slovenske novice Neodvisen slovenski tednik. Najbolj razšir-. n v sèverozapadu Z. p. Uspešen za oglaše-vanjo« NOVICE P SLOVENIAN NEWS fösa An independent Slojni venian Weekly. Covers Ka all the territory in the ssj Northwest Best adverse Using medium. Letnik II. LIST ZA SLOVENCE V SEVEROZAPADU ZEDINJENIH DRŽAV. GLASILO S. K. P. DRÜZBE. CALUMET, MICHIGAN, 2, 7''^VEMBINU917. Štev 3 L UPORNA il 98SLEJIZSUBILMD ' 120,160 MOŽIN PREKO 1000 TOPOV, AMERIKANCI V PRVEM OGNJENEM KRSTU. —, _ „ ! Topničarji Združenih držav na ATRIJSKE IN NEMŠKE ČETE SO ZASEDLE NAD 1000 ŠTIRJASKI MILJ LAŠKEGA OZEMLJA- delu na francoski bojni fronti < Mackensen vodi ta silni bojni pohod pod vrhovnim poveljstvom SI RIJSKEGA CESARJA GORICA, KORMIN, ČEDAD IN VIDEM SO V AVSTRIJSKIH ROKAH. AMERIKA POŠLJE MUNUCUO IN DRUGE VOJNE POTREBŠČINE ITALIJI NA POriOČ. OBRAMBNA DRUŽBA ZAHTEVA, NAJ ZDRUŽENE DRŽAVE NAPOVEDO AVSTRIJI VOJNO. AV- V vročem dvoboju s° se spo* padli z nemškimi baterijami • ^pričakovano in nenadoma so dii Avstrijci, katerim so prišli nei ua pomoč, v silno ofenzivo Sojki bojni fronti ter se z vpo oacnali mi Lahe. Ti so se j el i ihti prud silnim pritiskom, in jijodiiiiM se niso mogli postaviti juijalccm parohu. j V naslednjih vrsticah prinaša-I(»oročila o tej velevažni borbi, mr smo jih prejeli od sobote pa bdtneä. Berlin, Nemčija, 28. oktobra. -jitripke in nemške ćete so vjeie j vuč kakor 60.000 Labo v v njem bojnem pohodu ob Soči. Tiko javlja danes glavni armad itili. Pregati ja)ci,so zajeli nad laških topov 'tluiviii armadni poveljnik av-ijiko-nemške vojske na laškem u je avstrijski cesar Karol, te Dodira jo proti laški planj I»o potih, ki peljajo iz Juli j-dl|). Lahom so iztrgali iz rok ®“rk visokega Stola tor se po -slemena gore Matajur. Dru ^bjaoska vojska je popolno poražena, in laški uspehi celili ut so izničeni. N a Krasu so Inaili umikati iu izpraznje-planoto okoli Hanjšeice. Pperacije, ki so pod vrhovnim djatvom avstrijskega cesarja dene proti glavni sili, so do-I r 'dike uspehe. Vse te prido-I ,l|:'0ab izvršile ob , sodelovanju "toke napadalne silo nemških j J‘"'Mblkov, ki prodirajo na II*1 r0l|ti ramo ob rami s svoji- I '^brinn vojaškimi tovariši. Laško poročilo. I, i,n> Italija, 27. oktobra. Ko ^ ^J,r:,Zu'K prestopil laško mejo II “ür<* Kaniu, severuovzhodno I v '■1,1 Oglavjem Idrijske do-Ì K^noz&padno Tolmina, si { fr,V 6v ,i° sedaj njegove čete I I ,,'atl se v laško ravnino, pravi ^"J0 službeno poročilu. A\ Vi a '’i nemške čete tudi moč- *°ke 8U Jejo fronto ali vse te «ahi popolnoma odbili nsen imvplinif nemškim poveljuje četam lk"'.Ufni Ul Lan, glavni stan %„ C, . ’'na stan v L oktobra,- Ma-avat. sila, ojačena po VQ.Nskih oddelkih' ki jim L, 'Je Maekansen, stoji sedaj K*;, a,ki vojski vnajvečji ofen jih je odigralo doslej i'žču.Maokensen namera Gorica je padla, 100.000 mož. vje-tih in 700 topov zajetih, Berlin, Nemčija, 28. oktobra. -Avstrijske vojske in nemške čete. go si izsilile pot preb gora v sever no laško nižino, zavzele Gorico ter se polastile Čedada — Dividale. Preden so Lain'.opustili Dedad, so ga zažgali. Uradno poročilo pravi nadalje da je bilo dotlej vjetih 100.000 Lahov in zajetih 700 topov. Diliga iu tretja laška vojska se umika te proti zapadu. Avstrijci impresta u o napredujejo na široki fronii med gorovjem in morjem. Vsa laška fronta tja notri do Jadranskega morja so maje. Nadalje pravi drugo uradno po. dobilo: Nagel razvitek naših skupnih napadov na soški fronti je nam prinesel včeraj iznova velike uspehe. Laške čete so nam izkušale preprečiti prodiranje z višin. Ali s silnim navalom smo jih zagnali v bes. Na večer so si nemške čete iztrebile pot v mesto Dedad, ki je prvo mesto v laški ravnini. Vsa laška bojna črta tja do Jadranskega morja je omajana. Gorico, za katero so se bile ljute borbe, so zavzele avstrijske iu ogrske dvizi-je, m avstrijski cesar Karol je v triumfu stopil vanjo. Naše čete prodirajo na celi črti.. Avstrijci in Nemci so vzeli Videm Berlin, Nemčija, 30. oktobra. Videm, poprej stanišče laškega-vrhovnega a ra m adn ega poveljstva, je zavzet. Tretja laška vojska se je malo Časa silno upirala prodirajočemu sovražniku odVipavščiče do Jadrana. Ta armada se sedaj umika navzdolž jadranske obali. Avitrijsko-nemške čete so vzele Kor m in, ki leži na avstrijsko-lašk me|i, ter se bližajo laškim obrežnim pokrajinam. Število vojnih v jetnikov harašča. Cela laška fronta ob reki Soč' je omajana, pris lavlja poročilo Draga laška vojska se umika proti reni Taljamenti. Vsa pota so polna vojaških kolon, ki beže v v velikem neredu. V teh’ kolonah je videti vojake in civilno prebi- naval taKO daleč, da že dosegajo Ameriška vojska v Franciji. — 'Nekaj bataljonov naših prvih vojaških oddelkov so v družbi z veteranskimi francoskimi bataljoni V zakopih prve bojne Črte na De- siteli avstiijskih topov reko Lig- r„ni injrnem odseku bojne fronte. Lamento, koder se nai bi bili, k«-j Te podpira jo nekatere baterije v kor se je sodilo, ustavili Oadornoi tovarišiji z veteranskimi francos-vi vojaki ter se postavili sovražnik kiu,j baterijami; iu le-te so oddale poiobu. Ali laški viliovni povelj - j prvo.strele v tej' vojni na neko uik še ni dal povelja svojim lju-i nemško skupino. General Hugh dem. naj se ustavi jo, nego se um’-j Scott je dospel ter odšel na fronto. kaše dalje, dočim ovirajo njegove Ay. . ... , J •’ j- Ameriški glavni stan je uradno zadnje straže napredovanje iiajue- ; , , / ‘ Ho naznanil takole: dovan je napadalnih eet. ' j “Kontingenti nekaterih bataljonov Kod se bo Dadorna izpustil v j. , - - , • , j iz naše prve ekspedicijski vomke boj s sovraznmom, se sedai se m- * 1 J , , v v tovarišiji z veteranskimi fran- kakor ne more reci- j « , . , „ . eoskimi bataljoni so v zakopih pr- lo zacinim nemških poročilih . . , 1 Ive vrste v nekem miniem oksekn je soditi, da Lahi simo izgubljajo^ in da se Avstrijci in Nemci bore tfcS,k'**r se boji smeri kinj y8t' v Furlanijo l&A. tonili-p d in e-, ki je na V "Ni 'Kili, J». pokrajina beneškega alstvo. Umikanje Cadornovih vojsk se še ni ustavilo. Delili 1000 štirjaških milj laškega ozemlja 30 preplavile avstrijske in nemške vojske, vjeie več kakor 120.000 Lahov ter zajele nad 1000 laških topov, odkar so prešle v silno ofenzivo na soški in krnski fronti. JZ vzhodne j strani sega sovražn; ob črti navzdolž laške reke Tagli-amento. Američani zahtevajo vojno z Avstrijo- New York City, 31. oktobra.