IZBOLJŠANJE LISTA GLAS NARODA List slovenskih delavcev v Ameriki, * HTATbLtf »POZAfcJAMfi. da pravočasno obuovt miruCL no. S tem nam boste mnogo pn hranili pri opominih. — Ako i« niste naročnik, pošljite en dolar xa dvomesečno poskusu j o. TELEPHONE: CHelsea 3-1242 No. 79. — Stev. 79. Entered am Second Clui M»tt«r Sepirnbn 21«t. 1M3 at the Fosl Officc U Ne« York. N. Y-. nodw Act »f Conpn« •( March 3rd. 1879. ADDRESS: 216 W. 18th ST., NEW YORK NEW YORK, THURSDAY, APRIL 6, 1939- ČETRTEK, 6. APRILA. 1939 Volume XLVII. — Letnik XLVI1 MUSSOLINI JE ZAČEL IZTEZATI ROKE PO ALBANIJI ITALUA DOBIVA TEŽKE TOPOVE D • J A ni • 1 1 iz čeških tovarn ter utrjuje l^)gajanjamea Ar L, m UU odgodena Ž NJIMI DODEKANEŠKO OTOČJE Benito Mussolini je pričel v osvajanju posnemati Hitlerja. — Kralj Zog baje želi utrditi zvezo z ItaHjo. — V Bariju in Brindisiju ima Italija pripravljenih 20,000 vojakov. RIM. Italija, 5. aprila. — Benito Mussolini je pričel v osvajanju tujega ozemlja posnemati Hitlerja, ko so sinoči fašistični voditelji naznanili, da namerava Italija v 48 urah vzeti Albanijo pod svoje "varstvo". Ako bo Mussolini vslišal "prošnjo" albanskega kralja Zoga, da se še bolj utrdi albansko-italijan-ska obrambna pogodba iz leta 1927, tedaj se bodo pričele premikati italijanske vojaške sile na suhem, na morju in v zraku. Iz I irane pa prinaša United Press poročilo, ki za-nikuje, da bo nad Albanijo postavljen italijanski protektorat. V Barij u in Brindisiju onstran Jadrana in nasproti Albanije se nahaja 2(T,000 italijanskih vojakov, ki se bodo na Mussolinijevo povelje takoj odpeljali v Albanijo, ki ima en miljon prebivalcev, in bodo v imenu italijanske vlade prevzeli protektorat nad malo kraljevino. Fašisti priznavajo, da se vse to vrši v soglasju z višjim nemškim vojaškim poveljstvom. Mussolini je mnenja, da Albanijo "ogrožate" njeni sosedi Jugoslavija in Grška, kateri deželi skušate Anglija in Francija pridobiti v blok "Vstavite Hitlerja." Anglija je že posvarila Italijo, da bi vsaka agresivnost proti Albaniji pomenila kršitev lansko lrv to sklenjene prijateljske pogodbe med Anglijo in Italijo Angleška vlada je svojemu poslaniku v Rimu lord Perthu naročila, da v tej zadevi takoj obišče italijanskega vnanjega ministra grofa Ciana. Vesti o premikanju italijanskih vojaških sil so se pričele širiti, ko se je Mussolini sestal s svojimi ministri v Viminal palači, kjer jim je razložil mednarodni položaj. Italijanska infanterija je na potu na Dodekane-ške otoke, ki se nahajajo ob turškem obrežju. Anglija in Francija pa želita tudi Turčijo dobiti v blok proti Hitlerju. Za Anglijo in Francijo je Turška zato velikega pomena, da bi imele bojne ladje prost prehod skozi Dardanele v Črno morje. Ital ija z veliko naglico utrjuje otoke. Zadnje dneve prihaja v Italijo mnogo težke artilerije iz Sk rodovih tovarn. Topove prevažajo na Dodekaneške otoke in v Libijo. I IRANA, Albanija. 5. aprila. — Po mnenju tujih opazovalcev, bi Albanci bili veseli, ako bi Italija prevzela nad deželo protektorat, samo da ji zagotovi narodno neodvisnost. Albanski narod kažfi veliko nevoljo, ker je kralj Zog v svoje namene obrnil velike vsote denarja, ki ga je prejel od Italije, mesto da bi ga porebil za izboljšanje gospodarskega položaja dežele. Italija je v Albaniji (potrošila nad eno milja rdo lir za izkoriščanje naravnih zakladov. Pri Kucovu so bogata petrolejska polja. Petrolej prevažajo v Italijo, kjer ga čistijo. Ako pride do evropske vojne, bodo ti petrolejski vrelci za Italijo največje važnosti, vsled česar bo storila vse, da bo ostala v tesni zvezi z Albanijo. LONDON, Anglija, 5. aprila. — Albansko poslaništvo je sinoči objavilo izjavo, o kateri Albani-ia ne bo nikdar dovolila, da bi bila njena neodvisnost kršena. Ta izjava je bila objavljena takoj, ko so prišle vesti, da je italijansko vojaštvo pripravljeno, da prevzame protektorat nad Albanijo. SFORAZUM MED SLOVAŠKO IN MADŽARSKO Pogodba glede skupne meje je bila podpisana. Tiso in Durčanski sta odpotovala v Berlin. BI DLMPKSTA, Madžarska, "t. aprila. — Včeraj opo'-22,0. IHNA.I, Avstrija, .">. aprila.—Slovaški ministrski predsednik dr. Josip Tiso in vna-nji minister dr. Ferdinand Durčanski sta z avtomobilom dospela na Dunaj in spremi j i la sta ju novi poslanik v Berlinu Matus Cernak in načelnik slovaške propagande Aleksander Maeli. Vsi so se z večernim brzovlakom odpeljali v Berlin. Namen njihovega potovanja v Berlin je dobiti nasvet berlinske vlade, kako politiko naj bi Slovaška zasledovala glede 40 vasi, katere je prepustila Madžarski po tej pogodbi. BRATISLAVA, Slovaška. 5. aprila. — Aleksander Mach je po radio govoril o slovaške madžarski pogodbi. "Zopet smo mi, ki smo morali plačati za mir," j«' rekel. "Zopet smo morali žrtvovati del živega telesa naše domovine. < 'ctudi i-o odstopljeni kraji zelo revni in >o prebivalci večinoma l 'krajinei, smo vendar tako majhen narod, da ne moremo več odstopiti nobene zeml ie. "Kakor je bil "dogodek" lesen, ni bilo junaško, toda prepričan sem, da je usoda Evrope v božjih rokali in da bo slednjič vsak narod sam svoj gospod." NEURATH DOSPEL V PRAGO PRAGA, <;. apnla. .1 Danes je dospel sem s posebnim vlakom baron Konstantin v. Neu-rath, ki ^a je Hitler imenoval za governerja Češke in Moravske. Neurath je bil svoj čas, nemški minister za v na nje zn-deve. LINDBERGH V ANGLIJI LYMPNE, Anglija, 4. aprila. — Danes je pristal na tukajšnjem aerodromu eol. Ch. A. Lindbergh. Preko Rokav-skega preliva se je pripeljal IZGREDI V GDANSKU Naciji so napadli stanovanje poljskega komisarja. — Naciji so raztrgali poljske zastave. GDANSK, Svobodno mesto, ."i. aprila. — (»danski naciji so v protest proti "enostranskim pogajanjem" — meneč poga janja med poljskim vnanjim ministrom .Josipom Bcekom in angleško vlado — vprizoriii organizirane in resne proti-poljske nemire. Razjarjeni in uniformirani naciji so napadli stanovanje poljskega generalnega komisarja in razbili na oknih več šip na poslopju | oljskega brzojavnega urada. Napadli so tudi urad poljskega Rdečega križa in poškodovali so več poljskih hiš in trgovin. V več slučajih so naciji strgali poljske zastave in jih u-ničili. Uradna Poljska je v vel i ki k skrbeh glede teh Izgledov ka.; ti zgodilo se je prvič, da so naciji napadli stanovanje polj skega komisarja. Prodajo kruha in presnega masla je nacijska vlada- omejila. Kavo mešajo s koruzo in čaju primešajo razna zelišča, x L>. C., aprila. Zbornični ju-tični odbor je te dni priporočil značilno predlogo, s katero se bo kmalu bavila poslanska zbornica in ki določa, na j bi bili vsi nezaželjivi inozemei poslani za toliko časa v koncentracijsko taborišče, da dobe od svojih držav potne liste. Nato bi biii deportirani. V tem slučaju gre v prvi vrsti za komunistične in anar h i stične agitatorje, zločince iz navade, prostitutke in prodajalec omamljivih sredstev. Prostor za koncentracijsko taborišče naj bi določil delavski department. Predloge je s-stavil Sam Hobbs, demokrat iz Alabanie. Hobbs je rekel: — Po deže'i se prosto giblje vse pol no ne-zažcljenih inozemcev, ki bi morali biti deportirani. Deport i -rati jih pa ne moremo, kajti države, čijih podaniki so, jim nočejo dati potnih listov. NEMČIJA SVARI POLJSKO BERLIN, Nemčija, o. aprila. — Medtem ko so poljski vnanji minister .Josip Berk v Londonu pogaja za medsebojno vojaško pomoč, da podpre angleško - francosko vojaško zvezo, je nacijska Nemčija odprla vsa svoja propagandna sredstva, da ž njimi poTl«pre Hitlerjevo pretnju, da se bo Nemčija borila proti vsaki državi, ki se je bo dizuila obkrožiti. Hitler je v svojem govoru v Wilhelmshavenu rekel, da vsaka taka pogodba in zveza pomeni obkroževanje Nemčije, toda je rekel, da nova Nemčija ne bo čakala, kot je čakala Nemčija pred svetovno vojno, da bi bila obkrožitev končan«, in je ne bi bilo mogoče več prebiti. Nemško časopisje trdi, da vodilni državniki najbrže niso razumeli Hitlerjevega govora in Chambcrlainu celo očita, da njegovega govora najbrže n« bral, ali ga pa ni razumel. Nemški vladni krogi pa obenem skušajo pregnati mnenje, ki jra^ posebno razširjajo Angleži, da je Hitler mislil na polj-ke ga vnanjega ministra Bel'ka in Chamberlaina, ko je imel svoj govor v Wilhelmha-venu. Nemško časopisje naravnost poživlja Poljsko, da se naj ne pridruži angleški politiki obkroževanja Nemčije, kot je storila Čehoslovaška, ali pa da bi za Anglijo šla po kostanj. v žrjavico. Mirovne konference, ki so se bile pred tedni začele med zastopniki Ameriške delavske federacije in Lewisovega Kongresa za industrijalno organizacijo. so Lile včeraj za nedoločen čas odgodene. Odgcditev je predlagal John L. Lewis, predsednik CIO, in Mathew Woll, podpredsednik Delavske Federacije je bil njegovega mnenia. IRAŠKI KRALJ SE JE UBIL Kralj Ghazi je izgubil življenje pri avtomobilski nesreči. — Njegov triletni sin je postal kralj Feisal II. BAGI>AI>, Irak, .">. aprile. — Ko je vsled poškodb, katere je dobil pri neki avtomobilski nesreči iraški kralj Ghazi I., umrl, je postal njegov naslednik .'J leta stari sin Feisal II. Ministri so povabili strica mladega kralja, emira Abdul Ilaha, da prevzame regenstvo, kakor je želel pokojni kralj, kot je pričala kraljica pred ministrskim svetom. Ljudska d nihal je, ko se je razširila vest, da so Angleži u-bili kralja, vdrla v angleški konzulat v Mozuln in ubila konzula Georgea E. Monck -Masona. Ministrski predsednik Nuri paša as-Said je takoj obiskal anirleške<»a poslanika Williama M. i louston-Bo--well a in mu je v imenu vlade izrazil veliko obžalovanje nad umorom konzula Moiick-Ma-sona. Kot pravi zdravniško poročilo, se je kralj | oz no ponoči peljal z avtomobilom, s katerim je zadel ob drog električne razsvetljave blizu kraljeve pa laee v Bagdadu. Kralj je bi! zelo pobit po glavi in je kma-dn umrl, ne bi bi prišel Ši> mm krat k zavesti. Kralj Ghazi, ki je bil star 27 let, je bil med svojim ljudstvom zelo priljubljen. I5il je drzen jezedee in navdušen letalec, ki je sam vodil >voj ne-roplan ter strasten avtomobilih. Četudi je bil (ihazi se pre mlad za diplomata, je vendar skušal posnemati svojega očeta kralja Feisala, čegar bese-mo torej malo potrpljenja. — ' Uredništvo. Lewis je rekel, da je silno za poslen. ker je treba obnoviti pogodbo med kopači, mehkega premoga in me«! operatorji. Zaenkrat se noče še nobena stranka vkloniti, in nihče ne ve, kako se bodo tozadevna pogajanja končala. Povod za odgodenje so tudi zaslišanja glede revizije Wagnerjeve postave. Federacija zahteva, naj bo Wagnerjeva postava bistven izpremenjena, dočim CIO temu ostro