Štev. 10.	V Mariboru, 25. maja 1889. X. tečaj.
List zh. šolo in dom.
Izhaja 10. in 25. dan vsakega meseca, ter velja za celo leto 3 gld., za pol leta 1 glil. «0 kr. — Posamezne številke dobivajo se po 15 kr. — Na anonime dopise se ne ozira. — Rokopisi in na oceno poslane knjige se ne vračajo. — Spisi in dopisi naj se blagovolijo pošiljati (frankirani) uredništvu; naročnine, oznanila in reklamacije pa npravnigtvu: Relserstrasse S v Mariboru. — Za oznanila plačuje se od navadne vrste, če se
enkrat natisne 15 kr.
Vsebina. Prvo zborovanje »Zaveze" itd. — Nekoliko črtic iz domače vzgoje v prostih Slovencih. — Čmerlji. — Pedagogiški razgled. — Iz Zaveze slov. učit. društev. — Dopisi. — Razne stvari. — Natečaji.
Prvo zborovanje »Zaveze" slov. učiteljskih društev
v Ljubljani,
dne 22. in 28. aprila 1889.
(Dalje.)
Gospod Kristislav Bogatee, učitelj v Bicmanjih poroča o prihodnjem glasilu društvene „Zaveze", in priporoča kot tako glasilo v Mariboru izhajajoči strokovni list »Popotnik". Ta list zavzemal je pravo stališče napram Liehten-stein-ovemu šolskemu predlogu, je napredujočega duha, na zdravi podlagi ure-dovan in bode slovensko učiteljstvo gotovo dobro podpiral v duševnih in gmotnih vprašanjih. Da pa bode le jedno glasilo »Zaveze" slovenskih učiteljskih društev, to je „Popotnik", naj preneha izhajati „Učiteljski Tovariš". Malo je slovenskih listov, kateri bi branili stališče učiteljev, zato jim treba posebnega lista za njihovo stanovsko obrambo, zato je neobhodno potrebno, da ima „Zaveza" svoje lastno glasilo, zato predlaga, naj postane „Popotnik", izhajajoč v Mariboru, organ zaveze slovenskih učiteljskih društev, naj odslej izhaja po trikrat na mesec in, če je mogoče, naj preneha izhajati „Učiteljski Tovariš".
Vodja in deželni šolski sovetnik gosp. Andrej Praprotnik izjavi, da je zaradi sloge pripravljen, takoj odložiti uredništvo »Učiteljskega Tovariša", a kaj pa poreče založnik, tega pa on tukaj ne more določevati.
Gosp. Grebenec izjavi, naj bode „ Popotnik" „Zavezni" list, a zaradi tega pa ni treba, da preneha »Učiteljski Tovariš". Važnejše stvari naj se prijavljajo v „ Popotniku" kot društvenem glasilu, druge pa v obeh učiteljskih strokovnih listih.
Gosp. Bornih misli, da bi se določitev o društvenem glasilu prepustila odboru, kateri naj skrbi za to, da določi najpripravnejši list.
Gosp. V o d o pi v e	da še le o novem letu gre razgovarjati se
kateri list naj bi imel biti £(5^ilo in kateri naj bi nehal, v kolikor namreč more o tem odločevati zbor ,Naveze".
V	- .	V* ^	£
Učitelj Oenčič %ieni,-;-»a ^Učiteljski Tovariš", kije bil zmerom zvest narodnim načelom, pač ne zasložuje, da bi po več nego 25-letnem delovanju bil danes pokopan po „Zaveži" slovenskih učiteljskih društev.
Učitelj Skalovnik pravi, kar je bilo, je bilo, danes je treba skrbeti za prihodnjost in odločiti se, bode-li glasilo „Popotnik" ali »Učiteljski Tovariš"
ali se oba lista združita. Kar je veljalo pred 80 leti začetkom devetnajstega stoletja, to pač danes več veljali ne more. (Občno odobravanje Živio! Živio!) Danes je treba popolnem natanko določiti, kateri list bode glasilo »Zaveze", kako tendenco naj zastopa list, in tu se je treba v prvi vrsti ozirati le na doslej izišle liste, nikakor pa ne na osebe, ki so njihovi uredniki.
Gosp. Romih gorko priporoča, naj se izvoli „Popotnikl za društveno glasilo.
Učitelj gosp. Fran Praprotnik (Štajersko) misli, naj bi se o tej zadevi pogovorili v prijaznosti in naj bi se odložilo do prihodnjega zborovanja, kateri list se določi kot glasilo „Zaveze".
Učitelj g. Gabršček (z Goriškega) reče, da se bode program prihodnjemu glasilu »Zaveze" določil še le jutri, ko bode on stavil v občnem zboru svoje predloge in se bodo isti v javnosti razglasil.
Pri glasovanju vsprejme se nasvet, da ima biti »Popotnik" društveno glasilo „Zaveze".
Kar se tiče letnine, predlaga g. Ribnik ar, naj bi ostala stara.
Gosp. Gabršek (iz Krškega) izjavlja, da bi »Pedagogično društvo" nikakor ne zmagovalo za vse ude pristopnine za »Zavezo", kajti v prvi vrsti je »Pedag. društvu" smoter literarno delovanje in zato mu treba v prvi vrsti denarnih močij, katere z mnogim trudom skupe spravlja. Nekoliko pa bode „Pedag. društvo" prav rado odrajtovalo za namene »Zaveze učiteljskih društev", kakor je to običajno pri »Pedagogičnih društvih" na Hrvaškem.
Gospod Nerat nasvetuje, naj bi ostalo pri letnini, kakor je bilo sedaj, na kar se vsprejme predlog, da se določitev letnine prepusti novo izvoljenemu odboru in se potem, ko se je določil glavni skupščini dnevni red, sklene zborovanje, ko je trajalo S ure. Zvečer so se zabavali učitelji pri igrah vojaške godbe in izbornem petju čitalniških pevcev.
Glavni z hov dne 23. aprila.
V čitalniški dvorani zbralo se je ob 10. uri dopoludne nad 100 učiteljev in tudi nekaj učiteljic k glavnemu zborovanju »Zaveze" slovenskih učiteljev. Predsedoval je podpredsednik gosp. Raziuger; kot vladni zastopnik bil je navzočen deželni in magistratni sovetnik gosp, Zamida; kot gostje župan gosp. G ras seli i, deželni odbornik dr. Vošnjak in več profesorjev srednjih šol. Podpredsrednik gosp. Razinger pozdravi zborovalce in naznani, da so zborovanje počastili s svojo navzočnostjo gospodje: župan Grasselli in dr. Vošnjak, ud deželnega šolskega soveta kranjskega. (Živio! Slava!)
Župan Grasselli pozdravi zborovalce v imenu ljubljanskega stolnega mesta, narodnega središča slovenskega naroda. Čestita potem zastopnikom učiteljskih društev, da so si vstvarili nov organ za svoj smoter »Zavezo slovenskih učiteljskih društev", po katerem je upati, da bodo združeni dospeli do zaželje-nega vspeha, kar posamičnim društvom ni bilo mogoče, ravnaje se po geslu presvitlega našega cesarja: »Viribus unitis!" (Dobro, dobro!) Težka bode naloga društvu, posebno za slovenske učitelje, katerih je razmerno dosti manj ko drugih, a navdušeno delovanje mu je poroštvo, da bode tudi smoter »Zaveze
slovenskih učiteljskih društev" vspel do pravega smotra. Zato čestita društvu, želi mu vso srečo in božji blagoslov. (Dobro! Slava!)