— V rezoluciji, ki jo je sprejela “American Defense Society”, zahtevajo, ua i predsednik Wilson skliče kongres ua izredno sejo ter napove Avstriji vojno. Bezolncija zahteva nadalje, naj se pošlje ameriške čete in vojne potrebščine Italiji na pomoč, zakaj, popoien poraz laških vojsk bi ogrožal Italiji) in njen narodni obstanek ter izničil smoter m cilj te vojne, v kateri gre za svetovno demokracijo. In da se reši obstanek Italije in da se le to ohrani še nadalje kot aktivno vojaško silo, je nu jno potrebna moralna,vojaška in ekonomična pomoč odstrani njenih zaveznikov. Rezolucija izva ja nadalje, da so nemški agentje neprestano razširjali in poudarjali dejstvo, češ, da si Združene države ne upajo napovedati vojne Avstriji, najhujši sovražnici Italije, m da je znano celemu svetu, da se nemške m avstrijske čete bore ramo ob rami za stvari,ki jih,Amerika ne'mara trpeti. Amerika bo p riskočila Italiji na pomoč Washington, D, JO., 1 novem bra — Ameriška vlada se hp poslužila vseli sredstev, da jiošlje Italiji kar največ vojnih potrebščin ter pomaga tako ustaviti avstrijski naval v laški deželi. Laška vlada bo lahko nakupila v tej deželi vse snovi, ki jih potrebuje najnujnejše, v tolikšni meri, kolikor jih more prepevati p''ek mor-ja. Na pomanjkljivost dotičnih predmetov v tej deželi se ne bo oziralo. O* vojaški in politični situ va-ciji v Italiji pa o pomoči, ki jo na morava dati Lahom Amerika, sta razpravljala tajnik Lansing in laški poslanik grof di Caliere ne včerajšni konferenci. na francoski flauti- Podpirani so pa nekaterih naših bateri jah, katerim so pridejaue veteranske francoske bateri je. Moštvo se je privadilo zakopnim razmeram na jako zadovolji v način. Ameriška artiljeri ja je oddala prvi vojni strel predkratkim na neko nemško skupino. Američani so streljali na sovražne postojanke m čete, Nemci so odgovarjali vsakemu strelu. Brvi seznamek ameriških izgub bo odposlan predsedniku \V ilso-su. Ameriška pehota je prikorakala v dežju in blatu, ne da bi vedel sovražn in za to. bodi se, da seda j že vedo Nemci, da so Američani na bojni fronti. Najbližji sovražni strelni jarki so nekaj sto jardov oddaljeni. Povišana poštnina. Danes je stopilo povišanje poštnine v veljavo po celi deželi. •Oddanes dalje se mora dovati na vsako navadno pismo znamko za tri cente namesto za dva centa in na pOštne^dopisnice znamke za dva centa namesto enega, kakor je telo dosedaj v navadi. Ta dodatek, neposredna posledica vojne davčne postave, ki jo je sprejel naš kongres še predsednavnim, je potreben na vseh pismih razen tistih, ki so znana pod imenom “drop letters” ali krajevna pisma, po odredbi poštarja John Ilyana, Ta določila, ki /jih je sprejel Mr. Ryan od glavnega poštarja, prizadenejo vse poštne urade v Združenih državah in njihovih teritorijih, in.naš poštar opozarja vse prebivalstvo v našem mestu, naj se pouči natanko o določbah te odredbe, ki se glasi, kakor sledi; “Poštarji naj 2. novembra in nadalje gledajo na to, da je poštnina plačana po tri cente na unčo, ali njene viomke na pismih in drugih postnih pošiljatvah prvega razreda, izvzemal krajevna pisma. Vsa Krajevna pisma, to je {lisina, dana na pošto za dostavi jen je s pošte, na katero so bila dana, vštev ši lista, ki jih naj dostavi mesto, ruralna pošta ali kak drug nosilec dotične pošte, morajo biti 1‘rankovana s poštnino dveh centov za unče ali njene vlom ko. Poštne dopisnice morajo imeti znamko za dva centa. Na dopisnice, ki imajo tiskano znamko za en cent, se mora pridodati še poštno znamko za en cent. Poštne dopisnice -zasebne poštne karte — ki imajo Eskima obvestila, morajo, imeti v naprej plačano poštnino po dva centa. Poštni uradi, kamor dospo pisma, mora jo natančne paziti na to, da so vsa pisma in vse poštne pošiljatve zadostno franko-vane iu da dobi od naslovnika doplačilo nezadoälne pi š nine. “Kakor je kongres dne 3. okto- AVSTRIJSKA MONARHIJA NAJ POSREDUJU ZA MIR. Ogrski grof je izrazil željo, naj bo že konec tega strašnega krvo-prelitja. Pravi, da finora igrati vlogo mirovnega posredovalca samo ta ali - ona vlada- bra 1917 odobril predlog, naj bo Čemo se starati prerano! povišana poštnina,bo ZR(Dl department izdajati dvoceutne poštne dopisnice in tricentne poštne znamki, bržko bo mogla biti zaloga izgotovljena. Seve ne bo to mogoče še tako kmalu, ker jih bo treba ogromne količine,da se z njimi nadomesti zaloge dosedanjih eucentnih poštnih dopisnic in dvo-eentnih znamk. Zato bodo poštni uradi še nadaljejjprodajali enceutne poštne dopisnice in pisemske ovitke zdvecentnimi znamkami, dokler jim ne poidejo te zaloge.A občinstvo pa mora prilepiti na vsako tako poštno dopisnico ali pisemski ovitek z natisnjeno dvocentno postno znamko, še znamko za toliko, da dosežejo znesek povišane poštnine.” Zelo se motite ako mislite da je neizogibno določen čas kedaj mora človek postati star. Starost prihaja potom okolščin življenja. Človek se stara zato ker mu so zastrupljene celice v telesu. Ako hočeš modi brat i vse nepotrebne in strupene tvarine iz života, jemlji Trillerjev Elixir of Bitter Wine. To zdravilo ni nikoli nevspešno v slučaju zabasanosts, neprebave, glavobola, nervoznosti iu ise druge bolezni ki pridejo od želodca. Na prodaj po vsili lekarnah,— cene so malo poskočile toda take reci k' so danes po ceni so slabeje ko nič in ne sprejemaj jih za nadomestilo. zahtevaj Trinerjev A-inerican Elixir. Ako potrebujete vspešna zdravila za revmatizem, nevralgijo, otekline, spahnejnje, skrili ne itd. zahtevajte Trinerjev Liniment. Pri vseh lekarjih. Jos. Triner Manufacturing Chemist 1333 — DM3 S. Ashland are. Dhicago, J11. * * * * * V lekarnah. Pena $1.00. -los Triner, izdelovalec, 1333 —1339 Von Hertüng je imenovan za nemškega državnega kanclerja. Amsterdam, Holandska. 