ugovarja. — Vsak poskus izpremeniti Wagnerjevo postavo, — je rekel nedavno John L. Lewis, — bi pomenjal izdajstvo nad a-meriškim delavstvom. Pred nekaj dnevi je nameravalo zastavkati 220,000 kopačev mehkega premoga. S posredovanjem vlade je bila nevarnost stavke odvrnjena. — Majnerji bodo počakali izida sedanjih pogajanj. ALBANIJA IMA PRESTOLONASLEDNIKA TIRANA, Albanija, 5. aprila. — Kraljica Geraldina, so proga kralja Zoga je ob 3.30 zjutraj, povila sina. Ta dogodek je »prišel, ko je Albanija postala središče političnega zanimanja v Sredozemlju. Kraljica Geraldina, ki j«» hči madžarskega grofa Apponvija in njegove ameriške žene, se je poročila s 43 let starim kraljem Zogoin 27. aprila lanskega leta, ko je bila stara 21 let. Njena mati je bila Gladys Vii-ginia Stewart iz New Vorka Njen mož grof Anton Appony je nedavno umrl in se je pozneje poročila z G. G i ra I to in. ter ž njim in svojimi ostalimi štirimi otroci živi v Niči. Kralj Zog je naznanil, da bo njegov prvorojenec dobil ime škander (Aleksander) na čast junaka iz 15. stoletja Natero Škanderbegu, ki se je !»0 let boril proti Turkom za neodvisnost Albanije. Že pred enim mesecem je* prišel v Ti rano sloviti dunajski zdravnik profesor dr. \Y. WeibJ, da je bil navzoč pri rojstvu prvega Zogovega otroka. Rojstvo je bilo oznanjeno s 101 strelom. Ker nova kraljeva palača v Tirani še ni dogotovljena, živi kraljica v vili kraljeve sestre kneginje Senije. ^ ALI ste že naročili Slovensko - Ameri- ^ kanski Koledar za leto 1939? "UZW* WT HOD AT9—Nsw Toil Thursday, April 6, 1939 SLOVENE (YUGOSLAV! DAILY M GLAS NARODA" (▼OtCB OF TUB P BOP LB) OwMd and Pub 11«toed by m4»»n1c publishing company (A Corporation) J. Lopatia, ttet tbe corpora tlaa and addro—f of above officer«: NEW YORK, N. 46th Year 1H8UCO KTEJtI DAT EXCEPT SUNDAYS* AND HOLIDAYS Advertisement on Agreement Zrn cnlo leto velja Uat In Krndc ...... Z« pol leta ........ Ze tet rt let« ......... e» Ameriko I z« New York u celo ieto ........ S6.0C j z« pol '.eta ............ . ........$3.'f0 | Za loos*, matre aa celo leto ........91£C ' Sa i-ol teta *............. . . «7 00 ... S3.ro .. »7..W ... f?.ao Bubaulyii— Yearly U - "OU8 N4HODA" IZHAJA VSAKI DAN PRAZNIKOV fZVZCMSl NEDELJ *N *o, toda zdi se, da je začel Chamberlain pa toči zvoniti. K ('napadalna pogodba je bila sklenjena ž«- pred leti. Se stavila sta jo Amerika rut- Kello^tf in Brian«! In v Ženevi jo Litra narodov, kateri ,j«- na.l tileset držav poverilo svojo v-mmIO. Hitler in Mussolini pa nista (»ribala ne /a Kcllo. veznica —Japonska. Italija, Nemčija in Japonska >o pograbile, kar se je da io pograbiti. Kje >o bili takrat angleški diplomat;.' Kje j<* lrl ('hainherlain f — Samo kri ne sme teči? — to stališče j«» zavzemal Jani in letos angleški ministrski predsednik ter odobril vse H i-lerjeve zahteve. Danes ima Hitler vso Češko (in tudi Slovaško), vse č, -Ške utrdbe, Skodove munieijske tovarne, l.V>0 čeških letal i« precejšen kup češkega zlata. Kakšna ihj prihodnja Hitlerjeva poteza, nihče ne zagotovo ne ve, toda Chamberlain jo sluti, da bo začela v dogle«! nem času teči tudi Angliji vodo v grlo. Zato «ntihi na vseli koncil, in krajih in išče zaveznikom Ko je pa Hitler pribijal čehoslovaško na križ, mu J« <'hainherlain držal lestvo in mu je žeblje podajal. Pod vaško lipo Piše kakor mi^li FRANK KERŽE DEMANT V Na bolan Iski ZIMNICI. "KI i/.a POZOR ROJAKI! . tl ... . . 4l. . .PRODAM SO akrov farmo v iM-thville r-o l j red kratkim od- i • , ■ , - , . , ■,. . . , drsa vi Michigan. Stavbe do krili -e nepoja^n leno taivino i .. „ „ , ¥. , , i * ^ 4 seinlja rodovitna. Potok zlata in «Ieinuntov. lat ie na * - , - .. , .... c , itort' skozi tarino. Parma se pravil (iM't milijonov frarrkov „.,., - ... ... -i i .t, . . . nahaja blizu velikega mesta- škode. I knidenc predmete so v , ® ■ • • ... | Aa nadaljna pojasnila se obr- k one no našli in sicer zabite vi u , tvrmAv' ,?v„,4 v , i.--. n,tt* na: ANTON JORDAN, zimniei nekega ladijskega ofi-l.,r.wt! ,, . . v .• i * , , i -«»-- S. Harding Ave., Chicago, cirja. Kapitana, ki ni hotel da ) m 0® * ti iioltettega pojasnila, kako je!— --- prišlo zlato z demanti v njeiro- D V £ R J I S E vo fimnieo, zaprli. l_x GLAS NARODA Pozor rojaki! KADAR nameravate potovati v stari kraj; KADAR hočete poslati denar v atari kraj; •e zaupno obrnite na naat in postreže-ni boste točno in pošteno. Dolgoletna skušnja Vam to jamči. Wilt« po breaplačna navodila in pojasnila na SLOVENIC PUBLISHING Co" potniški oddelek "glasa naroda":t Hew York, H. Y, Naši listi i nnjihovi dopisi. Kaj je 4 lopi s? Navadno pismo na lisi. In kaj je piwmo? N^kaj, kar je jako uodobno čonbi. \' enem samem pičlim lahko piš»*Š o vseh mogočih stvar« h, lahko skačeš v njem o«l Triglava do Sari Francisea. obdeluješ v njem delavske razmere, bolezni in smrti, znanstveno predavanje in kranjsku klobase. In kar je glavno, ra-* 11 če.sar pišem ta čl-i nek : lahko pob vališ ali obrizgaš kogar hočeš. S pchvalo smo mi precej skopi. Vha drugačna pesem pa .s<> začne, ko pridejo o-selm' na vrsto, ponajveč take. ki tistim niso ljube. V ti točki greše naši li>ij po-sebno na debelo. Ni treba dru-g«-iira, kakor vzeti v roke ta ali oni list, pa boš našel malo izdaj. da bi ne bil kdo obrizgau in ohklan. Kako je to, da li>ti t«> prinašajo? K4»r >o razvadili svoje dopi-niko. To je prvo. Drugo je pa to. ker niso nikdar znali, kako bi organizirali gla-ove iz iK^ameznrh naselbin. Kakor veste, imajo Iir4i svoje boje za obstanek. To se tiče neodvisnih. NVkdo 'pošl je dopis. .Ni dober, ampak <"*e ga ne priobčijo, bo zamera. Saj mi je nedavno to*/il urednik Glas Naroda o dopisu, ki je bil dovolj slab po svoji v-ebini, a je imel močan konec. <4Ce ne prioln-ite tega dopisa. mi ni treba več pošiljati li-Tako se je gladil ultimatum — katerega naj reši urednik. Vsak naročnik poim-nja m kaj dolarjev na leto in vsakega dolarčka neodvisen list težko pogreša. Kaj naj stori, da bo u-1 rešeno vsem f Jaz ne vem in \ i drugi menda tudi ne. Drugi do] »i s se zopet p»*<"a z osebnostmi. ( V ^a urednik črta, je gotovo pritožba aH pa celo zamera. Tretji sJknša viti brezplačno reklamo v list. Kjer gre za dobrobit kake ga kullrjnega društva, tam se še potrpi. Lepo sicer ni to in tudi pošteno ne, a kaj sc hoče. Boljš«. j.-, «la oil>«lrži list nekaj naklonjenosti, kakor da izgubi še tisto mahi j>od|»ore in df>bre volje. '1'retji dopis j«» zojM-t tak. da jm' ve človek, ali s<* meša »mhihi, ki ga j«1 pisal ali uredniku, ki zre srpo v papir in ne ve, kaj bi počel. Tako smo večkrat eitali dopise v elevelamtskih dnevnikih 4i t.«>h-nokrat ill in njihovem delu. Pravzaprav je tako: čitali stt».. dopise, pa nihim> kon»«c k<»nca vedeli ne enega ne drugega. In to niso bili kratki dopisi — človek je čital in čiial in ko je pridihal flo konca, se je sr«*po o/.i-l v .vv«'t in tekel «lo najbliž-je^a ogledala, »la se ]>ref)riča, ali j4» m* tisti ali ne. < V-o težave z dopisi v neodvisne li-ti«, so trikrat tolik4' pri glasilih. Zakaj tam urednik m* more in ne euie imeti nobene samostojnosti. Pred vsem pridejo dopisi, katerimi je težko storiti kaj drugega, ka ko? da -e jih priobči. Za dopisi pridejo naznanila. "Naše društvo vabi — ofxrzarja ..." Drugi, trenji — vsak frjKizarja eno gotovo skupino ljudi. Potem naznanjajo tajniki sklep 1 društva glede sej ali a-sesmen-ta zopet vsako draštvo zase. Na jesen udarijo vabila na letin- seje. p4> novem letu so poročila o teti. In tako gre večno naprej. A to ni še vse. So uredniki, ki iščejo od časa do časa no vrti idej in misli, da se na ta zah način zanese nefcaj svežega v svet. Recimo: Pros veta je pred par leti začela s propagando o >volKxlomiseliiosti. Ne taki. kakoršna je bila mišljena na svtibodnih misli in prepričanj za vsakega člana. Prosvetina sv(ilM>domis4>lnost je bila naperjena vseskozi proti v«'ii, pi ed vsem s»'veda riins4k4»-katoliški. kamor -pada vidika večina naših ljudi. I/kratka: začel se j<» boj na veiv-kem polju. .Mohik, ki j«- urt- liiik Pi-osve-tin. začel dokazovati jiosta-iM-k sV4>ta in v.-ega stvarstva, in njegov razvoj na materija-listični (podlagi s pomočjo znan-stva, kar ga je na tem polju in teorij, katerih je -eveda petkrat na teden očetj4> Frančiškani. Kot specialist na Molekove razprave je bil Rev. Trunk, /upnik v co-lora li-kih gorah. Njegova 4»b ramba j<> bila tcoh»gična, kakor to uči vera. Bilo Ffe »losti be.s»'d in fin'14'kovanj par h-t -konec konca je ostal menda vsak pri svojem. Ni bilo mogoče drugače, zakaj materijali-zem in tijegova teorija je tako nekaj 41 nagega od vere in njene razlage, da to sploh ne more v debato. Zakaj materija je m kaj vidnega, nekaj solidnega. medtem ko je vra abstraktna. to >4' pravi: človek j«* ne vidi, ne -liši, ampak samo čuti. Je notranja, 'kakor upanje, ljubezen, -meh. žalost, veselje. jeza in drugo. \ endar pa hi to samo na sebi še bilo. k4> bi ne bilo — kibi-eev. Začeli r.«; se dr^pisi. Siciliji j4* v Prosveti -privlekel kake spomine starih fajrnoištrov. Niso bili to dopisi, ki hi bili vzeli osebe z vsemi deli, dobrimi in slabimi — kaj š<». I>4ibro se lep4> /.anioh-i, slabo pa pokaže in p4iveča. In tak4> >o Ijtrbi *lo-pisniki zašli na |K>lje, na kati«-i'4-ga l.i se sploh ne smelo priti. Zakaj XX1M iinn primeroma tak odstotek vernih ljudi, ka- j M il" } kor M-aka druga naša podjHir-na organizacija. Čemu žaliti jih in napadati njihovo prepri-jčanje? <'4- k«lo i*4.-šuje t^'ka uprašanja in take življetiskc piwiblenie p4>inočjo vere. kaj lo briga tebe ali mene? Če je on zadovoljen s tem, morava biti tudi midva. Tako je prav in pošteno. Vera ni nekaj takega, kar l»i s«- prelivalo in presajalo po mili volji. St4* samo 4K-4' f»4»zi t i vit i strani: ali j«' ali j4- ni. Koder je. tam bo o.-lala, koejati sovraštva in n.-ieprotstva. ko so vendar tako bujna brez vsake reklame, kakor plevel na polju. Zmerjati, ■sovražiti in lajati zna vsak. Tega >«• ni treba učiti, je kar Ž4* prirojeno. iZakaj človek j4' rojen divjak in treba ua je vzgojiti z vsemi danimi sred stvi, če hočemo. d;i postane vsaj k4is človeka. Naša narava je že taka. 4la slednji kar po«livja. Trenutek, pa j4» brisano vse, prizadevanje in delo dolgih let. Do{ »i — i v glasilih bi morali biti vt-aj ta4ci. da ne žali nikdo svojega sobrata. Fn če zastran tega ne b<» nobenega dbpisa. bo j dosti boljše za ugled lista i 11 za organizacijo samo. Ce so te vrste dopis j neokusni in škodljivi, kaj naj šele rc-4V111 n i|opi>ih. ki vselrajejo «>f4»-1 i*t«» in gnojnico ter zlivajo /Mlaj na tega. zdaj na onega? Ali nismo ljudje, rojeni vsak prepričanji, kakoršue smo prinesli ua svet, katere smo |M)tem gojili, razvijali in popolujevali vsak |kj svoje? Ali v<*ste. rla so člani ene d nižine tako različni glede teh. ka- - ----•»-------------------------- O"— ' "" važni konvenciji v letu 1907,ikor da bi ne inieli skupnega o-kofie je razlagalo to besedo ta- čet« in matere? Ni bolj pod-ko, kakor da naj velja pravica'lega in nizkega, kakor napa* • lati človeka radi njegovega prepričanja in njego. ill nazi-ranj. Vsak si p4 maga s tem. 