Deželni odbornik dr. Vožnja k presrčno pozdravlja danešnje zborovanje. Jako ga je oveselilo, da se je za prvo zborovanje tega društva izbrala Ljubljana. (Živio 1) Slovenci na Kranjskem, hvala Bogu, sicer ne čutijo več istega pritiska, kakor Slovenci sosednih dežel, kajti deželni odbor, deželni šolski sovet, ki se ima v prvi vrsti Daviti s šolstvom, je v večini naroden in narodni udje teh za-stopov store vse, kar je v prid narodnemu šolstvu. Težje je stališče narodnih učiteljev tam, kjer so ti označeni zastopi v nasprotnih rokah. A ker je slovensko učiteljstvo v ogromni večini značajno in narodno, vrši tudi tam svojo težavno nalogo in ni dvomiti, da bodo njega nauki prešinili vse slovensko prebivalstvo in da se bode tudi v sosednjih slovenskih deželah obrnilo na bolje. Učiteljski stan je gotovo jeden najvažnejših stanov v narodu, posebno pa v sedanjem stoletju, v katerem je in mora biti pouk vsakemu članu naroda pristopen ter ni več omejen le na boljše stanove kakor do še nedavno potekle dobe. Zato pa tudi zahtevamo od učiteljev, da so zvesti sinovi svojega naroda in da nam vzgajajo deco v narodnem duhu. Gotovo je, da gmotno stanje učiteljev še ni tako, kakor bi ga vsak prijatelj učiteljskega stanu želel, a kakor se je na Kranjskem že nekaj storilo, upati je, da se vslišijo opravičene prošnje, kajti kdor trka temu se odpre. Z veseljem opazujemo, da se slovenski narod zlasti tudi kmetsko ljudstvo jako zanima za šolstvo in za napredek šolstva, da povsod zahtevajo kmetovalci sami novih šol in da velike žrtve doprinašajo za nova šolska poslopja. To je znamenje, da je v najširše kroge prodrlo spoznanje, kolike važnosti je pouk in da smo dospeli do tega, zasluga je našega narodnega učiteljstva. (Dobro, dobro!) Narodno učiteljstvo bodi povsod in zmirom vzor rodoljubja iji naj vceplja naši mladini v srce, da so sinovi in hčerke slovenske in slovanske matere. (Burno odobravanje.) In če bodo imeli to pred očmi. potem bodo delovali na blagor svojemu slovenskemu narodu, zato kliče govornik: „Bog živi slovensko narodno učiteljstvo!" (Živio-, Slavaklici. Burno odobravanje, ploskanje.)
Potem je predaval gosp. profesor Lavtar o »reformi računstva". Jako zanimivo predavanje trajalo je skoro poldrugo uro in je izvabilo mej predavanjem in h koncu občno odobravanje slušateljev.
Glavne točke iz prof. La v tar-jevega govora o »reformi računstva" na kratko izražene so :
1.	M e t o d a p r i p o u k u i z v i r a i z p r e d m e t o v e g a b i s t v a. P r i r o d o-pisje opisuje razne živali, rastline itd., da seznani učence s temi telesi; oblikoslovje kaže učencem podobe na telesih natančneje kot prirodopisje, prezira lastnosti tvarine in skuša, da si učenci samo prostorno podobo mislijo; prirodoslovje opazuje prikazni, t. j. spremembe na telesih, in izvaja iz opazovanega natorne zakone; računstvo je pa premisel, je poslopje sestavljeno iz misli, katere jedna v drugo segajo, jedna drugo podpirajo, tako podpirajo, da je sledeča nemogoča, če manjka kaka prejšnja.
2.	Vsak nauk začenja se s p o o či to vanj e m. Kako se ima po-očitovati, izvira iz predmetovega bistva. Pri prirodopisju, pri prirodoslovju in oblikoslovju se mora ono gledati, s čemur hočemo učenca seznaniti, samo
10*
da se pri prirodoslovju še sklepa iz opazovanega na natorni zakon, in pri oblikoslovju pa iz materijalnega telesa prehaja na abstraktno prostorno podobo. Pri računstvu se pa gleda, da postane razmotanje zvezanih misli mogoče; ko se je pa to doseglo, je telesno gledanje postalo nepotrebno, Ker so pa hoteli merodajni pedagogi računstvo v istem smislu poočitovati, kakor prirodo-pisje, zabredli so na napačno pot. Številne podobe, katere so stari le vstvarili da se število po podobi hitro spozna, kakor ga zdaj spoznamo iz številk, so jim postale vir za vse računstvo. Te podobe razstavljajo in na razstavljavnih podobah uče učence seštevati (?), odštevati (?), množiti, meriti in deliti vse ob jednem. Pri tem se pa ne vprašajo, ali so s tem postavili ono osnovo, iz katere se razmotavajo zvezane misli, jedna za drugo kakor izvirajo jedna iz druge. Komu pridejo številne podobe na um, ako hoče seštevati, odštevati itd. Ne nam, še manj pa otroku. Otroku torej ne podamo one naslombe, s katero potem sam samostojno postopa dalje. Učitelj mora torej vprašanje za vprašanjem staviti, toraj one misli, katere podaja učencem, v vprašanje polagati, ter navadi na ta način učenca, da prepušča učitelju razmetavanje onih misli, katere ne izvirajo iz bistva računstva. Kako si prof. Lavtar poočitovanje pri računstvu misli, o tem je natančneje pisal v »Popotniku" „Učit. Tovarišu" itd. O tem torej ni obširneje govoril, pokazal je samo na metričnem računih tu pa tam, kako bi se dalo marsikaj vspešno poočitovati.
Številne podobe in iz njih izvirajoče vsestransko obravnavanje števil so le ovira naravnemu razvoju, zato pa uči vsak učitelj po svoje, kakor so mi navadno reče. V nobenem predmetu se pa tako lahko kaj ne prezre, kakor v računstvu; zato pa pri takem samovoljnem postopanju, katero pretrga vezi med posameznimi učitelji, postanejo praznine, katere se s časom tako naberejo, da je ob vso samostojnost učenčevo.
Če pa učenec zna šteti, zna kmalo tudi dalje šteti, toraj seštevati, zna kmalo tudi nazaj šteti, toraj odštevati, zna kmalo množiti itd. Ko sem ga učil reči šteti, t. j. množino v vrsto prestavljati, dal sem mu naslombo, s katero more sam brez učitelja dalje.*)
3.	Y računieah ni nobenega reda z o žiro m na imenasta števila. Ne smemo misliti, da se otroci že doma seznanijo z merami, uteži itd. Treba jih je v šoli zaporedoma in mnogokrat pokazati. Dvoimenasta števila naletimo tu pa tam v vporabnih nalogah, ne da bi bili učenca pripravljali na čisto računanje s takimi števili. Z imenastimi števili treba je od prve stopnje že sistematično računiti, ter to računanje ni tako lahko za otroka, kakor se misli. Tako sistematično računanje je pa tudi opravičeno, ker mnogoštevilčno število ni nič drugega, kakor mnogoimenasto, samo, da so imena jedinica, de-setica, itd. bolj abstraktna, kakor imena meter, decimeter, itd.
4.	Tudi v tvarino za uporabnenalogena spodnji in srednji stopinji je treba spraviti red, da vstavimo vzorne kroge, po katerih
*) Zanimiva je skušnja, katero je te dni po veliki noči gospod Gabrijel Majcen, ki po Lavtar-jevi metodi uči, naredil z nekim učencem. Brat, ki je že eno leto v šolo hodil, pripelje mlajšega in pove, da tudi ta že zna do 100 računati. „Kako je to mogoče", vpraša ga učitelj ? „Jaz sem ga učil." In fant je v resnici znal števila 2, 8, 4 vsakemu številu prištevati. Ali bi so bilo to doseglo pri pouku na številnih podobah?	Por.
se more otrok samostojno premikati. Kdor se s tem hoče natančneje seznaniti, naj vzame v roke „Speeie]]e Methodik", katero je spisal profesor Lavtar in založil Bamberg v Ljubljani.
5.	V računicah je sploh treba, da se uredi tvarina po računskih zakonih, ker potem se more ono, česar učenci še niso popolnoma zmožni, redno ponavljati. Polovičarsto delo pri računstvu ne velja nič, zato je premišljeno ponavljanje jako važno.
6.	Nekaterih pojmov otroci ne razu me v eni uri, treba je časa, da jih preberejo. Zato n. pr. nemški pedagogi seznanujejo otroke z navadnimi ulomki skoz tri leta, predenj preidejo na vsestransko računanje ž njimi. Skušnja uči, da je to popolnoma opravičeno, in da je torej dobro, ako računanje z ulomki prestavimo na višjo stopnjo.