30. oktobra. Grof Jurij Herding io io bil bosi e j bavarski ministrski predsednik, jo imenovan za nem-' •'____ škega državnega kanclerja. Dosedanjemu kanclerju Mich-aelisn je poverjena služba pruskega ministrskega predsednik. Amsterdam, Holandska, 1. now vem bra. - Zahtevo, naj Avstrija prevzame vlogo mirovne posredovalke med Nemčijo iu amento, je izrazil grof Mihael Karolyi, ki je voaja ogrske neodvisne stranke. Tako je posneti iz poročil, ki so do-pela semkaj. To njegove izjavo je smatrati za jako značilno glede», tega, kako mislijo na Ggiskem o miru. Grofje dejal: “Nespametno hi bilo razprav-, l jati o kakršnemkoli drugem miru razen u onem, ki naj se naslanja, na sporazumi jen jo in na] bo ojačen in utrjen j)o trajni organizacij ji. Boriti se za mir z osvajanjem1-ki rodi sauro še nadaljnje sovrašt. vo'in misel na maščevanje, se ne izplača, zakaj, takšen mir bi bil samo nekakšno premirje. “Predvsem nastane vprašanje, kdo bi bil najbolj prikladen, da prevzame vlogo mirovnega posredovalca. S praktičnega stališča mo ramo uvideti, da more prevzeti tak šuo v lego edinole ta ali ona vlada Socijalisti kakortudi papež naj bi sodelovali v potegovanju za mir, ah navsezadn je pa morejo razj rav ljati in skleniti mir samo vlade. Prva potreba za mirovna razpaav-Ijanja je to, da naj bi se vse stranke zedfnile ter zavrgle vsako misel na osvajanje. Nadalje je treba tudi nekoliko prožnosti, ki je pača! ni opažati v/ vsaki državi. Tildi ne sme biti posredovalna držav» središče sovražnosti in mora imeti na razpolago potrebno pezo učinkujočega vpliva. “Male nevtralne države niso .pripravne za to vlogo. Ali ker so pa^vse velesile prizadete stranke* zapletene v ta svetovni konflikt moramo dognati izmed vesieail bi sovražnik najrajši verjel, kateri da. ji ni do osvajana.In samo ena takšna velesila je namreč avstrogrska monarhi ja. I j‘ _______________ Vlada preisknje nekatere lllinojske okraje. Zvezna vlada je odredila po nekaterih ilinojskih okrožjih v katerih drugo vojno posojilo ni usp u lo, kakor hi bilo lahko. Pravijo da je to zakrivila nemška in *pac Kitična propaganda. Dokaj krajev so v takih finančnih položajih, da bi bili lahko pokupili veliko veš-bolidov drugega vojnega posojila, kakor so jih v resnici. Zelo zanim vo je dejstvo, da so ravno ista-okrožja odrekla pomoč v kampanji za Rdeči križ in da so se jako obotavljala v prvem vojnem po- Naročite se na ‘"Slov. 4 Novice/ SLOVANSKE NCV'f!*\ «. NOV 1917 '■«S ‘SLOVENSKE NOVICI List za Siovence v severozapadu Zjedinjenih Držav. izhaja vsaki petek. Izdaja SLOVENSKO TISKOVNO DRUŠTVO aa Caiumetu. Mich. ' NAROČNINA ZA AMERIKO: 8 2.00 Ita celo leto .................. g 1.00. Za pel leta............ ........ ® Za evkopo in diiuoo inozemstvo: rrr;....................?äät.£ t.a pol let a .......... ^ Posamezni iztiei po 5 ct. NAZNANILA (advertisements) po dogovoru. «KJKGPISI se ne vračaio. DOPISI brez podpisa se ne sprejmejo. \r curcaju preselitve i/, jedne^a v drugi kraj naj „» nagi blagovoli naznaniti staro bivali» 'uo 'm. denar In naročilalnaj se dopošiljajo pod Las. o vom: Slovenian Publishing Co., 211-7th Street. Calumet, Mich. << SLOVENIAN NEWS.’ run*««*. Fnrt.y.O-'.hm.t. Ilk,, b. Publishing Co., 211 ith St. the “Slovenian Calumet, Mich. The only Sloveni« paper in the Northwestern part ol the J. S. of America. SUBSCRIPTION $2.00 per year. Tile best advertising medium tor Michigan Minnesota ami other Western States. Advertising rates sent on application. Entered at the Post Office at Calumet, Mich ns second class matter. Telefor 6*j. THE AIM OF THE FOREIGN LANGUAGE NEWSPAPERS OF AMERICA. To help preserve the ideals and sacred traditions of this, our a®' dopted country, the United States , of America: To revere its laws and inspire others to respect and obey them*- To strive unceasingly to quicken the public’s sense of civic duty: In all ways to aid in making this country greater and better than we found it. se Oos ta morda Stalno naselila li. OIl- — Mrs. Marija M. Špehar iz redine ceste se je vinila i/. Buhl, Minn, kjer je bila pet tednov na obisku pri svojem sinu Johnu in njegovi družini. Vse se ji je sicer lopadlo v omenjenem kraju, samo slovensko cerkev je pogrešala. Bač vedno stara štorija, ki se jo sliši od dobrih ljudi, ki, gredo na obisk v tuje kraje, kjer nimajo slovenskega duhovnika. — V Amer. .Slovencu smo brali * da se je g. Geo. Malovrh, ki je bil pred leti naš organist in je izza maja meseca opravljal to službo na hrvatski župniji v Clevelandu, Ohio. ponesrečil pri nekj avtomobilih nezgodi. Upamo, da poškodbe niso nevarne in da ba cenjeni g. rojak kmalu okreval. — G. Matt B-. Wertin iž Bina ceste se je podal v Cleveland. O. na obisk svoje sestre Mrs. Ur. h. Kern. Ostati misli tam čez zimo AMERICAN ASSOCIATION OF FOREIGN LANGUAGE NEWSPAPERS- LOUIS N. HÄMMERLING. President. mmmmmammmmmmmaap CALUMET IN OKULICA. ! «mm: lit. m jiiii: mmmmmmmm m — Oalumetske gospodinje brez razlike narodnosti p_iid.no pletejo in “štrikajo” za naše vojake. Oa-lumetski odsek Kudečejnt križa vsaki teden odpošlje večjo množino izgotovljenih predmetov na glavni odbor v Washington. Tudi slovenske žene in dekleta so se na l^oziv domačega g. župnika sestale zadnjo nedeljo v cekvoni dvorani in se združile za skupno delo za Budeči križ. Za svojo predsednico ali nadzornico so si izbrale Mrs. Agnes il. Wertin iz Bine ceste. V torek popoldne so se zopet zbrale v dvorani, kjer so dobile od okrajnega odseka pieje Sidon ile so da se bodo od sedaj naprej sestale enkrat na teden in sicer vsaki četrtek večer v cerkveni dvorani, kjer bodo oddalo že izgotovljene , predmete, ki bodo potem odposlani v Armory in od tod v Washington. Žene in dekleta, ktere niste bile v 'nedeljo ali v torek navzoče in ki bi tudi rade kaj storile za Kudeei križ, oziroma za naše vojake, pridite v četatek večer v dvorano, kjer boste lnhke dobile vsa potreb na navodila. — Slovencem se obeta nov list Mr. Zvonko N ovai;, bivši urednik “Slovenskega Naroda,” ki je pred-kratkim prenehal izhajati, bo začel izdajati