoči slovenščini, to shajanje v ti sobi zaradi pustnega plesa ali zaradi predavanja, kaj ni vse to podobno početje bebca, ki se igra s kroglicami, medtem ko ljudje umirajo za kugo?"
Držal je še zmeraj levo roko v žepu in jo opazoval, kakor da se je šele zdaj dokončno zavedel njene resničnosti.
„Zakaj sprejeti knjigo z italijanskim naslovom," je trdo rekla. „Nočemo je! Kaj mi naj pomeni dvajset ali trideset popravljenih nalog, ko pa ni slovenskih šol, ko pa ne smeš ne govoriti ne peti po svoje! Nič učenja, ne maramo. Ne bomo sploh hodili v šolo. Naj nas vse zaprejo., Vse. Prej pa vsi na ulico. Vsi Slovenci na ulico. Vsi vaščani na cesto, z živino, z orodjem. Ustaviti promet. Kričati. Peti. Postaviti barikade. Umreti vsi, če je treba, a ne sprejeti v dvajsetem stoletju takšno ponižanje, da zbereš dva ducata dijakov in jih naskrivaj učiš materinščine! Naskrivaj? Če bi bilo vsaj res naskrivaj, a policija dobro ve za tisto sobo, kakor prav dobro ve za to sobo, in mogoče ve že tudi, da sva zdajle midva tukaj za to mizo."
Zdaj ko je končala, se ji zdi, da je izrekla nekaj hudo žaljivega proti njemu, čeprav tega ni hotela; obenem pa
je mirna, kakor da je potolažena, ker je nazadnje dala duška svojemu starodavnemu gnevu.
„Dosti hudega so vam naredili," je rekel in bilo je, kakor da jo je iz spoštovanja začel vikati. In ni se premaknil; samo njegova levica, je bilo videti, se bo vzela iz žepa, a je sredi giba obstala.
„Mogoče ne toliko kakor vam, ko so vas vozili v železnem zaboju v peklenski vročini, pa z zapestji, ki so bila stisnjena med vijake."
A on je gledal predse, kakor da je ne posluša, zato je rekla:
„Da, izpridili so mi sestro, da se je pobalinila in je vlak zmendral njo in svate, ko so pijani nasedli s taksiji na tiru. A ne gre za to, orient ekspres bi lahko pomendral katerekoli druge svate. Ne govorim o maščevanju, ampak o uporu."
Zdaj se je obrnil in se prestopil; spet se je prikazal na njegovem obrazu truden nasmešek, ki je bil podoben medli zimski svetlobi na sivem zidu.
„Ko bi bilo dosti takšnih," je rekel. Približal se je zdolž mize in se rahlo naslonil ob rob; kljub poletju je njegov jopič temne barve, samo konca ovratnika odpete srajce sta kratki peruti beline. „A ljudje so slabotni, mir ljubijo in tišino."
„Vsi ne. Na procesu tridesetega leta je bilo sedeminosemdeset obtožencev. Leta enaintridesetega sedeminpetdeset. Pa prištejte še stotine deportirancev. Če bi vse te sile pripravile eno samo, a veliko vstajo, bi zbudile pazljivost vsega sveta."
„Mislite, da je ,svetu’ res toliko za pravico? Niste videli v abesinskem primeru. Kaj se vam zdi, da smo mi za Angleže kaj več ko neguš?"
„A ne glede na vse mogoče koristi drugih držav terja naš ponos, ponos belih, omikanih ljudi, da se upremo. Ampak vsi, ne samo nekateri, ki tako hodijo v ogenj po kostanj za druge."
Zavzdihnil je in se zravnal.
(Dalje prihodnjič)
fi Vj tedenski program jTVj
RADIO CELOVEC
NEDELJA, 6. 1.: 7.05 Duhovni nagovor — Po vaši želji. — PONEDELJEK, 7. 1.: 13.45 Informacije — Komorna glasba. — TOREK, 8. 1.: 9.30 Zvoki za mlade. — 13.45 Informacije — Šport — Zborovska glasba. — SREDA, 9. 1.: 13.45 Informacije — Pri koroških zborih — Cerkev in svet. — ČETRTEK, 10. 1.: 13.45 Informacije — Družinski magazin. — PETEK, 11. 1.: 13.45 Informacije — Zabavne melodije. — SOBOTA, 12. 1.: 9.00 Od pesmi do pesmi — od srca do srca.