7.	Spi ob je pa srednja stopnja preobložena. Če so otroci tudi razumeli učitelja, časa mu manjka, da bi jih v razumljeni tvarini popolnoma gladko za zmerom izuril. Treba je torej skrbeti,- da učni načrti nekoliko karine prelože na višjo stopnjo, če hočemo vzgojati izurjene računarje.
Podpredsednik g. Razinger izrekel je g. profesorju Lavtar-ju na izvrstnem predavanju zahvalo zborovalcev. — Zbor z živioklici pritrdi.
(Konec sledi.)
-<91»--
Nekoliko črtic iz domače vzgoje v prostih Slovencih.
(Predaval v celjskem učiteljskem društvu 7. marcija t. 1.
Ivan Slukelj.
(Dalje.)
Kdor le nekoliko pozna obiteljske razmere našega naroda, temu se ne bode smelo zdelo, ako trdim, da so prve črte značaju globoko vdolbljene v naši deci stopivši prvikrat črez šolski prag. Novo življenje se ji je res nekoliko odprlo; kajti sedaj pride v večo družbo, pride pod avtoriteto novega poveljnika v gospodski suknji, g. učitelja. Kje se je navadila teh družbinskih razmerij? Slov. otrok se družabnemu življenju privadi v jako svobodnem kretanju z nedoraslimi in doraslimi ljudmi ter v občevanju z naravo, najboljšo človeško prijateljico. Tako se mu značaj krepi v zorni mladosti. Blagi Frobl je dal Nemcem otroške vrte, kjer naj bi se otroci v nježni dobi spoznavali mej seboj, vadili se družabnega življenja, ter si pridobivali značaj. Slovenci smo teh zavodov do sedaj pogrešali. A oni značaj, lasten vsem Slovanom, da ljubijo veselo druščino, petje in godbo, je pripomogel, da jih na kmetih še lahko pogrešamo. Glejte izba slov. kmeta, zlasti zapeček, je nekako otroško zabavišče po zimi, poleti pa vaška ledina. Da, zapeček ali peč, to je prvo torišče otroškega duševnega in telesnega delovanja v družbi. Tu se zbirajo otroci sosednih hiš, da se moraš čuditi, da se ne podere peč, akoravno je močno zidana, kakor egiptovska piramida. V njihovi bližini pa je ded, babica ali kateri drugi odrasli, ki se včasih spuščajo v njihovo igro ali pa vsaj mirijo nemirne duhove, kaznujejo, da se mora ta ali oni revolucionar spraviti s peči, ali tuji nepokojnež mora celo zapustiti hišo. To je družabno življenje v „miniaturi". V tej republiki otrok lahko zapoveduje kot predsednik, zavzema častnejše mesto, ali se pa mora
vklanjati zrelejšim in spretnejšim butieam, pokorjevati se za svoje napake in zlobe itd. V družbi svojih vrstnikov vstvarja se mu prvi svet. Tukaj vživa vzajemno veselje in žalost. Početno domišljijo vzbujajo mu povesti njegove ljube stare mamice ali očeta ali drugega njegovih svojcev. Razni koti, male jamice na peči ali v izbi, vse, vse ima svojo ime. Zdaj je to bližnje mesto, trg, vas ali drugo selo, drugokrat jih preobrne v hiše, hleve, travnike, gozde itd. Dostikrat se moraš čuditi nezrelcu zaslišavši popolnoma ptuja imena: Trst, Amerika i. dr. Njegovo duševno obzorje se širi in širi. — Karakterističen je v resnici slov. zapeček; saj je v prislovicah: „Revež, kako bode živel, otrok ima za jedno peč." Slov. kmečka mati veruje, da mora vsak otrok raz peč pasti, prej ali slej. — Igrače izumi in poišče si kmalu otrok sam. Koruzni storži, smrekovi češarki so mu živinica itd. Včasih le izmojstri mu oče, ali starejši bratec ali sestrica igračo, dostikrat prav lično. Eedkokedaj se kupi igrača za denar. Otrok se zgodaj uči, s svojo močjo si pridobivati.
Sedaj bi imel opisavati živo življenje otrok na igrišču, ledini, paši; toda pero je preokorno. Kako se spaja in vrsti tu žalost in veselje, sklepa vzajemno prijateljstvo do smrti, kako se širi krog duševnega življenja, lahko se sam spominjaš iz svojih zlatih dnij, ali pa če bereš one znane divne pesni S. Gregorčiča, ki ti z nevpogljivo močjo vzbude presilno hrepenenje po milih preteklih časih pastirčevanja. Ako ti pri čitanju solza prirosi na oko, ne sramuj se je — ti spomini so je vredni.
O nevarnostih, ki prete pri tem nerazdruženem življenju, morda o priliki kjer še biva ona neprisiljena družnost in neolizana ljubezen med sosedi v prostih Slovencih, ničijo se skoro vse te nevarnosti. Ako tuj otrok kaj zakrivi, zapreti mu pošten sosed, ga zatoži starišem, duhovnemu pastirju, učitelju. A pri veliki zlobnosti mora hudobnež od vrlega soseda telesno čutiti za svojo krivico, v vzgled in strašilo njegovim tovarišem. Javni zločest naj čuti javno kazen! Stariši zločesta potem sami še nekoliko kaznujejo in pohvalijo soseda, da je prav storil, ter ga prosijo v takih slučajih biti vselej oster sodnik. Tako se otroku vcepi zgodaj strah pred tujo, železno pravico. Tej lepej navadi med složnimi sosedi se imamo zahvaljevati, da marsikateri poglavec krene na premi pot. Žal, da ravno zaradi porednih otrok dandanes navstane dostikrat med sosedi strastno sovraštvo. Kako lepo nalogo bi v tem oziru izpolnjevali botri, katerim celo cerkev naklada dolžnost, nadzorovati zanemarjeno mladež. Kako malo je v zdanjib šasih takih energičnih mož, ki bi bili pravi „ephori" špar-tanski neizkušeni mladini.
V slov. obitelji skuša otrok zgodaj bedo in revo, ter se zaradi tega še bolj in z večo ljubeznijo sklepa svojih ljudij. Kolikor more doumevati, znan mu je kmalo položaj dragih svojcev. Dobro ve, kako stiskajo vbogo družino visoki davki in dolgovi. Kedaj mora vbogi oče za družino denar šteti, zapomni si kmalo v bistri glavici. Kakor električen tok pretaka se po obitelji vzajemno žalost in veselje. Cul sem iz nedolžnih ustec komaj sedemletnega dečka rekšega: „Ne vem, kako je to, da nam gre tako slabo, saj vendar tudi jaz kakošen krajcar zaslužim in ga očetu dam." O poletnem času je namreč pri gospodi v trgu prodajal košarice jagod ter skupil nekaj krajcarjev. Sirota, s temi krajcarji je hotel celi družini saj nekoliko pomagati.
Ravno siromaštvo je, ki ojekleneva značaj slov. otroku, da zadobiva kmalo resne misli. Zato razposajenosti, prave razposajenosti, ne najdeš kmalo v slov. deci, ako se še tako razveseljuje. Deček ima prav zgodaj življenja res-nobo v sebi, kako bi se sieer upal marsikateri iz borne kočice podati brez vseh pomočkov svojcev v tuje mesto študirat. Kako jeklen značaj je to, ki se ne nahaja pri vsakem narodu. Primerjaj le našega malega dijaka s tovarišem njegovim drugonarodnikom. Ta je vesel in razposajen kakor teliček, ki je prišel prvič na pašo, oni pa resen in premišljen, ki bi mogel celo kopo takih razposajenčkov krotiti. Ni se toraj čuditi, da slov. dijak kmalo dobi službo kot „instructor" in pozneje v velikih šolah kot „hofmeister." Navzlic vsej neokret-nosti, kojo mu po krivici prisojajo, kmalo je doma povsod, kar lahko spoznamo iz životopisov najodličnejših mož našega naroda.