dne.15. decembra veli kmesečnik ‘Slovenska Družina”. Kakor smo poučeni, bo ta list posvečen izključno leposlovju in znanstvu. Prinašal bo izvirne povesti, lepe pesmi, poučne/Spise m zabavne sestavke. Obenem bo prinašal tudi lepe slike, kar vse bo zahtevalo veliko dela m stroškov Našega nadarjenega in vztrajnega-rojaka gospoda Zvonka Novaka priporočamo kar najtopleje ameriškimi Slovencem, ki naj po svo jih močeh podpirajo to njegovo prekoristno podjetje ter se v obilnem številu naročajo na njegov list “Slovenska Družina”, ki bo,, prvi in edini slovenski list te vrste v Ameriki. Želeti jo, da Di se rojaki še pred izdajo prve številke naročili na Novakov list, ker je treba gotovo število naročnikov, da dobi na pošti dovoljenje za razpošiljanje po znatno znižani ceni. Naročnino, ki znaša za celo leto $13,00, za. pol leta $1.60, za četrt leta pa 85 centov, pošiljajte na sledeči naslov : “Slovenska Družina”, 211 - Tih St., Calumet, Midi. tisoč — Ilavno prejeli tri slovenskih in hrvatskih pločic z na j novejši mi kosi pri McLogan & Pearce. Društvo Bratska Sloga bode priredilo ples v Italijanski dvorani v soboto 10 t.m. —Sv. cerkev obhaja danes spomin vseli vernili mrtvih. Verni Slovenci so se pridno udeležili sv. maš, ki so se ta dan opravile v naši cerkvi ob 5 :15, ob 7. in ob 8:30. Mnogo- slovenskih žen in deklet in tudi nekaj moških jej prejelo danes sv. obhajilo, ki so ga obrnili v korist svojim dragim ranjkim Upamo, da pri tem niso pozabili naših sobratov v stan domovini, ki so izkrvaveli na evropejskih bojnih poljih, da bi bili kmalu rešeni trpljenja vic m hi jim zasvetila večna luč! —- Krščeni ste bili v slovenski cerkvi Margareta Leona, hčerka Martina in Marije^Umek iz Mine ceste in Elizabeta M J arija, hčerka Nikolaja in Elizabete -Zuvidi iz Swedtowna. — Mr. Louis Lovrič iz Kaym-baiiltowna vrnil se je v sredo iz New Dulutha, kamor je šel; da si .preskrbi zakonito posest od lote, itero je dobil potom srečkanja maja meseca. Loto je darovala U. ^fc>. Steel družba za korist nove slovenske cerkve v New Dulutlm. Lota se nahaja samo tri bloke od slovenske cerkve in bo tekom časa gotovo mnogo pridobila na denarni vrednosti. — Mrs. Katar. Grahek in njen sin Stefan izTamaracka sta šla na obisk svojih znancev, v New Dii-i»th, Minn. Ustavila sta.se pri g. Mike Špeharju, ki je prej dolgo let bival naCalnmetu,sedaj pa ima svoje posestvo v omenjeni naselbini. Ako jima bo kraj po godu. — John Muš.č je jirejel od new yorske tiskovne družbe “Ave Maria” več molitvenikov, z zlato o-brezo in navadno vezanih. Cena jim je različna. Nadalje so mu poslal i tudi slovensko-angleški katekizem in slovenski abecednik. Ka tekizmu je cena 45c, a abecedniku pa 40c- Kakor je razvidno iz številmk ocen, so ameriški Slovenci ji ko iskreno pozdravili novi slovenski knjigi : katekizem in abecednik. Katekizem je jako priročen, linije spisan v obeli jezikih, vsledče-cesar ga lahko rabijo vsi ameriški Slovenci, oni iz starega kraja in turojeni, ki žal ne znajo svojega maternega jezika. Abecednik jc izredno lepo delo —in odkritopovedano — nadvse potrebno delo. Naša mladež hodi povečini v javne šole, v katerih se ne moro naučiti niti citati niti govorice. Torej je zlasti tem neob-liodno potreben. Ba tudi po tistih maloštevilnih krajih, koder se mia dina lahko uči tudi slovenščine, b® dobrodošel, zakaj, jako zgledno in nazorno je sestavljen. Nobena slo-venska šola, nobena slovenska družina naj bi ne bila niti brez katekizma, niti brez slovenskega abe-čedni ka, ki ga je izdala gori imenovana tiskovna družba v New Yorku. —Nevarno bolno leži na svojem domu na West Cone Street, Yellow Jacket soproga g. John Mali novica. Upajmo da ji dobri Bog zopet povrne lj n bo zdravje! Z današnjim dnem stopi v veljavo zakon o. povišanju poštne pristojbine na pisma in dopisnice. Na pispma morate od sedaj naprej prilepiti znamko za tri centre na dopisnice pa dva centa. Naj cen j rojaki na to dobro pazijo ker drugače se jim bodo premalo* kolekovana pisma vrnila. —Slov. mlad kat klub “Phoenix ” je priredil v tovek večer v cerkveni dvorani maio party kot odhodnico svojima članoma gg. Jos N.Strutzel in Pr. X. Sedlar, ki bosta s tretjo kvoto vojaških novincev odšla v taborišče v Battle Creek Midi. Znano še ni nič keda j da odrohejo, ker keinpa Sejni pripravljena za sprejem te kvote. Upatne do omenjena mladeniča še dol go ostaneta med nami BB BB ssssssaasssS Zdravila zoper kašelj. Kedar potrebujete zdravilo zoper kašelj, tedaj potrebujete dobrega. Nikoli se neboste zmotili, če zahtevate dobro preiskušeno in učinkovito zdravilo, znano kot BB BB BS an BB BB Severn’s Balsam for Lungs Mr. W. Kolodziej, Chester, W. Va., nam je pisal: “Jaz priporočam vsaké-mu, da kupi Seve-rova zdravila, ker so dobra, posebno Severov Balzam za pijuča. Boljših ni. Moji otroci so imeli hud kašelj in poskusili sino razna zdravila, toda vse je bilo zastonj. Ko smo pa kupili Severov Balzam za pljuča je kašelj zginil po par po-pitkih.” Era BB ** BB BB BB BB S BB (Severov Balzam za pljuča). Ne recite samo: “Želim nekaj za moj kašelj.” Navadite se zahtevati zdravilo po njegovem polnem imenu, da se izognete nadomestitev. Zadnjih 31 let je Severov Balzam za pljuča uspešno zdravil kašelj in prehlade in take bolezni, katerih prvi pojavi so kašelj, kot na pr. kašelj pri influenci, vnetju sapnika, oslovskem kašlju, hripavosti in vnetju grla. Isti je izvrsten za odrasle in otroke. Cena 25 in 50 centov. — V lekarnah vsepovsod. SS E S3 BB BB ESC* Severa’s Cold and Grip Tablets (Severove Tableto zoper prehlade in hripo) so znane, da, preženejo prehlad v najkrajšem času. Severova družinska zdravila so naprodaj v lekarnah vsepovsod. Zahtevajte “Severova” ponji-hovern polnem irrveLu. Cie jih ne morete dobiti v domači lekarni, naročite jih naravnost od W. F. SEVERA CO., Cedar Rapids, Iowa riiiiiiiiiniiiiiiiniiininiiiiiiii»liuniiiiuiiimil»i nmBmmaBfflcnai BIO? IB Eli v £5 Q C223 B2 L2 ^ Correct 1 $y]e/ j-jonest-A Values RAVNO DOSPELI! Popolnoma moderni uzorci za jesenske in zimske obleke Pridite in oglejte si jih. Točno no postrežbo in poštene cene Vam jamči* J. J. WERSCHÀY Corner 5th. & Oak Street. “European Coffee House” -Evropska kavarna- Priporoča svojim gostom fino črno kavo.raziiovrstne-inehke jiija-če in 'izvrsten lunch. Vabimo vse gospođe in gospe rojakinje, da nas obiščejo. Peter Majfcor, lastnik. Calumet, osma cesta. VICTOR HERMAN. FOTOGRAF % m se priporoča Slovencem za iz delovanje vsakovrstnih fotografič-niL slik, posameznikov ali skupin Ženitovaniske skupine naša posebnost. JDelo ukusno, cene primerne. Peta cesta. Calumet Bll_Prehfao ▼drgmte vraTiT^-r^i! PAIN-EXPEU TJcmkuj. takoj * M Jedrno pran s TarS(V(,Ui 33c in Hòc. T lekarnah • 7<-80 Washlngtonsti-elt^ 4 °' ' N«w* bALBRAITH & lyi^ Odvetnik iztirjujeta dol nata zapuščine ?