AVSTRIJSKA TELEVIZIJA
1. PROGRAM
NEDELJA, 6. januarja: 10.55 do 13.00/13.15: Svetovno smučarsko prvenstvo v Garmisch-Par-lenkirchnu: Smuk za moške — nato svetovno smučarsko prvenstvo: veleslalom za ženske iz Pfrontna — 16.00 Rdeči avtobus (1) — 16.30 Za otroke od 11. leta dalje: Mož za mamo, igra Kristine Nostlinger — 17.55 Otroški svet od A do Z, lahko noč za najmlajše — 18.00 Don Lu-rio-revija — 18.30 Peanuts; novo od Chariija Browna in Snoopyja — 18.55 „Vsak začetek je težak" — 19.20 Zgodbe o Gustavu, madžarski risarski film — 19.30 Čas v sliki — 19.45 Šport
—	20.10 Kristjan v času — 20.15 Parada, Alexan-der Sacher-masoch — 21.45 Čas v sliki — nočna izdaja in šport.
PONEDELJEK, 7. januarja: 18.00 Znanje aktualno — 18.25 Otroški svet od A do Z, lahko noč za najmlajše — 18.30 Stan Laurel in Oliver Hardy — 19.00 Avstrija v sliki — 19.20 ORF danes — 19.30 Čas v sliki in kultura — 20.06 Šport
—	20.15 Ljudje na renču Shilu: „Sokrivec“ — 21.15 Oddaja za naročnike ORF — 21.25 Komu koristi in škoduje detektor laži — 22.10 Čas v sliki — nočna izdaja.
TOREK, 8. januarja: 18.00 Walter in Connie: Tečaj angleškega jezika — 18.25 Trixi Lowen-stark, lahko noč za najmlajše — 18.30 Arnie: „Ni dneva, ki bi bil podoben drugemu" — 19.00 Avstrija v sliki z Južno Tirolsko — 19.20 ORF danes — 19.30 Čas v sliki in kultura — 20.06 Šport — 20.15 Prostor za živali; prof. dr. Bern-hard Grzimek — 21.05 Pota ob Luninem svitu, film VVitolda Orzechovvskega — 22.05 Čas v sliki — nočna izdaja.
SREDA, 9. januarja: 10.00 Televizija v šoli: Fizika za vse. Nastanek premočrtnih valov —
10.30	Zemljevid, od 5. šolske stopnje — 11.00 Program za delavce: Popolnoma napačno povezan — 16.30 Za otroke od 6. leta dalje: Kupni stroj. Z Gordanasovim lutkovnim teatrom —
17.10	Za otroke od 11. leta dalje: Mali športni ABC: Drsanje na ledu — oddaja z dr. Dietrom Seefranzom — 17.35 Indijanska reka: „Kati in škrat" — 18.00 Tečaj francoskega jezika — 18.25 Trixi Lovvenstark, lahko noč za najmlajše —
18.30	Tri deklice in trije dečki: „Skrb s šolskim prijateljem — 18.55 Oddaja SPO — 19.00 Avstrija v sliki — 19.00 ORF danes — 19.30 Čas v sliki in kultura — 20.06 Šport — 20.15 Vsako nedeljo na plesu, šaloigra Jacka Rosenthaia — 21.15 Prerezi — 22.15 Čas v sliki — nočna izdaja.
ČETRTEK, 10. januarja: 10.00 Televizija v šoli: Obzorja: kajenje, od 8. šolske stopnje — 10.30 Gost pri Franzu Theodorju Csokorju — od 8. šolske stopnje — 11.20 Predelava nafte, od 6. šolske stopnje — 11.30 Kaj je praznoverje? Od 7. šolske stopnje — 12.00 Nova matematika: verjetnostni račun lil (kombinatorika), za 12. šolsko stopnjo — 18.00 Tečaj italijanskega jezika
—	18.25 Trixi Lovvenstark, lahko noč za najmlajše — 18.30 Šport — 19.00 Avstrija v sliki — 19.20 ORF danes — 19.30 Čas v sliki in kultura — 20.06 Šport — 20.15 Froken J. ali nevarno življenje, igra Ulricha Kiihna — 21.35 Gora junakov in copata — 22.05 Čas v sliki — nočna izdaja.