'kar ima v s4,|,i ",„ tako. kakor najde najl>oljše zaev. Dopisniki si m--malokrat /p4>ma'k tudi mojih stoKcdeimleset 1'untov. Dopisnik ilokazuje, nji.nfivih ht!»'t»'li in m* na-rebe. Jaz nisem v Clevclaudu nikdar vid«d javnega nasprot-st.va. ri'cinio med katoličani in socijalisti, da imenujem dve vidni skupini, ki .-tic kolikor toli'k4» organizirani. se k«lo ni .strinjal ne s p rvimi. n»> z dnigimi. so ga zastran lepšega imenovali napivdnjaka. kar /4* t<» pomeni. (Oziroma bi bilo ! tfljše: -amt-e je imenoval takt). .laz 114* vem, čemu s,, napadajo osebe, ki so vsaka zase pripomogla z duševnimi deli h kultuiTiemu razvoju našega na-1 oda v Ameriki. Ko bi jih bil imel Clev4'laud nu»sto p«»l ducata vsaj tri ali štiri ihicat<% bi bila -l vseli strani. (Vhiio imenovanih pet ali š<»st šteli m«'«l naprt^lni ele imTit. tedaj moram priznati eno: da nismo nikdar imeli za sabo drugega, kakor — lastno senco. Res j4- včasih polrcbini, da >4- «K»pis ali članek peea < posameznimi osobnmi. ampak ne y.:ustra 11 t>seb samih, pač pa ra di njihovega dela. T«xla dopi^ mora biti stvaren, ne oben. Sam sem jih pisal par letos in lansko loto, a pisal tako. da ni bilo zaukere ali očitanj ne od ene ne 4>d druge strani glede oseb •samih. Z vsemi temi »lopi-i. ki kaze našo javnost, ne bomo dosegli drugega, kakor da honm spodili iz javnosti še tisto malo podpornikov, kar jih imajo tia--i listi in naša kulturna društva. Človek prenese dosti, ampak vsega ne. V časih, ka-koršni S4» in v katerih živimo, ima že itak vsak dovolj takih problemov in neprilik. katerim S4* m* more ogniti. Že ti delajo vsa'kega nemssiiega iti slabe volje brez tistoga.' kar pride Š4> v mrši javnosti. . Kaj bi se dalo storiti, da >e izboljša nas ;>oložuj in preneha s tem, kar Šk4»di nam vfiem Potov j«' ve4*. Najboljši bi bil, 4la si slednji list v nasel- bini stalnega (loiioeevalea. Na tistega naj se <4>racajo 4lrugi dopisniki ti^e naselbine, čc» žele kaj f »osebnega spraviti v list. Za vzor bi vam jx»stavil Mr. Bukovinskega, ki iz Pitt^-burgha poroča v odlomkih we pojave od tedna do tedna. Vsa--ke^a malo in vee skupaj je za-nimivt). Tako mesto, kakor je Peter • • Cleveland, hi jih imelo lahko več. Tak zastopnik oziroma 14Mini iMjročevalec bi t.....al prebaviti vse. kar pride do njega in potem spraviti v list tako. da hi bilo zanimivo za vsakega, pa naj živi tukaj ali tam. Kakšna naj I »i bila taka poročila? .Stvarna, kratka, razno vrstna in koth'i* .|4> mogoče, prepletena s humorjem. Nobeno zdravilo ni tako dobro kakor mal na-meh. ki se človeku prikaže prav posobim v teh dneh. I,r'rt'dilev. pač pa povsem dru s tem. da .sem sploin«. 4,b-!ZII,sk;l *a«leva: '»"'i mojega pri lelal yotom vii-to ilopisov |Kli-»,*lt,",jil Verbiča, mlada gosp; ni treba misliti, da nimamo! Kran,'e> m r,-i''n nekaj poročevalcev, in pravi pridnih 4lopisnikov. kateri d 1 že v gol«»v i meri «111«. jno.-ti. j Pred desetimi dnevi .sem bil |h> dolgih dveh hdili zopet enkrat na pristni slovenski za ha vi. Ni bila nobena dru>tv<*na France L.-u-jan, st;, ilala krstiti >voje na prvega otroka. Krstna -slava j,, vi-šila v Nekateri «h»pisi kažejo tako do-|''rijaziM*,n Verbič-\em 4I011111 v bn- talente, ii*> ga. V.-e to je bilo kolikor to-j ka je ka j t;i smo bili •iiierni«* iti jih 0,10 Kdor čita nvzno, jih po j'"''' PUace injep.--ga petja. tti povabljenih j«- i>ilo tndi ne kaj članov znanega slovenski ga pevskega društva "1 >01110 vina", ki znajo z.:p4-ti kol s poilobi. .Malemu farmerčku, ki je pi ■ liko na nn-stu nekako pred |wt-j k| s111 ,|"1,il i,,H; I'-'t'T. -ta I.., rmlvajse»imi ali tridesetimi le- ,nnali» M rs. Verbii'-, ki post , ti danes Mi Več. Knr j«- na- -i" ,H> Zi'dnji hudi I«»lezi i šega naroda še m«-d živimi, to|^'»U*' bolj ml;eh,-tna. in zna se pravi: da čita in potlpira lo.!11' -hiven^ki tovarnar Mr. kar je naše, >M(,i ^ manj;* l 11 konštatiral, da bi s4- mi in izkušnje ublaže vs«.. Ampakj7*11 ^^'»'liko noč spodobilo novo pri naših listih in dopisnikih S l»«»krivalo. ■sc ne opaža t«»ga. Vse izgle.laj ^ladi mateii in očetu žita ko, kakor da hočemo nadalje-M*1", ii"«*'« > >vojim pi vati lam, koder sll|r> potili! vorojemimi d<»sti sreče, gosjj pred četrt stoletja. Ni pa n-jteljem s,. izkreno zahvalim čem» s tem. «la j" muod kdaj!7«4' postrežbo in prijaznost. (Mhrbraval napadle pi. listih. Za j dokaz vam lahko navedem to,j M,solini je torej planil na da je /tretja konvencija SXP.I j Albanijo. Kaj ima tam iskati, samo zastran tega vsjprejela j]nj ni z,UUi(> lastno glasilo, ker je l»ih» prejš Sv. ver T< ho« |e kili zašlo in i»- nje glasilo (»la pre\-4»č i>a polje sebnih napadov. m vem jaz.i j,.v< jM) kat.-rih ki sem tako predlaga! in agiti-j^,. ral me«I |M»sameznimi delegati, j ( v ylU ,M> llotel ,iobiti \ petdesetih letih kultu 111«-\IdobiI. ga mlejstvovanja bi r-e bili lahko vsaj toliko navadili, da bi bili dostojni in gentlemaiiski med sabo. Kako pa izgleda t<». j1,rž I oiiko m* l.o i 1« bil tam kot j«« oliil Hitler na Češkem, toda j iz Albanije j«- pot do naših krc-M tis-olini j: 1 že od nekdaj slin«. ee«lc. jih Ihi da se v po>:nih letih grizemo in ra v snu 10 med salio? Ali bi ::e l»i!o umestno, «ia »ioim« !i-ti ne kaj Miicriiic, kako dale«" s,- i,i«> ra iti -me br«-z skn.ptie škoile? Kam p:i homo prišli. «'•«■ ho«(o prinašali «h>pise in zba«ll.jive o-pazke «*«'lo od omizja, ki se ie zbralo na ti ali oni prireditvi? N;fcsj javni d«davci «lelajo iz ljubezni «l«» svojega naro la. Ni k«lo jih ne plača n«- tak«> 11 • - ta k«». Pae. <)«! «"a.s;i .K, r-a>a prill«- kak« S("en«*. ki -e začn«' z;t ganjati in rav-ati, il«»kl«*r «-h» v«'kn ;:«' preset la vse. K <. I i k * ► ljudi imamo, ki so se umaknili iz javnosti, samo da imajo mir! hn človek potegne drugega in tak«> imamo sa«love: [»razne «lruštv-mu' s< ■ j t.. pi,'!«. vdeh-žb«* pri raznih prireditvah in vedu«> manj p«tdpornikov za naše li-s*t<*. < !«»vi'k s-e na «'tii strani trudi, da zimm-c posaim-z.ne «l«-ie naš«'-ga naroda. «la oživi mrtvilo v naši javni^ti. da s,. zgladij<» in pozabijo na.spiost va, ki pi i-nesla škodo vsem. Na Irugi strani -|»a prihajaj«* v javnost dirajo vm-. Kam to vodi. ni težko uganiti. P«»leg tolikih zivljeii>kih bojev imamo š«. tak«', ki s«» čisto ni'|H»trcbni. Človek s |ia. motjo bi rekel: to nam ško«li. Tako ve in čuti velika večina. Ali bi ne bil čaK da izpregle-«laj«» vse t«» tudi listi in imicje \se tiste, ki ne veil«» Več, k j«-je meja! POZIV! MIRA ZABAVNIK. jaz sem zelo bolna in bi te rada videla. Prosim Te, piši mi ali me p.*: cbišči. — TEREZIJA TERM NA (ZFCCOX1), lb!H Third Avenue, New York City. advertise in "GLAS NARODA" Chamberlain in Dala«lier inn n«1 bosta ubranila. hi tn«li dr. Maček s,. /t;, j ne bo zop«*rstavil. Milieu Srbov in llrva1o\ - • .i«- ž«' pritožihi. čemu "tJla- Na r«»ila ' 114» |M>ziia ozironui 11« prizna -rbskega *'' . in piše pristna srbska in hrvaška inn na s k v" na koncu Mi pišemo: C\ctkovič, Šte fanovi«-, Karatlžorževič, .1« I tič, deli«- itd. Torej "i:", ne pa 4 * ^ To .j«- zato, piijat«'lji, kei m»lH»ti hrvaški ali srbski «"-a-«»-pis \ Ameriki 4 in meiula tu «Ii v starem kraju) rii nik«la: pisal našega Šušteršiča, Mro dariča, Pintariči in «lrug'li i«"*«-v s črko "č ' na koncu, pač pa d<>s|e«lno je s To ni sepiiratizem, pač pa nekakšna ue«lolžn;. naga ji vost, ki si j,> tudi Sloveiiej smemo sem pa t a 111 privoščiti. ^ Nedavno me j«* obiskal Mr. Frank Železnik iz Ch velauda. Z nekim svojim ameriškim prijateljem j«- bil v New Yo>-ku na oddihu ali po «>pravkit> Spriiševal m«' j«* zai >p«»t \ Little Falls, da bi >t. ra,| Masletovih oglasil, k4*r sta / Ma-detovo Ž4Mi«» Rezo «h»ma '/. iste vasi. namreč i Po«llipe pn Vrhniki. — Pa veš kaj ti b«» rek'i Reza, k«> boš s p i| j skozi vra ta." —sem ga vprašal. »— t>, vem, — je «>«lvrtiil 111 se nasmehnil. Vsak, ki j«- bil !;«laj «lvakr:it ali trikrat v gostoljubnem Ma sletovem domu, pozna tisli Rezin pozdrav. Nedelja !►«» pa torej Wliko nočna. Vsem rojakom želim, da lu jo obhajali v z«lravju in zado vol jst vii. Ni nam k«h»ve kako doliro. to«la neizmerno bolje nam j.-kot bi nam bilo v kakšni evroj; ski diktaturi. \ tej prijetui zavesti botlite vsi lepo poz« i ni vi jen i. "OCAS NABOD A"—New York TTiursHay, April 6, 1939 ^ SLOVENE (YUGOSLAV)' DAILY Vesele in žalostne vesti i z slovenskih naselbin OČE IN SIN ZVON KO A. NOVAK, Chicago, Iii. Vsi verno, da je eioveku pred vmui treba hrane, obleke in »trdite, če sc hoče ubdržati na povriju ter plavati z drugimi v veletoku viharnega življenja, pa naj se odloči živeti med ta-kogvanimi civiliziranimi ali prcFvetljenimi narodi že kjerkoli na tem naš«'m revnem •vetu. Našim ljudem, ki so v največjem številu zapuščali svoje rojstne kraje ter prihajali semkaj s trebuhom za kruhom na kontni devetnajstega in v začetku tega stoletja, ni bilo bas bogve kako težko ustrezat! zgoraj omenjenim potrebam. je splošno priznana resnica, da ima jio pretežni večini človek, ki je naše gore list, pridne roke, bister um in jki-*tcno arre. Tenia v težki 1 torbi za vsakdanji kruh je slasti delavec |»o-leg drugih k rižev in težav še |Mt-<»hno izjMVstavljen nesrečam, boleznim in prehodni smrti. To je seveda presneto dobro Vedela in še c preputdila^ delavcem hamuli, si prav j>o pi-lats'ko umila roke, ko je med delavskimi vrstami razsajala lwdezen, f»o lieemersko zastrla oči z ruto božje previdnosti, da ni videla strašnega pomanjkanja me leti. Štiri leta po njeni ustanovitvi iso se Slovenci na severni strain čikaškega mesta organizirali v bratsko pod [»orno društvo, ki se pa nekaj časa ni moglo odločiti, jkm! katero narodno podporno organizacijo naj bi spadalo. Valentin Cu-kale, čigar truplo počiva v grudi domači tam gori na Vrhniki, in društvo je dobilo številko SNI M. Federacija čikaških društev pod okriljem SN1M bo obhajala letnico svoje podporne matice dne 16. aprila 1039 v jednotini dvorani na 2637 So. Lavvndale Ave., s sijajnim vz^H) redom. V tem protgranru bo tudi ime Tomaž Oukale. Tomaž je s*m omenjenega Valentina. Kakor sem že omenil v tem listu, mora Tomaž podnevi trdo delati 7.a svoj vsakdanji kruli. zvečer pa se