°Ve* urj, i dedujeta lastni’* stine Zastopata v vseh °CK Cai, Lel. 160 ULSETH BLOCK Ca|ü„ Pogrebni je največii na Caluma bro znan med Slovenci-1 se v slučaju potrebe, jsto, krste in ženitnine. 201--6* cesta -j-, Calumet Mich- I» priporočamo Vinol Lepota naših player-piano obstoji poleg tega. da so čudovito fini muzikalni inštrumenti, tudi v tem, da jih vsakdo lahko igra z jednako izvrstnim vspehom. Ako imate tak player-piano na svojem domu, n-živate lahko najboljšo godbo sveta, če tudi ne znate ločiti ene note od druge. Dajte nam priliko Vam povedati. Kako ga lahko dobite. McLogan & Pierce Music Oc Calumet, Telefon 337. --G. J03^lenč člen caiumetske kompanije inženirjev v taborišču MacArtlinr Waco Texas je sporočil svojim prijateljem, da je zdrav in cil, a da je treba trdo ekserci-rati od ranega jutra do poznega večera. Iz vseh priprav ki se vrši-pravi da je sklepati da bo vanjego kompanija kmalu na potu v Francijo, Vsi tisti, ki bi radi kupili molit, venike, aii pa katekizem, ali pa slovenski abecednik, naj se obrnejo na našega rojaka John Mušiča, ki biva na 225 Calumet Ave. Kay m bani town, Calumet, Mich, pa bodo dobili lahke vse troje knjig, ki so omenjene gori. Kad bi izvedel za naslov mojega svaka Štefana Likovieh, zad-nji cas je bival nekje v Minesoti. prosim cenjene rojake da mi pošij kdo njegov a tres ali se naj pa sam javi • John Ivee No 9 Thorn tit. Tam. Calumet. Mich. Pozor š tem naznanjam slov. občinstvu da sem začel „voziti “stage” med Aluneek in vseli delih Kewe-naw (jo. Odhod iz Ahmeeka vsako jutro ob 9 — 10 od Gregorich salona. 9 — 11 od Chopp Bros. Odhod iz Mohawka 9 — 13. Nazaj-od Khoenix store ob 12 — 30. Slavnemu občinstvo točno postrežbo. CALUMET STATE BANK kot toniko za stare ljudi, bele žene in blede otroke.] kronično kašljanje, za prehi ie in bronhitis, NeprecoJ vrednosti je pi i zdravllenju* vn ne oslabelosti, izgube dete, , ! slabe krvi pri izgubi teki », sploh vselej, kadar potrei* *i dobre tonike. $1.00 steklenica pri lekarnarja Mi imamo v zalogi vsa zdravila* Nikola Cor zidarski podjetnik, 401 ■ Rti C' Elm Street. Phone 277 " '*'• tri Glavnica $ 100,000 Preostane« $ 50,000 CALUMET STATE BANK BUILDING Pošiljamo denar na vse strani sveta po dnevnem kurzu. Izberite si to banko za Vašo Banko. URADNIKI. Thomas Hoatson Preti. Ed Ulseth,Rodpred. F/J^.Kohlnaas, Blagajnik ___ Walter Edwards, Pomožnih!! se priporoča Slovencem in vatom za izvršitev vseh v zidu stroko spadajočih del, hodiš kamna, ojieite aii cementa. IV nie tudi vsakovrstna tlako« posebno obcestnih hodnikov (i walks). Dobro zadovoljivo delo j»® pri najnižjih cenali. ■ Svoji k Svojemu! b ioi h CROWN £ CROWN FAMILY THEATRE. V petek in soboto: Margarita Fisher v Hudobcev Pomoćnih v šestih ovojih AKO 11O0LŠ KAl)ii'l dobre smodke ktipi si =! “WOLVERINE" ki je izdelana,iz pristneg» vanskega tobaka od TEOS. ENTEMA* 400 .N hit Pine ceh -r " Soboto popoldne ali Ne^ n*-! [ vrt« f' bo oče ime! čas priti v n*- dio s svojo družino, da sliko, o kteri je toliko premišljeval. Mi smo pripra . napraviti družinske slike ^ ^ like izgube časa in iz naAd* točno jamčim Anton Pechaner* Naročite se na Slovenske Novice. 0 Why Ben Bolted Humoristična slika v 2 prizorih Nekoliko za smeh* Rolf & Kennedy Akrobatična Novost. 0 » 0 t 1 cev boste izpoznab, da ^ ko damo kaj različnega in ga od starodobnih slik- W. E. Izdelovalec dobrih I Phone 678-J- tov. Sveže sadje, 'V nedeljo. Jimmie Dale. Sewniff—Laity, upravitelji. in ih sassresssB® SRgEEasaiE crown Mehke pijače, candy ne smotke. Sveži "Ice Cream” ved'11 logi. Pridite In prepričajte , John Gašp6 316 - ŠESTA CESTA Richterjev Pain r« «Iti Süll. k.'n bt. In »Di t* Ik, itati \ SSS 01 SIMONE, i Francoski spisal CHAM POL.« fri,rel0žil V. LEVSTIK. I ■a*(gS®SSSa®®2!S2*^3^ v° «it -t ,u bi la določena že v za «t M ivroi"1 J „„Ana. V gradu |o vladala „jvečnna. - gradu 1« vladala >MA "primerna živahnost. Odprli % '^ji lepa sobane v glavnem de-Alf!» * ' ju ja pripravljali v njih "nanje za bbdgča zakonska, ki peneča!» celo gospoda d’Av-razva jenega v srcu, kare n*“1 • ' li tikalo razkošja. Simona je |lVa|ežna lady Eleanor, ki ji . ^povedala dostop pod pretve-liŠ(| ^ j9sepripravljajo presenečen ja Jjik0smrtnega strahu ji je delala ^ j.,lllia misel na ta kraj in na živ-ie. ki ga bo v njem živela. Tateračua obtopetost in mora, ; ,e jo je kil® lotila v zaroke, jo jo obvladala izno-činulalje bolj se je pogrezala in živela te poslednje dni v lutni inalonjainosti človeka njenega na smrt. Ona, ki je nekdaj tako živahna in tako ilii» življenja, je ostalo po cele zaklenjena na ležalki ali nas-jena v naslonjaču in poslušala Hstenske ure, Gr štela mime, ki so padale druga za drugo :|. 25 ,preteklost ter jo približavale k ^lineimi roku. Včasih ji je juriši» to tikanje naposled neznos-: takrat se je zatekla na vrt, ali, ur je bil:^ vretje slabo, najčešče cvetličnjak. Njeno oslabelo il jdiavjejoje delalo zelo občutljivo i>fizičnih vtiskov, posebno do hljj, ifizu: pregreto oračje eksotičnih onlji »>lliu ji je delalo kratke trenotke i spl iotjlue ugodnosti in krepka iz-ulil)» vlažne prsti ter vonj cvet ka Seji ji je silil v glavo, sta vsaj ebu« ir nekoliko dramili njene misli. -Nekega dne — bilo je tisti tc-]ired poroko, — ko se je bila ila v zatišju pod skupino .opazujoča solnimi žarek, " ki ]e kradoma spuščal skozi steklo Mehanično motreča čudno oblite kaktej, razpostavljenih blizo Je.je» svoje veliko začudenje za prihajati Riharda, Nikdar dotlej še ni bil zapifstil Naia nikdar ni poizkušal, ses-■tisež njo na samem. Kaj je po-i, )i ^dla ta nova kaprica? "Ali dovoli te, da sedem k vam? - 'prašal a spoštljivo vljudnostjo’ "I« is kazal nasproti zaročenki • ^lu°na je prikimala z glavo, j« Me! je jxrleg nje na priprosto ‘«pico. 