PETEK, 11. januarja: 10.00 Televizjia v šoli: Fizika za vse (7): Stoječi val, od 7. šolske stopnje — 10.30 Rdeči avtobus (1) — 11.00 Program za delavce: Žandar iz Saint-Tropeza — 18.00 Zeleni svet: Mednarodni agrarni magazin —
18.25	Trixi Lovvenstark, lahko noč za najmlajše
—	18.30 Zaljubljen v čarovnico: „Gugalni stol"
—	18.55 Oddaja Zbornice za delavce in nameščence — 19.00 Avstrija v sliki — 19.20 ORF danes — 19.30 Čas v sliki in kultura — 20.06 Šport — 20.15 Komisar: Morilec Domanna — 21.20 Čas v sliki — nočna izdaja — 22.25 Tisti, ki tvegajo svoj vrat, pustolovski film o ameriških padalskih artistih.
SOBOTA, 12. januarja: 15.30 Koncertna ura z Andrejo Seebohm — 16.30 Hišica — 16.55 Gulp, risarski film — 17.00 Klub seniorjev — 18.00 Mnenja sem — 18.25 Trixi Lovvenstark, lahko
noč za najmlajše — 18.30 Kultura posebno — 18.55 Heinz Conrads v soboto zvečer — 19.20 ORF danes — 19.30 Čas v sliki — 20.06 Šport — 20.15 Grešna vas, Max Neal — 21.50 Šport — 22.20 Čas v sliki — nočna izdaja — 22.25 Dvoboj v Diablu, film iz življenja na Divjem zapadu.
2. PROGRAM
NEDELJA, 6. januarja: 18.00 Nove perspektive vesoljskih poletov — 18.30 Krščansko srce Afrike — 19.00 Operni vodič — 19.3 Čas v sliki — 19.40 Kultura posebno — 20.10 Izobrazba — aktualno — 20.15 Don Pasguale, opera v italijanskem jeziku — 21.25 Vprašanja kristjana —
21.30	Čas v sliki.
PONEDELJEK, 7. januarja: 18.30 Televizija v šoli: Rdeči avtobus — 19.00 Otroci rastejo —
19.30	Čas v sliki in kultura — 20.00 Gospodarstvo — 20.06 Šport — 20.09 Izobrazba — aktualno — 20.15 Če oče s sinom: Zdravljenje z lakoto — 21.15 Neumrljivi Gašperček, igra — 21.35 Avstrija v sliki — 21.55 Orientacija — 22.20 Čas v sliki.
TOREK, 8. januarja: 18.30 Televizija v šoli: Petrolejska iadja Voyage — 18.45 Morska biologija; Arakka-Arakka — 19.30 Čas v sliki in kultura —
20.00	ORF danes —■ 20.06 Šport — 20.09 Izobrazba — aktualno — 20.15 Ura Julije Andrevvs
—	21.05 Vesoljska ladja Enterprise — 21.50 Avstrija v sliki z Južno Tirolsko — 22.10 Znanje — aktualno — 22.35 Čas v sliki in kultura.
SREDA, 9. januarja: 18.30 Televizija v šoli: Kombinatorika — 19.00 Matematični kabinet — 19.30 Čas v sliki in kultura — 20.00 ORF danes — 20.06 Šport — 20.09 Izobrazba — aktualno — 20.15 Cyrano de Bergerac — 22.05 Avstrija v sliki; Čas v sliki in kultura.
ČETRTEK, 10. januarja: 18.30 Televizija v šoli: Gost pri Georgu Rendlu — 19.00 Nastanek slikarske zgodbe — 19.30 Čas v sliki in kultura
—	20.00 ORF danes — 20.06 Šport — 20.09 Izobrazba — aktualno — 20.15 Govor in odgovor; oddaja k politični izobrazbi — 21.35 Svving —
22.25	Avstrija v sliki; čas v sliki in kultura; športni mozaik.
PETEK, 11. januarja: 18.30 Televizija v šoli: Das VValdviertel — 19.00 Zgodovina v slikah: Benetke — 19.30 Čas v sliki in kultura — 20.00 Spotoma ob koncu tedna — 20.06 Šport — 20.09 Izobrazba — aktualno — 20.15 Originalni film: Room Service — 21.30 Zgodbe, ki se ne dajo razložiti — 21.55 Avstrija v sliki; Čas v sliki in kultura.