trčiti v petju. Njegov tenorski glas je sicer še v razvojnem stanju, a vendar pa že toliko izvežban in izglajen, da gre lahko brez 'i' u k n Y' — 0CR0MN0ST SVETOVNE RAZSTAVE V HIW TORKU BO SLEHERNEGA PRESENETILA Slovensko-Amerikanski KOLEDAR 1939 - POVESTI ZGODOVINA HUMOR ZEMUEPISJE GOSPODINJSTVO NARAVOSLOVJE RAZNOTEROSTI NAVODILA SO? 9 poiinino *** s Nt zamudite te prilike! s. Slovenic Co. IL Y. kazano v primeroma kratkem razdobju že dvakrat. Na 35-letnici SN1PJ, dne 16. aprila nam zapoje tri samospeve in sicer: 4'Gor če« jezero," ki jo je složil pred kratkim u-mrli Zorko Prelovec, potem Donizettijevo arijo "Ona fur-tiva lagrina" iz opere "L'elisir d'amore" in pa 'Till I Awake* iz zbirke 'Indian ix>ve Lyrics*, k i jo je priredila AVoodforde Finden. Na klavir ga Ik> spremljal njegov učitelj Gerald Groi-sant. Obenem bo Tomaž tudi deklam i ral Aškrčevo "Pesem »slovenskih delavcev v Ameriki", O tein, da je Tomaž Cink ale iz vrsten deklamator, «e je čika-ško slovensko občinstvo že lahko uverilo tedaj, ko je lansko jesen deklamiral mojo pesnitev "Iz teme v luč." Ce bi mogel pokojni Valentin Oukale dne 16. aprila poslušati svojega sina v omenjenih samospevih, bi bil gotovo tako Iprečen in vesel, kakor je bil takrat, ko se je društvo št. 86. po njegovem prizadevanju priklopilo SNPJ. Očetu časten spomin, sinu pa mnogo sijajnih uspehov na ■žlahtnem polju slovenske in a-meriške pesmi! POZOR, ROJAKI! SE VEDNO IZDELUJEM IN POPRAVLJAM VSAlvO-• VRSTNE HARMONIKE BODISI NEM&KE, KRANJSKE, PIANO, KROMA-TIČNE IN DRUGE — 2, 3, 4 5 GLASNE Se priporočam za naročila: ANTON BOHTE 3626 E: 82nd St., Cleveland, 0. fiiii,M.iiiiiHiii|n!(iiii[iii|||.,|iii:ui:ilt.,iiiitiiii< «|ill*!|t|||||||,||iM|||||||||,|.fl|||||t|||||kM||||||||||| Naročite se na "Glas Naroda," najstarejši slovenski dnevnik ▼ Ameriki. mi,.ll,iiuiiiiii„(.itiiiiiui|li,nullum, •fiitimi .»^''''iiiiiniin^iium.ju.HiimmiiiiHhmmg POLZIV SI/J VENSKI JAVNOSTI V AMERIKI. Deloma je že znano, da se je 3. decembra 1938 vršil Slovan-ski kongres v Pittsburghu, Pa. Ta kongres je sprejel zelo va-;žen manifestalt in resolucije, ki nalagajo novoizvoljenemu odboru sklicanje Vsefclovan&ke-ga kongresa za Ameriko in Kanado. V odboru je zastopanih devet slovanskih narodnosti, vsaka s štirimi zastopniki, skupno 30 odbornikov. Povabila za sodelovanje in pojasnila o y>omenu kongresa so bila poslana vfcem slovanskim bratskim organizacijam. Žal., da so se slovenske organizacije do sedaj v najmamjšem številu odzvale. Vseslovanski kongres se more vršiti tudi brez Slovencev, kar pa za Slovence ne bo častno, ampak poniževalno. Zato se apelira na vse slovenske podporne in kulturne organizacije, da moralno podprejo to a'k'cijo za obrambo Slovanov njihovimi sovražniki. Vseslovanski kongres ni kaka politična klika. Namen kongresa je, združiti Slovane, da zaustavijo napade na slovarske narode in na njihovo kulturo. V današnjem kritičnem trenutku, 'ko nacizem in fašizem naravnost ogrožata svetovno civilizacijo, je potrebno, da Slovani skupno povzdignemo svoj glas pred celim svetom, da smo kot kulturen narod upravičeni do vsega, svobode in poštenja. Zato je potrebno sodelovanje pri Slovanskem kongresu, da skupno demonstriramo svojo pripravljenost za obrambo. Vseslovanski odbor si je dal nalogo, prirediti lop koncert v Carnegie Music Hall v Pitts-burgthu na 16. aprila 19*>9. V letju bo pa Vseslovanski dan za Pennsvlvanijo. Enake prireditve se priporočajo tudi po drugih državah. Glavni činitelji imenovanega kongresa so do sedaj sledeče organizacije: Slov;«k Evangelical Union, Bohemian Societies, National Slovak Society, Croatian Fraternal Union, Serb National Federation. Mnogo drugih, ukrajinskih poljskih itd., se je že tudi priglasilo. V imenovanem odboru Slovence zastopajo sledeči: F. Klun, Dr. F. j. Arcli, F. C. Starman in Caroline Sanietz. Paul Klun, podpreds. lili; Ja, naše življenje je pa zares'nekaka čudna zmes! Ena glavnih točk, pa bo prav gotovo veseloigra v enem dejstvu, "Čarodejna brivnica." Ze samo ime nam razodeva, da bo to zares nekaj svojevrstnega. Vloge te igre, odnosno šaloigre so v rokah dobrih igralcev, o tem prav smelo trdim. Ko boste to šaloigro videli, pa 'boste gotovo mojega mišljenja. Slišali boste tudi slavnostni govor na tem programu našega požrtvovalnega narodnega borca in predsednika združenih slovenskih društev v New Yor-ku, Mr. Franka Keržeta, kateri nam bo povedal prav gotovo kaj lepega in v korist nam vseh in celi naši slovenski naselbini v Greater New Yorku. K zaključku programa pa bo iz prijaznosti razkazala krasne filmske slike naše mile domovine Jugoslavije, ter oso-bite Slovenije, znana velika oarobrodna družita Cunard White Star, 25 Broadway, New York, N. Y., /pod vodstvom njenega uradnika, našega rojaka Mr. M. S. Ekeroviča, kateri nam bo tolmačil slike v našem jeziku. .Po programu bo ]>Ies in prosta zabava. Za plc* bo igral nase in ameriške komade, da bo vsem vs trezen o, starim in mladim, naš priznani Jerry's Starlight Orkester, pod vodstvom nam vsem znanega rojaka Jerry Koprivšeka Jr. •Kakor vidite, je program zelo obširen, ter bo prav gotovo ugajal vj-aikemu udeležencu. Glavno pa je, da se zavedamo, da gre za Skupno stvar, ter ako bomo skupaj držali ter složno šli naprej, bodisi z kulturnem ali socialnem Bmislu, sem uve-rjen, da bomo slovenski jezik, na katerega smo lahko vsi ponosni, obdržali na površju še mnogo let Držimo se tistega starega, a zeio resničnega našega gesla4 "Sloga jači. nesloga tlači." Skušajmo tudi naišo mladino, kolikor je največ mogoče, v tem duhu vzgajati, ker SEMENA IZ JUGOSLAVIJE SMO ZOPET SPREJELI. — PIŠITE PO BREZPLAČNI CENIK. ALI PA TAKOJ NAROČITE IZMED SLEDEČE ZBIRKE: S A LATA. Ustna ta, najzgodnejša fe SALATA, zgIVJA, rumena zgodnejša LXIHVJA, |H»ziia Široka zelena MOTOVILEČ (ri'i»in«-elj) domači KI'MAItE, fina domači vrsta GRAH, užiten v stroC-ju, visok FIŽOL, brez niti, nizek zelen FlŽOli, brez niti, nizek rumen FIŽOL, visok zelen br»'z niti FIŽOL, visok rumen brez niti PARAOAJZI, sred n je veliki rudiji CENA TEH SEMEN JE 12r PAKET I^ihko kar izrežete ta oglas, iwxlf-rt.ite semena, kat«-ra želite in tia nam vrne-to z Money Ordrom il naročilo Ik»iio t orno poslali. Sprejeli smo tudi nov« zalogo direktno 11 Ljubljane pravega Klavnega "BAHOVEC PLANINKA" ZDRAVILNEGA ČAJA. To je svetovno slavno zdravilo za Uri, želode«-, ledvice. jetra, iolf, rrev:» ter *e posebno za ženske bolezni. CENA je: I škallja $1.—, 3 šk. $2.30 STEVE M0H0RK0 CO. 704 South 2nd Street MILWAUKEE, WIS. bodočnost naš-e^a slovenskega napredka v eneni ali drugem oziru, je edino od nje odvisna. Omenim naj, da natančnejše podrobnosti grlede celotnega proffrania. i«rre itd. bo še [>ra-vočasno poroča ne v tem listu. Združena slovenska društva v Xcvv Yorku. pri rele veliki ''Piknik" in sicer v nedeljo dne 27. avgusta 1939 v priljubljenem Češkem Parku na: 09.19 _ 24th Avenue, A-toria, L. T., N. Y. Toliko za danes. S bratskim pozdravom Anthony Svet, tajnik združenih slov. društev v New Yorku. SLOVENSKA V1NARNA St. Helena, California 1444 Railroad Avenue Zaloga starega belega in črnega vina iz doma pridelanega najboljših vrst grozdja. Vino pošiljam družinam samo po Californiji po 4 galon?, 10 galon, 26 galon in 50 galon. STEPHEN JACKSE P. 0. Box 161, St. Helena, Cal. Za ljubitelje leposlovja CYKLANEM. Spisal Janko Kersnik (136 tsrani.) Kersnik je pisal v Jurčičevem duhu. Svoj slog je znal tako prilagoditi Jurčičevemu, da je po Jurčičevi smrti uspešno za vršil njegove nekončane romane. "Cykla-men*' je ena njegovih najboljših po-vesti. Cena......................$1.00 MOLOH. Spisal Janko Kač. (198 strani.) Pisatelj je segel v dobo, ko so začele graditi tovarne na Štajerskem in ko je vse vrelo v nje. Vrelo v nje in jih uničevalo. Strašno maščevanje razočarane matere. Cena......................$1.00 MED PADARJI .IN ZDRAVNIKI. Spisal Janko Kač. (117 strani.) Štajerski rojak Kač ni do svojega štiridesetega leta stopil v javnost. Nato • je začel pisati krajše črtice, ki jih vsebuje ta zbirka, nato je pa zaslovel s svojim romanom "Grunt." Cena...................... 85c. IZZA KONGRESA. Spisal Ivan Tavčar. (548 strani) Pisatelj je posegel v tem romanu v začetek devetnajstega stoletja, ko se je vršil v Ljubljani kongres, ko so se sestali trije cesarji. Kdor hoče poznati ljubljansko življenje onega časa, naj prečita ta roman. Cena . $2.50 KLEOPATRA. Spisal Rider Hagard. 283 strani.) Zgodba o čudoviti egipčanski kraljici, ki je gospodovala vsemu takratnemu svetu. Rimski vladar je iskal milosti in ljubezni pri nji. Njeno razkošno in razuzdano življenje ter njena tragična smrt. Cena......................$1.45 KRIŠTOF DIMAČ. Spisal Jack London. (404 strani.) Eno najboljših del znanega ameriškega proletarske-ga pisatelja, ki je dodobra poznal življenje vseh slojev, ker ga je sam doživljal. Njegova dela so prestavljena v vse kulturne jezike. Cena......................$1.00 Slovenic Publishing Company rG L A 8 NAHOD A"—New York Thursday, April 6, 1939 SLOVENE (YUGOSLAV) D An,V T APOLEONO VAI JUBEZENl M IU K5 © m j r ZGODOVINSKI ROMAN Xatkdjevanje •lo&efitta lena iti gledala a p rek i ižmiimi rok-uni. Našla ji* priliko za razgovor s Cambn-n'ri'Miin, ki >e ji je I »i I oo>lej še vselej j« tka/.a I u--t režiji ve-ga. A zvedeti ni mogla (hI njega ničesar. Na vsi vprašanja ji je odgovarjal z nedoločnimi, nabuhlimi in previdnimi puhlicami, ki >o ji zbujate vtis — in to je hotel — «la niti eesar v tej *tvari ti i razodel svojih namer. Govorila j«. tudi 7. Mnretoi. . Ta s«> je .»kril za brezi>ogojPio moleeeuo»t, ki iitn jo nalaga njegov položaj. V-e prizadevanje je 'bilo boli v -teno. T»*di«j je jela obupavati. Teden dni jm» ,eiu. dne iti), novembra, je bila '*e-ai i<-o proti Večeru - tistim, dvema ženama, ki jima je razen llor-t ni/.*' na jI »olj KM** uda. to je, z l^iMfio d«» R emu »a t tn gos|m.h»-notovo. ki j« lata nedavno tega vo ji |Mibito>ti dirškit. Toliko dni m- ji je bila upirala, a zdaj j-čutila, da je izgubljena. Nič ui moglo odvrnili udarca, ki ><• ga j«* bala že ve.- čas, odkar se je liil N H | m »leoii Vi nit iz K^it« ta; udaren, ki *» mu ji' bila u mikala toliko let! To f>ot je bil reogilien. Prijateljici »ta jo izkušali o-hrahriti. ate, je cesar vkljub >voji oblasti brez moči." *'A kako naj mu odbijem soji la> je, če ga Ik» terjal 1 Tako neznansko sc ga l»ojmi... In še, ko sem mu res dolžuica za **Tudi on je va>eniu veličan--tvn velik dolžnik.'" je z medenim glasom rekla gospa de Reinu«at. "Dolžnik za vsa srečna leta." "(Mi,* je vzdihnila Jožefi-tia, "saj več ne govori z me noj." Zagledala se je predse, nekoliko pomislila in nadaljevc- ia : "Odreči se krone, mi ue bi bilo težko. Mnogokrat lue je težila. Kot vladarica nisem bila nikoli srečna Kakor prejšnji dni. Saj nisem (><» >voji volji i po>tala cesarica. I>a je ostal Nnpoleon konzul, hi bila |m> v-em zadovoljna. A ločiti se <»<1 njega po tolikih letih skupnega življenja in ga videti poročenega z drugo, ki utegne biti mojim otrokom celo sovražnica — to je bridko! "Zato >e morate boriti, nr: dame !"