'dorai sem poiskati priliko, da Potnem in z vami,” je dejal, '“emirja me marsikaj. In vj I’d vsem.” “JazE ^ vi. Bolni ste, mila ses- o Krna!” ‘ '66 še mogla premagati tako *0’ da bi ga nazivala Riharda, l(lit bi se mu puščala klicati za 1,1141,01 zato sta se v medseboj-“ razgDvoru posluževala našlo-,40 katerih jima je dajalo so--•no. “Ne vznemirjaj-Aiadi mene!” ,'-° misli, ki se mi nehote vai 1-včasih, kadar vas gledam o potrto, trpečo.... ali žalost-jjopovzel Itihard. “Zakaj mi začetku idan lisi ’red uva'! mir sin1 »š ta" jvfi u II 1(1 v • luuaia. ••/jfiKrij mi 1,1 j ^ nekoliko več zaupnosti k0 ™i |’ri-ia-el.j s t va ? Ta ko bjizu nama 0,mtek, ko si bova delila več rt«** v J ti!..... kar bi me osrečilo Ni ^ °6h med seboj! Zakaj mi ne tee slij» Alj J°prosi zdaj še, naj mn lle ljubezen? Simona je od ^Ndela in pogledala vstran. ! Pestite nn,” je nadaljeval „] e(*Hki se dal mot:ti, “ako so želje previsoko.’Ko ste Sv°jo besedo, ste mi podali 'Is * lialknljši,edini dokaz.k) se "l0^ nadejati. Toda rad bi, P%-ü,leniVa ^ el,lcrat, od uri to-[kg n krez prikritih misli. Ali l,0|ninjato besed moje ma- tere. ko vam je prvikrat govorila o meni, in tega. kar ste ji vi odgovorili V “Spominjam se.” In isti trpet je prišinil v tem hi pu vse Simonine žile, kakor tistikrat. ko je slijala predlog, da postane Rihardova žen a; “Ali se spominjate tudi trenutka,' je nadaljeval s čimdalje večjo tesnobo, “ko vam'je moja inati pripeljala in ko ste me videli?. .; ’■Da. ” Rrijel jo je za roko, in ona jo je pustila v njbgovl. uklanjajoča se zdaj sicer zahtevam polojaja, toaa čuteč navzlic temu isto trepetajočo mržnjo, kakor prvi dan, ko so se njuni prsti dotaknili med se boj. , “Ali se ni nič izpremenilo v vaših čustvih?” je vprašal Rihard nato. “Nič!” Ta odgovor, . negar prostodušnost in radovoljnost ni bila videti sumljiva, mu oči vidno ni puščal ni kak ega dvoma; in Simono je za lup navdala blazna nada, da pokaže bratranec znamenje poznega ke sanja, ali končnega usmiljenja. Toda on se je zadovoljil s tem, da je ostal par trenutkov zamišljen glodajoč jo nekako otožno, in dejal. kakor bi govoril sam s seboj. “Ni se čuditi, da so toliki udarci in tolika vznemirjenja pustila svojo sled. Revica moja draga, dolžnost mi bo, da vam izbrišem preteklost iz spomina!” Krepkeje ji je stisnil reko in se ji približal z gorečo željo, da ji po ve več, izreče druge besede m izlije druga čustva . Toda ui si upal-Simona se je razburjena obrnila od njega in stisnila ustnice. Torej se prihaja celo norčevat iz nje! Kaj bi ji pomagalo to, kar je bila že malodane pripravljena storiti; prelomiti dano besedo in ponižati svoj ponos do brezuspešne prošnje za usmiljenje? “Ali je to vse, kar ste mi hoteli povedati, dragi bratranec?” je vprašala, hoteča vstati. “Ne, ah, ne. J’ozabil sem celo to, zaradi česar sem bil prišel. Oe-sa ne bi pozabil pred vami? Čire za vprašanje, ki se ga nisem upaj sprožiti vriöo masere, dasiravno je važno. È re j pa vas moram spom uiti nekega trenotka, ki ste ga sredi važnejših dogodkov morabiti pozabili. Neko nedeljo, bilo je zadnji dan leta, dan, ki ga ne pozabim svoje žive dni, m ki ga tudi vi niste pozabili.... ” Ne, ni ga pozabila! Spominjala se ga je nekako skozi meglo, kakor se oržkone pogubljeni spomin ja jo pozemeljskega ži vljen ja. Ta poslednji dan preteklega leta |e bil poslednji dan njene sreče, za njim pa se je izsiila cela večnost muk. “Na povratku iz kapelice,” je nadaljeval Rihard, “ste bili priča mučnega dogodka.’’ »ledilo je bilo toliko mučnih dogodkov, da ni več dobro vedela katerega misli. “Nekdo se je predstavil moji materi in je bil zelo slabo sprejet. Morda ne veste, o kom pravzaprav govori m.” “Ril je vaš'bratranec, jlomaž Ellington.” Naenkrat je oživel Simonin spomin, in nevede zakaj, je postala pozornejša in začutila živahno zanimanje. / Rihard je nadaljeval. “Rojim se, da vas je moja mati navdala o Tomažu z napačnim innenjem, ki biga rad izpremenil. Tomaž je moj bližnji sorodnik, moj najboljši prijatelj, pošten mož in srcem ako je treba. Zanj lahko poroštvujem, kakor za samega sebe. Približno moje starosti je: tudi odgojena sva bila tako-rekoč skupaj. Malo posestvo, kjer prebiva, se dotika našega ozemlja. V idela sva se vsak_dan in živela, kakor brata, dokler se ni pripetil nesrečni dogodek, ki je moral iz-nreineniti vso mojo usodo.” 3 8 OR TTiöym »Mim F. rSžIAVI cog - Made only by THE 8.F. GOODRICH COMPART AKRON, OHIO Makers of the Celebrated Goodrich Automobile Tires—‘ ‘Bai in the Long Run. ’ ‘ | 0 3 s c a Q g o g Ui HALO BILL! , KAM GRES? If “Barrett’s Bee” Vogal šeste in Portland ceste Ist. 53 1 M. Red jacket. lAoilej je Rihard le poredkoma in posredno omenjal tÌ3to nezgodo m lady Eleanor je ob takih prilikah vselej prekinila pogovor. dudi to pot se ni-izrazil obširne je, temveč je nadaljeval; “Lahko si mislite, da je bila mati nad tem vsa obupana; kar pa se vam bo zdelo bolj čudno, je to. da je oiltistihdob začela sovražiti i ubogega Tomaža, bodisi, da je v svoji sleposti zvalila krivdo uso-depolnega naključja nanj, bodisi, da v svoji materinski ljubosumnosti no more odpustita netjaku, da je manj nesrečen od njenega sitni. Karksli sem poizkusil, nje-jiili predsodkov nisem mogel nikdar omajati. Zaprla je Tomažu svoja vrata, in že dve leti je, odkar ga vidim le skrivaj, po dolgih presiedili k. Njegov poslednji sprav ni poizkus je imel ie ta vspeli, da mu je mati tako izrečno prepovedala svojo hišo, da si ne upam ravnati proti njeni volji: in vendar se ne moreni ločiti od njega, ki je bil tako vdan in zvest tovariš moje mladogti. Tolažu me je v mojih bridkih urah, naj se udeleži tudi najsrečnejšega trenotka mojega