LETO XXXIV, ŠTEVILKA 25, 21. JUNIJ 2002, CENA 259,00 SIT
ŠTEVILKA
JANEZ KOPAČ
Z novim zakonom o vodah bo tudi denarja za vodarstvo dovolj
03/710 30 97
GRADNJC IN :SUHOPUSKRRSTVO	Te|efon 03/710 30 96
Igor KOTNIK, %*.	e-maii
Nikole Tesla 6, 3310 Ždeč	lgor.kotnik@siol.net
- SUKOaeSKAftSKA IN ZIDARSKA D€lfl - IZDeiflVfl VS€H VRST FASAD (TOPlOTN€ fflSAD€, KIRSIČN6 fASAD€)
- RDAPTRCUe, OM6TI IN ZUNANJÉ URÉDITVÈ - DÉlfì NA VIŠINI Z DVIŽNO KOŠARO
ili/cof//ei/at ri/<w %e odleta i,96'5 UGODNfìPONUDBflTOPlOTNOlZOlfiTIVNIHmSfìD KOMPl€TN€FINflUZßCIJ€OßJ€KTOV

GBäMgp
matérialàlzalcentralnologrevanie'
IBUDERUSÌ
Zadruga mozirje
Zgornjesavìnjska kmetijska zadruga Mozirje z. o. o.
KPC Ljubija-Mozirje tel. 837-07-20, Železnina Gornji Grad tel. 839-44-20, Železnina Ljubno tel. 584-12-41, Železnina Luče tel. 584-40-24, Železnina Radmirje 838-80-43
MONTAŽA CENTRALNEGA OGREVANJA IN VODOVODNE INSTALACIJE
Ogledi na domu, izdelava predračunov, dostava na dom ter ugodni plačilni pogoji!
V MESECU JUNIJU IN JULIJU
AKCIJA RADIATORJEV JUGOTERM
Zgomjesavinjska zadruga Moziije z.o.o., Cesta na Lepo Njivo 2, Mozirje
Telefon: 03/83 83 T06'
Franček Grudnik s.p., Šmiklavž 3a, Gornji Grad (ob cesti Gornji Grad-Kamnik)
Delovni čas: od 8. do 17. ure, sobota od 8. do 12. ure
VROČA AKCIJA ! ! !
ZA PRIDNE ŠOLARJE IN OSTALE, KI g POTREBUJETE KVALITETNI RAČUNALNIK !!! °
Tuala
EXAM PLUS
Celeron 1.2GHz lij
-	O/P QDI Advance 10T, ATA100, -CPU Intel Celeron 1,2G BOX -RAM 128MB SDR PC133
-	VGA ATI Rage 128 Pro 32MB SDR
-	F/M Motorola 56k PCI v.90 Flex in:
-	FDD SONY 3,5" 1,44MB
-	HDD WD WD200EB,20GB,5400rprr
-	CD ROM 52xhitrost
-	ohišje ATX MIDI Tower
-	tipkovnica Genius
-	miš GENIUS NetScroll+ PS/2
-	podloga
-	KNJIGA MOJ PRVI PC
cena 105.240 SIT
BASIS 800MHz,128ME 20GB... samo 87.490 Izkoristite
EXTENSION PLUS
Pentium 4,1.6GHz
-	O/P Shuttle MV42N.VIAP4M266.P4.S4' -CPU Intel P4 1,6GHz BOX
-	DDR 256MB PC266
-	VGA ATI Rage 128 Pro 32MB SDRAI
-	FMM010 F/M Motorola 56k PCI v.90 Flex int.
-FDD SONY 3,5" 1,44MB	f
-	HDD WD WD200EB,20GB,5400rpm,ATA100
-	CD ROM 52xhitrost
-	ohišje ATX MIDI Tower
-	tipkovnica Genius
DARILNI BON ZA 10.000SIT.
Velja do 30.6.2002.
Pogoji znani v naši trgovini.
-	miš GENIUS NetScroll+ PS/2
-	podloga
-	KNJIGA MOJ PRVI PC
cena 143.880 SIT
W PRODAJA NA OBROKE (s bitno kartico KARANIA, EUROCARD in UGODNIM BANČNIM POSOJILOM NLB)
Turistično društvo Rečica ob Savinji
VABILO
Turistično društvo Rečica ob Savinji vas vabi, da sodelujete na turnirju v
ženskem nogometu, ki bo v petek, 5. julija 2002,
v okviru prireditve »Od lipe do prangerja« na športnem igrišču na Rečici ob Savinji.
Tekmovanje se bo pričelo ob 17. uri, sodelujejo lahko ekipe s tekmovalkami iz Zgornje Savinjske doline. Starostne omejitve ni.
Prve tri ekipe prejmejo pokale.
Prijave in informacije do srede, 3. julija, na telefon 583-54-64 ali 041/827-451.
Vljudno vabljeni k sodelovanju!
Prednamijespetdan državnosti. To je naš največji praznik, saj smo 25. junija 1991 razglasili našo neodvisnost in suverenost, kije v dobrih desetih letih postala marsikomu takorekočsamoumev-na. Morda se nam prav zaradi tega včasih zdi odveč dostojno obeležiti ta dan, kojeslovenski narod obrnil popolnoma nov listv svoji zgodovini.
Mordaje bila tudi vojna prekratka in premalo surova, da bidanesvsipo vrsti cenili njen končni izid, toda kdor je bil takrat podvržen dramatični napetosti spopada z Jugoslovansko arniado, tega zagotovo ne bo pozabil do konca življenja. Verjamem pa, da se zdi in seje zdela vojna za Slovenijo nekaj otročjega večini tistih, ki so vroče vojne dneve preživljali ob steklenici piva.
Ne želim znova odpirati polemike, kdo je bolj in kdo manjzasluženzakončnozmago,boljbis1venosemi zdispodbuditizavestmedljudmi,dabibilibrezlastne države danes v bistveno slabšem političnem, ekonomskem in socialnem položaju. V enajstih letih smo vendarle naredili ogromno, pa še več bi lahko, toda še vedno se učimo. Tudi demokracije še nismo vceloti »vzeli«, sajsocelonekđeri, kisosezanjo(vsaj javno) najbolj zavzemali, šele pri črki »D«. Čaka nas še veliko dela, vvsakem primeru pa se nimamo česa sramovali. Od nekdaj smo bili del evropskega prostora in tja tudi spadamo, ne glede na trenutno politično
mnenje sosednjih držav.
Z obžalovanjem spremljam, kako se po več kđ desetih letih samostojnosti do nas obnašajo Hrvati, in vedno znova se mi v misli vrača opozohlo enega od bivših srbskih politikov, ki je kmalu po naši osamosvojitvi dejal: »Sedaj boste šele videli, kaj se pravi imeti Hrvđaza soseda!« Bil sem prepričan, da je bila negativna nastrojenost prejšnjega hrvaškega režima do SlovenijezgoljplodsamodržeFranjaTudmanaJoda zdaj se potrjuje dejstvo, da je slika zelo podobna ne glede na to, katera politična opcija je na oblasti.
Spominjam se, kako spoštljivo in naklonjeno so gledali na hr/aški obali slovenske turiste, ki smo skorajda edini v pni polovicidevetdesetih Idpolnili njihove turistične kapacMe. Takrđseje zdelo nemogoče, da bi se po tako bridki izkušnji lahko še kdaj ponovila scena, ko so (vsaj v javnosti) več vredni vsi drugi turisti. Pa se je ludi to zgodilo, čeprav je treba pošteno priznati, da vsi vendarlenemislijoenako.Poznamštevilnelastnikeob-jektov na Hrvaškem, ki postavljajo slovenske obiskovalce daleč na prvo mesto, saj so v povprečju zanesljivo najbolj potrošno usmerjeni gostje.
Ob letošnjem prazniku državnosti vam,spoštovane bralke in bralci Savinjskih novic, želim obilo državljanskega ponosa, nacionalne samozavesti in državotvorne naravnanosti. Vabim vas, da se na praznični dan srečamo na slovesnosti v Šmartnem ob Dreti in skupaj nazdravimo naši državi. Saj veste: »Kdorne skače - niSioven'c!«



IZ VSEBINE: @
Savinjsko-šaleška obomočna razvojna agencija:
Enoten sistem označevanja doline.4
Golte Slovenjia:
Italjanski lastniki so se odločili
nadaljevati s projektom..........4
Aktualno:
Sanacijo Macesnikovega plazu bo varovala policija.............5
P?«
Srečanje slovenskih vodarjev v Juvanjah:
Stroka brez moči...................6
Engo Gornji Grad:
Svetniki potrdili prodajo 74% deleža
podjetja Avstrijcem................6
Matevž Lenarčič obtičal v Minsku:
Rusi onemogočajo nadaljevanje poti.8
Tema meseca:
Hladimo in ogrevamo.............14
Šport:
Rečiški tenisači v drugo slovensko ligo 20
Črna kronika:
Kdo odnaša kokoši?..............18
Na naslovnici: Jože Marolt z lipicancoma
ISSN 0351-8140, leto XXXIV, št 25,21. junij 2002. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, Franci Kotnik s.p., Savinjska cesta 4,3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791, transakcijski račun 33000-3313301838. Glavni in odgovorni urednik: Franci Kotnik. Pomočnica glavnega in odgovornega urednika: Vesna Petkovšek. Stalni sodelavci: Edi Mavrič-Savinjčan, Aleksander Videčnik, Ciril M. Sem, Benjamin Kanjir, Jože Miklavc, Igor Solar, Karolina in Edvard Vrtačnik, Alenka Klemše Begič, Igor Pečnik, Marija Sodja-Kladnik, Franjo Pukart, Milena Kozole, Marija Šukalo, Nastasja Kotnik, Avgust Robnik, Kmetijska svetovalna služba, Zavod za gozdove. Tajnica uredništva: Barbara Zacirkovnik. Računalniška obdelava: Uroš Kotnik. Trženje: Helena Kotnik, mobitel 041 /793-063, helena.kotnik@email.si. Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4,3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. E-pošta: savinjske.novice@siol.net. Internet: http//:www.savinj-novice-sp.si. Cena za izvod: 259,00 SIT, za naročnike: 220,00 SIT. Usk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.650 izvodov. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne i za naslednje trimesečje.
SAVINJSKO-ŠALEŠKA OBMOČNA RAZVOJNA AGENCIJA
Enoten sistem označevanja Zgornje Suvinjske doline
V preteklem letu je občina Mozirje na razpisu gospodarskega ministrstva uspela pridobiti del sredstev za področje turizma, s katerim so ob sodelovanju ostalih zgornjesavinjskih občin začeli resno pripravljati projekt celovitega označevanja Zgornje Savinjske doline. Po dogovoru županje in županov je bila izvedba projekta zaupana Savinjsko-šaleški območni razvojni agenciji, po oblikovanju projektne skupine pa je bila prva naloga zbrati potrebne podatke za izdelavo panoramske karte. V drugem delu projekta so celovito obdelali celostno podobo Zgornje Savinjske doline s priročnikom, kar poleg logotipa pomeni predpisano obliko uporabe.
jasna Klepec, direktorica Savinjsko-šaleške razvojne agencije:
"Načrtujemo pripravo dveh prodajnopred-stavitvenih katalogov. Enega za Šaleško z desti-nacijaml Zgornje Savinjske doline in obratno. Kataloga bosta v tiskani obliki in CD-romu, pripravili bomo tudi predstavitev na spletnih straneh, seveda, če bo na razpolago dovolj sredstev,"
Za vsako od šestih občin je bila izdelana in v kratkem postavljena panoramska tabla. Informativne in usmerjevalne table naj bi turistično ponudbo zgornjesavinjske doline še bolj približale turistom.
"Sicer želimo ponudbo Savinjske in Šaleške doline nadgraditi z oblikovanjem skupnih turističnih produktov," pravi Jasna Klepec, direktorica Savinjsko-šaleške območne razvojne agencije. "Načrtujemo pripravo dveh prodajno-predstavitvenih katalogov. Enega za Šaleško z destinacijami Zgornje Savinjske doline in obratno. Kataloga bosta v tiskani obliki in CD-romu, pripravili bomo tudi predstavitev na spletnih straneh, seveda, če bo na razpolago dovolj sredstev," pravi Jasna Klepec.
"Pri nadaljevanju dobro zasnovanega projekta bi morali poleg občin sodelovati tudi ključni nosilci turistične dejavnosti v Zgornji Savinjski dolini, saj bo učinek slab, če bo znak, ki označuje osnovne tri naravne elemente doline, ostal v predalu. Dogovoriti se bo treba o uporabi zna-
ka, vključno z njegovo promocijo in promocijo celotne Zgornje Savinjske doline," je prepričana direktorica Savinjsko-šaleške razvojne agencije.
Pri načrtovanju razvojnih spodbud kmetijstva območna razvojna agencija izhaja iz nacionalnega programa kmetijske strukturne politike in politike
razvoja podeželja za leti 2002/3. Na podlagi tega programa naj bi kmetijstvo ministrstvu v tem mesecu izdalo sveženj razpisov. "Vsi, ki se bodo prijavili, pa naj gre za investicije v primarno kmetijsko dejavnost, dopolnilno dejavnost ali vturistične kmetije, bodo morali imeti poslovni načrt. V naši razvojni agenciji se trudimo, da bi kmetom pomagali tudi s sofinanciranjem izdelave teh poslovnih načrtov. Na delavnicah predstavljamo ukrepe, pomagamo tudi pri pripravi prijavne dokumentacije," pravi Jasna Klepec, ki ocenjuje, da je zanimanja za tovrstno pomoč veliko.
Savinjčan
Za vsako od šestih občin je bila izdelana panoramska tabla (foto: Savinjčan)
ITALIJANSKI LASTNIKI SO SE ODLOČILI NADALJEVATI S PROJEKTOM GOLTE IN Z INVESTIRANJEM
Velika podpora lokalnega okolja
Po februarski prepovedi obratovanja nihalke Žekovec so se italijanski predstavniki lastnikov smučišča na Golteh podjetij dr. Schaer in Reden po tehtnem premisleku odločili ostati v Zgornji Savinjski dolini in nadaljevati z vlaganji. Letos so za investicije rezervirali 350 tisoč evrov, med pomembnejšimi ukrepi pa je povečanje števila zaposlenih in zmanjšanje stroškov za petino.
Italijani so zaradi odločitve glavnega prometnega inšpektorja Jurija Kosa o takojšnji ustavitvi nihalke kar nekaj časa razmišljali o prodaji smučarskega centra nad Mozirjem, kljub umiritvi zadev pa je zaradi zaustavitve vseh dejavnosti padla v vodo še ena poletna sezona. Zadnji odločitvi je botrovalo tudi prepričanje, da jih podpira velik del prebivalstva in da nekatera podjetja v okolici želijo sprožiti dejavnosti, s katerimi bi skupaj pospeševali turizem. Po zadnjem sklepu o dodatnih vlaganjih na Golteh so odobrili še sto tisoč evrov, skupna številka naložbenega zneska pa seje močno približala trem milijonom evrov.
"Prepričali so nas tudi pogovors prometnim ministrom Presečnikom, pomembna je podpora Savinjsko-šaleške gospodarske zbornice in prvi rezultati dejavnosti mozirske občine na področju turizma," je odločitev komentiral direktor Richard Stampfl. Za Italijane je pomembna tudi gradnja novega hotela v Mozirju, s katerim naj bi hitreje stekla turistična oživitev. V novi sezoni naj bi imeli smučarji na voljo dve dodatni smučarski progi, kar seveda pomeni, da bodo morali povečati število zaposlenih, kljub temu pa nameravajo stroške znižati za 20 odstotkov.
"Še naprej pa ostaja naš cilj najti lokalnega part-
nerja, s katerim bomo sprejeli nove izzive v naslednjih letih. Iskanja v preteklih mesecih so nam pokazala, kako težkoje najti slovenskega vodjo za to področje. Vsekakor bomo nadaljevali z iskanjem primernega človeka," pravi Stampfl, prepričan, da sejih preveč drži sloves tujega podjetja. Z domačim kapitalom, predvsem pa z boljšim poznavanjem razmer, bi hitreje dosegli pozitivne učinke, seveda pa za prihodnje investiranje na Golteh potrebujejo dobro zimsko sezono. V podjetju Golte Slovenija bodovkratkem izdelali nov marketinški konceptza zimski in tudi za poletni turizem.
__________ ________________________________________ Aktualno,Iz občin
SANACIJO MACESNIKOVEGA PLAZU NAD SOLČAVO BO OČITNO NADZOROVAL SODNI IZVRŠITELJ IN VAROVALA POLICIJA
Tudi strpnost ima svoje meje
Konec maja je okrožno sodišče v Celju izdalo dopolnilni sklep, s katerim je ugodilo minisfrslvu za okolje jp. prostor in po katerem morajo kmetje v Podolševi dovoliti sanacijo Macesnikovega plazu. Znano je, da so toženi kmetje Peter, Rok in Alojz Krivec pred časom fizično preprečili delavcem celjskega podjetja za urejanje vodotokov začetek sanacijskih del v vrednosti 52 milijonov tolarjev. V dopolnilnem sklepu je zapisano, da morajo kmetje dopustiti začetek del, drugače jim sodišče izreka denarno kazen, vsakemu v višini 800 tisoč tolarjev, za nemoten potek sanacije pa bo poskrbel sodni izvršitelj ob pomoči policije.
Trije Krivci ne dovolijo sanacije, dokler ne dobijo pismenega zagotovila, da površinskih voda ne bodo speljali po Macesnikovem zemljišču mimo Spodnjega Ošovnika, kjer bi morali vta namen porušiti nekatere gospodarske objekte. Takšno je uradno stališče upornih kmetov, ki sanaciji plazu načeloma ne nasprotujejo, predstavnikom države in občine pa očitajo, da se želijo z njihovo nesrečo finančno okoristiti.
Petega junija je okrajno sodišče v Velenju za sodnega izvršitelja imen-
ovalo Aleša Pečovnika, v tem času so na gradbišče prišli tudi delavci Puva, vendar je bila "rampa" pred gradbiščem, kljub drugačnemu dogovoru, še vedno spuščena. Odgovorni vodja gradbišča Drago Povh pravi, da bi bila za vse najboljša strpna pot. "Celjsko podjetje naj bi izvajalo samo dela, s katerimi se strinjajo tudi kmetje, ničesar ne želijo storiti v škodo domačinov in najslabše, kar se lahko zgodi, je, da bodo morali delati ob prisotnosti sodnega izvršitelja in policije," doda-
ja Povh, ki je osebno prepričan, da nekdo s kmeti grobo manipulira.
Nazadnje bodo vse posledice, vključno s plačilom visokih denarnih kazni, katerim je treba prišteti še 102
tisoč tolarjev za povrnitev stroškov tožeči stranki, nosili kmetje sami. V vsakem primeru bo treba stroške, tudi neopravičljive, epizode o sanaciji Macesnikovega plazu plačati. Država seje očitno odločila pokazati zobe in, če verjamemo Dragu Povhu, je s tokratno sanacijo mišljeno resno.