SOBOTA, 12. januarja: 16.50 Onedinova črta. Odhod Jamesa Onedina — 17.40 Vesoljska ladja Enterprise — 18.30 Slučaj poleg — 18.55 Glasbena poročila, nato veselje ob glasbi — 19.30 Čas v sliki — 20.00 ORF danes — 20.06 Šport
—	20.09 Izobrazba — aktualno — 20.15 Klovni, film Federica Fellinija — 21.40 Čas v sliki.
LJUBLJANSKA TELEVIZIJA
SOBOTA, 5. 1.: 12.25 Bischofshofen: Smučarski skoki — ... Športno popoldne — 18.00 Obzornik — 18.15 Proslava 70-lefnice pohoda 14. divizije — 19.00 Mozaik — 19.15 Gledališče v hiši — 19.45 Risanka — 19.50 Cikcak — 20.00 TV dnevnik — 20.25 3-2-1 — 20.35 3x7 — kviz
—	21.30 Propagandna oddaja — 21.35 Pravnuki
—	22.00 TV dnevnik — 22.15 Colditz.
NEDELJA, 6. 1.: 9.25 Poročila — 9.30 L. N. Tolstoj: Vojna in mir — 10.17 Kmetijska oddaja —
11.00	Mozaik — 11.15 Otroška matineja — Nedeljsko popoldne — 16.50 Prireditev ob 30-let-nici pohoda 14. udarne divizije na Štajersko — 17.50 Poročila — 17.55 Črni biseri — 19.45 Ri-
Ne čakajmo do leta 2000 ...
Glavni tajnik Zveze nafto proizvajajočih dežel (OPEČ) Anderrahman Khe-ne, je na svoji tiskovni konferenci, ki jo je imel oh svojem obisku v Bonnu, naslovil na industrijske dežele dramatičen poziv, češ da je treba nemudoma iskati izhod za krizo energije, ki grozi za konec našega stoletja. Khene je poudaril pred predstavniki industrije, da se bo svet spričo do sedaj znanih ležišč opiral samo še okoli 30 let na nafto kot vir energije. Zato svet ne sme čakati do leta 2000, ampak mora nemudoma iskati odgovor na vprašanje, kako bo mogoče v daljni bodočnosti pokriti naraščajočo potrebo po energiji. Že do leta 1990 je treba najti nove vire energije. Kot najvažnejši korak za odvrnitev grozeče krize energije je Khene priporočil pospešitev vrtanja za nafto, da bodo lahko odprli niže ležeče zaloge, zlasti pred obalami.
sanka — 19.50 Cikcak — 20.00 TV dnevnik ■—
20.30	3-2-1 — 20.35 Zabavna oddaja — 21.20 Vietnam — 21.48 Propagandna oddaja — 21.50 Športni pregled — 22.25 TV dnevnik.
PONEDELJEK, 7. 1.: 16.45 Madžarski TV dnevnik — 17.50 Gregec reši partizansko tiskarno —
18.10	Obzornik — 18.25 Enciklopedija živali — 18.55 Mozaik — 19.00 Mladi za mlade — 19.30 Kaj hočemo — 19.45 Risanka — 19.50 Cikcak
—	20.00 TV dnevnik — 20.25 3-2-1 — 20.30 T. Partljič: Mama umrla — stop — 21.30 Propagandna oddaja — 21.32 Kulturne diagonale — 22.05 TV dnevnik.
TOREK, 8. 1.: 16.45 Madžarski TV dnevnik — 17.45 E. Peroci: Rožni pogovori — 18.00 Risanke — 18.10 Obzornik — 18.25 Naši zbori iz Divače — 18.55 Mozaik — 19.00 Šolska TV: Nova matematika — 19.15 Tišina, na sporedu je nemi film — 19.45 Risanka — 19.50 Cikcak — 20.00 TV dnevnik — 20.25 3-2-1 — 20.30 Pogovor o mladinskem tisku — 21.20 Propagandna oddaja
—	21.22 H. Fallada: Sam med volkovi — 22.10 TV dnevnik.