„Nichts ist erhabener als die Natur und das Sittengesetz im Herzen des Menschen" pravi Kant. Srečna je v tem oziru vsaka kmečka deca posebno pa še slovenska, ker ima jako veliko svobodo. Narava je kmalo slov. otroku naj" boljša prijateljica o prvem delovanju duševnega življenja. Občujoč vedno s pri-rodo mu njegov zdravi um hitro vstvarja pomisel (Vorstellung) za pomislijo. Te pa so pri otroku, kakor je vsakemu učitelju znano pravi „chaos" v duševnem obzorju. A vendar pri slov. otroku se brzo vse lepo uvršča; kajti malo torišče njegovo v naravi spozna do cela in v svojem mišljenju hitro dobiva skupišča ' (Anhaltungspunkte), okoli katerih se vrti njega duševno delovanje. Zato mora tudi izginjevati razposajenost in ona neiznosna iztakljivost, ki je v navadi pri otrocih, ki imajo premalo svobode, skoro bi rekel, ki še svobodno misliti ne smejo. Tak otrok vse pretakne in preobrne, a njegov duh ne ulovi niti jedne pomisli v predmetih. Meščanski otrok se posmehuje slov. kmečkemu otroku opazujočemu v mestu kako novo stvar. Kaj bi se mu tudi ne? Saj kar zija, ter okoli sebe ne vidi nič, ne sliši nič, meščanski poglavček kar meni, da bode kmečki tepec opozovano stvar požrl. A glava kmečkega otroka v tem trenotju deluje, vse pomisli o tej novej stvari ureja okoli svojih trdnih skupišč in ako je le že kedaj o tej stvari čul, sedaj ima popoln pojem o njej. Dočim se moramo naveličati odgovarjati bedastim vprašanjem in sračjej blebetavosti otroka meščana, vedoči, da smo v zrak govorili.
V vedni dotiki z naravo spoznava najjednostavnejše zakone o naravi. Šola pospešuje in širi mu znanje o njej. Strahovite elementarne sile in milodejni vplivi narave uče ga sovezja in zavisnosti od najvišjega bitja, Boga, priganjajo ga k nravnosti. Nravstveni zakoni, koje mu krščanska domača in šolska odgoja vglablja v srce in dušo, spremljajo ga potem vse življenje.
Dečku in deklici se v njunem okolišču vtrdi toliko značaj, da mu je treba v rodbini le malokdaj odmerjati kazni in plačila. Navzlic temu, da je vzgoja pri obeh roditeljih, jedinstveno je vendar-le. Mati zapazivša otroka v napaki, kaznuje ga sama, nikar da bi pripuščala kaznitev soprogu. Tako sta v hiši dve avtoriteti, oče in mati. Kadar pa otrok odrašča, seveda je treba očetove trdne volje in roke, da pokarja spačenost v vzgoji. V srednji otroški dobi povlasti se več ali manj oče sina, mati pa hčere. Mati skrbi za deklico, oskrbuje s potrebnim, uči jo domačega dela. Isto tako ravna oče z dečakom. Sploh se mora reči, da se spola v Slovencih kmalo ločita, deček dobi kmalo moško vedenje in
deklica se ne navzame navzlic veliki telesni krepkosti nikdar moškega, ali celo razposajenega vedenja, kakor se to dostikrat opaža v Nemcih. Prve dni še pelja bratec svojo sestrico v šolo, a pozneje jo vže zapušča, kakor bi se je sramoval, da-si je doma zelo ljubeznjiv ž njo.
Očetova volja velja še dolgo, dolgo pri odraslem mladeniču. Trd je še v poznejših letih kakor skala, ter se ne da omečiti ne z besedo, ne s prilizo-vanjem, ne z jokom. Značaj takih očetov vidimo v izvrstnih pripovestih naših pisateljev. Glejte starega Štivernika v Jurčič-evem »Tihotapcu." Krotil je z ostrostjo svojego sina in speljal bi ga bil na pravi pot, ako bi zlega sina ne zmotile s preveliko silo druge okoliščine.	(Dalje prih.)
Čmerlji.
(črtice iz njihovega življenja.)
(Konec.)
Na južni strani Pohorja pravi narod, da čmerlji hitro popijejo strd iz satovja, če slišijo grmeti, ker se boje, da pride sodni dan. Kaj vtegne biti povod narodovi tej izjavi? Kadar se namreč pripravlja hudo vreme in med hudim vremenom čmerlji ne hodijo na pašo, nego popravljajo doma poškodovano satovje in delajo nove stanice. Za to pa potrebujejo mnogo voska. A vosek izločevajo žleze voščenice (znotraj na trebušni strani zadkovih obročkov) le takrat, ako se je živalica poprej medu napila. Da dobe tedaj potrebnega materijala (voska) za svoje zgradbe, srkajo pred in med neugodnim vremenom nabrano strd ter jo —• popijo.
Med takšne sovažnike čmerljev, ki pritihotapijo v čmerljsko naselbino ter se tu žive od nabrane strdi in cvetnega prahu ali žro mlado zalego, štejemo muhe (Voluceila), molje (Aphonia), kebre in čmerlje ujede (Psithyrus). Eden najhujših je ličinka molja Aphonia Colonella. Ako se posreči sovražniku, da položi nekaj jajčec na satovje, je naselbina navadno uničena, kajti še prej ko zaslede vbogi čmerlji nenasitne črve, uničili in požrli so jim že večino nežnih otročičkov. Čmerljska naselbina s tem ljutim sovražnikom je prizor premage in poraza.
Čmerlji u j e d i (rod Psithyrus) so tako podobni pravim čmerljem, da jih spozna le bistro oko strokovnjaka. Postava, velikost, barva, dlake, sploh vse očividne lastnosti so kakor pri pravih čmerljih. A ločijo se od pravih, razen s tem, da popolnoma drugače žive, in da nimajo delalcev, še po teh-le lastnostih: a) samice: 1. zadek je na koncu močno navzdol pripognen (pri pravih čmerljih raven), 2. na koncu zadka se nahajata na spodnji strani dva vzvišena roba, ki se proti osti drug drugemu bližata, 3. zadnje noge pogrešajo nosilca, namreč jerbaščeka in krtačice; golence je na istem mestu vzvišeno, kocinasto in temno (ne vdrto, golo in bliščeče). 4. po hrbtu so gole in se leskečejo, dočim so samice pravih čmerljev kosmate in se njih hrbet ne blišči. Po teh štirih znakih se samica (ujeda) lahko spozna, b) samci: Ti pa imajo 1. primeroma kratke glave,
2.	na čeljustih stoje spodaj posamne dlake (pri pravih čmerljih v šopkih),
3.	tipalnični členki niso lokasti, nego ravni, 4. bič na tipalnicah je odebeljen,
5.	goleno na zadnjih nogah je na vnanji strani vzvišeno, zrnato in kocinasto.
6.	krpe na spolilu so kožaste in svetle, pri pravih čmerljih rožene in črne.
Dočim ustanovi pomladi vsaka matica pravih čmerljev naselbino, kjer s svojimi otroci živi, strd in cvetni prah nabira, prikrade se samica ujeda na tihoma v tako naselbino, biva tam, pije in žre strd in cvetni prah ki so ga nabrali matica in delalci in polaga svoja kukuvičina jajca na satovje gospodarjev. Ličinke, ki izlezejo iz jajčec, se hranijo z živežem, ki so ga pripravili in dali čmerlji svoji zalegi. Mogoče, da celo zalego samo napadajo. Dotična opazovanja so pokazala, da so čmerljske družbine, pri katerih so se naselile čmerljice ujede in odložile jajčeca, le malo množijo ali pa popolnoma onemorejo. To tudi ne more biti drugače. Ce kukavice zalege tudi ne žro, jo vendar spodjedajo.
Kako pač merljice ujede najdejo gnjezda pravih čmerljev? Pri zasledovanju naselbin vodi jih brez dvojbe njih dober voh. Ko se prebude iz zimskega spanja, — navadno nekoliko pozneje kakor matice pravih čmerljev — letajo nizko nad zemljo ter preiskujejo suho travo, mah, listje, krtove in mišje luknje, da zasledijo ugajoče jim čmerljsko gnjezdo. Ako ga najdejo in če ni v njem že druga čmerljica ujeda, udomačijo se v njem, da-si se posestnica (posestniki) brani tujca. Matica sama se navadno ne more vbraniti prisiljenke, tudi take družine jo niso v stanu odpraviti, ki so še maloštevilne, napo de pa jo močne naselbine.