Tudi ministerza okolje in prostor Janez Kopač nam je potrdil, da čakajo, da bo sodni izvršitelj skupaj s policijo lahko vstopil na gradbišče. "To naj bi sezgodF io v desetih dneh, največ dveh tednih. Pri tem smo odvisni od plana sodnega izvršitelja in upam, da se bo potem lahko sanacija začela. Žal nam je, da se moramo za nekaj, karjeza dobrobit
celega kraja, boriti na način sodne prisile," je v petek povedal Kopač. Nadaljevanje zgodbeje odvisno predvsem od ravnanja Krivcev, ki izjavljajo zgolj: "Pogovorite se z odvetnikom".
Mogoče bo vendarle prevladal razum, saj je tudi v Solčavi vedno več ljudi, ki menijo, da bi kmetje, ki sicer imajo
pravico državi zameriti za zavlačevanje postopkov v preteklih letih, vendarle morali skupaj s pristojnimi državnimi organi najti optimalno rešitev. Plaz namreč drsi proti dolini in ogroža celotno vas, to pa je dejstvo, ki bi se ga morali zavedati vsi, ki sodelujejo v groteski, imenovani Macesnikov plaz.
Savinjčan
	
Drago Povh, vodja gradbišča: "Ničesar ne želimo storiti v škodo domačinov in najslabše, kar se lahko zgodi, je, da bodo morali delati ob prisotnosti sodnega izvršitelja in policije."	i Iti, .u s itti. -
OBMOČNO ZDRUŽENJE VETERANOV VOJNE ZA SLOVENIJO
Ponosno bodo razvili prapor
Območno združenje veteranov vojne za Slovenije prireja v torek, 25. junija, na športnem igrišču Račnek v Šmartnem ob Dreti proslavo v počastitev dneva državnosti, na kateri bodo svečano razvili svoj prapor. To bo po lanskoletni ustanovitvi območnega združenja njihova prva javna prireditev, s katero želijo dokazati, da bodo svoje poslanstvo opravljali resno.
Na prireditvi, ki se bo začela ob 11. uri, bodo poleg razvitja prapora opravilitudi simbolno veteransko dejanje in podelili priznanja zaslužnim udeležencem vo-jneza Slovenijo. Slavnostni govornik bo predsednik območnega združenja Niko Purnat, spregovoril pa bo tudi gen-eralnisekrefarZvezeveteranovvojneza Slovenijo Jože Kuzman.
Finančna sredstva za nabavo prapora so prispevale vse zgornjesavin-jske občine, nekateri poslovni subjekti in posamezniki, ki so na ta način
izrekli priznanje vsem tistim udeležencem vojne, ki so prispevali svoj delež k ohranitvi samostojne Slovenije. Veterani vojne za Slovenijo vabijo na slovesnostv Račnektudi vse občane, ki čutijospoštovanjedo naše državnosti, kateri bodo s kulturnim programom izkazali čast tudi recitatorji kulturnega drušlva iz Gornjega Grada, instrumentalisti Glasbene šole Nazarje in člani godbe Zgornje Savinjske doline.
KF
IZ RODA V ROD
Letos jubilejna prireditev
Tradicionalno etno glasbeno prireditev Iz roda v rod in izbirno predtekmovanje za Zlato harmoniko Ljubečne 2002 bodo tokrat nazorski turistični delavci ob pomoči občine in mozirske izpostave javnega sklada za kulturne dejavnosti letos pripravili že desetič. Jubilejno prireditev si bo moč ogledati pred gostiščem Vrbovec v Nazarjah 22. junija ob 17. uri.
V prvem delu se bodo predstavili vižarji veterani in samouki. Sledilo bo izbirno tekmovanje harmonikarjev v petih starostnih kategorijah. V spremljevalnem programu se bodo obiskovalcem predstavili harmonikarski orkester Darka Atelška ter otroška folklorna skupina Urška iz nazorskega vrtca. Kot zanimivost prireditve bo vsekakortudi nastop mladih ansamblov, katerih člani so v preteklih letih nastopili na izbirnem tekmovanju za Zlato harmoniko Ljubečne.
Marija Sukalo
®
ii ffMiŽititfZACI1F - fa ob^11^—....- .................i.......- ---- ---------—........ —— - i m m
NA DEVETEM SREČANJU SLOVENSKIH VODARJEV SO SPREGOVORILI O ZAKONU O VODAH IN ZAMUDAH PRI SANACIJI VODOTOKOV
Stroka brez moči
Člani Društva slovenskih vodarjev so srečanje v Zgornji Savinjski dolini izkoristili za strokovna predavanja in razčiščevanje pogledov na zakon o vodah, ki ga parlament obravnava v drugem branju. Tako stroka kot minister za okolje in prostor Janez Kopač si od novega zakona precej obetajo, saj doslej vodarska stroka zaradi pomanjkljivega zakona ni imela osnov za delovanje v prostoru.
"Pri pripravi zakona in v postopku prvega branja je preko gospodarske in inženirske zbornice sodelovala tudi vodarska stroka, vendar vse
predsednik društva in direktor Vodnogospodarskega inštituta iz Ljubljane, "saj je dvajset let zakonske nedorečenosti vodarje odrinilo in jim prepustilo samo skrb za urejanje voda, ne pa tudi varovanje vodnih virovin rabo voda." Zakon, kijev sprejemanju, je pripravila še prejšnja vlada. Leta 2000 je Evropska unija sprejela zapleteno direktivo upravljanja z vodami in Slovenija jo je bila dolžna prenesti v svoj pravni red, kar je storila prva v Evropi, še pred državami članicami EU.
"Za vodarje," se je po Kopačevih besedah, "začela pot navzdol pred
dvajsetimi leti, ko so ukinili samoupravno interesno skupnost za vo-darstvo, in od takrat so se sredstva za vodarstvo v državnem proračunu ves čas zmanjševala do te meje, da letošnji državni proračun za vodarsko stroko sredstev sploh ne predvideva. Nov zakon poleg celovite ureditve upravljanja z vodami, reorganizacije javnih služb ureja tudi finančno področje in lastniška razmerja. Zakon prinaša znotraj proračuna vodni sklad, ki se bo polnil s sredstvi vodnega prispevka in dajatvami od koncesij. Denarja bo precej oziroma dovolj," je zbranim vodarjem zagotovil okoljski minister, "tako da bodo v naslednjih letih lahko financirali vse, kar je bilo zamujenega v preteklih desetih."
Minister je prepričan, da se bo
lahko okrepila tudi vodarska stroka, ki je v preteklih letih močno opešala. Vodni sklad naj bi začel delovati ob koncu letošnjega leta, za izvajanje nekaterih podzakonskih aktov, ki bodo sprejeti postopoma, pa bo potrebno več časa. "V Zgornji Savinjski dolini, ki je zadnjih dvanajstih letih kar nekajkrat občutila vso silo naraslih voda, so vodarji vse razpoložljive kadrovske in finančne zmogljivosti usmerili v sanacijo po poplavi leta 1990. Kljub temu je poplavna varnost še vedno zelo nizka," ugotavlja Rok Fazarinc z Vodnogospodarskega inštituta.
"Na Solčavskem, kjer je na Savinji praktično hudournik, je bilo narejenega zelo malo, zato ostaja Solčava še naprej poplavno ogrožena. V Lučah je z ureditvijo Lučnice poplavna varnost nekoliko večja, isto velja tudi za Ljubno, če vode ne bodo presegle kritičnega nivoja iz leta 1990, ko je praktično celotni zgornji del doline preplavil Ljubno. Ljubence bistveno bolj kot Savinja ogroža Ljubnica, ker ni območij za razlitje in zmanjševanje vodne energije. Najpomembnejše območje je med Varpoljem in Spodnjo Rečico, kjerse lahko vode razlivajo iz struge in se zadržujejo. To območje bi bilo treba ohranjati,"je prepričan Fazarinc, "in mogoče določene poplave zaradi varovanja Nazarij, kjer Savinja še vedno ogroža Elkroj in nižje ležeče kraje, še intenzivirati."
Podobno je tudi v zadrečkem delu doline, kjerje Dreta poplavljala pred štirimi leti. Zaradi njenega ozkega korita bistveno več vode ni mogoče nadzorovati, vendar ima Dreta zelo visoko lastnost zadrževanja, kar nekoliko zmanjšuje poplavno ogroženost zadrečkih krajev.
Minister za okolje in prosotr Janez Kopač
(foto: Ciril M. Sem)
pripombe niso bile upoštevane. Kljub temu zakon, ki naj bi bil po Kopačevem mnenju sprejet v juliju, podpiramo," pravi Mitja Starc,
GORNJEGRAJSKI SVETNIKI SOGLAŠAJO S PRODAJO 74-ODSTOTNEGA DELEŽA FIRME ENGO
Gornjegrajce bodo ogrevali Avstrijci
Po dveletnem zastoju v Gornjem Gradu nadaljujejo z izgradnjo toplovodnega omrežja, ki naj bi ga predvidoma zaključili do jeseni. Župan in direktor firme Engo Toni Rifelj upa, da se bo na omrežje priključila večina krajanov, čeprav je realno pričakovati, da bo celoten projekt zaključen v treh letih.
Izgradnjo toplovodnega omrežja v Gornjem Gradu naj bi zaključili do jeseni (foto: Savinjčan)
Potem ko so se pogovori s slovenskim partnerjem Petrolom o prodaji Enga izkazali kot nerealni, so svetniki potrdili prodajo toplovodne firme avstrijski družbi Warmebe-triebe Gesellschaft iz Salzburga. Avstrijci naj bi za 74-odstoten lastninski delež odšteli 400 milijonov tolarjev, omenjena sredstva pa naj bi občina porabila za nakup 25-odstotnega deleža in zemljišča od Smreke ter za pokrivanje kredita ekološkega sklada.
Rifelj je sicer svetnikom zagotovil, da je podpisano pismo o
nameri, po katerem občina zadrži kontrolni delež, vendar ga na seji sveta ni predstavil in tudi svetniki kaj podobnega od njega niso terjali. Po besedah predsednika skupščine Enga Jakoba Filača so anuitete bistveno večje od prihodkov, to pomeni, da bi se firma brez priliva svežega kapitala znašla v težavah. Odločitev o prodaji je brez pomislekov potrdil tudi nadzorni svet firme, preregistracija Enga pa naj bi bila zaključena še pred dopusti.
SPREJEM ODLIČNJAKOV OŠ LJUBNO PRI ŽUPANJI ANKI RAKUN
Zaključek osnovnošolskega šolanja je prelomnica
v življenju
Ob koncu šolskega leta je ljubenska županja Anka Rakun pripravila sprejem za osmošolce, ki so šolsko leto zaključili z odličnim uspehom. Za odličnjakinje Klaro Retko, Evo Budna, Majo Vrčkovnik, Blažko Orešnik, Matejo Brunet in Sabino Kramerje bil to le dokaz več, da v ljubenski občini budno spremljajo vsa dogajanja in uspehe, ki jih učenci dosegajo na različnih področjih.
Ob tej priložnosti so dekleta prejela priložnostno darilo in pohvalo za uspeh. Županja je v krajšem pogovoru predstavila delovanje občine in vidnejše dosežke, ki vplivajo na kvaliteto življenja v občini. Mednje vsekakor sodi šola in več deset kilometrov cestter ostala infrastruktura. Rakunova je prepričana, daje za učenke zaključek osnovnošolskega šolanja velika prelomnica v življenju, saj se bodo morale odločiti o izbiri poklica, za katerega upa, da ga bodo lahko opravljale v domači občini. »Včasih so nam starši dejali: Uči se, pa ti ne bo treba delati. Danes pa pravimo: Uči se, da boš lažje delal.« je zaključila županja Anka Rakun.
Ravnatelj Rajko Pintar se je ob koncu zahvalil za sprejem in poudaril, da je generacija, ki v letošnjem šolskem letu zaključuje šolanje, v veliki meri zaznamovala delo v šoli in izven nje. Po njihovi zaslugi sta bili ljubenska šola in občina na marsikaterem področju uspešno predstavljeni tudi izven naše doline. Prejeli so vrsto priznanj, od zlatih Vegovih in Cankarjevih do priznanj v zgo-
REČIŠKI VRTEC IN OSNOVNA ŠOLA NA POHODU
Vročina je korake s Kugle preusmerila v Blate
V okviru praznovanja praznika Krajevne skupnosti Rečica ob Savinji so se mladi rečiški planinci iz vrtca in osnovnošolci nižje stopnje v spremstvu vzgojiteljic in učiteljic odpravili na pohod. Najprej so načrtovali, da bi otroci osvojili Kuglo, vendar so zaradi močne sončne pripeke spremenili načrt in se podali v Blate. Navdušenje pohodnikov, njihova dobra volja ter razpoloženje zaradi tega niso bili nič manjši.
Po mnenju Anke Kolenc, mentorice planinskega krožka na rečiški osnovni šoli, se tradicionalnega pohoda ob prazniku KS vsako leto udeleži več otrok, starost pa se z leti niža. Tako je letos najmlajša udeleženka pohoda štela komaj tri pomladi. Kljub temu, da so s štarta pred vrtcem odšli v jutranjih urah, je sonce močno pripekalo. Da bi omilili vročino in pohodnikom olajšali pot, so se letos namesto na Kuglo, kjer ni nobene sence, podali po malo drugačni poti. Mahnili so jo čez Dol Suho in Visoko proti Blatam. Kugla pa je letos ostala sama.
Ob kratkem počitku na Visokem so si mali pohodniki nabrali novih moči.
Težko pričakovani cilj je bil v Blatah pri Žabjekih, z njim pa nagrada - sladoled, na katerega je bilo potrebno malo počakati, saj gaje do tja moral pripeljati predsednik Planinskega društva Rečica ob Savinji Darko Glušič, ki je poskrbel, da so se vsi malo ohladili. Udeleženci so prejeli tudi nalepko s pohoda. Po počitku je za dobro voljo pohodnikov poskrbel harmonikar Matija Venišnik, veseljaki pa so celo zaplesali. Sledil je kratek kulturni program, ki sta si ga ogledala tudi mozirski župan Jože Kramer in predsednik rečiške krajevne skupnosti Peter Kolenc.
Marija Sukalo
Jaz bratje, pa vem za domovino in mi vsi jo čutimo... (Ivan Cankar)

V počastitev DNEVA DRŽAVNOSTI
Vas vljudno
VABIMO
na kulturno prireditev,
ki bo v ponedeljek, 24.06.2002, ob 19.30 uri, v dvorani kulturnega doma v Mozirju.
Po kon
tčani prireditvi kre
ste lepo vabljeni tudi na kresovanje
z družabnim srečanjem, ki se bo pričelo
ob 20.30 uri v Borseki nad Rečico ob Savinji in ob 21.00 uri na Brdcah v Mozirju.
Občina Mozirje^
Odličnjakinje z Ljubnega ob Savinji je sprejela županja Anka Rakun (foto: Marija Šukalo)
dovini, kemiji, prometu, glasbi...	saj so prepričani, da so za uspešen zaključek os-
Po petkovem dopoldanskem sprejemu odličnja- novnošolskega šolanja velik delež prispevali tudi kov pri županji, so zvečer za vse osmošolce oni. In prav je, da trenutke radosti delijo z njimi, pripravili valeto, na katero so ti povabili tudi starše,	Marija Šukalo
Občina Mozirje, Savinjska cesta 7,3330 Mozirje, objavlja na osnovi Pravilnika o dodeljevanju sredstev za pospeševanje razvoja malega gospodarstva v občini Mozirje (Uradno glasilo občin Mozirje, Nazarje, Gornji Grad, Ljubno in Luče št. 8/96), Odloka o proračunu Občine Mozirje za leto 2002 (Uradni list RS št. 109/01 ), Odloka o spremembi odloka o proračunu Občine Mozirje za leto 2002 (Uradni list RS št. 36/02) in sklepa Odbora za malo gospodarstvo z dne 4.6.2002 v sodelovanju s Krekovo banko d.d. Maribor
RAZPIS
za dodelitev posojil za pospeševanje razvoja malega gospodarstva v Občini Mozirje
Skupni okvirni znesek posojil znaša 40.000.000,00 SIT.
1.	Za posojilo lahko zaprosijo:
male gospodarske družbe in samostojni podjetniki, katerih dejavnost je proizvodnja ali opravljanje storitev, sedež obratovalnice in kraj investicije mora biti na območju Občine Mozirje.
2.	Posojila se dodelijo za naslednje namene:
nakup, graditev in adaptacijo poslovnih prostorov, zagotavljanje trajnih obratnih sredstev, nakup opreme.
3.	Prednost pri dodelitvi posojila bodo imeli podjetniki, ki:
opravljajo dejavnosti, ki so deficitarne, povečujejo zaposlenost, povečujejo proizvodne in storitvene kapacitete, povečujejo izvoz ali nadomeščajo uvoz, se vključujejo v razvojne programe občine.
4.	Pogoji, pod katerimi se dodeljujejo posojila:
najdaljša odplačilna doba 5 let, z možnostjo predčasnega vračila,
obrestna mera TOM + 2 %,
znesek posojila lahko znaša največ 50 % predračunske
vrednosti namena posojila,
posojilo se odplačuje mesečno ali četrtletno,
višina posojila lahko znaša od 1.000.000,00 SIT do največ
10.000.000,00 SIT,
v primeru, da razpisana vsota ne bi bila v celoti porabljena, si pridružujemo pravico povečati kreditno vsoto posameznikom preko 10 milijonov sit, vendar kredit ne sme presegati 50 % proračunske vrednosti,
stroške odobritve banka zaračunava v skladu s tarifo banke, posojilojemalec mora imeti poravnane vse obveznosti do Občine Mozirje.
5.	Koriščenje sredstev
Upravičenost kreditov bo potrdil Odbor za malo gospodarstvo pri občinskem svetu Občine Mozirje. Za odobreni kreditsklene kreditojemalec kreditno pogodbo s Krekovo banko d.d. Maribor.
Namensko uporabo kreditov spremijo in preverja občinska uprava.
V	primeru nenamenske porabe kredita, mora koristnik kredit vrniti v roku 15 dni od ugotovitve z zakonskimi zamudnimi obresti za ves čas koriščenja sredstev.
Rok za oddajo vlog je 30 dni po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Vloge sprejemajo na Krekovi banki d.d. PE Šoštanj, Lole Ribarja 2, p.3325 Šoštanj, kontaktna oseba je Majda Venišnik, telefon 8986880ali 041388 220.
Dodatne informacije in spisek potrebne dokumentacije so na voljo pri gospodu Dominiku Miklavc na Občini Mozirje, telefon 8393 300.
V	roku 45 dni po končanem razpisu bo sprejet sklep o dodelitvi posojila, ki bo posredovan vsem prosilcem.
