iz pedagoške prakse POKRAJINSKI RAZISKOVALNI TABORI - TERENSKO-RAZISKOVALNA OBLIKA USMERJENEGA IZOBRAŽEVANJA x Dušan Plut Na raziskovalne pobude dijakov srednjih šol se še vedno gleda z nezaupanjem. Prisotna je miselnost, da dijaki še niso sposobni opravljati raziskovalnega dela, saj je njihovo poznavanje znanstvenih disciplin preskromno in po - manjkljivo, prav tako pa se v procesu srednješolskega izobraževanja v skromnem obsegu seznanjajo z raziskovalnimi metodami in njihovo uporab- nostjo na terenu. Usmerjeno izobraževanje pa poudarja tudi razvijanje r a - ziskovalnega navdušenja srednješolcev, ki z velikim delovnim zagonom in žel jo po odkrivanju nadomestijo pomanjkljivo znanje kot posledico skromne- ga fonda ur za določene predmete. Geografski krožki, pokrajinski in republiški raziskovalni tabori ter s r e č a - nja so brez dvoma tiste oblike dejavnosti, ki lahko pravilno usmeri jo r a z i - skovalna nagnjenja srednješolske mladine. Gibanje 'Znanost mladini" v s e - stransko podpira raziskovalna hotenja mladih in poleg vsakoletnih srečanj organizira mladinske raziskovalne tabore. Razen republiških raziskovalnih taborov, kjer so sodelovali tudi geografi (npr. Prekmurje, Šentjernej, Bela krajina ) so se v zadnjih letih začeli organizirati tudi pokrajinski razisko- valni tabori. V sodelovanju klubov mladih raziskovalcev in gibanja "Znanost M a g . , asistent PZE za geogra f i j o , Filozofska fakulteta, 61000 Ljubljana, Aškerčeva 13, glej izvleček na koncu Obzornika 29 mladini" se na občinskem ali regijskem nivoju v času počitnic ali med prazniki ( l . maj , 29. november) organizirajo večdnevna raziskovanja na terenu. Ledino so zaorali ob slovenski obali , kjer je uspešno delala tudi geografska skupina. Mentorstvo opravljajo sodelavci Inštituta za geogra f i - j o in oddelka za geografi jo Filozofske fakultele Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani. Posebej je pomembno, da so se kot mentorji izkazali tudi štu- denti višjih letnikov geograf i je , ki so znali usmeriti raziskovalno nagnje- nje dijakov v pravo s m e r . V zadnjem času je zaživelo raziskovalno delo v srednjih šolah tudi na Dolenjskem. Ustanovljen j e bil Klub mladih raziskovalcev v Novem mestu, ki je med 25 .4 . in 3 .5 .1981 organiziral pokrajinski mladinski raziskovalni tabor v Crmošn jicah v S / delu Bele kraj ine. Udeležilo se ga je 35 dijakov novomeških in črnomaljskih srednjih š o l , delali pa so v dveh skupinah: umet- nostnozgodovinski in geografski . V geografski skupini j e bilo 20 d i jakov , raziskovalno delo pa so uspešno in požrtvovalno vodili študenti 3 . letnika geografi je z oddelka za geograf i jo FF Univerze E. Kardelja v Ljubljani, ki za služi jo , da so imenovani: Metka Kladnik, Branko Pavlin, Mir jam Požeš, Tadej Slabe, Aleš Stergar in Petra Vodopivec. Kljub nekaterim začetnim težavam v zvezi s samo organizacijo tabora je bilo raziskovalno delo uspešno izvedeno. Večina anket in ostalega materia- la za terensko delo je bilo predhodno pripravljenega (ob sodelovanju Zavoda za družbeno planiranje - mag. M. Ravbar in pisca ) , razen tega pa se je mentorjem - študentom pomagalo tudi občasno z obiski v Črmošnjicah. Tako je bil uresničen široko zasnovan delovni program, kljub občasno nekoliko kislemu vremenu. Delo je potekalo po posameznih podskupinah, ki so p r o - učevale socialnogeografske poteze zgornjega dela Črmošnjiške doline, ovred- notile naravne in družbene pogoje za razvoj turizma in geografsko osvetlile razvoj in propad obratov na vodni pogon v Starih žagah. S pomočjo anketi- ranja in kartiranja je mladim raziskovalcem uspelo prikazati poglavitne geografske poteze celotne Črmošnjiške doline. Neobremenjeno in objektivno 30 so pokazali vse prostorske probleme in dileme glede nadaljnjega soc ia lno - ekonomskega razvoja. Po mnenju Zavoda za družbeno planiranje iz Novega mesta bo dobršen del ugotovitev možno koristno vključiti v raziskave pri iskanju razvojnih možnosti za spominsko območje partizanskega Roga , saj je poročilo o delu obširno (80 strani ) . V bodoče bo potrebno posvetiti raziskovalnim tokovom srednješolske mladi- ne več jo pozornost. Z njimi namreč dosežemo več c i l j ev , ki so na kratko naslednji: dijaki spoznajo geografijo v " ž i v o " , marsikdo pa postane bodoči študent geografi je , študenti se privajajo na vodenje raziskovalnega dela, ustrezno zasnovan program pa ima praktično vrednost. V tesnem sodelo- vanju z gibanjem "Znanost mladini" je potrebno vsestransko podpirati usta- navljanje klubov mladih raziskovalcev po Sloveniji in sodelovati pri strokov nih pripravah in vodenju. Ne smemo namreč pozabiti tudi na dejstvo, da bo tudi tisti dijak, ki se pozneje ne bo odločil za študij geografi je , znal upo- števati geografski način razlage pojavov in procesov v pokrajini. Pokrajin- ski raziskovalni tabori so torej idealna oblika, da se dijaki navdušijo za geografska raziskovanja, saj so tabori v domači pokrajini, ki je dijakom bliž ja, v raziskave pa se lahko vključi večja skupina dijakov. Zaradi bližine terena raziskovanja so tudi stroški organizacije tabora občutno manjši , na pomoč pa lahko priskočijo lokalne ustanove in organizacije združenega dela, Pokrajinski raziskovalni tabori oziroma klubi mladih raziskovalcev lahko ob ustrezni strokovni pomoči postanejo pomembna oblika usmerjenega izobra- ževanja, ki dopolnjuje in bogati spoznanja o geografiji kot znanstveno-ra z i - skovalni disciplin i in usmerja najbolj vnete dijake v nadaljnje poglabljanje svojih spoznanj o geograf i j i . 31