življenja. Prepričan sem, da mati sedaj vas bolj ljubi in uboga nego mene: ali mi hočete pomagati, da izprosiva od n je milost za Tomaža? Vsi vaši dragi so mi tako, mili, da lahko tudi vi nekoliko-ljubite moje.” Rihard se je skliceval na dolžnosti, ki so sledile pogodbe: Simo na se ni marala odtegniti nobeni. “Storiti hočem, kar hočete, kar želite,” “toda preveč nikar ne zaupajte obsegu mojega vpliva.” Rihard ni opazil namena, skritega v tej opazki. Nemirno se je bil dvignil, zaslišavši pred vhodom cvetličnjaka šum. Takoj nato pa je vzkliknil pomirjen. “Glejte, mati ravno prihaja!” Lady Eleanor se je bližala naglih korakov. “Ah, tu sta tičaia sama med seboj!” je dejala, ko ju je zagledala. Nemirno in vprašujoče ju je pogledala drugega za drugim. “Ali mali- ne smeva biti'skupaj? je vprašal Rihard, “ko je tako blizu dan, ki naju bo združil za vedno?” Ta odgovor je mahoma rešil lady Eleanor njene skrbi. Vsedla se je poleg Simone: in ta počitek ji ni bit odveč, kajti znoj ji je stal na čelu in težko in neenako dihanje ji je dvigalo prsi. • ‘Ali smem vedeti, o čem sta se razgovarjala?” je vprašala, ko je zopet našla sapo. “Rojim se,” je dejal Rihard, ‘da ne boste preveč veseli, ako vara povem. ” Nova tesnoba je ustavila lady Eìeanòr besedo. Nato se je oglasila kratkoj “Torej?....” “Gre se.... gre se......... za ubogega Tomaža.” To sovraženo ime ni izvalo srditega izbruha, ki se ga je Rihard nadejal; lady Eleanor je odgovorila z nekakim olajšanjem, kakor bi se bila bala česa hujšega; “Torej še vedno lioceš, ... Ali me ue boš nikdar nehal nadlegova ti s tem?” “Nisem več sam, mama. Zdaj sva dva, ki vas prosiva To je bilo prvikrat, da se je pokazala med zaročencema intimnost m sta se zazdela združena v isti misli, in ko je Rihard naštel vse razloge, ki so govorili za Tomaža ter dodal naposled: “Zdaj mu vendar morate odpustiti, mati, ko vidite mene srečne- t!” (Dalje prihodnjič.) ■ NAJBOLJE kedaj za te apravljeno obuvalo, g. rudnar. “lili REbfe prvotne bele gumaste čizme iu škornji _ perd- s ta vi ja naj večji napredek, kar ga je svet kedaj videl v načinu izdelave gumastih obuval. Na čudežen nov način |e Goodrichov avtomobilih gumi — najbolj trpežni gumi kedaj znan — vdelan v jeden solidni kos škorenj in čižem. S A AIO Goodrich izdeluje čevlje na ta način. Podplati bodo velino dalj trajali kakor usnjati pritrjeni z žeblji - da dejansko trajajo dalj kot železo. Jn vsaki “HIPKKSS” škornja? ali čizma ić on sam kos gumija, - napraljen, da pristoji Vaši nogi. Samo pomisli kai pomeni, g. rudar! Nič krušpnja, nič razpok, nič luknjic. “IIIPRE8S“ jo edino obuvalo, ki bo obetalo v vaših delavskih okoliščinah. Vprašajte svojega trgovca za škornje ali či/me z *;Kdečo črto okrog vrha. ' Previdne gospodinje imajo doma vedno eno steklenico Dr. Richterjevega PAIN-EXPELLER Zanesljivo sredstvo za vtrenje pri revmatičnih bolečinah, prehladu, zavstavljenju itd. ' .Tedino pravi s vai’stveuo znamko sidra. S5e. in 6oc v lekarnah in naravnost od F. AD. RICHTER & CO. 74-80 Washington Street, New York, N. Y* Svojim cenjenim gostom in odjemalcem naznanjam, da «m kedaj začel točiti fino lahko kalifornijsko vino lastnega lanjskega pridelka po na vadnili cenah ter vabim uljudno vse prijatelje pristne domače vinske kapljice, da se pridejo prepričat Mihae! Klobučar- H5--7- cesta- Calumet, ,■-V*W v $ Ali ste že zavarovani proti ognju? £ Ce ne, storite to takoj. Ne odlašajte! ^ Ì Ako se preselite, naznanite to takoj j agentu ali v našem uradu. I —o — N S. C. Ghynoweth Insurance Agency Najbolja zavarovalnica proti požaru je iPinskat vzajemna zavarovalnica v Calumet, Mich. Ta zavarovalnica vam nudi naj-, večje ugodnosti. IJrečitajte sledeče stanje dni/,be, dne BI. decembra 1915; Imejitelji zavarovalnih polic.3,077 Zavarovalnina........$3,161,486.44 Izplačane požarne škode .$125,577.18 1 /.placane dividende članom ... -$203,323.08 Gotovina .........................$156,911.98 DIREKTORJI: Henry A- Kitti, predsednik. Oscar Keckonen. podpreds. John Waat-ti, tajnik, O. K. Sorsen, podtajnik. Jacob Uitti. blagajnik- Albert Tapani, pom- blagajnik- l W. Frimodig, glavni upravitelj Mat. L.ohela in William Johnson, odbornika. Valerji iz gumija, posebne vrste. Garantiran za tri letno, družinsko vabo. Kolesje zaprto da prepreči olju za mazat da ue pride do gumi ja. Narjen je iz najboljega trdega lesa,v naravni barvi. Imamo v zalogi raznih družili zvijalnikov. katere zato priporočamo ker vemo da Vas zadovoljijo. 5°/o ako kupite za gotovo. KECKONEN HARDWARE CO. Telefon: 163. Peta cesta, Calumet, Mich. Razširjanje naše trgovine po celi Ameriki dokazuje nam, da prodajamo najbolje tekočine iio primernih cenah. V dokaz temu vedno naraščajoče število naših odjemnikoy. Ni vam treba iti drugam, pri nas dobite pristni kranjski brinoyec, sliyovec, Baraga grenko yino in vse. drugo, kar želite v tej vrsti. Pišite, ko naročate, slovensko. NAGROBNI SPOMENIKI iz marmorja in granita dobe se po zmernih cenah nri E. P. Murphy Calumet Granite & Marble Works 400 Oak St- Tel- 678 W- Calumet. Mich SLOVENIAN LIQUOR CO., JOLIET, ILLINOIS. I “STORITE TO Z ELEKTRIKO.” * 1 PREJ ALI KASNEJE |! si bodete hoteli nakupiti I Električni likalnik, 1 * NE BI BILO TO DOBRO SEDAJ? Ugodni plačilni pogoji na zahtevo. II M oughtonCounty Electric! C<=> 1 -*•*,-*, it p;m mm mem m «s «ri ■■■■■■■■ ■■ m» ■ «i'fjj « ZADNJI DNEVI JERUZALEMA, g s Zgodovinski roman. Spisal J. Spillman D. J. ina» unir mmm mrmm m «nm hphm 1 i nwKmnmmmmM Sestra je že skopila iz sedla svojega mcharija* i:i se kričeč vrgla na rmijenea. 'V trenotku je strga- la z glave diogc. belo kopreno, da kaj preže na—'N Dal je deklica lii mogla govoriti. Nekdo jb je potegnil k tlom in ji zamašil nata z robcem. Ponosni doček pa je do- bi ustavil a kriki je j kotyial sestrino svarilo, kričeč: skozi široko zijajočo rano vrela iz “Na desni stoje, za skaiami. PRIZNANO JE očetovega goltanca. Z glasnim vikom je klicala k Kogu na pomoč. Toda še prečno sta se otroka zavedla, kaj se jima je zgodilo, je sko čilo iz gozdiča tamarisk dvanajst j di-vjih tovarišev-toLcvajev. ki so v par korakih prebredli potok in s preklinjajoč vrgli na dečka in devico. - “Obed je butec: ta mladenič ga je pobil na tla P zakliče eden izmed tolovajev in zgrabil z železno pestjo dečka pa roko:“Cakaj, ti mladi gad, zato se boš pokoril!"