* "Nimam toliko jtogmua. te bi imela opravka -amo v. Ko-inipartoin, bi bilo seveda še ne kaj upanja. Toda njegova rod bi na tile preganja. In ta Fou-cbe, ki govori z t* ji 111 sleherni dan, med tem, ko ga jaz niti I več videti ue morem! Ta je najin /.li duh, ki me je hote' iu Jo/.etina. "Koliko sem že j storiti svojo rgračo. Zoper nji* poti piii se hranila... očitki, od mene pa tirjal, naj Mojih moči je konec..." izpiegle«lujem njegove zaba j Nato je {toproaila prijatelji-ve: da, celo žalil tue je iu pso ei. naj jo pustita »amo, ter na- val. Vse selil prenesla, v-e potrpela. Iu vse je bilo za man. Se moja prijaznost je le hrana njegovemu -rdu. Kaj bi so i»kala vzrokom * Noče me v eč, to je Vse!...'' (lospa A bran tešita, I »oje vi tr duša v niršaveiti telesu, j o dr/.uo nasvetovahi od|H>r. Kot vojakova žena, ki je bila od-»a»l« v rodbinskem krogu Bo-napartovih, iti kot resnična prijateljica ni objame, ko je Št* gorela v njem vroei»-a bojev za Lombardijo: "Smešen je, ta Bonaparte. Takrat jo je oboževal, iu ona, ravnodušna in brezbrižna do njega, ga ni ljubila. Zdaj je p i ni ljubil več, .-,amo nekakšna ua vatla ga je priklepala k nji. in tudi ta vez se je že trgala. V nji se je bilo med tem zbudilo čuvstvo zanj, kolikor je bi la njena lahkomiselna nature sploJi zmožna čutiti. Visela je na njem kot na možu, ki jo je bil povzdignil in storil slavno, možu, od katerega je bila od-vi-na prihodnost njenih tira gih. Podlegla je bila vplivu b premočne, trdovratne nature. Zdaj, ko je šlo z njo navzdol, e je oklepala te velikolepe price svoje mladosti in lepote. < »--vojila je bila osvajalca. Evropa je bila njegova, iu on je bil njen. In zuaj, ko je vide a, da ga izgubla, je čislala vse na njem ter obžalovala izgubo njegove slave, njegovega zaupanja in njegovih objemov. Seveda bi se bila mogla u-preti, kakor ji je svetovala v ojvodilija Abranteška, če bi bilo v nji več |*>nosa. Togi ce sarici v škrlatnem plašču s*1 Napoleon ne bi bil upal do ž:-v ega- Škandal, ki se je njegov meščanski razum grozil pre ! i njim, bi ga bil tudi to pot še prisilil, da bi bil odložil svoje načrte. Vojvodiuja je imela prav: -iliti je v m z po roko nt bilo moči. Nekdanje zablode so bile pozabljene. Zdaj je bih, vzvišena nad vs-ik očitek, iu on edini je bil nezvest. Ozir na korist države! O tem ni bilo nikjer nič rečenega, ne v Napoleonovem zakoniku ne v u-stavi cesarske rodbine. Trdna i volja bi ji mogla ohraniti kro j no. A to lahkomiselno, zabave željno iu ljubko bitje ni imelo volje. Krona proti želji tistega, ki jo je bil v stolnici Naše Gospe ovenčal z njo, proti ko risti moža, ki ga je občudovala in ljubila, ue, to ni bilo mogoče; čutila je, da se za takšno |>ot ue more odločiti. Sluga je vstopil, prižgal sveče in naložil novih i>olen v ke-min, na katerem se je v nadnaravni svetlobi žarilo Naj>ole-novo oprsje, delo mojstra Ca-nove. Dolgo ga je vsa žalostno o-pazovala, nato pa rahlo zmajala z glavo, rekoč si: "Ne be boriti. Ganiti ga...** Ob šestih sta se odprli obe krili vrat. Napoleon je vstopil. Jožefi na se je zdrznila iz j svoje zami.šljenosti. Sel je pro-^ ti nji. Po štirih tednih sta bila prvič saiua. Kaj ji bo pove dair Videl je njene zardele veke, njeno razdejano obličje. Kako se je bila i>ostarala v svojem go rju! Srce se mu je skrčilo. Kri mu je planila v glavo, a takoi nato je spet prebledel, kakor pri vsakem uenainem razburjenju. Odvrnil je oči od nje ter jel govoriti tfthekane, brez-zvezne besede. Niti ga ni poslušala niti ni razumela, kaj govori. V tem polomu ji je ostal zvest samo en nagon. Gledala se je v majhnem zrcalu. Ko je videla svoj bledi, uveli obraz, so ji zalile oči nove solze. Bila je slabo pričesana. Vzela je z zrcalne mizice velik, bel, izvezen ten -čični klobuk, si ga dela na gla vo in zavezala trak pod obratl-kom, da bi skrila obraz. Napoleona je to zabolelo. Konec koncev ni bil on kriv tega gorja, ampak usoda, ki je vladala njunemu življenju. To bi bila vendar morala razumeti. Njegovo sočutje se je izpremenilo v grenko razdraženost. Tedaj so naznanili, da je obed podaji. "Pojdiva," je rekel. 4'treba je, da prideva do kraja,*' — in Joselini komolec. —" I Bazen ob nedeljah, ko ae je zbirala vsa rodbina, £o podajali obede samo za cesarja in ee-arieo, zgoraj v sprejem niči ua majhni mizi. Mo»l obedom, ki je trajal ko maj četrt ure, 11 i nobeden iz med njiju izpregovoril besedi ce. Jožefi na je odbila vsakršno jed. Napoleon je jedel hlastno. I)asi drugače ui pi!, si je dal od pažeta, ki je nalival, zapo redoma iiatorlti več kozan-ev cliaiifebertinca. Nazadnje je vrgel prtič na mizo ter vprašal prefekta palače: "Kakšno je v remc." Ne da bi počakal odgovora, je odšel v sosednjo sobo. (Vsa-riea je počasi krenila za njim. Cesar je vzel svojo skodelico kave pažetu iz rok ter mu dal znamenje, naj odide. Ko so bila vrata zaprta, j,-prisedel k Jože ti ni in či-to ti ho dejal: "Jožefina, če bi vedela, ka ko mi težiš srce. V dno duše me boli, ko te vidim tako ža- lostno. Samemu *t»bi moram delati silo. Sklep, ki sem ga -toriI, ine muči In.dj kakor tein-, verjemi mi. Saj si videla: vse >ein poizkusil, da >e ga o-giieiu. Toda ovir je bilo preveč.. . Morava -e vdati v to, kar je, iu >c povzdigniti sama nad >ebe." Bilo je, kakor da bi napadal cesarico -ilen krč. Zvila je ro-| ke in zagnala dva ali tri kratke. presunljive krike. Nato ji je znova pretreslo živce, zadr-knila je s stola in težko teleh- 1 inila na tla. Cesar je prestrašen. stekel k sprejeiniiiei in z«\-klieal na pomoč. Prefektu palače, gospodu de Beassctu, je Napoleon razburjen velel: *4Stopite noter. Beausset, i:; zaprite vrata.** Naročniki! Pazite na &TKVII.KK |wilr- tiaslotft, ki pnmrtiijo- prist mr^r, drugn dan ii. trrtu trto. kdaj vam naročnina »vtrrr. Napritaer: — 5.5.39 TO 1-OMHM. «la vam je naročnin. p..lrkbi 5. aprila 193^ Po>ljilf pravočaMiu. opuutinuv. da lun prihranite nepotrt-bnu dtlu pu>ljanja ,LAb NARODA, 11 6 W. I b St., New York Ko je izneiiadii onie«Uela Jožefi na. -e }<' Napoleon -ilnt» pre-trašil. (Vsarrea, ak<> bi bila pri zave-ti. bi čudila te mu, ker je bila zagotovljena, d;. je popolnoma izgubila ijube . /one na bodoče ki zen in -poštovan j • moža. Napo [ voj>kovonapartov. Ka ko bo vplival ta jasen dokaz- t nje v«* Dalje CLAS NAROUA" Knjige, katere toplo priporočamo MORSKI RAZBOJNIK. Spisal Fred. POSLEDNJI DNEVI POMPEJA. Spi- Marryat. (193 strani.) V duhu čila tel ja oživi romantika v najbolj pestrih barvah. — Kri in ljubezen. — Vitestvo iu maščevanje — Časi, v katerih sta spretnost in gibčnost odločevali. Cona ...................... sal Bulver. (2 knjigi in 280 strani.) Zgodovinski roman iz časa, ko je bohtelo razkošno življenje v Pom-pejih in Herkulanumu. Borbe s amfi-teatru. Spletke .egipčanskega "čarovnika," Glauk in njegova ljubezen. Strašna usoda. Cena......................$125 MORSKI VOLK. Spisal Jack London. (328 strani.) — Eden najboljših ro- PUSTOLOVŠČINE DOBREGA VO manov znamenitega ameriškega pisatelja, ki je pisal svoje romane največ po svojih lastnih doživljajih. Roman je zanimiv od prve do zadnje strani Citatelj ga ne bo odložil, dokler ga ne bo prečital do konca. Cena...................... JAKA ŠVEJKA. Spisal Jaroslav Hašek. (2 zvezka 263 in 230 strani.) Če »e hoče od srce nasmejati, čitaj-te to delo slavnega češkega humorista. Britka satira na staro Avstrijo. Š ve j ko ve pustolovščine ne izvabijo iz človeka samo smeha, pač pa krohot. Cena.......... ...........$2.40 UMIRAJOČE DUŠE. Spisal lika Vašte. (220 strani.) Roman iz stare Ljubljane. Značaji so izrazito opisani, istotako tudi takratne navade. Ljubljana nam je povečini znana iz začetka sedanjega stoletja, kdoc jo pa hoče poznati iz prejšnjih sU«i» tij, naj prečita ta roman. Ne bo mu žal. Cena ......................$2.50 CVETJE V JESENI. — VISOŠKA KRONIKA. Spisal Ivan Tavčar. (418 strani.) "Cvetje v jeseni" in 4'Visoška kronika*' sta najboljši deli pisatelja Tavčarja. Kritika je soglasnega mnenja, da je v teh dveh delih prekosil samega sebe. Obe se-jnnji se vršita v Škof ji Loki oziroma v Poljanski dolini. Cena ......................$2.50 OD ŽIVLJENJA STRTA. Spisal M. J Breme. (337 strani.) Strašna uso da šestnajstletne mladenke, ki je iz POVESTI IZ DNEVA IN NOČI. Spi- ZADNJA NA GRMADI. Spisal Franc radovednosti zašla v nepoznano življenje ter prezgodaj padla po krivdi drugih. Povest je pisana v obliki dnevnika. Cena ......................$1.50 OGENJ. Spisal Henry Barbusse. (337 strani.) Pretresljiv opis prizorov iz svetovne vojne. Edinole mojster sal Guy de Maapessant. (157 strani.) V knjigi je zbranih dvajset najboljših črtic slavnega francoskega pisatelja. Vse od prve do zadnje so skrajno zanimive ter neprekosljive po svoji vsebini. Maupessant je eden najbolj čitanih pisateljev. Cena......................$1-00 Jaklič. (li(>8 strani,) Tudi dolenjska Jttibnica je imela svoj čarovniški proce3. Pisatelj Jaklič je na podlagi zgodovinskih virov dobro opisal preganjanje in kaznovanje "čarovnic," ki so bile sicer povsem nedolžne ženske. Cena......................$1.00 ODISEJ IZ KOMENDE. Spisal Ivan Pregelj. (269 strani.) Opis lanberške i ^o ostal v spominu sle- herafcmu, ki j* Tcačital. Pregelj je mojster sloga in jearilnt. jo ga med najboljše sodobne slovenske romanopisce. Poleg romana vsebuje knjiga še nekaj krajših črtic. Cena...................... ZGODBE ZDRAVNIKA MUZNIKA. Spisal Ivan Pregelj. (98 strani.) Pregelj je eden najboljših slovenskih pisateljev. Ta zgodovinska povest prav nic ne zaostaja za njegovimi navzlic preprostemu človeku. Cena...................... 70c. POD KRIVO JELKO. Spisal Peter Bohinc. (160 strani.) Rokovnjači na Gorenjskem. — Črni graben. ^— Veliki Groga. — Primeri rokovnjaške govorice. Povest temelji na zgodovinskih virih ter je poleg Jurčičevih "Rokovnjačev" svojevrstna v slovenski književnosti. Cena........................55c. ga ameriškega pisatelja. Ko jo človek prične citati, se ne more odtrgati od nje. Jack London je mojster opisovanja, navzlic temu je pa roman na vso moč živahen in zanimiv. ..................... SAMOSILiriA. &pim anton Navačan (153 strani.) Knjiga vsebuje deset povesti slovenskega pisatelja Nova-čana, ki se je proslavil s svojo zbirko "Naša vas." Snov je povečini vzeta iz življenja naših rojakov iz bivše Štajerske. Cena......................