Cmrlji ujedi nimajo delalcev, le samice in samce. Nabirajo umazanci tudi nič, žive se od tega, kar so si z velikim trudom nabrali in nanosili domov pravi posestniki naselbine. Le sprva hodijo samice tudi na pašo, a ne, da bi kaj domu prinesle. Da se tedaj cmrlji takih gostov branijo, je umevno, škoda, da navadno brez vspeha.
Stotero in več zanimivih slučajev iz življenja prekoristnih kožokrilcev pravih in ujednih čmerljev dalo bi se še navesti, a to pustim, ker bi drugače prekoračil meje, ki so v „Pop." odmerjene tem črticam. Ne morem pa drugače, da opozorim čestite bralce „Pop." na dvoje dotičnih del našega rojaka g. dra. Hoffer-ja, prof. na višji realki v Gradcu. Prva knjiga: „Die Hummeln Steier-marks. Lebensgeschichte und Beschreibung derselben. Graz 1882 und 1883. Leuschner & Lubenskj", druga knjiga: „Die Schmarotzerhummeln Seiermarks. Lebensgeschichte und Beschreibung derselben, Graz 1889. Verlag des natur-wissenschaftlichen Vereines tur Steiermark". V prvi knjigi, katera obseza 92, + 98 strani ter jeden litografičen in 5 kromogratičnih listov, popiše učeni gospod profesor v zelo lepi in mični, a priprosti besedi čmerlje in njihovo življenje v obče, potem pa 26 samostalnih vrst in nekaj sovrst teh zanimivih kožokrilcev, katere je sam opazoval po raznih krajih Štajerskega in sosednih kronovin. Orisi in popisi so tako mikavni in lepi, da strokovnjaka in nestrokovnjaka jed-nako zanimajo. Kako krasne in naravne so slike, kaže prilepljena podoba. Sploh še dosedaj ni nobeden učenjak s tako strokov-njaško natančnostjo in v tako lepi obliki popisal naših brenčeljcev. Kar sem povedal pohvalnega o prvi knjigi, velja v isti meri tudi o drugi. Ta ima 80 strani in jeden kromografičen list. Kakor slika učenjak v prvem delu prave čmerlje, tako riše v drugem čmerlje ujede, katerih popiše zavsema 6 vrst, razpravo pa razsvetluje s 15 barvani mi podo-
barni. Omerlji ujedi so bili še mnogo manje znani od pravih čmerljev, g. dr. Hoffer je prvi, ki jih je natanko opazoval ter obširno popisal. Kdor tedaj želi citati prezanimivih prirodopisnih razprav, naj si omisli imenovani dve dr. Hoffer jevi knjigi, prepričan sem, da jih bo bral s takim veseljem in iz roke dal s tako zadovoljnostjo, kakor jaz. Kar še dr. Hoffer-jeva dela čisto posebno odlikuje, je to, da »e uči čitatelj, kako se mora opozovati narava. In ni to dovolj važno za učitelja? Knjigi, ki se dobite pri pisatelju samem in tudi pri Leuschner in Lubensky-ju v Gradcu, naj bi se zlasti še v šolske in okrajne
bukvarne postavile.	J. Koprivnik.
--------------■■ -"
Pedagogiški razgled.
Ljudsko šolstvo v Srbiji. Za duševni razvoj vsakega naroda so velike važnosti šole. Več šol če ima narod in bolje če jih obiskuje, tem izobraženejši je. Zaradi tega je treba, če hočemo spoznati osveto kakega naroda, da se natančneje seznanimo s šolstvom njegovim.
V Srbiji bile so šole že pred Karadjordjevičevo ustajo, toda bile so redke in niso imele določenega mesta. Kdor je hotel se naučiti citati in pisati, zlasti postati kaludjer ali pop, učil se je v kakem samostanu pri kaludjeru ali popu. Sem ter tja se je pojavil kak učitelj, h kateremu so hodili otroci iz okolice včasih jako daleč, da jih uči in so mu plačevali za trud.
Take učitelje nazivali so magistre. Taki selski učitelji pa niso ostajali na jednem mestu. Večkrat so se selili iz jednega kraja v drugega. Slalneji so bili učitelji v mestih, kjer so se imenovali „daskali". Malo jih jo tedaj znalo dobro citati v Srbiji. Kdor je ume! dobro čitati duhovne knjige, postal je lahko ne le pop, kaludjer (redovnik) temveč celo arhimandrid ali vladika.
Ko je bila Srbija v prvej polovici minulega stoletja pod Avstrijo se. je narod jako zanimal za vzboljšanje šolstva. Leta 1731. je sklenil zbor v Belem-gradu, da se po vseh mestih osnujejo šole, kar seveda se je le deloma izvršilo. Leta 1733. se je bila osnovala „ Velika šola v Belemgradu", na katerej so predavali učitelji iz Kijeva. V Požarevcu se je bila osnovala bogoslovnica. Vse tedaj osnovane šole so izginile, ko je dežela zopet prišla pod turško vlado.
Pod Karadjordjevičem se je tudi bilo osnovalo več šol, ki so vse propale ob ustanku 1804. Potem se je šolstvo začelo razvijati še le po 1815. letu, ko je dežela zopet svobodneja postala.
Leta 1820. je bilo okolu 20 osnovih šol. Leta 1836. je pa bilo v Srbiji 744.686 prebivalcev, 61 šol, 2511 učencev, torej je bilo na 12.000 prebivalcev še le jedna šola in na 296' prebivalcev jeden učenec. Od tedaj so se razmere znatno vzboljšale. Predlanskim je bilo v Srbiji 2,020.000 prebivalcev, 671 ljudskih šol s 50.860 učenci, torej na 3.010 ljudij jedna šola ali na 39 prebivalcev jeden učenec. 20% šol pride na mesta. 80°/0 pa na vasi. V mestih je jedna šola na 1882 prebivalcev, na deželi pa še je na 3.292 prebivalcev.
Šolo pohajajo največ le dečki. Deklic je v šolah le 13 odstotkov. To prihaja od tod, ker narod misli, da je šolska olika le moškemu potrebna, ženske pa tudi lahko izhajajo brez nje. Na kmetih skoro nobeno dekle ne hodi v šolo, drugače seveda je v mestih, kjer uradniki pošiljajo svoje hčere v šole. Po mestih je v šolah 42°/0 učenk, na deželi pa le 0 5%.
Kakor je naravno, je večina šol jednorazrednih pa je tudi večrazrednic. V mestih 15 petrazrednic in 6 šestrazrednic. Ostale šole imajo po manj razredov.
Znanje pisanja in čitanja še v Srbiji ni posebno razširjeno, če tudi se vedno vekša. Srbi so v tem oziru daleč zaostali za Bolgari, kateri so dlje zdi-
hovali pod ižesom turškim. Sedaj v Srbiji le J2% prebivalstva zna citati in pisati. Leta 1882. se je izdal sicer zakon, da mora vsak otrok šest let obiskovati šolo, pa ta zakon se še ni mogel dosedaj ni izvesti, ker primanjkuje šol, zlasti pa učiteljev. V več krajih so že postavili šolsko poslopje, pa ne dobe učitelja.
Učitelje plačujejo v Srbiji iz državnega zaklada in občine pa skrbe za druge potrebščine. Tudi država skrbi za izdajo šolskih knjig. V ljudskih šolah v Srbiji poučuje se veronauk, srbščina (s čitanjem staroslovenščine), zemljepis, občna' in srbska zgodovina, računsko in geometrično oblikoslovje, poznanje prirode, kmetijstvo, risanje in lepopis, petje in telovadbo. V ženskih šolah se uče tudi ženska ročna dela.
Država izdaje za ljudske šole na leto blizu milijon denarjev, občine pa le nekoliko manj.	»^1.
-----.JSK-,-
Iz „zaveze slovenskih učiteljskih društev"
Direktorij je razposlal nastopni pismi: Štev. 8.	, •
Slavni odbor družbe sv. Mohorja v Celovcu!