Krekova banka d.d. Maribor, PE Šoštanj
MATEVŽ LENARČIČ OBTIČAL V MINSKU
Birokratski zapleti » onemogočajo nadalajevanje poti
Aprila smo v Savinjskih novicah napovedali izjemen podvig pilota, fotografa in avanturista, Rečičana Matevža Lenarčiča, ki se je odločil v 80 dneh obkrožiti svet z ultralahkim letalom. Že pred poletom je pričakoval, da bo na tej pustolovščini in obenem športenem dosežku naletel na organizacijske težave, vendar so zapleti, s kafetrimi se bojuje že več kot dva tedna, postali prava mora.
Po poletu iz slovenjgraškego letališča 1. junija (prej vzlet zaradi neugodnih vremenskih ramer ni bil primeren), je čez dva dni pristal v beloruski prestolnici Minsk, kjer se nahaja še danes. Ruske oblasti mu namreč niso dovolile preleta preko njihovih prostranstev, predvsem Sibirije, čeprav je pred nekaj dnevi s pomočjo nekaterih prijateljev in slov-
enskih diplomatov v Rusiji in Belorusiji že pridobil uradno dovoljenje za prelet. Rusi so zahtevali najem dodatnega spremljevalnega letala.
Medtem je Matevž v Belorusiji zapravljal dragoceni čas, zaradi česar se bo let'precej zavlekel in zahteval veliko večji finančni zalogaj, kot se je na začetku predvidevalo. Po drugi strani je bil Rečičan v na prvi pogled mučni situaciji primoran soočiti se z organizacijskimi izzivi, ki so ga zbližali z mnogimi vplivnimi osebami iz dveh držav nekdanje Sovjetske zveze: politiki, gospodarstveniki, kolegi piloti in celo estrad-niki. Vsak po svoji plati so skušali izkoristiti poznanslva, da bi se vendarle Matevž s svojim zrakoplovom lahko spet dvignil in nadaljeval svojo pot proti 11.000 km oddaljeni Kamčatki in naprej proti Beringove-
mu prelivu na Aljasko, v Kanado, na Baffinove otoke, Grenlandijo, Islandijo, Ferske otoke in iz Anglije nazaj v domačo Slovenijo.
Do cilja ga čaka še veliko preizkušenj, zaenkrat pa je Matevž še vedno ujet v Minsku. Prejšnji vikend so belorusko prestolnico stresale nevihte, toča in močni vetrovi. Matevž je preživel še eno neprespano noč, ko
je letalo poplesavalo in se treslo na letaliških tleh, čeprav je bilo dobro privezano in zavarovano. Matevž upa, daje najslabše vreme za njim.
A vreme ni edina nočna mora za Matevža. V ponedeljek je izvedel, da IKARUS 42, letalo, ki naj bi ga spremljalo od Minska do Moskve in nato čez rusko ozemlje, ni pripravljeno za let. Uradna obrazložitev zavrnitve je, da bi bilopotrebnovkratkem izvesti dodatne preglede na motorju ter, da bi bil tako dolg prelet preveč Ivegan. Spremslvo bi lahko trajalo kvečjemu do Moskve, kar pa bi za Matevža pomenilo začeti tam, kjer je bil pred več kot 14 dnevi. »Nekdo očitno igra umazano igro z nami,« je vsega naveličan Matevž. Počakati je moral do četrtka, da bi nadomestno in bistveno dražje letalo prispelo do Minska.
Čeprav je bilo Matevževo letalo med nevihto zavarovano in dobro privezano, ponoči ni mogel zatisniti oči
Zaključni koncert šestošolcev
V nizu koncertov v zaključnem obdobju šolskega leta in ob prireditvah nazorskega krajevnega praznika, na katerih je osrednjo kultumo-zabavno vlogo odigrala Glasbena šola Nazaije, so se posebej predstavili tudi učenci zadnjega, šestega letnika. 20 mladih, a ne več neizkušenih glasbenikov, ki so pred gledalci nastopili predvsem v solo izvedbah, so pred posameznim nastopom na povsem izviren in svež način predstavili kar njihovi sošolci sami.
PRAZNOVANJE KS NAZARJE PRIČELI S KULTURNO PRIREDITVIJO
Pevski večer samospevov, arij in zimzelenih melodij
Praznovanje 12. junija, praznika nazorske krajevne skupnosti, so zaznamovali pevci Glasbene šole Nazarje s profesorico Katjo Gruber, ki so pripravili Pevski večer samospevov, arij in zimzelenih melodij. V uvodu je poslušalce pozdravil predsednik KS Matej Pečovnik, ki je prepričan, da je prav nazorska glasbena šola nosilec kulturnih dogajanj v kraju. Obenem je predstavil program prireditev, ki se bodo zvrstile do konca tedna, saj je bil nastop pevcev prvi kamenček v mozaiku različnih prireditev, od kulturnih do športnih, s katerimi so obeležili praznovanje.
Poslovilni koncertv, v vročih poletnih dneh soparni Modri dvorani, je bil posvečen vsem tistim, ki so na tak ali drugačen način pripomogli k temu, da so otroci v glasbenem svetu vztrajali celih šest let, nekateri celo več. Učitelji s svojim potrpljenjem in starši, ki so otrokom ves čas spodbudno stali ob strani, so napolnili malo dvorano v Osnovni šoli Nazarje.
Na koncertu smo poleg glasbenega znanja učencev, ki seje izoblikovalo na rednih učnih urah in prenekaterih nastopih po dolini in Sloveniji, skozi vezni tekst, ki so ga pripravili učenci sami, spoznavali tudi njihove življenjske sanje in male
skrivnosti.
Ravnateljica glasbene šole Olga Klemše seje zahvalila staršem, ker so glasbenim učiteljem zaupali svoje otroke pri strokovnem poučevanju in vzgoji vtako občutljivem obdobju življenja in pedagogom, ki učencem niso oblikovali zgolj glasbenega okusa in ljubezni do glasbe, pač pa tudi njihovo srce. Tako za ene kotza druge, so bili otroci, kadarkoli so se pojavili na odru, najboljši. In tako je bilo tudi tokrat, čeprav so bili eni bolj drugi manj zadovoljni s svojim nastopom. Ob koncu so starše povabili k ogledu seminarskih nalog, ki so nastale vtem šolskem letu.
Vesna Petkovšek
Koncert šestošolcev nazarske glasbene šole je zaključil trio saksofonistk: Ana Planovšek, Katarina Čretnik in Maja Brinjovc
(foto: Ciril M. Sem)
Odličen glasbeni večer s pevci profesorice Katje Gruber je bil več kot uvod v praznovanje nazarskega praznika (foto: Ciril M. Sem)
Ljubitelji tovrstnega petja so lahko v prvem delu, ki gaje ocenjevala komisija, uživali v poslušanju narodnih pesmi,samospevovdomačlhinlujihavtor-jev, starih baročnih in opernih arij ter duhovnih pesmi znanih skladateljev. V obsežnem programu, kjer so svoje čudovite glasove in pevsko zanje predstavili mezzosopranistka Barbara Čretnik, sopranislke Jožica Grudnik, Jelka Juvan in Lidija Kreti, tenorist Toni Brinjevec, baritonist Jože Bizjak in basist Klemen Matk, so poslušalce popeljali v različna obdobja. Ob klavirju jih je spremljala profesorica Katja Gruber,
Drugi del pa je bil bolj lahkotno obarvan s popevkami domačih in tujih avtorjev. Vrhunecje bil vsekakor skupen nastop vseh pevcev, združenih v zbor, kjer so pokazali, kako mogočno zvenijo vsi glasovi skupaj.
Ob nastopu tako dobrih pevcev, kot jih ima v razredu profesorica Katja Gruber, bitežko izpostavili posameznika, ki bi ga grajali ali hvalili. V svoj nastop je vsak od njih vložil delček svoje duše in srca. Svoj kamenček v čudoviti glasbeni večer pa je dodala tudi moderatorka večera Janja Irman.
Marija Sukalo
V Lučah zaprli javno pot
V Lučah so v zadnjih letih precej besed namenili željam po ponovni obu-ditvi nekdaj cvetočega turizma in če bo vse po sreči, naj bi se v prihodnjih letih sankali po cvetočih poljanah tudi poleti. V tem okolju so se pred nekaj stoletji oglašali celo sami celjski grofje in v spomin na tiste čase so Lučani na Šiljarjevi brvi zgradili pravo leseno barikado, ki spominja na obrambo pred vsiljivimi Turki.
Zadeva je podobna na glavo postavljenim svinčnikom. Vendar, kaj ko so Lučani, očitno v silni vnemi po privabljanju turistov, pozabili, daje barikada postavljena na brvi, ki jo je zgradila krajevna skupnost, sedaj pa jo obnavljajo s sredstvi občinskega proračuna, poleg tega pa so z oviro že marsikomu preprečili uporabojavne poti na drugem bregu Savinje. Vse za turizem, pravijo v Lučah in upajo, da se bodo na brvi ustavljali vsaj turisti, se slikali in podobo iz časov turških vpadov ohranjali kot spomin na inovativne Lučane.
Savinjčan
SAVINJSKE NOVICE PRI VAS NA KAVI
Začela se mu je nasmihati sreča
Ko smo prejšnji četrtek pozvonili pri Kopitarjevih v Dobletini 2, nas je sprejel Emil, še poln vtisov s torkovega skupnega izleta po Apaškem polju pri Gornji Radgoni. Ob ogledovanju slik iz fotoreportaže v Savinjskih novicah in obujanju prijetnih spominov na zabavni dan, ki smo ga skupaj preživeli, nam je soproga Jerica zaupala, da je Mile v teh dneh najsrečnejši človek. "Izbran sem bil za izlet, obiskali ste me s kavo, bog vedi, če ne bom v nedeljo tudi na Lotu dobil..." je bil razposajen Emil. Sedaj je že znano, da sedmice ni dobil, mogoče pa je katerega od manjših dobitkov.
Emil je delal na matičnem uradu v Kokarjah 34 let, zato je spoznal širok krog ljudi. Zaupal nam je, daje poročil tudi Ivana Purnata, sedanjega nazorskega župana. Pogovor se je razpletel o tem, kako so potekale poroke nekoč in danes: "Avtomobilov še ni bilo, zato so ljudje šli peš ali pa s konji. Danes je to, da se voziš v kočiji, slavnostno in se
zopet uveljavlja," ugotavlja Mile in nadaljuje: "Zakon so ljudje jemali resno, poročali so se z ljubeznijo in zavestjo, zato, kolikor se z ljudmi pogovarjam, je bilo ločitev zelo malo. Danes se bolj ločujejo, potem pa ne vedo, kaj bi z otroki. Zavedati se je treba, da noben zakon ne more biti idealen.
Včasih so z zakonom ustvarjali rodbino, danes pa se živi na koruzi in rodbine ni. Je pa res, da so današnji mladi za veliko stvari prikrajšani, ker ne dobijo službe, pa čeprav so študirali in se zanjo borili." Spominjanje na čas mladosti, koje življenje dišalo čisto drugače kot ga doživljamo danes, je vedno prijetno. Tudi Jerica ima o tem veliko povedati: "Včasih smo "špilali" karte pri Cigaletu. Do jutra, potem pa na "šiht". Tarokje bil najhujši, na koncu smo se začeli kregati. Kolikor smo ga mi "pretupili", ga mladina danes ne more, ker jim ne shaja. Vsako soboto, vsako nedel-
jo: v vsaki gostilni seje kaj dogaja-
lo.	Zidali smo in podirali, pa je bilo vseeno še dovolj denarja. Danes nekateri pravijo: če grem enkrat v gostilno, moram biti potem cel mesec tiho."
Druženje in zabava, pa ne le mladih, sta v sodobnem času res precej spremenila podobo. Tempo, ki nam ga narekuje okolje, dopušča vse
manj časa za "vasovanje", pa čeprav nas obdajajo vse mogoče naprave in stroji, s katerimi naj bi si skrajšali in olajšali vsakodnevna opravila. Precejšnje spremembe je prinesel prihod televizijskih ekranov v vsa gospodinjstva. Ko je malih zaslonov bilo v slovenskih domovih šele za pokušino, pa so bili dodaten razlog, da seje vsa soseščina zbrala okoli novih in privlačnih nosilcev informacij in zabave. Tudi Kopitarjevi so bili med tistimi, ki so relativno zgodaj dobili televizijo, in v smehu se spominjajo, kako so se stiskali v majhni sobici: "Nismo imeli dovolj stolov, zato so sijih morali prinesti s seboj."
Hitro je minil čas na obisku pri Kopitarjevih ob šaljivih in pretresljivih, predvsem pa življenjskih zgodbah, ki sta nam jih pripovedovala Emil in Jerica. Od dobre družbe gostoljubnih in preprostih gostiteljev pa seje vedno težko posloviti.
Od dobre družbe gostoljubnih In preprostih ljudi se je vedno težko posloviti (foto: Ciril M. Sem)
ZA PRAVEGA KONJEREJCA JE KONJ LJUBEZEN
Lipicanec je edino, kar imamo Slovenci
Jože Marolt iz Brezja nad Mozirjem ima ljubezen do konj v krvi. Njegov stric Tone, ki je bil furman, se je ukvarjal s plemenskimi žrebci in od njega se je naučil vseh skrivnosti. "Nekoč je stric, bog mu daj nebesa, namočil gada v žganje in s tem napitkom tako ukrotil konje, da je imel bič le še za okras. Danes med starimi furmani živi samo še Žunter iz Varpolja," pripoveduje Jože Marolt, ki govori o svojih lipicancih kot o mladi nevesti. "Slovenski konj je to," poudari, prepričan, da je lipicanec edino, kar imamo Slovenci, čeprav so Avstrijci za zdaj uveljavili pravico vodenja izvorne rodovniške knjige za lipicance.
"VZgomji Savinjski dolini, kije nekdaj slovela po furmanih, bi morali imeti vsaj trideset lipicancev," je prepričan Brecljev gospodar, kije pred dnevi plemenit Devetnajstletnega žrebca je pripet jal iz Lipice. Menda je najboljši med vrstniki in zdirekfoijem lipiške kobilarne sta
šestnajstih letih prvič sedel na furmanskega kozla, da seje podal na zadnjo rajžo proti Spodnji Savinjski dolini, je minilo polnih trideset let. "Konjje ljubezen, ki seji ne odrečeš." Pričakujem, da jo bo primerjal z ljubeznijo do žene in otrok, venderti ostajajo na prvem mes-
Jože Marolt si je za svojo kobilo pri direktorju lipiške kobilarne izgovoril najboljšega žrebca med vrstniki (foto: Ciril M.Sem)
se takoj dogovorila. Stara znanstva in prijateljstvo med rejci plemenitih živali ostajajo, a kot povsod se tudi pri konjih stvari spreminjajo. Marolt se spominja, daje bil v letih, ko je začel žrebčariti, pripust vreden 300 takratnih nemških mark. Sedaj prispeva polovico vsote Združenje rejcev lipicancev Slovenije, kljubtemu pa je ljubezen do plemenitih živali večja od vseh stroškov.
"Najbolj primemo je spuščati osmi ali deveti dan po porodu. Zaradi žrebet kobili nista polno zaposleni. Mam se ne spodobi obremenjevati, samo za kakšno parado ali božič," govori o svojih prijateljicah Jože Marolt. Odkar je pri
tu. "Ženske si z veseljem ogledajo ljubezen med žrebcem in kobilo,"je hudomušen Marolt in v njegovih besedah ni zaznati nobene pokvarjenosti, prej iskrivo privoščljivost.
Poznavanje konj je v rodu in z žrebčarjem Breznikovim Boštjanom skrbno beležita dogajanja na konjskem trgu. "Prepoceni kupčija ni prava kupčija,"je prepričan Marolt, "čeprav pozneje nekoliko boli glava zaradi sprejete odločitve." Še to pove lastnik plemenitih živali, da ima lipicanec iz Lipice v ličnici odtis črke I, konje, ki so rojeni v prosti reji pa krasi lipov list.
OB PRAZNIKU TUDI POHOD IN KOLESARJENJE NA DOBROVLJE
Pohod zaključili s piknikom in šaljivimi igrami
Ob krajevnem prazniku Krajevne skupnosti Nazarje so člani tamkajšnjega planinskega društva pripravili zanimiv pohod na Dobrovlje, ki so se ga udeležili pohodniki in kolesarji. Na rekreativnem pohodu so udeleženci ob pomoči vprašanj na različnih lokacijah spoznavali svoj kraj.
Pohodniki pri cerkvi v Nazarjah rešujejo nalogo o frančiškanskem samostanu (foto: Marija Šukalo)
DRUŠTVO PODEŽELJSKIH ŽENA LJUBNO
Izmenjava izkušenj
Toplica, društvo podeželskih žena Ljubno, bo v petek, 28,junija, gostilo prijateljsko društvo iz Pomurja in tako vrnilo gostoljubnost ženskam iz Velike Polane, ki se v okviru certifikatnega sistema izobražujejo v učni delavnici. Program celodnevnega druženja zajema ogled zanimivosti Zgornje Savinjske doline, ki se močno razlikuje od prekmurskih ravnin, sicer lepo urejenih in cvetočih. »Predstavile jim bomo dejavnost našega drušlva, vključevanje žensk s podeželja v nove zaposlitvene tokove,predvsemvokvirdopolnilnih dejavnosti na kmetijah.Ssvojo dejavnostjo želimo seznaniti tudi širšo javnost in župane okoliških občin,« pravi predsednica Ijuben-skega društva Margareta Atelšek. Po celodnevnem ogledu doline bodo gostiteljice pripravile družabno srečanje pri Prodniku v Juvanju, katerega naj bi se poleg predstavnice pospeševalnega centra za malo gospodarslvo udeležili tudi zgornjesav-injski župani in prometni minister Jakob Presečnik.
Savinjčan
DRUŠTVO TABORNIKOV ROD SOTOČJE NAZARJE
Zaključno tridnevno taborjenje
Tabornišlvoje način življenja, ki ga mladi spoznavajo skozi družabna srečanja in različne preizkušnje. Tako se spletejo prijateljstva, ki trajajo vse življenje. Na vodovih sestankih, ki sojih nazorski taborniki roda Sotočje obiskovali v letošnjem šolskem letu ob petkih v nazorski osnovni šoli in na tabornem prostoru na Lazah pridobivali taborniško znanje, se igrali in peli. Pri vsem tem jim je pomagal vodnik, kije predvsem njihov prijatelj. Na internetu so pripravili svojo spletno stran (http://rsn.rutka.net/), bili so na različnih izletih.
Šolsko leto bodo zaključili s tridnevnim taborjenjem, ki ga pripravljajo že tretje leto, od 27. do 30 junija, na tabornem prostoru roda Sotočje Nazarje na Lazah. Načelnik Ivo Collavtti in vodniki ter taborovodja bodo poskrbeli, da bo program pester in zanimiv. V gozdni šoli bodo lahko udeleženci pridobivali taborniške veščine, medtem ko se bodo na delavnicah preizkusili v ročnih spretnostih in oblikovali izdelke iz različnih vrst materiala. Manjkale ne bodo niti družabne igre in presenečenja. Dan bodo zaključili ob tabornem ognju z zanimivim programom in različnimi aktivnostmi.