$1-50 tanju se čitatclj vživi v življenje nam sorodnega češkega človeka. Baar je priznan češki pisatelj, in boljšega prevoda si sko-ro ne moremo želeti. Cena....................... 85c. ZLOČIN V ORCIVALU. Spisal E. Ga boriart. (346 strani.) Gaborian jo bil bolj ustvarjen za detektiva no^o za pisatelja, dasi je tudi kot pisatelj nedosegljiv. Čitatclj ne reši v romanu zagonetke, dokler ne prečita do konca. Cena......................$1.00 i dragimi deli. ^^iT, ŠTEFAN OOLJA IH NJEGOVI. Spi- ^ VIEI. Spisal Ivan Matici* (411 zlic temu pa lahko razumljiv tudi sal Ivan Pregelj. (253 strani.) Tra- strani.) Najznamenitejše delo pi- f. . . m n i- ___x____SJlt.Plin M \n trrnnh nnhannh " !>i gicna usoda župnika Golje, potomca tolminskega puntarja. Njegova puntarska kri je prav do smrti ki jn-bovala. Knjiga vsebnje poleg drugih črtic tndi dve klasični pridigi Tomaža Rntarja. $1.50 satelja "Na krvavih poljanah." Pisatelj je segel v najbolj zgodnjo zgodovino ter mojstrsko razvil snov do današnjih dni. Lepo vezana knjiga bo kras vsaki knjižnici in vsak jo bo čital z zanimanjem. Cena...................... $2.00 Cena ................... TARZANOVE ŽIVALI. Spisal Edgar AGITATOR. Spisal Janko Kersnik. Burroughs. (294 strani) Nadalje- (99 strani.) Janko Kersnik je po- vanje "Tarzana," ki je že vsaj po imenu snan vsakemu omikancu. Dasi je snov povesti neverjetna, se lahko cita in se človek polagoma tudi v neverjetnost vživi. Cena...................... 85c. leg Jurčiča najbolj znan in priljubljen slovenski pisatelj, kar jih je živelo v drugi polovici devetnajstega stoletja. Njegovega "Agitatorja" bo sleherni čital s užitkom. Cena......................$i.oo POD SVOBODNIM SOLKCEM. Spisal Franc S. Finšgar. 2 zvezka 300 in 368 strani.) Pb izjavi kritikov je to najboljši zgodovinski roman. . O- pisuje življenje starih Slovencov. TOLOVAJ MATAJ. Spisal frame Mil- HCl CESARJA MONTEZUME. Spi-Mladega Iztoka je zanesla pot v Bi- činskl (151 strani.) Naš najboljši sal M. Rider Haggard. (383 strani.) humorist je »bral v tej knjižici nekaj ------ črtic, ki so tako ljobke in prisrčne, da citatelj ob čitanju zares uživa. Posebno zgodba o Cefizlju je naravnost klasična. Cena .... $1.00 zanc, današnji Carigrad, kjer se je seznanil % Ireno ter se zaljubil v njo. Cesarica si je .zaman prizadevala ujeti ga v svoje mreže. Cena..............4........$4.00 i Delo, ki zavzema odlično mesto v svetovni literaturi. Napeto do skrajnosti. Čitatelj bo roman z užitkom prečital od začetka do konca. Cena......................$1>50 Slofente Publishing Company ■'"O Ii A B NARODA "—New Tort Thursday, April 6, 1939 SLOVENK (YUGOSLAV! DAILY Kratka Dnevna Zgodba IIMIIJJg.Ijll^r - K<>|{.< »LENKO: POMLADNA IDILA Suiuiiilift je. in /.računal je že tikli koliko- "Kaj je.'"'.se mu miz ve sta- V borovju >e je dvigalo nad j krat je -lutil usodno uro prav rev in naglo skoči na noge. "O teiinie|,„i je i ečico majhno »naselje, ki je tonilo v ti>tem (»osebnem somraku, katerih so polne jusne |m»-ndadati-ke noči, kadar iz zemlje dvigajoča megla zgošču-,je gozdne >cnee in zastira širna 'prostranstva * srcbrnomod-iim dinmui. Selo mirno dremlje. Komaj je še videli o! ii>e ulH/uili kočie, ponekod phijiolnjo ognji; včasih za-šk ti pijejo vrata, zalaja jm-s ter zopet utihne; t:«| časa do ra>a >e prikažejo \/. liho šumeeega ^i&da oblike pe-eev. prijezdi je/.ib-e, ali pa zaškriplje telega. Tako ><■ zbirajo prebivalci po--;'incznih naselbin v svojo cer-kev, da pozdravijo poudadan-* !v i praznik. (Vrke\ sloji na holmu, čisto redi v a-i. Skozi okna cvetijo Inči. Zvonik >tar. visok, te-inen, »c dviga visoko v modrino. St I I nice šk lipi je jo . . . Stati mežuar Mihoiič -e dviga v r. v i .i i i k iu že zabije v prostranstvu njegova -vetilfca tako kakor bi po nebu zletela zvezda. Slnrec -e le/ko zvita strmih * Toptiicnh. Stare noge -o M t II /<• odfn»\ edale, sam j«' /e otMijeo, \iil ton /.«• . . . Ije. da bi po«"i\ al, do ga Bog! Ali sem res zadremal.* Lahko me je sram!" na tem zvoniku. In zoj>ct n je Bog privedel semkaj . . . Me/nar je stopil k lini in sej In Mihojič je naglo, že i/, na-- komolci naslonil ua ograjo. vade (Kigrabil vrvi. Spodaj o-I Spi da j okoli cerkve so.se v te- koli cerkve se je, kakor turnimi nejasno svetlikali grobovi vije po mravljišču, razlila mno-vaškega pokopališča in stari žica kmetov, v zraku je zapla-jkiiži so bili videti, kakor bi )>olalo bandero in se je ray.-vet-j čuvali grobove s svojimi roka- li'kal zlat hrokat. Sli so za kri-Tu i rt tam so Te/ko je . leži vel O« g ne |nišl |e sjnrl I je sinove iu vnuke, k p<*grcbu -tare in am i«- še v« lito živ, . . Mnogokrat je ž«' 1111 a d a n « k i pr» /.ni k Ali bo zopet tu, na višini, pod brona-tim zvonom, budil z od meva joeim udarom rahlo dremajoči* noč, ali bo ležal — talil zunaj, v temnem kotu pokopališča, pod križem f Bog ve! Se vedno, kadar je Bog dal praziii>k. je bil pripravljen, da bi ga pozdrav il: "Slavi Ti, t!o--|mhI!" šepcčcjo -tarčeva usta že iz navade in Mihojič gleda kvišku, kjer se na nclui bleščijo milijoni gorečih zvezd ter se križa . . . "Mihojič, be, Mihojič,*' ga kli«V spodaj stoji.koč^gfas nekega staren. St.-ni cerkovnik uleda kvišku ua zvonik, položi •lian k mo/ikuji.rini ter solzavim se očem. a v«*ndar ne vidi Miho jiča. "Mihojič he, Mihojič! Kaj, ;ili si zadremal" mu ne-■••'II o zak'iče prodaj. je š|. 1 m »I j razgibala množica da ji* za vihralo Imndero, da je lahni veti r zajel glasove nrolilcev in jih v šjn kili zamahih ponesel v višini,, kjer so 7Jjlj /t groiii-kim prazničnim zvonje-nieni . . . Si- nikoli ni tako zvonil stari Millojič. Zdelo se je. da trpljenja •(Milino starčevo radostno in zvonko: "Kristus je vstal!" In zdelo se je, da stari zvonik drgeta in da se maje, med tem ko je veter — ki je staren r;«z| ihal lice— mahal z mogočnimi krili in ponavljal: "Kri stus je vstal!" In nt aro srce je pozabilo na življenje. jmjIho skrbi in ponižanj . . . Pozabil je .stari mož nar, da se je zanj življenje umaknile v mračno in tesno vi-šir.o, da je sani na svetu, kakoi stara, trhla klada, ki jo je zrušila nevihta . . . Posluša te zvit ke. ki | »oje jo. kakor bi se jokali, letijo k visokemu nebu ter padajo k zemlji, z li se milila ga obkrožajo sinovi ter vnuki, da so to njihovi radostni glasi v i, glasovi velikih in malih, ki »s«* zbirajo v on sam zbor in mu pojejo o sreči in rndoSli ki je ni nikoli vide! v -vojeni življenju. In stari me/nar vleče za vrvi, po licih mu tečejo solze, srce pa mu bije. kakor bi bilo .prav zdaj doseglo za-žcljeno srečo. A »podaj .s 11 ljudje poslušali in govorili drug drugemu, da stari Miho ji«' š«. ».; nikoli ta'ko ču lito zvonil. Ncnndmmt je veliki zvon «-il • Invito vjfdrgelal in Andrejančev Tone Mladostni spomini najstarejšega fanta v Poljanski dolini. Kadaljevange PIŠE JOHN BATKII <»1» drugi priliki so lovci priredili lov nekje v Hribih. Nace je povabil Toneta, ker sta bila oba lovca, naj gre z njim na lov. Mimo grede pa da gresta zopet nekam, kjer je on zopet nekaj zasledil. Rečeno, storjeno, kot pravijo, oba pripravita puške iu se založita '/ municijo. Celi dan sta tavale za lovci po goščah, ne da bi bi'a vsaj ua kakega zajca naletela. Proti večeru pove Tonetu \ace, da tam gori na neki večji 'kmetiji je dekle za katero pravijo, je posebna in tudi precej dote bo imela, kar J1HI0 f!. Za tedaj je bila že I o po selmost. Mahneta jo narav nost (»roti kratki razdalji do hiše, kjer -e je že videla I nT. Ko prideta do hiše, se oglasi domač pes, ki >o ga imeli m. verigi in ^e laja je žaganj;, proti njima. Tone mu pomoli i puško in pes je stisnil sV ij rep med noge. Stopita na hišni seta nanovo. Oddasta še par strelov tja, odkoder je kamenje padalo. To je pomagalo. Morda so napadalci mislili po prvih strelih, da se v temi j s treljati ne da več in da innita puške na kap-el j, kot so jih ■ divji lovci navadno rabili. Srečno sta prišla do Loga tel tam krenila na cesto in naprej v Poljane, kjer sta v gostilni pri Kosiiiovctn Tinetu pri pove ill drugače tudi plaziličlio ob j lečeiia, vse drugače kot dekla, Ki je prišla v nezavezanih čev-1 , . , . I ji, najbrž vsled firbca v sobo! ^J ^ f ta,,lan ter z;,zevala v Toneta, kot da li! ' so tf^,,,vJ, 'ovu bi še nikdar nobenega človeka i »h'!' J'a'HV- kl <»* na videla. To je bilo dekletu ko, ir ,n bilo, organiziral na- ri neči odveč ter ie ve I,. I h I l,a*' na ^ ^ ^ dekle st.\ ,M|a."Ko{ je bilo zgo- vorjeno, tja gori nista silila Več. da je dekle še dolgo, ko j« ,, .. prag ter zaupijeta "dober ve umolknil, i . .. i > . - - t •. ....... . .. eer. I)<»bro večer, je bilo tu- . ■Aamiiajnei glasovi so zveneli.I ,. ... . . , . ... . . ., . .. ,. ;oi slišati glas iz kuhinje. ".\!t v neskončnih glasovih treslja-1 • . ■ ,, • \* srce ... . -i-i.i i i J1' doma, povpraša .\a- . , . f mIi, m vse ie lulo tako neiiavad- ... , m-talo mrtvi bron. katerega' ' ... ce,'prišel sem. da se zmeniva 1 , . .. , ,. , no, neraznml n\o. !, . . ... , . /vokt peli. trepetali, se snie- 4 lee mi bo spravil les. ki sem ......... i-i-i ' Stan ineznar s,. fl. miiev; . . .. . ,, , iali m m k ali. ter »se zbirali ka- ... 4 , . . j»a kupil tu in tu, v dolini. I/. I zgrudil na staro klop. a Ive pri peči odveč, ter je velela | dekli, «la naj gre še do večerje krave pomnlzti v hlev. Tone in Nace sta pokušala brinje-vee, da si j(» bi! izvrsten, toda ne za mlade ljudi. Tudi Tout je napil iu ponudil dekletu, ki ga je opazovalo, n je tudi cm! klonila, češ, da žganja splol ne |>okiisi, posebm š(. brinjev-•■a ne, ki ga pije le oče, in še ta je po njem še bol j siten, čeprav, kot pravi, da mu je za zdravje. Treba je začeti. Naee in Toni' sta dajala znake eden dru-geniu da se zo|»et njima ue bo | > rei I o I go zavleklo. Pride mati v hišo, hrisajoč roke ob pre paznik. Zagledala s,, j,. \ puške, ki sta jih imela pri se bi. 4*Ali sta bila na jagi; ja, pa ni nobene stvari več po tukajšnjih gozdovih. Vse divji prihajala v Pol jane, gledala zh Tonetom. In pripomnil je Tone: "T; -ti junaki pa, ki -o za nutiu. metali polena iu kamenje, so se kot so povedali, doma \i-o-ko postavljali z kiivci. Toda kadar so š|j \- Poljane jih niso prinesli dalj kot do farovške stale ali do Pod(>»'čja. Ce bi bili prišli z njimi v Poljane bi bili plavali po Ločilnici za ji dno njih klobuki.