V	prvem glavnem zborovanju „zaveze" slov. učit. društev v Ljubljani, dne 23. aprila t. 1. povdarjalo se je splošno, kako velike zasluge ima slavna družba sv. Mohorja na razvoju narodne omike.
Da bode možno vzajemno delovati pri vzgoji in omiki milega nam slov. naroda, vsprejel je zbor soglasno sledeči predlog:
„Slavna družba sv. Mohorja naj pospešuje po svojih spisih vzajemno delovanje šole z domom, ter naj v istih (spisih) vse opusti, karkoli bi vtegnilo škodovati ugledu učiteljskega stanu."
Izvršujoča zborov sklep, prosiva, da se slavni odbor družbe sv. Mohorja blagovoljno ozira na ta predlog.
Priporočata se v imenu odbora „zaveze" slov. učiteljskih društev.
V	Ljubljani, dne 13. maja 1889.
A. Kazinger	Jakob Furlan
preds. namestnik.	tajnik.
1 *
* *
Štev. 9.
Slavni osrednji odbor družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani!
Pri prvem glavnem zboru „zaveze" slov. učiteljskih društev v Ljubljani, dne 23. aprila t. 1. vsprejel se je sledeči predlog g. Ivana Strelc-a, podučitelja na Ptujski okoliški šoli, o reorganizaciji knjižnice sv. Cirila in Metoda:
„Družba naj pošilja primerno število izvodov poddružnicam. Poddružnice naj si izvolijo zunaj svojega sedeža zaupne može poverjenike, kateri jim po-morejo. Poverjenikom in poddružnicam naj se dajo v roke nekake nabiralne pole, na katere nabirajo naročnike.
Te pole glase se lakko na deset ali dvajset zvezkov. Kdor kupi od poverjenika jeden zvezek, tega zapiše si poverjenik kot naročnika za prihodnji zvezek in poroča družbi potom poddružnice, koliko ima naročnikov, oziroma kolikov izvodov upa si spraviti med ljudi.
Šolska vodstva naj pa skrbijo, da napravi vsaki krajni šolski svet neki tond za šolske knjižnice, od katerega fonda se kupi vsaj pet izvodov vsakega zvezka te knjižnice."
Izvršujoč zborov sklop, obračata se v imenu „zaveze" slovenskih učiteljskih društev na slavni odbor sv. Cirila in Metoda, da naj po možnosti blagovoljno ustreza tej prošnji.
Priporočava se v imenu odbora „zaveze slov. učit. društev."
V	Ljubljani, dne 13. maja 1889.
A. Kazinger	Jakob Furlan
prede, namestnik.	tajnik.
X3ozi v!
Glavni odbori v „zavezi" stoječih učiteljskih društev prosijo se najvlftdneje, blagovole naj doposlati svoje društvene letne doneske (po smislu § 7, alin. 2 društvenih pravil) vsaj do konca meseca julija t. 1.
V	Ljubljani, dne 20. maja 1889.
Za d i r e k t o r i j:
Ant. Razinger 1. r.	Josip Maier tajnik.
---
Maribor. (Sposobnostni izpiti.) Na tukajšnjem c. kr. učiteljišču se je takrat od 6. do 13. majnika oglasilo k izpitu 12 učiteljev in 1 š. sestra za splošne ljudske šole, a 1 učiteljica za meščanske.
Pismena vprašanja za ljudske šole.
I.	Piidagogika iu učili jezik nemški: Die Strafen und Belohnungen in der Volkssehule. (Vom padagogischen Standpunkte und nach den gesetzlichen Bestimmungen).
II.	Matematika: 1. Am 11. Mai werden 3000 ti. Silberrente a 86 mit Coupon per 1. Juli verkauft. Wie viel erbalt man dafiir? (Zinsfuss = 4'2°/0)
2.	Kine gevvisse Arbeit kann in 36 Tagen von 20 Arbeitern vollendet wer-den. Nun vvurden aber nach 6 Tagen 2 Arbeiter krank, und in 3 Tagen mussten \vieder 4 Arbeiter die Arbeit verlassen. Wie lange wurde, wenn man die Fehlenden nicht mehr ergiinzte, im Ganzen bis zur Beendigung dieser Arbeit gearbeitet? — 3. Welches Gevvicht hat ein Granitbloek, der die Form einer dreiseitigen geraden Pjramide hat mit regelmiissiger Grundflache von 0 8«« Seitenlange, wenn die Hohe l o0m. betriigt? (Granit ist 2'8 mal sehwerer als Wasser.)
III.	Realije. 1. Die Eisenbergwerke in der Steiermark (Geschichtlich und geographisch.) — 2. Unsere einheimisehen Sch\valben sind auf Grund eines ge-gebenen Lesestiickes fiir die Mittelstufe zu besprechen. (Von Slovenen slovenisch.)
3.	Die Kohlensiiure. (Auch slovenisch.)
IV.	Učni jezik slovenski. — Petje povzdiguje in požlahtnuje mlado srce (Slomšek).
Za meščanske šole.
I.	Peda gogika. 1. Der Grundsatz „Unterrichte anschaulich" ist iiberhaupt und besonders fur den naturkundlichen Unterricht zu erlautern. — 2. Die lo-gische Eintheilung, nothwendige Eigenschaften derselben (mit Beispielen.) — 3. Die Hauptwerke des Comenius und deren Bedeutung (mit Lebensskizze).
II.	Matematika. 1. Zwei zvveiziffrige Zahlen vverden mit denselben zwei Ziffern geschrieben und verhalten sich wie 13: 31; welche Zahlen sind es, wenn ihre Summe 88 betriigt,. 2) a + 6
a — 6 ~~ . a + 6
a — 6 _ * a — 6
s)	+ Fa-Fa2-6
- 2 — 2
Izmed izpitancev za ljudske šole jih je tekom škušnje 7 odstopilo; vsi drugi so sposobnosten izpit napravili (g. Svitoslav Hauptmann z odliko veronauk in s prav povoljnim vzpehom ostale predmete v nemškem in slovenskem učnem jeziku). „Popotnik" je pri enaki priliki že priporočal dobre knjige za pripravo. Tu naj so imenovane še enkrat tiste in druge: Kehrein's Handbueh der Er-ziehung und des Unlerrichtes ; Lautar-jeve štiri računiee z nadavkom in navodili; Zeynek, I. in II. del; Stare. Občna zgodovina; dr. Križanie, Zgodovina svete kat. cerkve itd.
Iz Ptujske okolice. (M a j a 1 i s ptujskega učit. društva) Bilo je lepo pomladansko jutro, ko je stopala vesela učiteljska driiščina navkrber po zelenem griču k sv. Urbanu snidoč se na griču s tovariši, ki so se pred cerkvo zbrali. Kmalu po našem dohodu oglasijo se zvonovi, vabeči nas k slovesni sv. maši. Po dokončanej službi božji smo se podali k zborovanju v šolsko poslopje, kjer je nad vrati vabilo „ Dobro došli! vse vdeležence izleta k vstopu.