Na štartu, pred nazorskim gasilskim domom, so se na Dobrovlje prve podale skupine pohodnikov, nato pa kolesarji. Potjih je vodila mimo Jušne-ka, Končnika, Lesjaka do kapelice pri Keceju. Ciljje bil pri cerkvi svetega Urbana. Na kontrolnih točkah so odgovarjali na vprašanja o gradu Vrbovec in frančiškanskem samostanu, se priz-kusili v poznavanju okolja in gospodarstva ter športa in rekreacije. Ob vsakem nepravilnem odgovoru seje tekmovalcem pribilo dve minuti k porabljenemu času za prehojeno pot. Rezultati so bili zanimivi -pohodniki so dokazali, da svoj kraj in njegovo zgodovino dobro poznajo.
Predsednik planinskega društva Martin Dušič je pojasnil, da namen pohoda ni bil tekmovalnega značaja,
temveč da krajani sami spoznajo, koliko poznajo kraj in okolico, v kateri živijo. Prvi pohodniki so vrh osvojili v dobri uri, medtem ko so zadnji za to porabili skoraj dve uri. Med najstarejšem in najmlajšim udeležencem je bila starostna razlika sedemdeset let.
Kolesarji različnih starostnih kategorij so želeli priti do cerkve svetega Urbana v kar najkrajšem času, a na svoji poti niso reševali nobenih vprašanj. Prvi je za to porabil nekaj več kot dvajset minut, medtem koje zadnji privozil na cilj v nekaj manj kot štiridesetih minutah. Po končanem tekmovanju so se vsi udeleženci podali v Zavodice k Vrhovnikovim, kjer so druženje nadaljevali s šaljivimi igrami in piknikom.
Marija Šukalo
ŠPORTNO DRUŠTVO MOZIRJE - ODPRTI TURNIR V MALEM NOGOMETU
Zmugovale< znan po dodatnih prostih strelih
ŠD Mozirje že tretje leto zapovrstjo organizira odprt turnir v malem nogometu. Letos je na njem sodelovalo 12 ekip, predvsem iz Zgornje savinsko-saleške in celjske regije, ki so prikazale izredno kvaliteten in izenačen nogomet, saj se je tako tekma v polfinalu kot velikem finalu odločila po izvajanju dodatnih prostih strelov. Zmagovalni pokal je na koncu zasluženo pripadel ekipi Avtohiše Mlakar.
Že predtekmovalni obračuni v štirih skupinah so dali vedeti, da domače ekipe, razen presenetljivo uigrane in disciplinirane Raduhe, ne bodo imele veliko možnosti za najvišja mesta in da bodo o tem odločale predvsem ekipe iz Velenja in Celja. Prav celjski obračun v prvem polfinalu, med starima znancema Pelikani in Avtohišo Mlakar, je pokazal vrhunsko igro, kjer pa sta obe ekipi igrali zelo »zi-heraško« in zmagovalec je bil odločen šele po penalih.
Finale pred finalom, kot bi lahko rekli tej tekmi, so srečno dobili igralci Avtohiše Mlakar in tako postali prvi finalisti. Drugi polfinalno srečanje med solčavsko Raduho in Kapučino Barom iz Velenja pa so s 3:1 dobili slednji in drugi udeleženec velikega finala je bil znan, prav tako pa tudi ekipi, ki bosta izvajali proste
strele za tretje mesto. V tej mojstrovini so bili, na veliko veselje številne publike, uspešnejši mladi Solčavani, ki so stem dosegli res lep uspeh.
V finalu pa smo videli odličen začetek Celjanov, ki so povedli kar z dvema goloma razlike. To Ve-lenčanov ni zmedlo, saj so najprej rezultat izenačili, pet minut pred koncem pa celo povedli, kar je povzročilo pravo ogorčenje na klopi Avtohiše. Poskušali so še z zadnji džokerjem-igro z vratarjem in uspelo jim je. Pri odločilnih prostih strelih pa je bilo veliko odvisno tudi od športne sreče in ta je bila tokrat res šesti igralec zmagovalne ekipe Avtohiše Mlakar.
Organizator, Športno društvo Mozirje, se zahvaljuje vsem sponzorjem za pomoč, prav tako pa vsem ekipam za sodelovanje, ter in športno igro.
Za pravi učinek je pomembno pravilno sedenje in uporaba varnostnega pasu
Piše: Igor Pečnik
Varnost je gotovo eden pomembnejših dejavnikov pri nakupu avtomobila. Proizvajalci so v zadnjem času naredili velik napredek na ojačitvah in pravilnem mečkanju avtomobilske karoserije, nikakor pa ni zanemarljiv tudi razvoj »airbagov« oziroma zračnih vreč, ki skrbijo za zaščito voznika in potnikov. V nadaljevanju nekaj besed o razvoju in pravilni uporabi.
Začetki zračnih vreč segajo v leto 1951, koje gospod Linderer poskušal vgraditi napihljivo vrečo med volanski obroč in prsi voznika. Jasno je bilo le to, da mora biti polnjenje zračne vreče zelo zelo hitro. Današnja voznikova vreča ima v povprečju 60 litrov prostornine in se praviloma napolni v 20 tisočinkah sekunde.
AIRBAG = ZRAČNA BLAZINA
Sopotnikova je dvakrat večja in potrebuje nekaj več časa. Stranske zračne vreče se praviloma napolnijo v petih do desetih tisočinkah sekunde, saj je razdalja med glavo in karoserijo zelo majhna.
Prvi problemi so bili povezani predvsem s sredslvom, ki bi zagotavljalo optimalno hitro napihovanje. Posku-
šali so celo z raketnim eksplozivom, rešitev pa so našli v natrijevem acidu, ki skrbi za hitro in kontrolirano polnjenje. Sprva je bila problematična tudi življenjska doba zračnih blazin, sedaj pa je bolj ali manj omejena na 15 let, kar naj bi bila tudi življenjska
doba avtomobila.
Sodobne zračne vreče delujejo tako, da se takoj po udarcu sproži polnjenje, ki pa mora biti kontrolirano, saj se mora blazina napihniti, ko se telo približuje karoseriji, in se nato po udarcu izprazniti. Lahko pa se zgodi, da se vreča kljub trku ne sproži. Če je hitrost avtomobila man-
jša od 20 kilometrov na uro inje kot večji od 45 stopinj, se zračna vreča verjetno ne bo sprožila. To predstavlja problem pri eventualnem reševanju potnikov, saj reševalci ne vedo, kdaj se lahko vreča vendarle sproži. Zato morajo obvezno odklo-
piti akumulator.
Za pravilen učinek zračne vreče je pomembno pravilno sedenje in uporaba varnostnega pasu. Nepravilna vožnja, je lahko že pri nizki hitrosti usodna. Brez varnostnega pasu, ki bi skrbel za oddaljenost med vrečo in potnikom, sta voznik in sovoznik ob trčenju v smrtni nevarnosti.
Voznik mora sedeti dovolj visoko, z rahlo pokrčenimi nogami, koje ena od njih na stopalki za sklopko, in pokrčenimi rokami na volanskem obroču. Ležanje v sedežu, kar je pogost pojav pri mladih, in sedenje preblizu zračne vreče lahko zelo negativno vpliva na delovanje zračne blazine. Posebna pozornost je potrebna pri prevozu majhnih otrok, ko je potrebno zračno vrečo odklopiti. Prav tako ne lepite držal za pijačo ali očala na mesta, kjer so nameščene zračne blazine. Si predstavljate, da vam v glavo priletijo kovinska sončna očala s hitrostjo 200 km/h?!
Savinjske novice pri vas na kavi
Že dolga leta, kar izhajajo Savinjske novice, radi rečemo, da je to časopis Savinjčanov. Razlog, da so med bralci tako priljubljene in razširjene, je gotovo tudi v tem, da v njih najdete sami sebe, kar za druge časopise ne bi mogli reči. In pravna tem področju smo se odločili narediti še korak dlje. Sedaj vas ne bomo obiskovali le v papirni obliki, ampak tudi čisto zares - kot novinarji reporterji. Ne bojte se, stroškov z nami ne bo, saj bomo kavo prinesli s sabo. In to ne samo žličko aU dve, pač pa tri debele kilograme. Pokrivitelj akcije je namreč podjetje Caffe Tropic iz Žalca.
Kaj še čakate? Izpolnite prijavnico in z malce sreče se prav kmalu vidimo tudi pri vas doma!
: Prijavnica
!	Satàs&jske ssovtce
!	prlvasm&si-ri
; Ime in priimek:____________
; Naslov; ___________________
• Telefon:-------------------
h ---	» --- - - m - .	•	- m -m m m m - m m m m - m m
PRAZNOVANJE OBČINE GORNJI GRAD BODO ZAZNAMOVALE PREDVSEM KULTURNE IN ŠPORTNE PRIREDITVE
Oddolžili se bodo
zaslužnim sokrajanom
Z otvoritvijo razstave zgornjesavinjskih likovnih ustvarjalcev danes zvečer v galeriji "Štekl" bodo v Gornjem Gradu začeli s prireditvami ob letošnjem prazniku občine, ki obeta številne kulturne in športne prireditve. Ob osrednji proslavi in podelitvi priznanj najzaslužnejšim krajanom bodo v Gornjem Gradu pripravili tudi okroglo mizo z aktualno temo dopolnilnih dejavnosti v kmetijstvu in kmetijstvo v Evropski uniji. Tokrat izjemoma ni na programu otvoritev ali predaja namenu večje pridobitve, z dograditvijo doma starejših krajanov pa bo priložnost za tovrstno slovesnost prihodnje leto.
Med številnimi že bolj ali manj utečenimi prireditvami, ki spremljajo vsakoletno praznovanje občinskega praznika, je treba posebej omeniti predavanje s predstavitvijo diapozitivov svetovno znanega alpinista Dava Karničarja, proslavo s podelitvijo priznanj ob 50-letnici delovanja društva upokojencev, odkritje doprsnega kipa dolgoletnega zdravnika dr. Pavla Lautnerja v zdravstvenem domu, predstavitev
knjige o Francu Kocbeku - Aljažu Savinjskih Alp, z odkritjem spominske plošče pa se želijo Gornjegrajci oddolžiti tudi velikemu matematiku rojaku Blažu Matku.
Športni del praznovanja bodo sklenili z državnim prvenstvom v 4-kratni lovski kombinaciji na lovskem strelišču pod Gradiščem, gasilci pa se bodo že tradicionalno pomerili v tekmovanju za pokal občine Gornji Grad.
ŠPORTNI UTRIP KRAJEVNEGA PRAZNIKA V NAZARJAH
Glavni namen je prijateljsko in zdravo druženje
V sklopu praznovanja 12. junija, praznika krajevne skupnosti, se je v Nazarjah zvrstilo kar nekaj športnih prireditev. Ob kolesarjenju in pohodu ksvefemu Urbanu so se ob zaključku treningov košarkarske šole nazorskega košarkarskega kluba med seboj pomerili pionirji, starejši dečki, kadeti pa so odigrali prvenstveno in prijateljsko tekmo z svojimi vrstniki iz Krškega in Velenja. Domače športno društvo Vrbovec je organiziralo turnir v malem nogometu po
Turnir ob zaključku treningov košarkarske šole v Nazarjah (foto: Ciril M. Sem)
V	soboto dopoldan je bilo igrišče v Nazarjah rezervirano za najmlajšo generacijo košarkarske šole, to so učenci tretjih, četrtih in petih razredov, ki že kažejo viden napredek v svoji igri. Zmagovalec tu ni bil pomemben, pomembno pa je predvsem delo njihovih mentorjev in pravi odnos do otrok, ki se na košarkarsko žogo šele privajajo. Za njimi so se domači kadeti v razburljivem prijateljskem srečanju pomerili z vrstniki iz Velenja. Slednji so v sami končnici zaigrali bolj zbrano in zasluženo zmagali.
V	nedeljo je bil v ospredju turnir v malem nogometu, ki ga je po zaselkih organiziralo domače športno društvo. V tekmi za tretje mesto je ekipa Novih blokov premagala Žlabor, veliki finale in pokal Nazarij pa je pripadel Starim blokom, ki so bili boljši od Do-bletine.
Ostala je samo še prvenstvena tekma starejših dečkov med nazorskim košarkarskih klubom in klubom iz Krškega. V športni dvorani smo lahko spremljali izredno izenačeno tekmo, kjer so domačini vodili večji del srečanja, v samem zaključku pa jim je na žalost spet zmanjkalo moči in prepotrebne
koncentracije, zato je bil nesrečen poraz neizbežen.
Sicer pa je bil namen športnih prireditev ob prazniku krajevne skupnosti Nazarje nedvom-
no dosežen, to pa je predvsem dobro sodelovanje ter športno druženje tako starih kot mladih.
Franjo Pukart
KOLESARSKI IZPIT
Uspešno in varno v prometu
Počitnice so pred vrati. Učence in učenke
tretjih razredov osnovnih šol Nazarje, Šmartno ob Dreti, Gornji Grad in Nova Štifta so na teoretično znanje o cestno-prometnih predpisih pripravile mentorice, praktični del poučevanja varne vožnje s kolesi pa so pripravili člani izpitne komisije iz ZŠAM-a Zgornje Savinjske doline s sodelovanjem peli-cista na izpitni vožnji.
Posebno pohvalo so si prislužili učenci in učenke OŠ Šmartno ob Dreti, ki so izpite opravili brez »padalcev«. Vsem učencem in učenkam je bila izrečena dobra želja za srečno in varno vožnjo, za kar je potrebna velika mera previdnosti v prometu.
Rozka Tkavc
O
Učenci OS Gornji Grad s policistom Slavkom Šmigocem, mentorico Ireno Poznič ter člani ZŠAM in SPV Francem Tkavcem, Aleksandrom Čoparjem in Milanom Špendetom (foto: Rozka Tkavc)
Kresničke
Domovina ni zemlja, voda in gore, ki nas obdajajočega nam ne more nihče vzeti. Lahko pa zamenja oblastnike, ki ohranjajo svoje pozicije pod pretvezo ogrožene domovine.
Savinjčan
15 nasvetov za višjo stopnjo bivalnega ugodja v stanovanjskih prostorih
Ol. Prednosti talnega ogrevanja
Talno ogrevanje sploh ni kakšna moderna iznajdba, saj so ga uporabljali že Rimljani. Danes pa znova spoznavamo njegove prednosti. Grelne cevi so montirane v tleh, zato je postavitev pohištva enostavnejša in ni nobenih vročih površin, na katerih bi se lahko poškodovali. Topel zrak ne piha po stanovanju in ne dviguje prahu in umazanije. Sistem pa zahteva tudi manj stroškov nabave in vzdrževanja. Je udobnejše, saj je temperatura vedno najvišja pri tleh in se počasi zmanjšuje proti stropu. Bolj stabilna je tudi vlaga v prostorih. Zrak ni izsušen in zato imamo občutek, daje par stopinj topleje kot v resnici. S tem pa prihranimo del energije.
02.	Tri vrste ogrevalnih sistemov
Glede na lokacijo vira toplote jih delimo na:
- lokalno ogrevanje posameznih prostorov (peči na drva, električne peči, peči na tekoča goriva - olje, plin, električna energija), - centralno ogrevanje (uporablja trda goriva, lahko kurilno olje, zemeljski ali utekočinjeni naftni plin),
-daljinsko ogrevanje.
03.	Lokalno ogrevanje in njegove slabosti
Lokalno ogrevanje je najstarejša in najenostavnejša oblika ogrevanja. Vendar se danes uporablja le še kot dopolnilno centralnemu sistemu ogrevanja, pri katerem je prednost
predvsem neodvisnost delovanja. Zato pa ima tovrstni sistem več slabosti:
-	ne omogoča enakomernega segrevanja prostorov (za vsak prostorje potrebna peč, ki zavzame nekaj prostora),
-	zahteva fizično delo (transport goriva in pepela),
-večje onesnaževanje okolja (velikega števila kurišč),
-veliko število dimnikov,
-zelotežka regulacija ogrevanja.
04.	Centralno ogrevanje je najbolj razširjeno
Ta sistem ponuja največ udobja, saj se toplota proizvaja le v enem prostoru za celo zgradbo. Ne potrebujemo velikih prostorov za vgradnjo kompleksnih peči in s tem se zmanjša onesnaženost. Poleg tega je lahko obvladljiv (avtomatizacija in enostavna regulacija). Prostore lažje in enakomerneje segrevamo. Temperaturo lažje prilagajamo svojim potrebam. Grelni kotel se nahaja le na eni lokaciji, grelne elemente pa lahko razvrščamo poljubno. V primerjavi z lokalnim ogrevanjem pa centralno zahteva večje investicije.
©5. Prednosti novejših sistemov ogrevanja
Vse bolj priljubljeno postaja daljinsko ogrevanje. Toplota se pridobiva v eni toplarni in se nato preko toplovoda razdeli med uporabnike. Opazen je tudi prihranek prostora, saj v objektu, ki ga ogrevamo, ne potrebujemo peči ali kotla. S tem se zmanjšajo stroški investicije in vzdrževanja. Ozračje je čistejše, saj je gorivo bolj izrabljeno, toplarne pa imajo vgrajene naprave za čiščenje zraka. Razvijajo se še novi načini ogrevanja. Tako so
0
danes med novejšimi še toplozračno ogrevanje in ogrevanje z obnovljivimi viri energije (solarni sistem, toplotne črpalke).
06.	Kako prihraniti pri ogrevanju?
- zaprite okna in vrata, J kadar imate vklopljen sistem gretja,
-zmanjšajte delovanje oziroma zaprite radiatorje v sobah, kijih ne uporabljate,
- poskrbite, da zavese ne * prekrivajo radiatorjev,
- poskrbite, da vam topla voda ne bo uhajala, kapljala skozi slabe pipe,
- poskrbite, da bodo prezračevalniki čisti,
- ne pretiravajte z »ognjem«, skrbite, da bo v normalnih mejah, -zapolnite odprtine med tlemi in vrati,
- ne blokirajte prezračevalnikov oziroma zračnih opek,
- dobra izolacija v celi hiši,
- dvojno zastekljevanje je lahko drago, vendar pomaga pri zvočni izolaciji in tudi pri celotni izolaciji vašega doma,
- vse cevi tako za toplo kot hladno vodo morajo biti izolirane.
07.	Kje vam pobegne največ denarja (in toplote)?
-10 odstotkov skozi okna,
-15 odstotkov skozi prepih,
- 25 odstotkov skozi streho,
- 35 odstotkov skozi stene,
0££&
LJUBIJA 11 MOZIRJE
Tel.; 03-83 90 360 Fax; 03-83 90 361
TRGOVINA - VODOVOD - OGREVANJE
Prodaja, montaža in servis
-	instalacij za ogrevanje
•	vodovodnih instalacij
-	plinskih instalacij
-	oljnih instalacij
-	sanitarne keramike ■ klimatske naprave
•	talnega ogrevanja
-	toplotnih črpalk
•	kolektorji sončne energije
-	montaža in servisiranje instalacij in gorilnikov
UQODNI KREDITNI POGOJI ŽE OD T + 0°/o GOTOVINSKI POPUSTI, USODNE CENE
Delovni čas: od 7.00 do 17.0D ure sobota od 7.00 do 1S.QO ure
-15 odstotkov v tla.