SREDA, 9. 1.: 16.10 Madžarski TV dnevnik —
16.30	Nogomet Milan : Ajax — 18.00 Obzornik
—	18.15 Zaklad nad vodo — 18.45 Na sedmi stezi — 19.15 Mozaik — 19.20 Delavska TV tribuna — 19.50 Risanka — 19.55 Cikcak — 20.00
TV dnevnik — 20.25 Propagandna reportaža In 3-2-1 — 20.35 Film tedna: anatomija ljubezni —
22.10	Propagandna oddaja — 22.12 TV dnevnik. ČETRTEK, 10. 1.: 15.45 Tekmovanje v slalomu
moških — 17.15 Šolska TV — 17.25 Iz slovenske književnosti — 18.05 Obzornik — 18.20 Shane —
19.10	Mozaik — 19.15 Naš ekran — 19.45 Risanka — 19.50 Cikcak — 20.00 TV dnevnik —
20.25	Kam in kako na oddih — 20.40 Turgenjev: Očetje in sinovi — 21.30 Četrtkovi razgledi —
22.00	Nokturno: Le vkup, le vkup, uboga gmajna
—	22.15 TV dnevnik.
PETEK, 11. 1.: 16.15 Tekmovanje moških v veleslalomu — 17.45 Veseli tobogan — 18.10 Obzornik — 18.25 Narodna zabavna glasba — 18.55 Mozaik — 19.00 Marksizem — 19.25 TV kažipot
—	19.45 Risanka — 19.50 Cikcak — 20.00 TV dnevnik — 20.25 Tema tedna — 20.30 Propagandna reportaža in 3-2-1 — 20.40 Dolina nasilja — 22.15 TV dnevnik.
SOBOTA, 12. 1.: 16.25 Košarka Partizan : Olimpija — 18.00 Obzornik — 18.15 Daktari — 19.05 Mozaik — 19.15 Gledališče v hiši — 19.45 Risanka — 19.50 Cikcak — 20.00 TV dnevnik — 20.25 Tema tedna — 20.30 3-2-1 — 20.35 Zabavno glasbena oddaja — 21.30 Propagandna oddaja
—	21.32 Pravnuki — 22.00 TV dnevnik — 22.15 Colditz — serijski barvnt film.
Manjšina
J: Zalokar:
Tisoč je veliko več kot deset. Če imamo tisoč predmetov, ni niti važno, če jih je deset več ali manj. Deset je manjšina, o kateri ni vredno besed. Še znanost nas uči, da lahko majhne vrednosti zanemarimo, kot da jih ni. Če hočemo torej biti znanstveniki, se ne bomo ukvarjali z malenkostmi.
Tudi, če smo praktični, nas manjšina ne briga, Denimo, da nam je voznik pripeljal poln voz premoga. Lepo ga zmečemo v klet, toda po pločniku le še ostane nekaj koščkov, takorekoč manjšina. Vendar nas ta manjšina prav nič ne skrbi. Če jo bodo ljudje steptali v prah, naj jo kar. Zaradi tega ne bomo prezebali. V kleti je namreč dovolj premoga. Res, prav smešen skopuh bi morali biti, če bi vsak košček, ki je ostal raztresen, skrbno pobrali in zbirali.
»
Bilo je govora o številkah in predmetih. Kar smo govorili, se je slišalo prav, celo znanstveno. Toda ljudje ne govorijo tako le o predmetih, ampak tudi o ljudeh in mislijo, da so pametni in modri. Pravijo: ali je manjšina kakega naroda sploh kaj vredna? Kakšen smisel naj ima biti pripadnik maloštevilnega naroda? Ali ni znak omejenosti, če se ubadamo z manjšino? Kaj je vendar deset napram tisoč?
*
Toda, kako neki se sliši taka pripoved: Nekje je bilo tisoč ljudi ranjenih. Zdravniki so se dolgo trudili, operirali, previjali ... Ostalo je še deset ponesrečencev, ko pravi glavni kirurg: „No, večino smo lepo obdelali, zdaj pa smo trudni, dosti je. Kdo bi se zmenil še za tistih deset? Zaradi mene naj umro ali izginejo, kaj me briga. “ Takega zdravnika k sreči ni.
Ljudje torej niso številke in niso predmeti. Še neka večja znanost je, ki presega govorico številk. To je znanost srca. Zavemo se je, če prisluhnemo utripu vesti in nepotvorjene vere.