G. predsednik otvori zborovanje, pozdravljajoč tuje goste, ki so želeli se svojim prihodom dokazati, da jim je mar kolegijalnost in vzajemnost do svojih tovarišev, slovenskih učiteljev, ter predstavi novega uda: gč. Miciko Trstenjak-ovo, katera se z „živio-klici" pozdravi. — Po prečitanju in odobrenju zapisnika sledi predavanje g. J. Kotzmuth-a o zgodovini Urbanske šole." Predno g. nadučitelj predavati začne, pozdravi gg. tovariše in gč. tovaršice iz daljnih in bližnjih krajev v imenu Urbanskih učiteljev. — Kar se tiče predavanja samega, moramo priznati, da si je omenjeni g. zelo prizadeval, da bi nam tvarino, na sebi suhoparno, predočil v lepej in prijetne j obliki. Vsak navzočih se je torej tudi strinjal s hvalo, izrečeno mu po g. predsedniku. Ker sta bila med navzočimi tudi gospoda J. Grebene in J. Strelec, ki sta se vdeležila 22. aprila 1889 I. zbora „Zaveze" v Ljubljani, zato smo je naprosili da nam v kratkem poročata o omenjenem sestanku slov. učiteljev. Predlog g. M. Šijanc-a, da bi se izrekla očitno v kakem listu iskrena zahvala onim vrlim, ki so se vdeležili dneva vstajenja slov. učiteljev v Ljubljani, so enoglasno sprejme. — Mnogokrat se pripeti, da potrebujejo učitelji o tej ali onej priložnosti lepega, urejenega petja. Ž ozirom na to predlaga torej g. Zupančič, da bi se v ptuj. učit. društvu zopet osnoval pevski zbor, a ne zato, da bi potem zopet zginil, kakor enkrat že, ampak da bi rastel, cvetel! G. predsednik podpira ta nasvet, ter izraža željo, da bi se pevci učit. društva zavezali s častno besedo, da bodo obiskovali redno pevske vaje, ki se bodo vršile kake pol ure pred vsakim zborovanjem. Pozdravili smo torej že naprej pevski zbor in pevovodja g. Drag. Zupančič a. — G. predsednik zaključi zborovanje, naznanjajoč, da bo prihodnje mesečno zborovanje 6. junija. Sli smo zdaj „in corpore" z drugo gospodo, ki se nam je med tem pridružila na Os-trivec, od koder je kaj lep razgled v daljavo. Grič za gričem, obsajenim z vinsko trto in zelenimi gozdovi, dolina za dolino z bistrimi potoki se vrsti pred očmi. Med griči pa opaziš rodovitno žitno polje, ki očitno kaže pridnost slovenskega oratarja, da-si lahko bil vskliknil s pesnikom:
„In to je slovenska zemlja, — Na Slovenskem dom je moj!"
Pri skupnem obedu vrstile so se razne napitnice. Prva seveda, kakor vselej, je tudi danes veljala presvitlemu in preblagernu našemu cesarju. Sledil ji je trikratni gromoviti živio in cesarska pesem. Med gosti g. predsednik učit. društva povdravi g. okraj, glavarja, kot zastopnika okr. šolsk. sveta in prijatelja učiteljev, g. župnika Urbanskega, in g. nadzornika, ki (udi nikdar ne mudi dokazati vzajemnost z učitelji! Bil je res lep, prijeten dan za našo družbo ta 2. maj in smo si ga tudi izkoristili do poznega večera, kajti še le z mrakaom smo se začeli razhajati s sladkimi spomini na prebite prijetne urice. Daj Bog več tako lepih »učiteljskih dni."	Mirko.
Od Gornjega grada. Naše učiteljsko društvo ne bode dne 11. junija v Gornjem-gradu kakor se je po pomoti poročalo zborovalo, nego po društvenem sklepu bode istega dne društveno zborovanje v šolskem poslopju na Rečici, kamor se vsi p. n. gg. društveniki ob 10. uri dopoldan, naj polnoštevilno potruditi blagovolijo.	Ivan Kelc, t. e. preds.
-«3*-
Novice in razne stvari.
[P res vi tli cesar] je občini Št. Pavi v Sav. dolini podaril za razširitev šole 250 gld. iz Najviše zasebne blagajnice.
[Iz c. kr. dež. šol s k. sveta.] C. kr. štaj. dež. šolski svet je v svoji seji dne 9. t. m. dovolil 7 učiteljsk. osobam denarne podpore, 4 pa priznal starostne doklade, je stavil glede imenovanja nekega okr. šolsk. nadzornika predlog do gosp. ministra za uk in bogočastje, je sklenil, da se vstanovi če-tverorazredna dekliška šola v Zeltweg-u, kakor, da se ljudske šole pri sv. Duhu v Ločah, v Petrovčah, Holleneg-u, v Gorici in Kobenz-u razširijo, je dvema bolnima učit. osebama, ki ste zato prosili, podelil odpust in je radi supliranja nekega obolelega gimn. profesorja potrebno ukrenil.
[Promocija.] Gospod Tomaž Romih, večletni učitelj v Ptuju, sedaj meščanski učitelj v Krškem, bil je v petek 17. dne t. m. ob 11. uri dopoludne na vseučilišču v Gradcu p r o m o v i r a n d o k t o r j e m m o d r o s 1 o v j a. — Mi vrlemu našemu sotrudniku na tem izbornem vspehu vstrajne njegove marljivosti iz srca čestitamo ter edini ta slučaj mej ljudskim učiteljstvom tem radostneje zabeležimo, ker redko to odlikovanje ne časti le gospoda dr. Romiha, ampak tudi sostanovnike njegove, da, vso ljudsko in mešč. učiteljstvo! Slava torej novemu g. doktorju!!
[Imenovanje.) Gospod Ivan Markelj, profesor na učiteljišču v Kopru, imenovan je c. kr. okr. šolskim nadzornikom za Koperski okraj.
[Društvo avstrijskih risarskih učiteljev] na Dunaju izvolilo je pri občnem zboru od vnanjih 4 Nemce, Slovenca Jos. Bezlaja, meščanskega učitelja in c. kr. okr. šolsk. nadzornika na Krškem, Ceha prof. H. Petrina in Poljaka prof. A. Stefanovicza v odbor.
[Spremembe pri u č i t e 1 j s t v u.] Gosp. Jožef S a b a t i, učitelj v Hočah, imenovan je nadučiteljem v Gorenji Polskavi, gosp. M artin Zupančič, nekdanji prov. učitelj pri sv. Antonu v Leskovcu (Sevnica) pa definit. poduči-teljem v Gomilskem.
[Š ta ti stik a papirja.] Dandanes se nahaja po vesoljnem svetu 3965 papirnic, katere izdelajo iz cunj, slame ali lesa vsako leto 952 milijonov kilogramov papirja. Polovico tega papirja, namreč 476 mil. kg., porabi se po tiskarnah in sicer 300 mil. kg. samo za časopise. Razne vlade potrebujejo za svojo upravo na leto 100 milijonov, za pisma in dopisnice uporabi se pak 90 mil. kg. papirja. Po vseh papirnicah služi svoj kruh 192.000 delavcev, t. j. moških, ženskih in otrok.
Vabilo. Brežiško-Sevniško učiteljsko društvo zborovalo bode na binkoštni torek, t. j. 11. junija t. 1. v Dobovi. Pričetek ob '/<>10. uri. Vspored: 1. Zapisnik in dopisi. 2. Metodična razprava: Vporaba računskega stroja na nižji učni stopnji. 3. Nekaj fizikalnih poskusov z dotičnimi aparati. 4. Nasveti. K obilni vdeležbi vabi	odbor.
Vabilo. Celjsko učiteljsko društvo zborovalo bode nedeljo, dne 2. junija t. 1. 0I1 11. uri predpoludne v okoliški šoli v Celju. Dnevni red: 1. Zapisnik. 2. Društvene reči. 3. Poročilo g. A. Gradišnik-a o I. glavnem zboru „zaveze slov. uč. društev" v Ljubljani dne 22. in 23. aprila t. 1. 4. Nasveti. K mnogobrojni vdeležbi vljudno vabi	odbor.
Vabil«. Šmarijsko-rogaško učiteljsko društvo bode zborovalo dne 11. junija v Podplatu pri g. Rupnik-u. Zborovanje se začne ob	K obilni vdeležbi
vljudno vabi	odbor.
Vabilo. Učiteljsko društvo za Ptujski okraj imelo bode v četrtek dne 6. junija t. 1. v šoli Ptujske okolice svoje redno mesečno zborovanje z nastopnim vsporedom: a) Zapisnik, b) Predavanje g. J. G. o zdravilnih rastlinah. c) Predavanje g. J. K. d) Razgovor o II. nalogi letošnje uradne učiteljske konference, e) slučajni nasveti, K obilni vdeležbi najvljudneje vabi vse p. n. častite tovarišice in tovariše ude in neude	odbor.