08.	Kako porabljajo energijo slovenska gospodinjstva?
- 72 odstotkov za ogrevanje stavb,
-14 odstotkov za pripravo tople vode,
- 7 odstotkov za kuhanje,
- 7 odstotkov za druge namene.
09.	Izračun skupnega stroška priprave tople vode Na enoto koristne energije, v tolarjih na kWh, znaša: -sprejemniksončne energije (običajni ali samogradnja): O - toplotna črpalka: 5,5	#
- zemeljski plin - plinski grelnik: 12,9	/t
- ekstra lahko kurilno olje (nizkotemperaturni kotel): 15,5 - utekočinjen naftni plin (plinski grelnik): 16,7 -električni bojler: 17,8 - les (kombiniran kotel): 18,6	*
- ekstra lahko kurilno olje (kombiniran kotel): 26,2
IO.	Vroči dnevi, hladna glava
IJ Pod pojmom klimatizacija prostorov razumemo •^vzdrževanje lokalne klime, torej vzdrževanje želene vrednosti temperature, relativne vlažnosti ter čiščenje in menjavo zraka v prostorih. Razloge za potrebo po klimatizaciji lahko pripišemo tudi spreminjanju načina gradnje, ki prinaša lažje gradbene materiale z manjšo akumulacijo toplote.
®ll. Hlajenje prostorov
Hlajenje je proces, kjers pomočjo hladilne naprave telesu odvzamemo toploto in ga s tem ohladimo. Postavitev samostojne hladilne naprave za hlajenje bivalnih prostorov je možna le v primeru instalacije centralnega cevnega sistema hlajenja. Kot prenosni medij uporabimo vodo, ki jo po cevnem sistemu, podobnemu ogrevanju, vodimo do hladilnih površin v prostorih. V hišah pa potrebujemo tudi ogrevanje. Zato je pametno, da v primeru že instaliranega cevnega sistema ogrevanja v hiši isto napeljavo poleti uporabimo tudi za hlajenje. Hlajenje prostorov lahko izvedemo s površinskim hlajenjem ali s konvektorji.
©12. (Raz)vlaženje prostorov
Povišana vlažnost prostorov slabo vpliva na človekovo počutje in vodi k zatohlemu vonju v prostoru, pršicam, rasti plesni, kovinski koroziji ter škoduje strukturi hiše. Ker večina na trgu dostopnih klimatskih naprav opravlja tudi funkcijo razvlaževanja ter ogrevanja zraka v prostoru, klimatske naprave zadostujejo tudi za razvlaževanje. V posebnem primeru, ko hla-
jenja prostorov ne potrebujemo, a želimo zrak v prostoru vseeno razvlažiti, si lahko pomagamo z razvlaževalnikom zraka.
®13. Popolna klimatizacija prostorov
Klasične klimatske naprave so skoraj brez izjem namenjene popolni klimatizaciji prostorov. Ob pojmu klimatska naprava pomislimo najprej na poletje in hladno sobo, kjer je postavljena naprava, ki vpihuje hladen zrak v prostor. Vendar pa takšne naprave ne moremo imenovati hladilna naprava. Z njo namreč reguliramo stopnjo vlažnosti, odstranjujemo prašne delce in vonjave iz zraka pa tudi ogrevamo zrak v prostoru. Če poenos-
tavimo, s klimatsko napravo lahko poskrbimo za konstantno ugodje v prostorih preko celega leta, ne glede na zunanje vremenske pogoje. V našem podnebju, kjer imamo pozimi dokaj nizke temperature, za ogrevanje prostorov klimatske naprave niso ekonomsko upravičene. Zato pa je njihovo delovanje toliko bolj pomembno v vročih in vlažnih poletnih dneh.
14.	Prednosti izdelave solarnega sistema v samogradnji:
-	nižja cena,
-	investitor se med izdelavo spozna s sistemom za ogrevanje vode s soncem, zato ga lahko sam vzdržuje in opravi manjša popravila,
-	sistem je dimenzioniran pod strokovnim vodstvom,
-	samograditeij pridobi nekaj ročnih spretnosti,
-	pomemben je tudi socialni vidik druženja enako mislečih ljudi, ki se zavedajo pomembnosti učinkovite rabe energije, izrabe obnovljivih virov energije in to svoje prepričanje širijo v svoji bližnji okolici,
-	država kot celota rabi manj energijskih virov,
-zmanjša se onesnaženje okolja.
15.	Kam po več informacij?
Za tiste, ki imate možnost dosega svetovnega spleta, priporočamo iskanje s pomočjo naslednjih ključnih besed:
ogrevanje, hlajenje, slonep, ambient, zrmk.
PESED
toplotna tehnika
Justin Sedeljšak s.p.
IZDELAVA KOTLOV ZA CENTRALNO OGREVANJE,
SISTEMOV Z AVTOMATSKIM DOZIRANJEM GORIVA
IN MLINOV SEKATORJEV
3303 VRANSKO, Prapreče 25,
tel.: 03/703 84 90, faks: 03/703 84 95
Kotli za centralno ogrevanje na trda goriva in sistemi za avtomatsko kurjenje s sipkimi lesnimi ostanki
Prednosti naših kotlov so:
-	prostorno kurišče, dober izkoristek goriva in dolga obratovalna doba kotla,saj so prvi v obratovanju že več kot 21 let
Prigrajen sistem za avtomatsko kurjenje Vam zagotavlja:
-	popolno avtomatsko izgorevanje skobljancev žagovine, lesnih sekancev,
-	brezdimno izgorevanje lasnih ostankov v skladu z Uredbo o emisiji škodljivih snovi v dimnih plinih iz kurilnih naprav,
-	hitro avtomatsko regulacijo, podobno kot pri ogrevanju na kurilno olje,
-	ekološko čisto ogrevanje z biomaso - energijo prihodnosti,
-	najcenejše ogrevanje s tehnološkimi ostanki, zaradi česar se investicija v naš sistem ogrevanja, zlasti pri celotnem ogrevanju sušilnic lesa, povrne že venem letu obratovanja
Kotle in sisteme za ogrevanje Vam izdelamo v razponu moči od 26 do 1.600 kW. Za drobljenje kosovnih lesenih odpadkov v sekance, ki so primerni za avtomatsko kurjenje ali briketiranje, proizvajamo drobilnik PESED, širine rotorja od 400 do 1.200 mm.
Enaindvajsetletne delovne izkušnje pri proizvodnji toplotne tehnike in opreme, spremljanje evropske tovrstne tehnologije in prejeta priznanja:
bronasti plaketi v Celju na sejmih MOS '89 in MOS '91 in zlati plaketi v Mariboru na sejmih ENERGETIKA '92 in ENERGETIKA '94, ter štiri najvišja priznanja v letu 2001 nas obvezujejo, da Vam zagotavljamo kakovostno opremo kotlovnice!
Kurilna naprava KS Automatic
Sistem sestavlja:
•	kotel KS s šamotiranim gorilnikom
•	varovalna loputa z dozirnim polžem
•	ventilator za primarni in sekundarni zrak
•	odvzemna naprava s transportnim polžem
•	elektro krmilna omarica z opremo

Piše: Aleksander Videčnik
Kako so naši predniki zdrapili
ti, primi se dobro za nos, da moraš dihati skozi usta, nevarnost je hitro odstranjena.
ČE TE GRLO BOLI
Vzemi liter vode injo dobro prekuhaj, nato deni vanjo polno žlico medu in zmešaj, prideni za lešnik velik košček galuna, stolčenega v prah. Ko se zmes raztopi in ohladi je primerna za grgranje.
žganja, v katerem je namočen hmelj.
KAKO Si IZBOLJŠAMO TEK
Zdravilo pripravimo iz detelje, bezgovih jagod, pelina in encijana, vse to deni v 2 litra vode in postavi na ogenj. Kuhaj toliko časa, da se vkuha na polovico, potem to precedi in pij po eno žlico pred vsako jedjo, tudi zvečer.
Pred kakimi dvajsetimi leti sem se ukvarjal s popisovanjem spominov na ljudske zdravilce v naših krajih. Marsikje sem naletel na zanimive zapise. V mahnem zvezku sem na smetišču v Ljubijskem grabnu našel pisane zdravilske nasvete, ki so po pisavi in jeziku sodeč izvirali iz srede 19. stoletja. Morda jih boste z zanimanjem prebrali.
NEVARNOST ZAGUŠENJA
Če se ti ustavi kaka reč v grlu in te hoče zaduši-
AKO SE Tl ZAPRE VODA
Skuhaj na vinu metliko injo gorko pij, to ti bo spet odprlo vodo.
Skuhaj česna na vinu, to tudi pomaga. Jej sladke mandeljne, skuhaj na vinu potonko in pij to zmes. Skuhaj na vodi rože svetega Janeza (Šetjanževke, op. A.V.) in pij ta čaj.
AKO SE Tl GNOJI V UŠESIH
Skuhaj rožmarina na vinu in še gorkega priveži na boleče uho. Ali pa kapni v uho nekaj kapljic
ZA REVMATIZEM
Vzemi sveže jajce in ga deni v skodelico napolnjeno z močnim kisom. Približno v dveh urah se lupina raztopi. Tej tekočini prilij malo terpentina in s tem drgni boleče dele telesa.
ZA RANE, IZ KATERE TEČE
Natrgaj bezgovega listja in ga skuhaj na kisu, to potem naveži na rano.
Bister fant s Pobrežij
Prav zanimiva je življenska pot revnega fanta, kije odraščal kot nezakonski sin dekle na Jerajevi kmetiji na Pobrežah. Kje je bil rojen, ni bilo mogoče ugotoviti, saj je njegova mati prišla na kmetijo že s sinom Mihaelom. Pisal seje torej Mihael Kramer, priimek pač po materi. Pri Jerajevih so vedeli veliko povedati o otroku omenjene dekle. Imeli so ga zelo radi, saj je bil izredno bister fant. In Jerajevi še hranijo knjigo, v katero je Mihael pisal svoje pesmi, ko je služil v cesarski armadi. Gotovo je to poseben dokaz bistrosti preprostega človeka iz naših krajev.
Kramerje moral služiti vojaški rok, kot vsi drugi za to sposobni fantje. Bilo je še pred prvo svetovno vojno, koje bil odrejen ktopničarjem. Kmalu so njegovi predpostavljeni opazili izredno sposobnost mladega Mihaela in ga poslali v topničarsko šolo v Mčdlingu (Avstrija). Tam seje izšolal in postal sposoben vojak in podčastnik cesarske armade. Svoja doživljanja je zapisal v pesmih, med katerimi je še posebej zanimiva tista, ki opisuje pohod bataljona 87. pehotnega polka iz Celja na Kreto. V tem polku so služili v glavnem ljudje iz širšega celjskega vojnega okrožja. Zgodovinsko dokazano je, da je tedanja Avstrija poslala v nemirno področje Krete, kjer so se spopadali Grki in Turki, svoje čete kot mirovniške posrednike. Evropske velike države so se odločile dolgoletnemu klanju narediti konec, zato so vse te države poslale svoje mirovniške sile na Kreto. Ko sem raziskoval zgodovinsko ozadje teh dogodkov, sem dobil iz Vojnega muzeja na Dunaju precej listin, ki so ponazarjale tedanje razmere na tem otoku. Iz kopije brzojava, ki ga je dvorna pisarna posla-
la poveljstvu armadnih sil, je razvidno, daje bil celjski bataljon izrecno odrejen za to misijo. Iz tega bi lahko sklepali, da so bili Slovenci v tedanji Avstriji poznani kot dobri vojaki, sicer jih ne bi poslali na tako odgovorne dolžnosti. V tem vojaškem odredu je bilo več Zgornje-savinčanov, saj sem nekoč po naključju našel v okolici Ljubnega pismo vojaka, ki je pisal domov, kako da se tam "koljejo, da teče kri povsod kamor stopiš". To je bil vojak Detmar, ki je navedel kot naslov kraj Suda na Kreti, pismo pa je bilo napisano leta 1897. Zgo-
dovinsko dejstvo je, da so se na Kreti borili Grki proti turškim osvajalcem, torej je šlo za osvobodilni boj otoškega prebivalstva.
Prav zanimiva je pesem, v kateri opisuje Mihael Kramer ta vojni pohod. To je izredno pomembno pričanje udeleženca mirovne misije tedanje Avstrije. Pesem nosi naslov: Pesem vojakov 87. pešpolka 2. bataljona, ki odrinejo na Kreto.
Pesem bomo objavili v prihodnji številki saj je ena sama pripoved z dokaj natančnimi podatki o potovanju po morju na daljno Kreto.
3$čemo state fotografije
Poroka Jožeta Žerovnik-Srnjaka in Ane iz Dola pri Gornjem Gradu. Slika je bila posneta leta 1910 pred gostilno Pri Golobu v Novi Štifti. Poslala nam jo je Ana Sovinšek iz Nove Štifte.
ZGORNJI ZAVRATNIK IZ LUČ OB SAVINJI
V preteklosti je bilo delo na polju ročno in naporno,
vendar manj stresno
Anica in Jože Germelj iz Luč sta na domačiji Zgornji Zavratnik začela gospodariti pred več kot tridesetimi leti. Iz male gorske kmetije je do danes zraslo veliko gospodarsko poslopje in hiša, ki je preurejena za sprejem tudi najzahtevnejših gostov. Germeljevi se namreč poleg kmetijstva, ki je danes po zatrjevanju hčerke Simone »stranska dejavnost«, ukvarjajo tudi s turizmom. Sprva so to bili stacionarni gosti, pred sedmini leti pa so svoja vrata odprli predvsem otrokom, osnovnošolcem in dijakom, ki želijo spoznati naravo - rastlinstvo in živalstvo gozdnih obrokov pri Zavrat-nikovih ali pa tudi širše.
»Po poroki sva z možem dobila kmetijo od staršev in začela s kmetovanjem. Obnovila sva gospodarsko poslopje ter nabavila prve stroje. V tem času je bila speljana do naše kmetije prva cesta. Do tedaj smo pri nas orali z voli in vse obdelovali ročno. Sedajje obdelava njiv in travnikov strojna, a imam občutek, daje kljub temu zelo stresno... V preteklosti je bilo delo ročno in tudi zato naporno, vendar bolj umirjeno,« je o začetkih spregovorila Anica, hčerka Simona pa jo je dopolnila: »Danes se poskušamo usmeriti v ekološko kmetovanje, saj smo prepričani, daje naravna pridelava zelenjave, brez dodajanja umetnih gnojil, tisto, kar gostje potrebujejo ob uživanju v neokrnjeni naravi.« Tudi o klanju je bila Simona kritična do reakcij kmetov. Prepričana je, da je predpisom treba ugoditi, saj niso sami sebi namen. Sami so za predelavo mesa in mleka že pripravili prostore, ki ustrezajo predpisom, medtem ko živino vozijo v klavnico.
»O turizmu sva z možem začela razmišljati v začetku osemdesetih let, ko sva prenavljala hišo. Začeli smo skromno, danes pa je iz tega zraslo podjetje, ki zaposluje kar nekaj delavcev. Domači imamo vsak svoje področje. Mož Jože skrbi za prevoz otrok, hčerka Simona za otroke, moja pa je kuhinja,« se smeji gospodinja Anica. Simona, kiji veliko časa vzame skrb za triletnega Matica in dvomesečno Manjo, je svoj študij usmerila v kmetijstvo in šolanje dokončala na biotehnični fakulteti v Ljubljani. Sedajje svoje delo in energijo preusmerila v turizem. »Z gosti sva se s sestro Matejo soočali že kot mali deklici. Pozneje sva odšli v srednje šole in na fakulteto. Mateja seje poročila in si ustvarila družino v Mozirju, sama pa sem ostala doma. Sem človek izzivov in sem se z dodatnim izobraževanjem in seminarji usmerila v turizem - v delo z otroki in mladostniki. Otrokom nudimo naravoslovni program, ki je ena od oblik izobraževanja - bivanje v naravi, kjer učenci doživijo pristen stik z dobro ohranjeno naravo. Cilji naravoslovnega programa so, da se vsakem učencu omogoči sistematsko spoznavanje določenih vsebin iz naravoslovja, življenja v naravi, pridobivanje znanj za varstvo in izboljšanje okolja, dopolnjevanje in izpopolnjevanje znanja, ki je del učnega programa v osnovnih šolah, spodbujanje ustvarjalnosti, prijateljstva, sproščenosti in medsebojne pomoči, spoznavanje običajev in kmečkih opravil našega okolja ter navajanje na delo v skupinah. V program vključujemo tudi športno rekreativne dejavnosti.
Učencem želimo čimbolj približati športe, ki jih lahko izvajajo v naravi. Aktivno jih vključujemo v posamezne športne dejavnosti, vzbujamo interes za gibanje, pomagamo jim oblikovati odnos do lastnega telesa in zdravega načina življenja terjih seznanimo s športno opremo za posamezne
športne aktivnosti,« je v grobem orisala delo z najzahtevnejšo ciljno skupino gostov - otroki. Ti so po njenem prepričanju najbolj odkriti in kaj hitro tudi brez anketnih lističev oddajo povratno informacijo, kaj jim ugaja in kaj ne.
Marija Sukalo
LEPENATKA 2002
Triatlon v Zgornji Savinjski dolini
V torek, 25.6., ko Slovenci praznujemo pomemben praznik, se bo v okolici Gornjega Grada odvijal drugi triatlon Lepenatka 2002. Na njem bodo sodelovale ekipe, sestavljene iz treh članov; in sicer gorski kolesar, gorski tekač in jadralni padalec, ter posamezniki, ki so vse to v enem. Proga se začne v Gornjem Gradu in konča na pristajalnem mestu jadralnih padalcev, ki je ob regionalni cesti Gornji Grad - Črnivec.
Proga bo jeklena, kot bodo morali biti jekleni tudi njeni osvajači. Začel jo bo gorski kolesar, ki bo štartal v centru Gornjega Grada (pri mostu) ob n uri. Pot ga bo vodila mimo Požeške domačije v Florjanu, po strmem spustu nazaj v Gornji Grad pa vzpon do kmetije Kokalj. Najbolj ekstremen na celotni kolesarski progi bo spust, ki bo sledil in bo kolesarje vodil v dolino Kanolščice. Nato pa jih čaka še vzpon do cerkve Sv. Lenart, kjer bo štartno številko prevzel gorski tekač. Kolesarji bodo za to pot predvidoma porabili dobro uro. Za razliko od proge gorskih kolesarjev,'pa bo proga gorskega tekača vodila večji del samo navzgor. In sicer mimo Zgornjega Špeha do Kala in nato na vrh Lepenatke (1425 metrov). Tekač bo pretekel 500 metrov višinske razlike predvidoma v pol ure. Če bo vreme naklonjeno, bodo ob
12:30 v zraku že predstavniki zadnje tekmovalne skupine: jadralni padalci. Preleteti bodo morali eno ali dve obratni točki (odvisno od vremena, ki nam bo podarjeno) in nato pristati na pristajalnem mestu. V kolikor jim to ne bo uspelo, sledijo sankcije, ki bodo vidne na samem pristanku. V polni padalski opremi bodo morali preteči kazenske kroge.