*' "Še nadalje, moj s.i»..,.d Petelin. sedaj že raiijki Jaka, s k i telim sva bila ved i o dobra prijatelja, je vedel za moj težki položaj doma. Svetoval mi ji . naj svojo srečo z njim poskusim. On je vedel za lepo 1 sol-zi sta mu licih. ker roj in m1 dvigali kvišku prav k zvezdnaienw» nebu in zvezde --o bolj in bolj raz-'»lauMevale. 'bolj yjtrele. a zvoki so se tresli i »i razlivali ier zopet padali na zemljo. Močan bas jr grmel tako močno, da -o ><. glasovi razlegali lo neba: "Krisir,- jeiC^* po čtivo, naročite si vstal!" Slovensko - Ameri- h. dva tenerjajvi -ta yzdrh ^ kanskJ Koledar za tevala od zaporednih udarcev ^^ . n železnih src. sta mu oilfievalal4^ ^to 1939. ... . . ... hleva iprnle postaran človek, I M.l/.el i nit oledni * , ... v. lii- i ki je bil Nacetu bolj malo znan. bolj pa njegovemu očetu. "A-ha, da ti -^i ta mlad Anžonove. Tvtijega fx'eta sem dobro po-jznal, bila sva prijatelja." "To sva tudi midva." mu odvrne Nace. "Ta pa, ki je z menoj, je pa Andrejančev Tone, fant, ki vem, da ste že slišali o njem, da ga mu v dolini ni para."' "Da, da, velikokrat -e je že pri nas govorilo. A, da ta je," mož potegne svojo čepko iz žepa, išče, bi-sk.i št. p<> žepu po k resa III. Tone naglo seže v žep po "inašince" (»odrgne ob Akc Vas zanima ie- lovci pobi je jo." Morda lw» pi i i priliko doli v Brodeh. kjer vas kaj!" nadaljnje Nace. j bil znan. Tu je bila dekle, ki "Mislim, da ti le dva iu tale.Im' je možila ua le«.o (M»sestvo." "Padišahovi sen-"Ob Vadarju"; Kdo bi ne hotel biti z Mayem v ci" pri "Oboževalcih ognja", kdo bi ne hotel citati o plemenitem konju "Rihju in njegovi poslednji poti''? — Kdo bi ne hotel spoznati "Winnetova", idealnega Indijanca, ki mu je postavil May s svojim romanom najlepši spo« spomenik? IZ BAGDADA V STAMBUL 4 knjige, s slikami, 627 strani VSKBINA: Smrt Mohamed Emina. — Karavana smrti. — Na begTt * Goropa. — Družba En Nast. Cena $1.50 križem po jutroven; 4 knjige, 598 strani, s slikami VHKBLNA: Jezero smrti. — Moj roman ob Nilu. — Kak* Km v Mekko romal. — P r Aamarih. — Med Jesidi. Cena $1.50 PO divjem kurdistanu 4 knjige, 594 strani, s slikami V8KBINA: Amadija. — Beg iz ječe. — Krona sveta. — Med dvema ognjema. Cena $1.50 PO DE2ELI SK1PETARJEV 4 knjige, s slikami, 577 strani V8KB1NA: Brata Aladiija. — Koča v soteski. — Miridit. — Oh Vardarjn. Cena $1.50 v gorah balkana 4 knjige, s slikami, 576 strani Kovač ft imen. — Zaroka z zaprekami. — V golob njakn. — Mohamedanski svetnik Cena $1.50 SATAN IN ISKARIOT 12 knjig, s slikami, 1 704 strani VSEBINA: Izseljenci. — Yuma Setar. — Na sledu. — Nevarnosti nasproti. — Almaden — V treh delih sveta- — Izdajalec. — Na lovu. — Spet nai divjem zapadu. — Rešeni milijoni. — Dediči. Cena $3.50 WINNETOV 1 2 knjig, s slikami, 1753 strani VSEBINA: Prvikrat na divjem zapadu. — Za življenje. — Nso-či, lepa Indijanka. — Preklestvo zlata. — Za detektiva. — Med Komanči in Apači. — Na nevarnih potih, — Winnetovov roman. — Sans Ear. — Pri Komančih. — Winnetova smrt. — Winnetova oporoka. Cena $3.50 2 U T I 4 knjige, s slikami, 597 strani Boj z medvedom. — Jama draguljev. — Končno. — Rih in njegova poslednja pot. Cena $1.50 Naročite jih lahko pri bi bila /.a -skupaj,"* iiamt^ne Nace proli dekletu in (»roti To netil, ki je stal sledi >ol»e, o prt na cev puške. "Kaj, — da 1»i oba ustrelil", pogleda /.a<"'u-deiio v Naeeta. "N«*. ne, da bi se vzela iu }K>-t;da mož in že lia, ce razumete," pravi Na<".». "To pa ja. je že prav, kar v/ameta >e naj. Vedno pripo-veduje, da ue bo več doma, d;; bo š|a služit v mesto, množi s,, naj, da bo že konec." Tiviaj stopi s,. «'■«• \ liiso, ki tudi pon.»vi. "da. »la, meni je že .prav. — kle sramežljivo \ i je roki Sklenila sta, da odrineta ol priliki vsaj na ouled. Toneto-vcLT«! oeeta bo pa shu.šaJ, ua mu bo dal toliko dote Kolikor bodo doli od njeifa zautevali. Sfa sta kar sredi tetina ill to opoldne. So>ed .laka je /npreirel ko n ja v s\ oj "bajierl** k njemu prisede še Tone in "hi, Žena zapazi in kr'n'i za njima: "Kam (»a, kam."' "Ajdo ku po vat za seme!" Pod sv. Vol bi ?nkom do!iit ...........ta dekle, ki s«, je obnašala v Samo de- j govoren ju kot izkušena ome in j žena kmetica, in jim je |»ovt- lilače in posveti s«1, ter (lovpra-1.se uasmeline proli Tonetu, re-idala, da tmii zre v Brodt Slovenic Publishing Company 216 WEST 18th STREET NEW YORK. N. Y. .šil starega moža, kje da ima fajfo, da mu jo prižge. Tone mu prižiga, muž ostro ter eno-ineruo irleda v Tonetov o braz. Dedec je kar oil veselja sline požiral, ko je gledal v Toneta, brez da bi se jno^ei saj tobak uživati, ponudi mu v drugo. A mož odvrne, "pojmo v hišo, bomo tam prižigali. — Vsj trije po temni veži štorklja jo v liišo. kjer so se pri prav I ju ti za večerjo. Bilo je ■pri hiši, poleg starih, dva mlajša fanta, likipee, dekla in pastir ter tri dekleta od 1 ."V-l!4 let. Starejšo bi bili menda radi oddali. Ko sla bila v lisi, sta jo klomatala "gor in dol", da je ta nI ari večkrat velel, da naj sedita. V kuhinji so bili ta čas glasni pomenki ua račun teh dveh, ki sta s piišrkaini v hiši. Posebno starejša dekle je poznala Toneta, če iprav ni vedel zato. Zakaj, Toneta so poznali že tedaj po vsi dolini, posebno še mlajši ženski svet. Počasi so nosili večerjo v hišo, s katero je bilo opaziti, da malo odlašajo. Ker je postajalo pozno, Nace povpraša ta starega kaj bo s tisto stvarjo, ki imata radi nje govoriti. Dedec je zamahnil i roko, češ, da <>ova že v v Poljanah se zmenila v nedeljo. S tem je hotel napeljati pogo vor na kaj drugega. Prinesel je z omare flašo v kateri je bii brinjevec, katerega je stari rad cukal za zdravje. Poišče tudi štamperl, ki jra gre v vežo oplaknit ter postavi oboje na "mentergo", v drugem kotu, h kateri je velel naj obp pnsedeta. Nato je velel pri-jiesti kruha. < 'ez malo časa prinese dekle, ki je bilo za možitev, hleb iu položi z nožem poleg na inentergo, (t. j. nekaka miza v kateri se mesi za kruh). Ko se obrne, postrani pogleda Toneta in sede k peči na klop Bila je z belim predpasnikom, U jili takrat dekleta nosile koč, 4'Od kod m pa ' "Iz Srednjevasi, sft j menda že veš, Andrejančev Tone." "Meni je \ist» eno, pa naj bo." odvrne dekle in pogleda v Toneta. "Dobro, pridemo še v iiede I jo gor in bolj natanko zmenimo," pripomni Tone, Med potjo so marsikaj govori li, in vprašala sta jo, če pozna to in to v Brodeh, ki je na neki kmetiji za možitev, kar je pritrdila- Privozili sG do me sta ter zavili v vas in |>cljaii prav tja. kjer je čakala ti>t,i ua možitev. Voz se ustavi. Vsi trije stopijo z voza. Ženska se "ker nocoj tako ni nič, pozno jima zahvali za vožnjo in J)rije že in se nama mudi domov." - tavi, da ti>ta, h kateri sta ua- Pii tem pogleda na mizo iu vi di, da nekdo čaka na večerjo. Drugi so se še mudili od zu naj, ki jih ni bilo na spregled, tudi hlapca, dasirnvno je bilo slišati njegruvo žvižganje od zunaj, ni bilo fliltzo. To je p< menilo, da je bilo njegovo delo za takrat opravljeno. menjena je ona, ki pa uiti niii io ne misli na možitev, vsaj tako dolgo ne, dokler take razmere pri hiši. Eden izmed njenih bratov je pri vojakih, dva druga v starosti 17 in lfl iet, sta pa za v>e drugo samo za kmečko delo ne. Tako morajo imeti deklo in hlapca. '/* nu.- Pripravita se za odhod. Sta terjo ni veliko, istotako z oče ri opazi, da nista nič pila. se i&ačudi, kaj brinjetvea ne mara ta. Opravičita se, da žganje je dobro toda ne vedno in za toni, ki ima š<* navado, ko grt ob nedeljah k maši v Loko, (m. tem | io vseh gostilnah maš nje, tako da mora vedno z vozom vsakega, sploh 4»a nista potreb-jp0 njega. Ce ne, že pride v po-na. Bomo pa drugič pili, saj nedcljek mesar ali kdo drugi jnuiemo. Pripravila se k vra toni. Dekle za Tonetom iu sta-ra dva za njima. Nace in Tone želita vsem "lahko noč." Dekle »stisne Toneta za roko in mu zašepeta. "Le glej, da 'predeš gotovo." "»Ia, ja, za gotovo, lahko noč." I11 z Naeetom sta jo odrinila v temno noč. Selc kot sta že bila precej daleč od hiše, sta st» šele ogledala, da sta videla pot (»o kateri sta jo urnih korakov mahala navzdol. PriŠlv sta do gostega bukovega gozda. Zo(R*t sta le malo videli* in tako bila vedno drug drugemu ua petah. Kar naenkrat prične padati kamenje na pot. "Kaj vraga to pomeni!" To ju ni spravilo v zadrego. — Sprožita par strelov po vejah. Padanje kamenja je za treno tek Iprenehalo, a s? zopet usu-je. Tonetu že pade kamen na hrbet. "Tako ue bo nič,'* ši mislita, spraznita puške ter naba- po kako živinče, češ, da mu ga je oče v nedeljo prodal. Tako mora ona skrbeti doma za vse, da gre svojo pot. t V bi (»a š ' kakega zaničevega dedca dobi la, bi pa še zanj morala skrile ti. Oba sta jo malo debelo gledala. Ona, prime :e Toneta za roko, rekoč: "Tebe poznam še samo po imenu, in z vajinim namenom zaenkrat še ne b«» nič." Petelinu pa pravi: "Vas pi» že dolgo poznam, i!a ste Petelin, to vem, kar ^eni že bila večkrat gori v Srednjivasi." Povabi jih v hišo na požirek kislega mleka, kar sta pa odklonila, češ. da se jima uazaj uiudi. O tem pravi Tone, da nista nikomur pri(>ovedovala in tu ri meni je to on prvič povedal. Tone ni bil ravno zavrnjen, lahko bi še bil šel za njo po z ne je, ko se je možila, toda njen nastop ga je popolnoma panal. (Dalje prihodnjič-) »»Gift VllOf) A™—lf«% fat - ^ Thursday, April 6, 1939 MVIR] fTTJOTHLXVJ CMLT nikdar ne ugasne SA ROMAN IZ ŽIVLJENJA "GLA8 NARODA" PRIREDIL L H 41 JUGOSLAVIJA tu slovitem, najhitrejšem pa miku svtU QUEEN MARY RUSIJA NA NEWYGRSKI RAZSTAVI To pravi na tako otroški način, da vstane v njeni lahno ginjenje in obenem kot neka zavest lastne krivde — ker ni mogel obeutiti iste sreče kot ona. Svoje dofcžnosti je vzel renio in kakor ga je fttafkin značaj ohladil, mu nikdar ne bi t prišla misel, da bi svojo zaroko ž njo pretrgal. Imela je njegovo besedo in >ai»a ni vzrok, da se je v njej varal. Njemu nu ljubo so je odpovedala Kvoji sijajni službi pri gledali-feču in zato ji je bil dolžan skrbeti za njeno brezskrbno bodočnost. Seveda .ni slutil, 'kake sleparije je igrala ž njim in je bil sam s seboj nezadovoljen, da je ni več tako ljubil kot prej. Kje je bil vendar v?rok, da se mu ni več zdela dovolj prikupiva f Na to vprašanje si ni mogel odgovoriti. In v zavesti -voje lastne krivde, i»oloži roko okoli njenega vratu in pri vije jo k sobi. "'Ženitvanjska posredovalka, me veseli se prezgodaj. Zaroka se mi še ne zdi tako gotova, kot pa misliš. In reči moram: upitui. da ne! <'e barona Saltena še tako cenim kot družabnika, za Flavijo na noben način ni." "Nans, Ijulbezen izravna v»e," pravi Štefka prepričevalno. Hans ji potisne Jase s čela in ji resno pogleda v oči. "Da, ljubezen, Štefka. Toda človek mora občutiti zelo močno ljubezen, ako hoče •premagati vsa taka nasprotja." Štefki se Ha ris zdi zopet zelo globoko teim-ljit. Tc-ra ni marala. Smeje se mu izvije iz objema in v mesečini odpleše o«l njega. Lahna halja ji spesnc z rame. V vriskajoči ... . laapi^ajerosti plava |>o veliki trati in v beli tanki obleki iz- , 1 H,IM) n,'ka-' dni ?J gleda kol svetbbna vila. Krasen je iMigh-d na njo in Han* !