*:■
Pri ljudeh so tudi manjšine. Manjšina so Tolstoj, Goethe, Beethoven, Mozart, Petelin-Gallus, Tesla, Einstein . . .
Manjšina pa je bil tudi Kristus. 25. december slavimo kot dan njegovega rojstva, rojstva manjšine. Ko se je rodil, je bil manjšina. Tudi njegov nauk je manjšina. Eni se kitijo z njim in ga ne izpolnjujejo, drugim sploh ni nič do njega. Kljub temu je ta nauk kot oddaljena luč, ki naravnava korak in daje vrednost življenju. To je pot poguma, vstrajanja in kljubovanja, ki ne neha prej, preden cilj ni dosežen. Ozka in tesna je, taka, kot je življenje manjšine. Tudi narodne, ki hoče prav zaradi te poti ohraniti zvestobo do resnice svojega rodu.
Gospodarstvo - zemljiška politika
(Nadaljevanje s 1. strani)
slovenskih zadrug. Na tozadevno konkretno vprašanje dr. Mirt Zvvitter kljub precej dolgemu odgovoru ni povedal o konceptu nobene besede. Poleg pomanjkanja gospodarskega koncepta je tudi pri slovenskem zadružništvu prišla na dan ena tradicionalnih bolezni vseh slovenskih organizacij: Njihov naravnost bojazljivi odnos do javnosti vsake vrste in predvsem nezaupljivost do tiska. V diskusiji je prišlo namreč na dan zopet nekaj mozaičkov iz skoraj docela neznane in nepoznane, v večini pa kljub državni pogodbi trnjeve poti slovenskega zadružništva. Dr. Mirt Zvvitter je navedel dva (od koliko?) primera jasnega zapostavljanja slovenski zadrug. Najbolj eklatantni primer je bilo zavlačevanje gradbenega dovoljenja za slovensko bančno poslopje v celovški Pavličevi ulici. Za to dovoljenje so potrebovali nič manj kot 11 let in tri mesece, dosti časa, da se je nemška konkurenca ugnezdila v center. Toda kdo je vedel o tem doslej kaj eksaktnega? Malokdo, javnost gotovo ne in obe osrednji organizaciji doslej pri nobenem političnem obisku nista omenili ta in podobne primere gospodarske diskriminacije ...
Veliko se je govorilo tudi o nemobilnosti zadružne zveze. Treba bo pač še bolje premisliti in obnoviti pogoje kreditiranja, so ugotovili diskutanti. Obnoviti in prirediti sodobnim razmeram pa bo treba tudi vsa druga bančna poslovanja. Pri tem bo igrala eno najvažnejših nalog mlada slovenska inteli-
genca, ki je doslej zanemarjala deloma po lastni krivdi, deloma pa po nemobilnosti raznih humanističnih učnih načrtov predvsem gospodarske in tehnične vede. Veliko je bilo še nediskutiranih problemov v zvezi z gospodarsko tematiko. Organizatorji naslednjih kulturnih dni ne bodo ravnali napak, če bodo gospodarska in socialna vprašanja koroških Slovencev postavili v ospredje programa...
*
Zaradi obširnosti materiala bomo prinesli ostale članke prihodnjič. Hkrati bomo objavili tudi splošen komentar o letošnjih 5. koroških kulturnih dneh.
Srečno novo leto želi
družina TRIESSNIG
Loče ob Baškem jezeru
ICUlim izhaja vsak četrtek. Naroča se na naslovu: „Naš tednik", Celovec, Viktringer Ring 26, 9020 Klagenfurt. — Telefon uprave 82-6-69. — Telefon uredništva in oglasnega oddelka 84-3-58. Naročnina znaša: mesečno 10.— šil., letno 100.— šil. Za Italijo 3400.— lir, za Nemčijo 24,— DM, za Francijo 30.— ffr., za Belgijo 300.— bfr., za Švico 25.— šfr., za Anglijo 3.— f. sterl., za Jugoslavijo 60.— N. din, za USA in ostale države 7.— dolarjev na leto. — Lastnik in izdajatelj: Narodni svet koroških Slovencev. — Odgovorni urednik: Janko Tolmajer, Radiše, p. 2re-lec. — Tiska Tiskarna Družbe sv. Mohorja v Celovcu, Viktringer Ring 26.
p. ■■■ J '	. ;/.v	'