Celotno progo bodo »obdelovali« tudi posamezniki. Lani sta v skupini 20 tekmovalcev nastopila dva posameznika, letos pa pričakujejo še kakšnega več.
V primeru slabega vremena triatlon ne odpade, ampak se za tekmovanje štejeta le rezultata kolesarja in tekača. Razglasitev bo na pristanku jadralnih padalcev ob regionalni cesti Gornji Grad - Črnivec.
Vida Vrhovnik
GODBA ZGORNJE SAVINJSKE DOLINE
Vedno kondicijsko pripravljeni
Preživeli smo mesece trdih, rednih in dolgih vaj. Za tekmovanje smo se pripravili zares temeljito in naš trud je bil na tekmovanju poplačan. Prejeli smo zlato plaketo, kar pomeni, da naša zasedba ni od muh in da smo dosegli toliko, smo lahko hvaležni našemu dirigentu Tomažu Gučku. Seveda pa mora biti vsako uspešno delo nagrajeno in zato smo vsi z veseljem sprejeli predlog, da bi odšli na pohod na Raduho. Ta predlog se je skuhal v glavah naših zagnanih športnikov. Se sreča, da kdo poskrbi tudi za zabavo.
Zgoraj se nam je ponudil čudovit razgled, ki je vsem zaprl sapo. Pogled na levo - megla, pogled na desno - megla, pogled navzdol -skale in seveda megla. Se sreča, da se je videlo vsaj do nasproti stoječega, drugače bi se izgubili.	0
PRAV POSEBNA ODPRAVA
Torej, v soboto, 25. maja, smo se organizirali in odpeljali po dolgi cesti proti koči na Loki. Čeprav se je pot vlekla, se ni nihče pritoževal, saj je vsak koval načrte, kako bomo sploh preživeli ta dan. In ko z avtomobili ni bilo več mogoče voziti naprej, smo parkirali jeklene konjičke in odtočili nekaj odvečne tekočine Qutranje kave) ter se počasi začeli pomikati proti koči. Pot do koče je bila dolga le pet minut, pa smo nekateri sopihali kot stare lokomotive. Kondicija, ki smo jo nabrali na vajah, seje očitno na tekmovanju do konca potrošila.
Pri koči smo bili približno ob deseti uri, Vse je bilo mokro od jutranje rose, koča je bila ovita v meglo, na podboje vrat pa se je naslanjalo nekaj najbolj utrujenih in nasmejanih obrazov. To so bili fantje, ki so menili, da se za en dan ne splača in so zato na kočo prišli že dan prej. Svojo utrujenost so zagovarjali s tem, da so že zjutraj bili na Raduhi in to potrdili z dokazi (umazanimi hlačnicami in zadnjicami). Saj smojim verjeli, da so že bili na vrhu, samo njihova noč gotovo ni bila takšna navadna, brez razburljivih dogodkov. To so nam kasneje potrdile še natakarice, ki jih je zbudila budnica. Pred kočo smo bili že skoraj vsi, le dva ponočnjaka sta še manjkala. Bili smo neusmiljeni in vsi skupaj vdrli v spalne prostore. Prebujanja nista bila najbolj vesela. Prebujanje je delno uspelo in premaknili smo se v spodnje prostore, kjer smo odložili nahrbtnike.
Začeli smo se pripravljati na odhod na vrh Raduhe in veliko se jih je odločilo, da ostanejo lepo na
prepričali. Preden smo zagrizli v kolena, smo se podkrepili z žlahtno kapljico in potem je bilo lažje premagovati hrib, no, vsaj nekaterim.
Pot seje presneto vlekla, a nekako smo le prišli do želenega vrha. Zgoraj se nam je ponudil čudovit razgled, ki nam je vsem zaprl sapo.
Pogled na levo - megla, pogled na desno - megla, pogled navzdol -skale in seveda megla. Se sreča, da
SPUST IN KOZLIČEK ZA SESTRADANE ŽELODČKE
Na vrhu je fagotist krstil flavtistko in klarinetista, ki sta vrh osvojila
prvič. Uboge ritke so trpele pod prusikom. Po obredu in parih požirkih iz flaške smo se začeli spuščati. Po poti navzdol so tekle težke debate o močeradih in podobnem. Pred kočo nas je z nasmeškom pričakal dirigent, ki nam je začel govoriti o kozletu, ki ga pečejo. Prav užival je, ko nas je gledal, kako smo vsi potrebni hrane in pijače. Sline so se kar le-
pile ob besedi kozliček. Kmalu po prihodu smo res dobili kosilo in soba je bila polna zvokov rožljanja vilic, krožnikov in mlaskanja,
SITI IN DOBRO NAPOJENI SMO SE POSVETILI IGRI
Motilo nas je le grozno čivkanje pojoče ptičice iz Maribora. Na Loki namreč nismo bili sami. Mir so nam kalili izletniki - upokojenci iz Maribora, ki so imeli s sabo celo skupino pojočih muzikantov. V glavnem je bilo kosilo dobro, nekateri so še posebej uživali v obiranju kosti. Pijače nam ni manjkalo, saj je vedno prijazna Petra iz Mozirja poskrbela, da ne bi slučajno dehidrirali. Ko smo si napolnili trebuščke in pogasili žejo, so bile na vrsti različne družabne igre. Tisti, bolj mirni, so se odločili za igrico Človek, ne jezi se. No, ja, nekateri se pa sploh nejezljo. Drugi, z malo več energije, so se odločili, da zabijejo nekaj golov v dirigentovo mrežo. Nogomet so mladinci igrali proti starejšim mladincem. Zmagovalci pa so bili... se ne ve.
Nekateri, z malo več adrenalina, pa so se lotili kar navadne skale. Plezanje je res zahtevalo veliko poguma, vendar brez posledic ni šlo. Mamica jim je ritke sprašila, ker so se sinčki po rokicah popraskali. Nekateri pa nismo imeli nič več energije za karkoli, zato smo se napotili v spalne prostore. Počitek je bil bolj slab, saj nam petje od zunaj ni dalo miru. Proti večeru so prišli še tisti, ki prej niso imeli časa. Ostali so še po tem, ko smo mi odšli. Naša četica seje po dolgem in zabavnem popoldnevu odpravila domov.
Preživeli bi še kar kakšen "takle popoldne", če se nas ne bi lastnik koče naveličal. Mogoče pa nas bo drugo leto še sprejel. Kdaj že imamo naslednje tekmovanje???
Maja Vrčkovnik
Po poti navzdol so tekle težke debate o močeradih in podobnem. Pred kočo nas je z nasmeškom pričakal dirigent, ki nam je začel govoriti o kozletu, ki ga pečejo. Prav užival je, ko nas je gledal, kako smo vsi potrebni hrane in pijače.
toplem v koči. Izgovarjali so se na seje videlo vsaj do nasproti stoječe-neprimerno obutev in res so nas ga, drugače bi se izgubili.
ŠPORTNO DRUŠTVO GMAJNA - COLNARIČEV MEMORIAL
Veliki prehodni pokol v rokah Kokarčanov
Športno društvo Gmajna Varpolje je v spomin na svojega velikega prijatelja in športnika Jožeta Colnariča - »Colo«, organiziralo njegov prvi memorialni turnir v malem nogometu. Na njem so tokrat sodelovale samo ekipe, za katere je pokojni »Cola« igral, v naslednjih letih pa naj bi ta turnir postal odprtega tipa in eden večjih v Sloveniji.
Kljub izredno slabemu vremenu, kot bi še nebo	nesrečnega »Coleta«, ki pa je že sedaj neverjetno	zelo priljubljen v svoji sredini,
vedelo in se zjokalo nad Colnaričevo usodo, so podobensvojemuočetuterkotosebainšportnik	Franjo Pukart
organizatorji varpoljskega športnega društva, v svojem športnem parku, odlično izpeljali premierni turnir za Colnaričev memorial v malem nogometu. Turnirja seje udeležilo šest ekip in sicer so poleg treh domačih nastopile še ekipe iz Pobrežja, Kokarij in Rečice ob Savinji. Po predhodnem žrebu in določitvi skupin sta se po rezultatih iz predtekmovanja prvo uvrščeni ekipi vskupinah pomerili v velikem finalu, drugo uvrščena para pa v malem. Za tretje mesto seje tako vnel krajevni »derbi« med mladimi in starejšimi Varpoljčani, kjer so prevagale izkušnje starejših, v finalni tekmi pa je ekipa Kokarij kar malce presenetljivo visoko premagala Rečico in povsem zasluženo osvojila prviturnirvspomin na pokojnega Colnariča, kije svojo zadnje tekme odigral prav za ekipo današnjih zmagovalcev.
Pokale prvim trem ekipam in veliki prehodni pokal zmagovalcu je podelil Joži Colnarič, sin
ŠD MLADOST REČICA OB SAVINJI
Zmagovalna ekipa 1. Colnaričevega memoriala (foto: Cvetka Pukart)
Tenisa« zmagali v 3.B državni ligi
Teniška ekipa ŠD Mladost iz Rečice ob Savinji je tudi letos tekmovala v 3.B teniški državni ligi, ki je trajala od 18. maja do 8. junija. Ekipa, ki so jo sestavljali igralci Matej Nemec, Uroš Anžin, Samo Skvarča, Blaž Weiss, Simon Rutar in Andraž Teršek ter njihov kapetan Slavko Rozenstein, je odigrala šest srečanj in je na vseh tudi zmagala. Rezultati ŠD Mladost v ligi so bili naslednji:
Teniška ekipa Mladost iz Rečice ob Savinji se je z izvrstnim rezultatom uvrstila v 2.
slovensko teniško ligo
1.	kolo ŠD Mladost : TK Trbovlje 5:0
2.	kolo TK AS Velenje : ŠD Mladost 1:4
3.	kolo ŠD Mladost : Slovenj Gradec 3:2
4.	kolo TK Hoče: ŠD Mladost 2:3
5.	kolo ŠD Mladost : Galeja Malečnik 4 : t
6.	kolo TK Ptuj : ŠD Mladost 2:3 Neporažena ekipa ŠD Mladost seje s tem rezultatom uvrstila v2. slovensko teniško ligo, kar predstav-
lja za društvo in celotno Zg. Savinjsko dolino izjemen uspeh. Upamo, da bo ta rezultat dal nov in še večji zagon vsem teniškim navdušencem v naši dolini in da se bo za ta šport navdušilo še več mladih in da bo kateri izmed njih v prihodnosti tudi preskočil barijero med rekreacijskim intekmovalnimtenisom in botato dobil tudi možnost vključitve v tekmovalno ekipo.
SR
LOKOSTRELSTVO
Bernarda in Dušan Perhač potujeta v Turčijo
Lokostrelski klub Šmarna Gora je bil v soboto, 15. junija, organizator turnirja v disciplini 900 krogov, na katerem je nastopilo 81 tekmovalcev. Na turnirju, ki se točkuje tudi za Slovenski pokal, so mozirski lokostrelci ponovno osvojili 5 prvih mest in nov državni rekord pri najmlajših kategorijah.
Prva mesta: Tjaša Satler (414 krogov - nov DR), Bernarda P. Zemljak (867 krogov), Sebastjan Ošep (540 krogov), Primož Perhač (857 krogov), Dušan Perhač (851 krogov).
Drugo mesto: Aleksander Ošep (846 krogov)
Tretje mesto: Miran Borštner(839 krogov), Janja Perhač (439 krogov).
Marko Satlerje osvojil 5. mesto z 841 krogi.
Mesto v reprezentanci Slovenije, ki potuje v ponedeljek, 24. junija, na Grand prix turnir v Turčijo sta si zagotovila Bernarda in Dušan Perhač.
Dušan Perhač

Veteranska liga
Rezultati 17. kroga : Mizarstvo Potočnik : Transport Miklavc 2:2, Ljubno : Trnava 10:2, Zadruga Mozirje : MVM Trg 3:4, Glin IPP : Mladost 5:1, Odpisani : Gostišče pri Jošku 4:2.
Rezultati 18. kroga : Mladost : Odpisani 1:1, Transport Miklavc : Glin IPP 1:7, Trnava : Mizarstvo Potočnik 4:2, Gostišče pri Jošku : Zadruga Mozirje 6:1, MVM Trg : Ljubno 3:1
Končni vrstni red : 1. Glin IPP-50,2. Gostišče pri Jošku-39,3. Odpisani-33, 4, MVM Trg-28,5. Ljubno-26,6. Trnava-24,7. Transport Miklavc-22,8. Mizarstvo Potočnik-15,9. Zadruga Mozirje-11,10. Mladost-8.
»Štofl«« liga malega nogometa Šmihel
Rezultati 17. kroga : Brezje : Šmihel - POP TV 5:2, Loke Zadruga : Šumečki Boys 2:3, Sele : Šmihel - Baza Bar 5:2, Golte-Žekovec : Trnavče 4:1, Dol Suha
-	Bider : Lepa Njiva - Čehi 1:10.
Rezultati 18. kroga : Lepa Njiva - Čehi : Golte - Žekovec 2:4, Trnavče : Šumečki Boys 9:2, Loke - Zadruga : Brezje 2:2, Šmihel - Baza Bar : Dol Suha
-	Bider 2:3, Sele : Šmihel - POP TV 3:1.
Končni vrstni red : 1. Golte-Žekovec-45,2. Trnavče-42,3. Šumečki boys-
39,4.	Loke - Zadruga-30,5. Lepa Njiva - Čehi-29,6. Sele-26,7. Dol Suha -Bider-15,8. Šmihel - Baza Bar-14,9. Brezje-12,10. Šmihel - POP TV-10.
Franjo Pukart
Krajevna liga malega nogometa Nazarje
8.	krog: Ranč Burger : Zg. Nazarje 1:2, Kokarje : Wyatt 4:1, LM Miz. Lukač : Odpisani 1:6.
9.	krog: Ranč Burger : LM Miz. Lukač 13:1, Kokarje : Zg. Nazarje 1:4, Odpisani: Wyatt 1:0.
10.	krog: Ranč Burger : Wyatt 11:4, Kokarje : Odpisani 2:1, LM Miz. Lukač :Zg. Nazarje 2:17.
11.	krog: Wyatt: LM Miz. Lukač 6:5, Zg. Nazarje : Odpisani 5:1, Ranč Burger: Kokarje 5:1.
12.	krog: Odpisani : Ranč Burger 3:7, Kokarje : LM Miz. Lukač 3:1, Zg. Nazarje : Wyatt 4:4.
13.	krog: Ranč Burger : Zg. Nazarje 5:3, Kokarje : Wyatt 7:3, LM Miz. Lukač : Odpisani 1:2.
14.	krog: Ranč Burger: LM Miz. Lukač 3:0 bb, Kokarje : Zg. Nazarje 1:1, Odpisani: Wyatt 4:9.
15.	krog: Ranč Burger : Wyatt 3:4, Kokarje : Odpisani 3:2, LM Miz. Lukač : Zg. Nazarje 0:3 bb.
Končna lestvica sezone 2001/2002:1. Zgornje Nazarje 33,2. Ranč Burger
32,3.	Kokarje 26,4. Wyatt 19,5. Odpisani 14,6. LM Mizarstvo Lukač 1. Najboljši strelec lige je bil Dejan Basti (Ranč Burger) s 26 goli.
Miran Krefl
Pobrežje-12,9. Veterani Rečice-8,10. Predkrižnik-7.
KOLESARSTVO
Lep uspeh na državnem prvenstvu
Cestni amaterski kolesarji so se v soboto pomerili na državnem prvenstvu v Cankovcih. Odlično se je odrezal Andrej Marovt Helešič. V absolutni konkurencije osvojil tretje mesto, v svoji kategoriji je bil drugi.
Kolesarji niso imeli ravno lahkega dela. Na 11,5 kilometrov dolgi krožni progi v ubijalski vročini 35 stopinj so morali prevoziti pet krogov. Andrej, znan po svoji vztrajnosti,je povedal, da bi mu odgovarjal še kakšen krog več. Kljub vsemu sije ustvaril dobre pogoje za zaključni skupinski šprint, v katerem je na koncu za pol kolesa izgubil naslov državnega prvaka v svoji kategoriji.
Gusti Robnik
ZGORNJESAVINJSKA LIGA MALEGA NOGOMETA
Dolmanu prvi naslov prvaka
Končana je 7. sezona Zgomjesavinjske lige v malem nogometu, katero si bomo zapomnili predvsem po dveh dogodkih in sicer, da je krono prvič v svoji karieri osvojil Dolman ter da se je liga, zaradi nesporazumov med kapetani in organizatorjem, že med sezono preselila iz Mozirja na Rečico ob Savinji.
Zadnji krog je nedvomno najbolje izkoristila ekipa Pizzerije 902 iz Gornjega Grada, ki se je z zmago prebila iz četrtega na tretje mesto, Davidov Hram je obdržal drugo mesto, največji poraženci pa so vsekakor igralci športnega društva Dreta-Štorman, ki bi lahko z zmago dobili vse, tako pa so z minimalnim porazom ostali praznih rok, oziroma zasedli najbolj nehvaležno četrto
mesto. Kvalifikacije za naslednjo sezono se pričnejo že konec meseca avgusta, kjer se bodo poleg nosilcev skupin ekipe Poldasa in Ranč Burgerja za štiri prosta mesta v zgornjesavinjski ligi potegovali še vsi prvaki krajevnih lig in prvak skupne veteranske lige. O poteku teh kvalifikacij in o rezultatih bomo seveda še pisali.
Franjo Pukart
Rezultati zadnjega 18. kroga, 14. junija:
Dolman : Pizzerija 902	3:8
Davidov Hram : Poldas	3 : 2
Ranč Burger : Šentjanž-KG Cigale 4 : 4 ŠD Dreta Štorman : Razborje	3 : 4
Prosta ekipa - Solčava
Končni vrstni red sezone		2001/2002:		
1. Dolman	16	n 3 2	62:37(25)	36
2. Davidov Hram	16	10 1 4	52:29(23)	34
3. Pizzerija 902	16	11 0 5	72:47(25 ) 33	
4. ŠD Dreta-Štorman	16	10 1 5	50:37(13)	31
5. Razborje	16	8 1 7	53:40(13)	25
6. Solčava	16	6 2 8	41:52 (-11 )	20
7. Poldas	16	5 2 9	36:57 (-21 )	16
8. Ranč Burger	16	4 1 11	35:47 (-12 )	11-2
9. Šentjanž-KG Cigale	16	0 2 14	16:74 (-58 )	2
Zaključki ostalih krajevnih lig malega nogometa
Krajevna liga Recica ob Savinji
Rezultati 17. kroga : Predkrižnik : Pobrežje 3:5, Plavi : ŠD Gmajna 0:3-bb, Šentjanž-KG Cigale : Zvird.o.o. 6:2, Veseljaki : Bar Mars 4:1, Veterani Rečice : Grušovlje 1:3.