>0^tn1° vro,;,no-}K)zabi na vse skrbi in nemir, ki -o ga je nenadoma lotil. Njegove oči sc pasejo na njeni otroški gracijoznosti in vjame jo v svoje roke. ko rzopet priplava k njemu. Prisrčnejše, kot že dolgo ne, jo poljubi. Štefka se ljulxsznivo pri vi je k njemu in tako hodita pred ibšo gori in doli. I lans pobere tStefkino haljo in jo zavije vanjo in ko «e niu pri tem pri vi je na pivi. si Hans misli, da bo še vse dobro. In v njegovih očeh zažari poštena volja.. 4\Sedaj pa zojn-t jwjdiva v hišo, Hans; ipd-taja že malo hladno," pravi Štefka. V skrivil ji pravi: "Pojdiva hitro, da se ne prehladi*." Ekspresna plovba preko Cli«*rbourgn AQL'ITAMA 15. aprila 39. aprili Q1KEN MARY 31. aprila 10. maja POSEBNA IZLETNA ODPLLTJA j or KEN MAKY 10. MAJA Ayt lTANIA 17., 31. MAJA AQI'ITAN'IA 14.. -JH. JI !.'., 13. J Lil t>i.l»ite srni svojo rodbino: Pišite nam po brezp'aeiio knjižico ''Kako dobili svojo rodbino iz Evrope". . . Za nadaljne informacije sc obrnite na : CUNARD WHITE STAR 33 BROADWAY NEW YORK Iz ženskih naselbin POROČILO IZ CLIFF MINE. PA. Zvezdo-ledi so odločili 21. kratek nagovor, ki je bil brez-maree kot ipričetek pomladi. Glede tega so letos Še nekoliko jx.-godili, tf-aj do sed >e je i• i U> preteklo >ot>o-to ponoči. 1 -ti čas so posku- svojo llrvatarijo in ostalimi šali vlomiti v novo gasolinsko deli Jugoslavije. Italijanski j postajo Fr. Pavlina na til. c-Muso na (h: k;biie daritve že ničrsti in St. Clair Ave., toda -<> več kaj z dopadnnjeni ne gleda. ] morali «»diti praznih rok. Kna-Kaj se bo še \>e izeimilo iz t«*- ko hoteli priti v gostilniško C) Ka lika n, Balkan! Koda boš Zopet torišee Ti la drugače. (Stare rane zopet zaskele, spomini se obude. v grlu nas nekaj stisne, v očeh *e je»'se za lesketa solza ter zdrkne po nepojas- zmučenem licu. Življenje je Mt. prc.«tore Tino Modica na St. <*lair Ave., a se jim ni posre-naši«"-il'». dočini mi iz trgovine A. t na (trdimi in Sinovi odnesli več ! vredno tnih p redinetov. zidana mamla"! Mr. MiUuljeviču so vdrli v hoče spraviti p« d >vojo stre avtom« bil in mu pokradli n<-Francijo. Krnijo in P<»lj 1 kaj blaga. Ne vi' sc, če je |h> Angleška - pomni pri takih prizorih ka-1 sV<^ovnega trenja i:, ikega svojea, kateri sedaj po-1 ^venski narod boš zm 1 jriva v hladnem grobu, ki je bil |M»ln upanj in mladostnega j ognja ter bi bil lahko še dolgo Stopita v sdl>o. Oba izgledata vesela in srečna. Flavija "ami, pa je »od. odloči- lahno vzdih ne m vrtane. Ne more videti, kako ljubeznivo Klančaria. sina di-užine Anto-se Hans vrti okoli Štefke. Štefka pa se dolgočasno vrže na „a Klanca rja iz okolic« stol in gospa Lenardova se kaže, kot da zvesto p«sluša rar.go- Uibnnon. Pa. Ponesrečil vor, četudi ji je žal, da so jo motili v njenem zanimivem bra- ko je dohoda i še na nju. Hans stoji na pragu dve* sob Gleda k Flaviji in njen način nadel na poti iz šo'e živlienie čenrav še Hk^skm pametno srečali. Odrezali so zlasti njem mehki -glasov, ga zapredejo čudovho tiho in mirno ni, avtotruk. Zapuk ,tariše,|^ oda ^krat pod rušo")'- ^židano marelo", ]e v njegovem srcu — in mu ie. kot bi nie«r,>v« .vin 4„. , , ' , . ' l0Utl poa ru>o.j „ ... I mehke roke. . V>e, kar duša mi Uipi, pod tvojo roko spet zaspi. ho št siko, da bi izpod nie Hitlerju lieija koga izmed zločineev pri-rogovico kazali. Za enkrat se j,.hi. na vsak način pa j«- vide-to ni (jibneslo. Poljaki, ki ga ti. da >o roparji 44za|m.-leni" o«l nekdaj lomijo, -o s«, enkrat in bo treba več jH>zornoa ni-em mogtd pustiti Š»ct'ke čakati na nn ne." Flavija zardi in ga pogl^la. 4'Saj vendar veš, Hans, da igram gosli samo, kadar sem »ama, ali pa če ti *:*m poslušaš," niu pravi tiho. "Ali tudi prej nisi nikdar igrala pred tujimi ljudmi, Flavija?" "Ne, nikdar nisem mogla. Moji stariši, moji učitelji, teta KI eon o ra, stric Ilenbert«o bili edini, ki so me k iaj »dišali.' Hans iprrkima. 4 * Razumem. K«lor s svojo umetnostmi pokaž«* toliko kot t i, s«* sme v sak«nnu podari f i kot majhen denar. Pa venda/ je ško«la, tla tvoja umetnost ne more razveseljevati več ljudi. Saj jaz sem zelo vesel, da mi svoj«' umetmjrti ne odr««češ. Samo ko bi se mogel zop«*t kaj kmalu naslajati na njej." Pr««lno pa more Flavija odgovoriti, pride Štefka. ''J^lavija, ali ne moreč igrati kaj veHelejšega! V«'dno igraš samo otož"e |K\smi." Flavija in Han< «e za trenutek spogledata, kot bi se zbudila iz sanj. Nato pa Flavija naglo vstane in za^re klavir. 44 V hiši Je žalovanje, »Št««fka, in je primerna samo resna glasba.44 pravi mirno. 'I •> ' šteti« zardi, deloma, ker je bila v zadregi, deloma pa, ker jo je Flavijiua zavrnitev j««zila. "O. <»prosti, za trenutek sem na to pozabila." "Ničesar ti nimam oprostiti,44 pravi hladno Flavija. Štefka sc vrže v naročje svojomu zaročencu. 4 4 Malo sem bila nerodna, Hams, oprosti mi,44 ga prosi. Han* položi roko okoli njen«^a pasu. 44Saj nisi mislila nič slaibega, Štefka. Nikar tako pre-«tra*ei)o ne glej,44 ji pravi dobroti ji vo. »-e mora «Jbrniti vstran. Je Haiui ta za gradnacno s«> je z vso v:n»-mo mripravijal. Njegovi so-učenči so mu darovali "graduation rinu". kateri je šel ž njim v grob. Cerkvene obr«Mle ie ooravil Rev. Kobe, župnik iz'j«» bolna industrija. Preniogar.u SMRTNA KOSA. Worcirter, N. V., je umrl ate in dve sestri. Letos potem je dolga «loba do vsta- pH že no k,'r .i'' ^mo d dokončati višjo šolo in j *t.njn j za parado. Parada se pa kaj, ^ I laliik«> nia hitro pokvari in se i . „ , , Prvega aprila je potekla po-|s|>remeni v blamažo. Mera bi-'A"'011 >U"' Wx> godba med premoga rji in njih ti prav.u mor.ml !lloni|Mi ak v«-e delodajalci. Menda se niso še h(Me (]ohlt\ nas IM)(J njo. taka.| "»eseom bblezm. Bd jo velika zed i nil i za nov dogovor. To ki ialjko Iu.Ua j prei^et ako0p°™ *™iltm stfrsem: začne Hitler fičafačit.'4 ln"r.lj!V. ,Haven 1,1 VM'h! Taka marela je pa za gentle- P«"» J»»»ljen. mana iz Kramarije pretežka in 1(.; rav1no .li,,a /Mr- h r' Hlvnu tako za enkrat ni nič s to me- °1>,lno «>™žin«. .je s tem stno.n Neizmerno jo muči, da iko dober «lo Štefke, slepaike, ki je njegovo čast toptala v blato in ee je ž njim nesramno igrala. In zdi se ji, kot I njo §okriva. Nič več se ne more obvladati In se poaiovi s izgovorom, da je zelo trudna. To je bilo tudi za dntgf enamenjc, da gredo k počittk-u. r *d ju. % ■ * očeta i»okoinega!neko^ IK)no^ic',, stan- izgubljajo i>ri iatelj r 1 infa-' 1,1 zaninianje za svoje Imel je ob grobu tudi (leI°- Vsak(1o .se skuša rešiti tega posla, ker to nevarno ter tnukapolno «lelo je slabše r>la-čano, kot vsako drugo. Zal, pa da je v sedanjem času prilika dobiti kak«>ršnjekoli delo. zelo redka. pošiljatve denarna nakazila izvršujemo točno in zanesljivo po dnevnem kurzu. V Jugoslavijo: $ 2.45 ..... ..... Din. 100 $ 4.75 ..... ..... 1 »in. $ 7.01» ..... ..... Din. 300 $11.'J0 ..... ..... Din. 500 r-'i-no ..... ..... Din. 10O0 5U ..... ..... Diu. 2000 V Italijo: Za f 6.3U t 12- f liJJ.— $ 57 — fU2.SU $167.— Elr HMJ I.ir liLKi IJb MJO Ur 10410 Ur 2IKX) L.ir 30U0 KEK HK CENE SEDAJ HITK« MKNJA.ltI S«I NAVEDENE CE NK POI»VUŽKNE Sl'RKMEUHl OORI AM DOLI Zm Izplačilo r^Jih zneskov k«t «K«raJ ntrrdeiM, bodisi v dinar Jih mil lirah, dovoljujem« ie h^Jte poitoj«, NUJNA NAKAZILA IZTOftU-ftJEMO PO CABLE LETTER ZA PRISTOJBINO $1_ S L O V E N I C PUBLISHING COMPANY (TRAVEL BUREAU) tIS W. 18th 8T., NEW YORK Živimo v težki l«>t>i. Kakor vse kaže. se wtvarja nov družabni red. Kakšen bo, boljši sili slabši.' Kom'tio brez«lvom-no boljši; toda ni«»d s«»«lanjo-stjo in tisto dobo bo Še trenja in mlenja da bo joj, ter marsi-ktl«» — mogoče celi narodi, bodo meti tem na drobno zmleti. Slovaški Tiso (črnino ime za Slovana) je obe-il svoj tnoMk Hitlerju za vrat in za okrasek 'privesel še svojo Slovakijo. Morcštran«*o in kolih v «>bliki češke in Moravske -si je za na- šetarijo in rogovileža. Hitler in Mussolini bosta še nadalje z lahkoto širila strah in trepet. Tako se ginli v letu (iosiw>-doveni lJK^O i*o K»i-tu. T*«» onem Kri-tu, ki je učil: l.jubit«-svojetra bližnjega kakor same-sebe, ter naročil svojim na-sletlnikom, naj pon«»>o ta nauk med vse narode. V. P. BDPI V 1I.KVKLAXIK'. Zadnje čase so imeli v slovenski na.seibini na St. Clair Ave. več ropov in jioskušanih ropov. Tako so roparji vdrli v giusolitT-ko p«xstajo Domen J^avišina na (»(). cesti in St. Clair Ave. V trgovini A. P. v bližini St. Clair Ave. in 61. ceste izgubil največjo pomoč. ZiHpušča stariše, dva brata in pet se-ter, kakor tu«li starega fHM-ta in mater. Prizadetim naše iskreno sožalje. P. R.HI... SMKTXA KOSA V STAKKM KR AJl\ I.»"^ateii na Notranjskem j«- umrla 15. februarja 191 V.) v visoki start^sti S? let dobro |m>-zmma in $|»o*štovana Klizabetn Muse«*. Sin Tomaž je jxise.si ni k na Bro lu. Tone je j»a doma in hči .Jera j«* doma. l)va -i nova sta v Ameriki. Za Johna ni znano, kje se nahaja. famac na votli trir«»vino v. mešanim bla*rom v Hibbinir, Kitz vilic. Minn. V No. Cliieago KKETANJE PAKN1KOV SHIPPING NEW.'- ODI'LLTJA — Meser« APRIL* 7. aprila: Mary v Cherbourg Kuropa v Brt-iiii-b S. aprila: Cwute ili Savoia v Geuova 1'aris v iiavr 11. aprila: Columbus v Brvuieu lli. aprila: Si. I^Mii.s v liamlmrg 14. aprila: ltrt-w*-n v lSri-uieo 12. aprila : Aipiitatiia v «'h»-rl»ourj; Salurnla v Trst 17. aprila : New York t Ilauiburr is. aprila : !>♦■ <«ra»se v Uutn 1'.». aprila: Ha tisa v Hamburg JU. aprila : ll»- Kram* v Havre -1 aprila : • (javen Mary v ClirlMuirg 1TJ- aprila : lt' \ v lifBl« "JTi. aprila : Kuni>a v Itn-mt-n aprila : «'«Hite ili Sari/a v (»eiioa A<|iiitimia v <'litrlMiurg A 1'aris v Havre ODPLI T4A — Mesera Majm maja : Normau«lie v Havre llamUur^ v Hamburg 5. maja : itrt-meii v Hreuieu ti maja : V u loan i a v Trst lo. maja: Vu«t*u Alary v ('lierln.urg New York v Hamburg 1-. maja : Kur«>|>a v Hremeu i:j. maja : lie »le FraiK-e v Havre Hex v «ieurltouig Haiisa v Hamburg Norma ud ie v Havre ISi. maja : Saluruia r Trst Columbus v Itreuit-ri 'JZl. maja : N'icuw Am>tertlam v Ib>itlogne L't. niti ja : t^ueeii Mary v <"li«'rt»«»urg IH-tils«-blari«l v Hauibtiri: 'Si maja : Cluinplaili r Havre -■•i. dih ja : ltr»-m»-n v llrt-tut-n LT. maja: <"oiif»» ili Savoia v ii