Vabilo. Okrajno učiteljsko društvo Ormoško bode imelo v četrtek v dan 6. junija t. 1. ob 11. uri predpoludne v gostilničnih prostorih gosp. Sinko-ta na kolodvoru v Središču svoje mesečno zborovanje, pri kojem bode ob jednem obhajalo tudi dvajsetletnico obstanka novih šolskih postav. Vspored: 1. Petje: a) Učiteljska hymna. b) Slovenski svet (Volarič). c) Želje Slavjana (Heidrich). 2. Zborovanje, a) Zapisnik in dopisi, b) Slavnostni govor (g. 1. Kosi, st.) c) Predlogi. 3. Skupni obed. 4. Prosta zabava. K prav mnogobrojnej vdeležbi vabi vse čast. ude ter prijatelje učiteljstva v obče najvljudneje odbor.
Vabilo na XXIV. redni veliki zbor „Matice Slovenske" v sredo dne 5. junija 1889 ob 4. uri popoludne v mestni dvorani. Vrsta razpravam: 1. Predsednikov ogovor. 2. Račun o društvenem novčnem gospodarstvu v dobi od 1. jan. do 31. dec. 1888 1.*) 3. Volitev treh računskih presojevalcev (§ 9. a. dr. pravil) 4. Proračun za 1. 1890. 5. Letno poročilo o odborovem delovanju v dobi od 1. aprila 1888. do 31. maja 1889. 1. 6. Dopolnilna volitev društvenih odbornikov. Vsled smrti, odpovedi in po § 12. dr. pravil imajo letos izstopiti iz odbora; Gg. f Gigale Matej, Grasselli Peter, Praprotnik Andrej, | Raič Anton, Stegnar Feliks, Svetec Luka, Suman Josip, Vavru Ivan, Vodušek Matej in Zupančič Anton. V odboru pa še ostanejo: Gg. Bartel Anton, dr. Dolenc Hinko, Flis Ivan, dr. Gregorčič Anton, Gregorčič Simon, Hubad Franc, dr. Jarc Anton, Kermavner Valentin, Kersnik Janko, Kržič Anton, dr. Lampe Franc, Leveč Franc, Majciger Ivan, Mam Josip, Pleteršnik Maks, dr. Poklukar Josip. dr. Požar Lovro, Robič Luka, Senekovič Andrej, dr. Sket Jakob, Subic Ivan, Suklje Franc, dr. Šust Ivan, dr. Tavčar Ivan Tomšič Ivan, Vilhar Ivan, Wiesthaler Franc, Zupančič Vilibald, dr. Zupanec Jernej in Žolgar Mihael. Vsaj 16 odbornikov mora po § 12. dr. pravil navadno bivati v Ljubljani. Izstopivši smejo biti zopet voljeni. Pri volitvi odbornikov in istostako pri volitvi treh računskih presojevalcev (3. točka) se vštevajo tudi volilni listki takih društvenikov, ki sicer niso mogli priti sami k zboru, ki so pa vendar volilne listke poslali odboru z lastnoročnim podpisom tako, da ni suma zaradi kake prevare. 7. Posamezni predlogi in nasveti.**) V Ljubljani dne 8. maja 1889.
Predsednik: Josip Mam.	Blagajnik: Luka Robič,
Zahval a.
Znani šolski prijatelj in večletni podporni ud našega društva, velespošto-vani gosp. dr. (r v idoli Srebre, odvetnik v Brežicah, podaril je našemu društvu obilo pesmi in muzikalij, za koje se blagemu daritelju najprisrčnejša zahvala izreka.
Odbor B r e ž i š k o S e v n i š k e ga učiteljskega društva:
Ernest Slane,	Jože Mešiček,
vod. petja.	načelnik.
*) Računski zaključki so gg. društvenikom v društveni pisarni na ogled in jim bodo pri velikem zboru tiskani na razpolaganje.
**) Kdor želi v mislu § 4. lit. a. dr. pravil staviti kak nasvet, mora ga po § 2. lit. a. opr. r. predložiti odboru iu storiti to vsaj do 31. maja 1889. 1., ako hoče, da pride v velikem zboru v razgovor.
Prošnja. V zadnji »Popotnik ovi številki od 10. dne t. m. so se pvi nekaterih iz-tisih po neki nepriliki mej tiskom zmešale strani. Žal, da smo zapazili to napako še le, ko je vže bila cela izdaja razposlana in stavek razdjau, tako da nam ni bilo mogoče je več popraviti. Prosimo lepo častite p. n. naročnike, čitatelje in čitateljice, kateri so dobili take popačene številke, da te n 'ljube napake ne štejejo uredništvo v greh.
7V,Vrr E €A JI.
V politiškem okraju Slovenjegraškem se početkom zimskega tečaja umeščajo ta-le učiteljska mesta definitivno ali tudi provizorično:
Stv	I. Slovenjgraški šolski okraj.
a)	Podučiteljsko mesto na trirazredni ljudski šoli v Št. Martinu pol. Slovenjgradca z dohodki po IV. plačilnem razredu in lepim prostim stanovanjem.
hj Podučiteljsko mesto na dvorazredni ljudski šoli pri sv. Janžu bi. Spodnj. Dravbrega z
dohodki po IV. plač. razredu in velikim prostim stanovanjem.
Prositelji ozir. prositeljice naj svoje vedno obložene prošnje vložijo predpisanim potom do 10. dne junija t. I. pri dotičnem kraju, šolskem svetu. Znanje slovenskega jezika je pri obeh mestih noobhodno potrebno.
Okr. šolski svet Slovenj gradeč, dne 30. aprila 1889.
Stv [f4,	II. Šolski okraj Marenberg.
aj Nadučiteijsko mesto na četverorazredni ljudski šoli v Marenbergu (v slučaju avanze-vana učiteljsko mesto) z dohodki po 111. plačilnem razredu in prostim stanovanjem.
b)	Učiteljsko mesto na enorazredni ljudski šoli pri sv. Jerneju nad Muto z dohodki po
III.	plačilnem razredu in prostim stanovanjem.
Prosilci naj svoje redno obložene prošnje, oni glede nadučit. mesta tudi z dokazom vsposobljenosti za subsidarično poučevanje v katoliškem veronauku, vložijo predpisanim potom tlo 10. dne meseca junija t. I. pri dotičnem krajnem šolskem svetu. Pri obeh mestih se razume znanje slovenskega jezika.
Okr. šolski svet v Marenbergu dne 30. aprila 1889.
StvII1191	III. Šolski okraj Šoštanj.
a) Podučiteljsko mesto na dvorazredni ljudski šoli v Št. Janžu na Peči z dohodki po
IV.	plačilnem razredu.
h) Podučiteljsko mesto na dvorazredni ljudski šoli v Št. Martinu na Paki (z 1 paralelko) z dohodki po IV. plač. razredu.
Prositelji ozir. pvositeljice naj svoje redno obložene prošnje vložijo predpisanim potom do 10. dne junija t. I. pri dotičnem krajn. šolskem svetu. Znanje slovenskega jezika je pri obeh mestih neobhodno potrebno.
Okr. šolski svet Šoštanj, dne 30. aprila 1889. 1—2	Predsednik : 1'itH'l/i ti. »•.
štv. 502.	Podučiteljski mesti
in sicer: a) pri sv. Andražu v Leskovcu, b) pri sv. Andražu v slov. goricah, c) v Dornavi,
d) v Novicerkvi (popred sv. Trojica v Halozah), ej pri sv. Lovrencu na Dravskem polju se
umešcaja po IV. plačilnem razredu in s prostim stanovanjem.
Prosilci naj svoje prošnje do 10. julija t. I. pri dotičnem krajnem šolskem svetu vložijo. Okr. šolski svet v Ptuju, dne 16. maja 1889. 1—3	Predsednik: jfMttrefi s. r.
Mg" P- n- naročnike, kateri še nam za letošnji »Popotnikov" letnik niso nič naročnine poslali, vljudno prosimo, da storijo svojo dolžnost vsaj do 5. junija t. 1. Sploh moramo prositi, da se naročnina bolj točno — naprej — pošilja, kajti le tako je mogoče, da tudi mi spolnjujemo redno svoje dolžnosti do tiskarne.
Upravništvo.
Izdajatelj in urednik M. Nerat.
Tisk tiskarne sv. Cirila v Mariboru.