Rezultati 18. kroga : Zvir d.o.o. : Grušovlje 3:3, Veterani Rečice : Bar Mars 2:3, Plavi : Pobrežje 1:2, Veseljaki : ŠD Gmajna 3:5, Šentjanž KG Cigale : Predkrižnik 6:3
Končni vrstni red : 1. Veseljaki-44,2. Bar Mars-39,3. ŠD Gmajna-37,4. Šentjanž KG Cigale-35, 5. Zvir d.o.o.-31, 6. Grušovlje-29, 7. Plavi-17, 8.
KINO MOZIRJE
Sobota, 22.6. ob 20.00 in nedelja, 23.6, ob 17.00:
PA NE ŠE EN FILM ZA MULCE - komedija
Režija: Joel Gallen
Vloge: Heidi Andrai, Jaime Pressley, Chyler Leigh
KINO NAZARJE
Sobota, 22.6. ob 20.00 in nedelja, 23.6. ob 17.00
SHOWTIME - akcijska komedija
Režija: Tom Dey
Vloge: Robert De Niro, Eddie Murphy, Rene Russo
KINO LJUBNO
Sobota, 22.6. ob 20.00 in Nedelja, 23.6. ob 17.30
SPIDER MAN - akcijski film
Režija: Sam Raimi
Vloge: Tobi Maguire, Kirsten Dunst, Willem Dafoe
Tokrat smo izžrebali Aleša Semprimožnika, Loke 50a, Mozirje, ki bo prejel 2. brezplačni vstopnici za kino Nazarje. Čestitamo!
Odgovor na nagradno vprašanje pošljite NA DOPISNICI, na naslov Savinjske novice, Savinjska cesta 4,3331 Nazarje, s pripisom Kino, do ponedeljka, 24. junija. Nagradno vprašanje: H kateri filmski zvrsti sodi film Showtime?
PA NE ŠE EN FILM ZA MULCE
Privlačni srednješolski pobalin Jake stavi, da lahko čudaško Janey prelevi v najbolj priljubljeno puncona šoli. Janey se znebi čopa in očal in postane lepotica. Jake seje tako primoran vanjo zaljubiti. Medtem Janeyin mlajši brat Mitch naklepa izgubiti nedolžnost s pomočjo prelepe Amande. Film se ponorčuje iz vseh "priljubljenih" najstniškihfilmov, ki smo jih videli v zadnjih letih.
SPIDER MAN
Peter Parkerživi običajno študentsko življenje vse dokler ga na šolskem izletu ne ugrizne genetsko spremenjeni pajek. Kmalu zatem odkrije, da ima nenavadne sposobnosti: je močan in spreten in ima pa-jkovsko zmožnost izvensen-
zornega zaznavanja. Najprej ga ta moč prevzame, nato pa se Spider-Man Peter spomni stričevih besed: "Ogromna moč prinaša tudi ogromno odgovornost." Odloči se, da se bo s svojimi izjemnimi močmi bojeval zoper zločince.
SHOWTIME
in umirjenih barv.
Vodnarko originalna, nekonvencionalna, celo predrzna, vsekakor ekcen-trična.
Ribo zelo ženska in romantična, prikrito zapeljiva, čipkasta ali pošita z bleščicami,.
POLETNA MODA - ČISTA LAGODNOST
Nikogar ni, ki bi vam poleti predpisoval, kaj naj oblečete. Moda le svetuje in ponuja, nikakor pa ne predpisuje. Lahko si dovolite vse tiste pisane, rožnate, frfota ve cunjice, ki vse leto čakajo na sončne dneve in poletne večere. Ni vam treba meriti višine razporkov in globine dekolteja. Folklora, etno, vrvice, resice, cvetje, široki pasovi, perlice, lan in organdi, klobuki, sandali... bogastvo užitkov in sproščenosti.
Obleka in barve za:
Ovnico so nedvomno rdeča, oranžna ali rumena, tudi črna, udobna in elegantna.
Bikico razkošna, frfotava, s cvetličnim vzorcem, na videz in otip iz najboljšega materiala.
Dvojčico drugačna, nenavadna, celo malce duhovita s pripisom mladega kreatorja.
Rokico dekliška, ljubka in nežna z romantičnimi čipkami, bela ali pastelna.
Levinjo luksuzna, na prvi pogled kot iz modne revije, zlata ali kraljevsko rdeča.
Devico minimalistična, prefinjena, klasično popolna, natančno skrojena.
Tehtnico: izvirna in kakovostna, smetanasta ali siva, usklajena z dodatki do najmanjše podrobnosti.
Škorpijonko provokativna, drzna in zapeljiva, črna ali rdeča.
Strelko: športna ali športno elegantna, posebna, s ščepcem moškega stila.
Kozoroginjo elegantna in čistih linij, prvovrstnega kroja in materiala, čistih
TELOVADIMO Z LUNO
Se vam zdi, da ste včasih polni energije, včasih pa niti po stopnicah ne zmorete? Za marsikaj je lahko kriva Luna, saj v vsaki svoji fazi (mlaj, prvi krajec, polna luna in zadnji krajec) na naše počutje vpliva nekoliko drugače. Če telovadbo prilagodimo luninim menam, bo učinkovitejša, poleg tega pa se bomo dobro počutili.
Mlaj v dušo in telo prinese moči in osvežitve. Takrat smo optimistični, polni volje in vere vase. Idealno obdobje, da se zberemo. Poskusite z jogo ali meditiranjem, če vam pa to ne leži, pa z branjem knjige z duhovno vsebino.
Ko se mesec debeli, si vaše telo nabira novih moči. To obdobje izkoristite za krepitev mišic in odpravljanje maščobnih zalog na kritičnih mestih.
V	času polne lune zavlada pri mnogih ljudeh čustveni kaos. Na močne energije se telo odzove nemirno in živčno, zato so najprimernejše vaje, ki pomirjajo: avtogeni trening in raztezanje.
V	obdobju zadnjega krajca se začenja aktivna faza. Telo je v vrhunski formi in na vrsti je telovadba, ki krepi srce in ožilje, ples, tek in kolesarjenje.
Milena
OBVESTILO
Odvetnik Stanislav Rozenstein
obvešča vse svoje stranke in druge občane, da ima od 17.6.2002 dalje uradne ure za stranke vsak ponedeljek in sredo od 14. do 17. ure
na naslovu:
Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje - objekt GRAD VRBOVEC.
Uredništvu Savinjskih novi«
Izlet zvestih naročnikov Savinjskih novic, ki smo se ga udeležili v Steyerjevem vinogradu na Plitvičkem vrhu in Apačah je za nami.
Ostal nam bo v izredno lepem spominu, za kar se lahko zahvalimo predvsem vodstvu ter lastniku in glavnemu uredniku Savinjskih novic, gospodu Franciju Kotniku in njegovi ženi, za dobro počutje pa izredno lepemu vremenu, ki je samo še popestrilo naše počutje.
Posebna zahvala pa velja tudi
družini Steyer, ki nas je tako lepo sprejela in pogostila, za kar ji izrekamo vso zasluženo pohvalo.
Tudi trta, ki sta jo vsadila zakonca Kotnik v imenu Savinjskih novic, bo še naprej krepila vezi, saj jo bo treba gojiti in vzgajati v dobro medsebojnega prijateljstva.
Prepričan sem, da lahko to zahvalo deiim z vsemi udeleženci tega izleta, ki nam bo ostal za vselej v najlepšem spominu!
Vaš zvesti naročnik Emil Kopitar
Še o odlagališču NSRAO
Strinjam se z županom Jožetom Kramerjem, ki je v prejšnji številki v pismih bralcevzapisal, da tema, namreč odlagališče radioaktivnih odpadkov v občini Moziije, ni vredna razprav. Kljub temu pa se moram oglasiti.
Prvega dela vašega pisma ne bom komentiral, ker gre za vaše videnje. V drugem pa pišete, da sem zapisal več napak. To ne bo držalo. 47 milijonov (oziromatočneje42-45 milijonov), kijih vi omenjate in ki so bili omenjeni v razpravi Margarete Jeraj Kunc, dobiva letno lokalna skupnost, v kateri je skladišče, ne odlagališče, nizko in srednje radioaktivnih odpadkov sedaj. Gre za malovečjogaražovizmeri okoli 300 kvadratnih metrov v Brinju pri Ljubljani. Drug podatek, ki ga izpodbijate, pa je zapisanih mojih 500 milijonov. Iz ko-mentaija lahko vidite, da nisem dejal, da bi mozirska občina dobila toliko,
ampak da ocenjujem, da bi lahko dobila toliko. V tem pa je velika razlika. Vrednost odškodnine lokalni skupnosti, ki se bo za odlagališče odločila, bo stvar pogajanja. Prvo ceno bo postavila občina sama, nadalje pa se bo o postavljeni vrednosti pogajala. Ocenjujem,da bi,gledena nameravano velikost odlagališča, lahko lokalna skupnost zahtevala vsaj takšno odškodnino. Za primerjavo. Občina Krško, v kateri stoji aktivni jedrski objekt, to je jedrska elektrarna, dobi letno okoli milijardo tolarjev odškodnine.
Nikoli nisem pomislil, da bi kdo izmed prisotnih na 47. redni seji mozirskega občinskega sveta pomislil, da bi sprejeli povabilo k projektu izgradnje odlagališča NSRAO. Zbodel pa je molk, kije sledil predstavitvi.
Benjamin Kanjir, dopisnik Savinjskih novic
Župnijski urad Šmihel nad Mozirjem daje v najem
gostinski lokal v Šmihelu nad Mozirjem
(Baza Bar).
Inf. na tel. 03/839-50-36 ali na GSM 031/461-700.
ZAVAROVALNICA MARIBOR
PREDSTAVNIŠTVO MOZIRJE
3330 MOZIRJE. Savinjska o. 2 Tel.: 839-45-00, faks: 839-45-01 GSM: 031/695-208
y V ZM smo s popusti pri avtomobilskih zavarovanjih poskrbeli, da lahko tudi svoj avto, potnike v njem in sebe zavarujete kar najbolj ugodno. Zato ne odlašajte in sklenite avtomobilsko zavarovanje pri naši zavarovalni družbi,
Možnost obročnega odplačevanja brez obresti!
ČRNA KRONIKA
•	VLOM V AVTOBUS
Moziije: Vodja mozirske poslovalnice celjskega podjetja Izletnik je 10. junija obvestil dežurnega policista, da je bilo preko vikenda vlomljeno v avtobus, parkiran na mozirski avtobusni postaji. Iz notranjosti je neznanec odtujil avtoradio znamke kenvvood in s tem povzročil za okoli 40.000tolarjev škode.
•	POŽAR NA PASTIRSKI KOČI
Moziije: 11 .junija v večernem času so oškodovanci obvestili dežurnega policista, daje pogorela pastirska koča na planini Polšak, last pašne skupnosti Ravne. Pri ogledu je bilo ugotovljeno, da je požar povzročil udar strele, ocenjena škoda pa znaša okoli 2 milijona tolarjev.
•	ODPEUAL AVTOMATIKA
Radmirje: 14. junija je oškodovanka iz Radmirja obvestila dežurnega policista, da je v času med 8. in 9. junijem neznanec izpod nadstreška njihovega hleva odpeljal kolo z motorjem znamke apn 3. Motorje bil temno rdeče barve, vreden pa še okoli 40.000 tolarjev.
•	OB GORSKO KOLO
Moziije: V noči na 14. junij je neznanec s hodnika stanovanjskega bloka v Mozirju na Praprotnikovi ulici odpeljal moško gorsko kolo,
•	KDO ODNAŠA KOKOŠI?
Gornji Grad: 15. junija v večernih urahje oškodovanec iz Gornjega Grada obvestil policiste, da mu je neznana žival, najbrž pes, pobila okoli 50 kokoši in dva purana. Na kraju so policisti našli dve raztrgani kokoši in dva raztrgana purana, za okoli petdesetimi kokošmi pa seje izgubila sled.
Pride čas, ki da in čas, ki vzame. Pravijo - je čas, ki celi rane.
Inje čas, ki nikdar ne mine, ko zasanjaš se v spomine...
ZAHVALA
Ob izgubi dragega moža, očija in dedija
Friderika STRMČNIKA
(1941-2002)
se zahvaljujemo vsem, ki so nam v teh težkih trenutkih stali ob strani.
Žalujoči vsi njegovi
MORANA POGREBNA SLUŽBA, CVETLIČARNA
Aleksander Steblovnik s.p. Parižlje 11 c Braslovče
Telefon: 7000-640 ali 041 665-329

ini'iiimi—yiniiunii imi
Moil
JCBOB
Nič ni, dragi, le gospod iz četrtega nadstropja se je spet zmotil v stanovanju.
JiUJJii
Špela si ogleduje bratranca. Jezik ji ne da miru, da ga ne bi ocenila: "Janez, ti si se pares spremenil..."
"Misliš?"
"Vidim: Ne piješ več, ne kadiš, uredil si se. Odkar si z Mirjano, te ni več za spoznati. Zakaj se ne oženiš z njo?"
"Si nora?! Odkar meje spremenila na boljše, se zame zdaj zanimajo tudi druge!"
Živa Žlehnoba
O, da, obleka mi je všeč, le to me skrbi, da je barva malo preveč vsiljiva!
SbìTfkfaaiì raxküiiTi
"A si kje videl mojo Tanjo?" Karel vpraša sodelavca, ki ga sreča na sejmu, kjer sta se z drago razšla, misleč, da le za kratek trenutek.
"Ne vem... Kakšna pa je?" se kolega zanima.
" Postavna, dolge lase ima..."
"Ahm..."
"Črne, kot njene prekrasne oči..."
"Aja?..."
"Lepo je porjavela. Danes je v tesni, opri j eti. rdeči obleki..."
"Eh..."
"Prsi, saj veš, take, daje kaj prijeti, v pasu ozka, lepo zaobljena ritka, ko bi jo ti videl... Asijo?"
"Ne, ampak, prosim, kar nadaljuj, kar nadaljuj!"
Jaka Žlehnoba
□olier i tizlag
Zvedava mama vpraša sina: "Zakaj si se med Sonjo in Daijo raje odločil za Sonjo?"
Sin ji prostodušno odvrne: "Ker so mi Sonjini starši bolj všeč."
"Kaj pa ti je na njih tako všeč?"
"To, da jih nikoli ni
doma."
Vaščanka se pritožuje Hildi: "Vaš mož se kar naprej spogleduje z mano in me skuša zapeljati!"
"Pa mu kaj uspeva?"
"Ne!"
"Potem pa to ni moj mož!"
"Je res, da si me prevaral s Fato?" Ceca zapiči prodoren pogled v Muja in čaka odgovor.
"Ni res!" zatrdi Mujo.
"Je res nisi nabrisal?"
"Prisežem! Kdo pa to trdi?"
"Ljubica."
"Res je nisem! Povej pa Ljubici, da naj bo tiho. če ne bom še njo!"
fteSODIÈS p Giteli
Tinka potoži: "Doktor, čeprav ubogam vaše nasvete, se še vedno redim. Nobena dieta mi ne pomaga..."
Zdravnik ji pove: "Za vas imam dobro novico. Dobil sem rezultate drugih testov in lahko vas potolažim. Čez devet mesecev boste lahko spet vitki!"
SddhP B0
Bepo se žali Simnu: "Moja žena pri seksu vedno tako kriči, da zbudi pol vasi!"
"Kaj si pa moreš?"
"Kupil sem si vato, da lahko sedaj tačas vseeno spim..."
Blenda Tavrl
!Mn nin rotlljn
5U0j0
"Mož je že v letih," si prizna Irma, "v postelji ni nič več zabavno z njim.
Petra, ki jo posluša, ji predlaga: "Nabavi mu viagro. saj gre tudi zate ! "
"Semmujože!"
"Je bilo kaj bolje?"
"Verjetno, ker ga ni nič več doma..."
Samo Sprožilec
PASJA NADLOGA
V Novicah smo že večkrat pisali o psih, ki tako ali drugače križajo človeške poti. Največji križ je s potepuškimi psi, ki se nekontrolirano gibljejo naokrog, nekaj manj težav pa je s psi, ki so sicer privezani, vendar na tak način, da ljudje ne morejo v varni razdalji mimo njih. Takšen primer prikazuje tudi pričujoča fotografija iz Gornjega Grada. Greh se pove, grešnika pa ne. (HOV HOV PRESS)
CVETOČI POZDRAVI
Z daljne Nizozemske so se nam oglasile članice vokalne skupine Pušeljc. Prisrčne pozdrave prenašamo tudi vam, drage bralkein bralci. (ROŽICA PRESS)

° č 5 ^
° * 2= ca (L 1
^	(V	£i	n
^	O	«? -—r^	o	!
«=v-	J?	:	I	In	j
A '	0	3	5	3	O	;
tj	to	S	**	S?	3
Kr	• 3	8
£ ca) sr -, i
-9	5 ^
D	^
^0
2 Jk-
• I Ž £•
•cc • v-> ■3'
°1 ' V H ,j,
° VAN LEERS
'£>C:\Pi1	Matij ÙC
2>a iViviflzo c U -33 2N A'tavanj
ČE NE GRE SAMO, JE TREBA PAČ POMAGATI...

SESTAVIL PEPINO	APARAT ZA MERJENJE SPEKTROV SVETLOBE	JEZERO V IZRAELU. GAULEJ. JEZERO	BREZ- ZVOČJE	RALPH EMERSON	RIBJE JAJČECE	NAIVNA UMETNOST (REDKO)		NADNARAV- NO DUHOVNO BfTJE	*4	DROG NA VRHU SENENEGA VOZA	REKA V ŠVICI IN FRANCIJI. (RHONE)	OSEBA, PO KATERI SEKAJ IMENUJE	RELIGIOZ. OČIŠČENJE \ PRI RIMLJANIH	KOSTNA CELICA
STARO VINO									USTNA ODPRTINA ZVERI MARK TULU TIRON					
PRAČLOVEK, ČLOVEK OPICA														
KRAJ V ANGOLI				TOGOST, TRDNOST (MED i SLOVENSKA IGRALKA-ALJA										
GR. MITOL. BITJE, NAPOL ČLOVEK, POL KONJ										HRVAŠKI POLITIK (MARKOVIČI LIBERIJSKI POLfTIK- SAMUEL				
PREVARA, ZVIJAČA					NEKDANJA SVOBODNA POSEST						MEDNAROD. BEGUNSKA ORGAN IZAC.			
					OKRAJŠAVA NEMŠKE MARKE						ŽENSKA. KI PIŠE SCENARIJ			
GLAVNO MESTO SAUDSKE ARABIJE						ŽENSKA, ROJENA V ZNAMENJU VODNARJA		GLAVNO MESTO TURČIJE	SRNJAK, OSMERAK (STAR.) LANTAN					
ELEKTRIČNI OJAČEVAL- NIK												CHERYL LADD TURŠKI PESNIK- JUSUF		
FELIKS SALTEN			ANTIČNA LJUBLJANA							AMERIŠKA PEVKA ORINOCO FLOW				
			KRMA ZA KONJE							BAJESLOVNI KELIH				
VEZ, SPONA					DAVORIN KEMPF ROBERT BYRD				KRISTAL. SKRILAVEC, RULA					
VEČJE PODJETJE									POPUST PRI PRODAJI BULENT ECEVIT					
VPREŽNI DROG KMEČKEGA VOZA														LEDENI KRISTALI, KI SO ZJUTRAJ NA RASTLINAH
				SLIKAR-JACOPO IZDELEK IZ GLINE ZA ZIDANJE									VRSTA IGRE S KARTAMI	
SOČNI, MEHKEJŠI DEL SADU, GOMOLJA					ITALIJANSKI PISEC- vrro							AVTOMOBIL. OZNAKA TRSTA		
					PERZIJSKI PESNIK (HAJAM)							SREDIŠČE MOLDAVIJE V ROMUNIJI		
EMILIANO ZAPATA			KRATEK. MOČAN GLAS LEPILO (POG.)					UNIČEVAL- KA ŽELEZA	RIMSKI Fl LOZO F-TIT LUKRECIJ	PLAST ZEMLJE SILICIJA IN ALUMINIJA				
KRATEK, OSTER ZAVOJ PRI SMUČANJU										TEŽA EMBALAŽE CHARLES HAUGHEY				
RESA, VRESA, VRESJE						AMERIŠKA PEVKA-LA TOYA								
BOŽJE- POTNIK						RAZVOJ V PREDKLA-SIČNI UMETNOSTI								
														
REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE: Abonent, Telemah, srepota, tur, er, promet z, Hoel, Maat, sobranje, lilo, karibda, očina, Amati, Iannis, lat, Tarski, KT, Arih, litina, rusofob, earom, Loiret, Mala, stava, ženilja, rave, peta, SAR, psar, Onan, kri								MINI SLOVARČEK: SPEKTROFOTOMETER-aparatza merjenje spektrov svetlobe RIJAD- glavno mesto Saudske Arabije OSMAK- srnjak, osmerak (star.) LUSTRACIJA- religiozno očiščenje pri rimljanih RAELI- italijanski pisec- Vito						
OBVESTILO REŠEVALCEM
Med pravočasno prispelimi pravilnimi rešitvami križanke iz 23. številke SN smo izžrebali tri dobitnike nagrad, ki jih prispeva podjetje za promet z nepremičninami Habit d.o.o. iz Velenja:
1. nagrado izlet v Gardaland za eno osebo prejme Gabrijela Remic, Pusto polje 11, Nazarje; 2. nagrado izlet Padova - Benetke za dve osebi prejme Marta Velam, Rečica 132, Rečica ob Savinji in 3. nagrado nedeljsko kosilo za dve osebi v Hotelu Štornam na Venišah prejme Tomaž Križnik, Pod Slatino 16, Nazarje. Dobitniki prevzamejo nagrade osebno v Turistični agenciji SVIT na Savinjski cesti 4 v Nazarjah (Grad Vrbovec). Čestitamo!
Qtrideja
hram
najboljša trgovina za vrt in male živali
Trideja inženiring, trgovina in storitve, Bogdan Fürsts.p.,
Praprotnikova 36, 3330 Mozirje, telVfaks 03/839-47-50/51, GSM: 041/727-308

CEMENTNINARSTVO
50 let TRADICIJE
STREŠNIKI ZIDAKI DIMNIKI
Polak Štefka s.p. Gorenje 16a, 3327 Šmartno ob Paki, tSl. 5886-065
Napovednik
•	Petek (21. junij), ob 19.30. Prostori nad slaščičarno Polonca Otvoritev dnevnega mladinskega centra in prostorov Kluba zgornjesavinjskih študentov.
•	Petek (21. junij), ob 16.00. ERA Zibka Velenje
Hura počitnice z Damjano Golavšek
•	Sobota (22. junij), ob 17.00. Pred gradom Vrbovec Nazarje
Iz roda v rod in Zlata harmonika 2002
•	Sobota (22. junij), ob 20.00. Kokarje
Večer etno glasbe in filma
•	Sobota (22. junij), ob 9.00. Za mestnim stadionom Velenje
Zbor motoristov
•	Sobota (22. junij), ob 20.00. Parkirišče za Knežjim dvorcem Celje
Knežje noči: Šank rock, Nude, Mi2
•	Sobota (22. junij), ob 10.00. TRC Jezero Velenje
Mednarodno športno srečanje
•	Torek (25. junij), ob 11.00. Športno igrišče Račnek Šmartno ob Dreti
Proslava v počastitev dneva državnosti
(Veterani vojne za slovenijo)
•	Petek (28. junij), ob 20.00. Stari grad Celje
Grajski večer z Josipo Lisac
Prodam male pujske za nadaljnjo rejo, tel. 041 783 798.
Savinjske želodce prodam, tel. 041 793 606.
Prodam dva kozlička, tel. 031 565 535. Prodam kozo z mladiči, tel 58 43 561. Prodam bikca črnobelega starega deset dni, tel. 041 942 169.
Prodam dve telici simentalki stari 2,5 let, breji sedem mesecev, tel. 58 43 618. Prodam telico sivo rjavo brejo osem mesecev, tel. 58 41 082.
Prodam telico sivo rjavo, brejo osem mesecev, tel. 58 41 082.
Prodam sivo rjavo telico brejo 8 mesecev, tel. 041 354 611.
Prodam telička starega en teden, tel. 584 3399.
Prodam teličko staro en teden, tel. 58 34 151.
Prodam sivo rjavo telico 8 mesecev brejo, tel. 031 758 731.
Prodam male pujske za nadaljnjo rejo, tel. 041 783 798.
Kupim telička starega en teden, tel. 01 8325400.
Kupim bikca mesnate pasme za nadaljnjo rejo in prodam urejeno kmetijo, tel. 57 26319,031 836378.
Kupim bikca starega en teden, tel. 01832 54 00.
Kupim bikce stare do 14 dni, tel. 041 749 818,57 28 514, Marjan.
Prodam kravo sivo rjavo, visoko brejo, staro štiri leta, tel. 03 58 44 402. Prodam telico črno belo 8 mesecev brejo, tel. 58 44 643.
Kravo v 7. mesecu brejosti, simentalko, 2. tele, prodam, tel. 58 47 534.
Prodam traktorsko škropilnico in tračni obračalnik, tel. 5451 311, zvečer.
Hišo z vrtom na Ljubnem prodam za 7 mio sit, tel. 58 44 094.
Prodam lepo urejeno kmetijo na čudoviti razgledni točki, cena 48 mio sit, vredno ogleda, tel. 031 836378.
V najem oddam stanovanje v Mozirju Hofbauerjeva 14, tel. 58 31 648.
KUPON za brezplačni mali oglas do 10 besed v 26. številki SN
ime in priimek
naslov
NAROČ. ŠT.
7
2-sobno stanovanje 59 m2 (delno opremljeno) v Bočni prodam, cena po dogovoru, tel. 58 45 402.
Prodam manjše posestvo na Otoku pri Gornjem Gradu - Zgornja Savinjska dolina - hiša, gospodarsko poslopje z okoli hektar zemljišča. Cena po dogovoru. Možna zamenjava za stanovanje. Tel. 03 57 32 296 po 20.00 uri. Možno je kupiti tudi posamezno: - hišo in gospodarsko poslopje z okoli 1.000 m2 zemlje; - zazidalno parcelo 1.014 m2; - kmetijsko zemljišče 4.000 m2; - gozd 2990 m2. Kupim manjšo količino ploščic klinker
MORDA STG ISKALI PRAV TO
RTV SERVIS PURNAT
Hitro in kvalitetno popravilo vseh znamk televizorjev in radio aparatov. Pumat Zdenko, tel. 83-834)00.
RTV in knjigovodski servis, Zdenko Pumat s.p., Novo Naselje 43,3342 Gornji Grad.
KMETJE. GOZDARJI
Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni. BRLEČ, tel. 041/606-376.
Brleč Jakob s.p. - Avtoprevozništvo, storitve z gradbeno mehanizacijo, splošna gradbena dela, Nožice, Pionirska ulica 25,1235 Radomlje.
TV SERVIS IN PRODAJA TELEVIZORJEV Nudimo vam popravilo BTV Evelux in Gorenje ter prodajo BTV Evelux in SAT anten ter servis anten. Prašnikar s.p„ 03/5845-194.
Prašnikar Miro s.p., Elektroinstalacije in vzdrževanje elektro aparatov in naprav na terenu, Spodnje Kraše 30,3341 Šmartno ob Dreti.
ZAKLJUČNA DELA V GRADBENIŠTVU Izvajamo kompletna adaptacijska dela v kopalnicah, popravilo, oplesk ter kompletna izvedba toplotnoizolacijskih fasadnih sistemov (baumit, rofix in demit fasade). Tel. 03/897-73-66, mob. 040/72-42-72.
Milan Klemenčič, s.p., Zaključna gradbena dela, Partizanska 15, Velenje.
DIANA d.o.o.
Strešni žlebovi z montažo že od 1.890 SIT/m, kleparska dela, pokrivanje streh s pločevino in opeko, izdelava ograj, kovinskih vrat. DIANA D.O.O., Obrtniška 8, NAZARJE, Tel. 58 33 626.
Proizvodno trgovsko podjetje DIANA d.o.o., Obrtniška ulica 8,3331 Nazarje.
POGREBNE STORITVE ANUBIS
Nudimo kompletne pogrebne storitve po konkurenčni ceni. Alojz Štiglic
s.p., Radmirje 10, tel. 03/5841-029, 031-654-651,031/761-388.
Pogrebne storitve, Anubis, Alojz Štiglic s.p., Radmirje 10,3333 Ljubno ob Savinji. STEKLARSTVO TAMŠE, MOZIRJE PVC okna vrhunskega proizvajalca MIK CE - PLAST, vrata, senčila, vitražna stekla, zasteklitev balkonov, pleksi stekla, uokvirjanje slik. Tel. 031/305-532, faks: 03/839-54-64.
Steklarstvo Tamše, Tamše Jaka s.p., Savinjska cesta 12,3330 Mozirje.
POPRAVILO PRALNIH IN SUŠILNIH STROJEV Hitro in kvalitetno popravilo pralnih in sušilnih strojev Gorenje. Jure Dobrovc s.p., Žkibor 8, Nazarje, tel.5832-525, GSM041/727-861, GSM041/7931636.
Servis in vzdrževanje, Dobrovc Jure s.p., Žlabor 8,3331 Nazarje.
TAPETNIŠTVO
Obnova oblazinjenega pohištva, stolov in kotov. Velika izbira tapetniškega blaga in usnja. Izdelava zaves po naročilu. Banko, Tal. 5835-341, 041/411-218.
Tekstilna galanterija Banko Sandi s.p., Rečica ob Savinji 17, Rečica ob Savinji.
«PESEK, GRAMOZ ALI MORDA UREJATE DVORIŠČE«?
Nudimo vam pesek za zidavo in omet, gramoz za ceste in drenažo. Polagamo robnike, tlakovce, izgradnja in priklop kanalizacije. Kiper prevozi ter strojne usluge. Tel 839-54-70, GSM 041/651-196.
Pridobivanje peska in gramoza, Burja Terezija s.p., Ter 69,3333 Ljubno ob Savinji.
čokoladno rjave barve. Tel. 891-53-56. Ugodno prodam štiri kolektorje, tel. 58 32 376.
Prodam suhe smrekove in hrastove deske, tel. 83 83 200 zvečer.
Prodam trosed, malo rabljen za simbolično ceno, tel. 041 542 519.
Prodam Clio 1,2,1.96, km 75.000, tel. 041 861 336.
Prodam AX 1,1 TRE, 1.91/92 reg. do dec. 02, veliko dodatne opreme, tel. 041 371 973. Prodam Opel Askono 1,2, reg. do novembra, tel. 041 987 355.
m/\—	Telefon: 03/839 41 90,83941 91 SAM NAZAR/E	ilHg
Podjetje za komercialni inženiring d.o.o. Prelog. Pod hribom 2. 1230 DOMŽALE.	839 47 71; fax: 03/839 47 ii Lesarska 26, Nazorje 1 ;	ostrešjo ® 1
RIHTER d.o.o.
Dol 14, 3342 Gornji Grad
Tel.: 03/ 839 04 30, Fax: 03/ 839 04 31
e-mail: rihter.doo@siol.net
IZKORISTITE UGODNE CENE:
Bobrovec TON DACH
1.674 SIT/m2 z dostavo
Izdelava in montaža vseh vrst ostrešij
Obnova streh
Krovska in kleparska dela
Izdelava in postavitev montažnih hiš
Nadgradnja objektov po sistemu montažnih hiš
Prodaja originalne kanadske tegole po najnižjih cenah v Sloveniji
SLIŠNIH
Ostrešja in nadgradnje izdelujemo po sistemu gotovih elementov, kar omogoča zelo kratek čas montaže in hitro pokritje objekta.
f»o starih « s dodatnim 5% popustom
Del. čas vsak dan med 7. in 19. uro ob sob. med 7. in 13. uro. MOŽNOSTI OBROČNEGA ODPLAČEVANJA!
wmmumwmm m»»
^B,l M«« RadiO m
;
Savinjski val
Telefon: 703 20 00 Redakcija: 572 47 24 Faks:
572 44 27
Z vami smo vsak dan od 5.30 do 10. ure in od 14. do 19. ure.
Čestitko, male oglase in osmrtnice lahko naročite tudi v uredništvu Savinjskih novic.
kJ 1 Ml
TEL/03/83-90-810
mfo@agencija-svit.com
g» SmII
KOS, Grčija
27.6., 15 dni, hotel MEDITERANEE ***	J1	4.7, 15 dnil, hotel CANIFOR ****
Otroci od 2 do 12 let 40% popusta. 85.700 SIT * Prvi otrok od 2 do 12 let brezplačno, drugi otrok 40% popusta!
94.400 SIT
- * 4
[malta
74.200 SIT
4.7., 8 dni, hotel EUROPA ***	4.7, 8 dni, hotel PARK ”**
Otroci od 2 do 12 let 40% popusta. 59.400 SIT Prvi otrok od 2 do 12 let brezplačno, drugi otrok 40% popusta!
9,7, 8 dni, hotel PRINCESSA ***	i§
Otrok od 2 do 6 let brezplačno! 95.100 SIT F
11.7., 8 dni, hotel MEDITERANEE ***
Otroci od 2 do 12 let 40% popusta. 68.500 SIT
m^BÖS, Grčija
9.7., 15 dni, hotel ALCAEOS ***
Otroci od 2 do 12 let 40% popusta. 106.600 SIT
KARPATOS, Grčija
4.7., 8 dni, hotel IOLKOS ***.
69.900 SIT
Obiščitejnas na Savinjski

internetu www.agencija-svit.com
p
Občina Gornji Grad, Attemsov trg 3
PROGRAM PRIREDITEV OB PRAZNOVANJU OBČINSKEGA PRAZNIKA
PETEK, 21.06.2002
ob 19.00 uri	Odprtje razstave likovnih del društva ”GAL"
v galeriji "ŠTEKL”
ob 20.00 uri
Predvajanje diapozitivov o alpinizmu vKulturnem domu Gornji Grad
SOBOTA, 22.06. 2002
ob 8.00 uri	Izbirna tekma SK ZLD CELJE v 4-kratni lovski
kombinaciji na strelišču v Zagradišču
ob 9.00 uri
12-urni maraton v košarki na športnem igrišču Gornji Grad
ob 16.00 uri
Proslava s podelitvijo priznanj ob 50-letnici delovanja Društa upokojencev Gornji Grad v Kulturnem domu Gornji Grad
NEDELJA, 23.06. 2002
ob 8.00 uri	Izbirna tekma SK ZLD CELJE v 4-kratni lovski
kombinaciji na strelišču v Zagradišču
PONEDELJEK, 24.06. 2002
ob 17.00 uri	Otvoritev doprsnega kipa dr. Pavla Lautnerja v
zdravstvenem domu Gornji Grad
TOREK, 25.06. 2002
ob 10.00 uri	Tradicionalni triatlon Lepenatka 2002 DJP Finesa
Gornji Grad
ob 10.00 uri
Turnir v odbojki na mivki na športnem igrišču v Gornjem Gradu
ob 15.00 uri
Ekipno in posamezno tekmovanje v streljanju z malokalibrsko puško na strelišču v Zagradišču
ob 17.00 uri
Predstavitev knjige Franca KOCBEKA Aljaža Savinjskih Alp, avtorja Edija MAVRIČA SAVINJČANA v galeriji "Štekl"
SREDA, 26.06. 2002
ob 16.00 uri	Otvoritev postavitve spominske plošče matematiku
Blažu MATKU pod velbom graščine
ČETRTEK, 27.06. 2002
ob 16.00 uri	Okrogla miza na temo DOPOLNILNE
DEJAVNOSTI V KMETIJSTVU IN KMETIJSTVO V EVROPSKI UNIJI v gostilni Menina
C
ob 17.00 uri
Tekma v športnem plezanju na Gradišču
PETEK, 28.06. 2002
ob 17.00 uri	Turnir trojk v košarki
na športnem igrišču Gornji Grad
ob 19.00 uri
Osrednja proslava in podelitev občinskih priznanj v Kulturnem domu Gornji Grad
SOBOTA, 29.06. 2002
ob 8.00 uri	Državno prvenstvo v 4-kratni lovski kombinaciji
(krogla 100 m, glinasti golobi, premična tarča, MK 35 m) na strelišču v Zagradišču
ob 16.00 uri
Nogometna tekma na travnatnem igrišču v Spodnjem trgu
NEDELJA, 30.06. 2002
ob 8.00 uri	Državno prvenstvo v 4-kratni lovski kombinaciji
(krogla 100 m, glinasti golobi, premična tarča, MK 35 m) na strelišču v Zagradišču
ob 8.00 uri
Občinsko gasilsko tekmovanje za pokal občine Gornji Grad na športnem igrišču v Spodnjem trgu
VESELI BOMO VAŠEGA OBISKA!
Župan Toni Rifelj
—
.

Celje - skladišče
D-Per
7/2002
Hura
IfBi 5000010830,25
COBISS o
Pestra ponudba
kopalk in rut za plažo...
V Evinih trgovinah s tekstilom:
Era Nama Velma
Dolina
Šoštanj •
Blagovnica T
Mozirje •
Vesna Slovenske Konjice
.
v
Prevalje
OSREDNJP KNJ. CELJE