!n že seje zabliskalo v luninem svetu jeklo nad glavo Bcnjmaino-vo. Toda poveljnik tolpe je zaklical “Sramuj se, Baraba! IvUaj je se naše maščevalno jeklo pilo otroško kri? Zvež.i dečka in ga vzemi s seboj. Nuša vojskina denarnica bo obogatela najmanj zlOOOOšekelov. —Kaj boš kričalo na pomoč, dekle? Saj te ne sliši' drugi, kakor divji šakali. Nobenega lasu na gla vi ti.ne bomp izkrivili”. S trepetom in grozo je zrla Tamara v obličje tolovaja, velikega širokoplečega moža s trdimi, poželjivimi potezami in ga prosial: “Ako'si človek, se usmili otroka, ki kleči poleg umirajočega oče- Ježiiec je ob m i 1 na »ono stran pogled in zapovedal tovarišem,napasti tolovaje. Toda sivolas desetnik je p.tijezdil k častniku in rekel: “Ne smatraj méne, starega vojaka, za bojazljivca, gospod. ta! V_ Toda Benjamin je zaklical: “Ne prosi tolovaja, sestra! Naj umori mene in tebe! Prišla bova v Abrahamovo naročje in našla tam zopet očeta; njega pa in tovariše bo pahni! Bog v pekel, kjer bodo v večnem ognju prejeli svoje plačilo ho dajte, odrežite me-ni in Tamari glavo; kajti nikoli ne pojdeva prostovoljno z vami!” “Dobro, dečko, ti mi uga jaš!” se Je zasmejal načelnik tolovajev. JNato se je obrnil k tovarišem, ki so se polastili plena, in jim zapo-■Veda!; “Podvizajte se, preduo ne. poklicani gostje pridejo po poti! Ti, Obed, zlezi na tega meliarija: na druzega sedem jaz z deklico; ti Baraba, vzemi dečka predse v sedlo. Predirò priplove mesec na višek neba, moramo b,i ti že pod samotnim h r a s -tuni. Toda stoj! Kaj slišim? Ali ni to peket kopit, prihajajoč ob potoku?” “Ne vara te tvoje ulie,” d» Baraba, “Peket kopit, z jeklenimi podkvami—veliko jih je—Ilimlja-ui !” “Bog naših očetov jih kaznuj! hitite! Za grmovje se moramo poskriti z našim plenom, prečno dospo semkaj. Ali ne boš molčal, ti mali kričač? Se enkrat žavpij,in "umorim te! Kaj. tudi ti kričiš na pontoč, hči Sa d o ko va? Bri mojem meču! Jezdeci so slišali vajin glas in zdaj dirjajo naravnost proti nam. Okiog mene možje! Tako lahko ne izpusti Simon Ben Gioca svojega plena iz rok. Dokler je kaj upanja na zmago, se ne umaknemo; Rimljani so komaj štirje ali pet, nas pa je dvanajst!” Res se je prikazala, iz teme v dolini mala*»mča jezdecev. Kovinski šle mi,- okrogli ščiti, z železom okovani usnjati oklepi so se bi igeali v luninih žarkih. Fred njimi je dirjal na bliščečem belem konju mlad vojščak; z zlatom okrašena čelada je pričala, tla je on ■jWeljnik čete. Visoko se je vzpel na svojem belcu ih zaklical; “Kaj se je zgodilo? Kdo je kričal na pomoč v” “Bolniki, ki so jih napadli ro P1*1'.!'.-” jo odgovorila Tamara p< grško. “Toda'hodite providni tu- Toda zdi se mi previdnejše, da po čakamo prihoda Bompouijevili jez decev, predno se udarimo s to tolpo. V tem prokletom pogorju so že večkrat Ben Giorovi potepuhi nabili naše čete. Niti ne-vemo, kako močen je naš sovražnik!” “Junaški vojak ne šteje rad svojih sovražnikov. Marci]. A ti imaš prav, pošlji enega^ moža ali pa jezdi sam po dolini navzdol in pripelji Pomponija s svojo četo! Toda, pri Jupitru! Saj ni več časa za premislek, ali naj se udarimo a-li ne! Ze lete strelice in kamen je okrog naših glav. Bežali ne bomo r~> o --junaki naprej!” Dvignil je ščit, ob katerem so se zveneč odbijale strelice in illaidì z nastavljeno sulico pred ropar je. /A njim so skočili njegovi štirje tovariši .Stari Marci] je zadržal svojega 'conia ja in opazoval poboj. •‘Piedrzneš!” je mrmral pri sebi. “Kon ji nam malo koristijo v tej kotlini. Lumpje se skrivajo za skalami. Kakor sem rekel — tu že pada eden s konja. Najboljše bo zahle, da jezdim baza j m pripeljem tovariše na pomoč.” Ze je hote Marci] izpolniti svoj sklep, kar zapazi naenkrat, ksko stotnik vzpodbode svojega belca in skoči preko skal v sredo tolovajev. Vzgledu vodnika sta sledila še dva jezdeca. Kakor biisl se križali po zraku visoko dviguje ni meči; trije, štirje sovražniki so padli- pod težo udarcev, ravno toli-jo sojih pomandraii kon ji. Ostal' so zbežali skozi razpoke v skalovju, kamor jim jezdeci niso mogli slediti Poveljnik tolovajev je bi! v piar skokih pri. Tamari, lei je še vedno klečala pri očetu in napol mrtva od strahu gledala izid boja. Prijel je deklico v svoje roke in stopal z lab ai m bremenom proti grmu tamarisk, kjer je stal njegov arabski konj .“Enkrat na hrbtu mojega vranica.” je sikal med zobmi, “in v pest se bom smejal vsem Rimljanom.” Na njega v živžg je pritekla zvesta žival hrkajoč izza grma.Ze jo je zgrabil za uzdo, kar ga pravočasno. strese Marcii za rame: tolovaj zakolne in izpusti devico iz rok, nato se vrže kakor ranjen lev na svojega zasledovalca. Težko bi se bilo staremu vojaku rešiti iz tolovajskih pesti, ako hi mn ne bil liitvo priskočil stotnik na pomoč. Težko se je posrečilo obema razorožiti roparja in ga zvezati : potem šele sta mogla skrbeti tjidi za deklico, ki je ležala- onemoo-la " O na peščenem obrežju potoka, kjer se je bil zadnji boj. “Ubogi otrok!” je rekel Marci] bolj prisrčno, kakor je to navada pri vojakih, osivelih v orožju.“Zdi se mi, da jo je zlodi prebodel. Le. poglej, n jena obleka, je vsa okrvav 1 jena.” "Ne, oci odpira, je odvrnil-stotnik ki je pokleknil in z vodo omočil deklici senca. Kakšne oči ima!” je del tiho sam pri sebi. “Tako velikih iii lepili nima niti moja sestra Lucija,” Nato je pogladil z nekim svetim strahom dolge, svilnate lase devici z belega čela in ji obrnil njeno okroglo ob ličje tako, da jo je razsvetljevala jasna mesečina, Zopet so se .odpi-' le oči in zdelo se je, da se ji vrača zavest. Najprej*jc zrla Začudeno,- da je naše pivo naj-zdraveje in najčisteje. Če ste trudni in izmučeni pijte kozarec ali dva našega piva in počutili se bodete prijetno in lahko. Naročite si ga zaboj na dom takoj. Imejte ga vedno na roki! Calumet Brew. Co. Pine St. Tel. 274 - Chas. Siienk, manager. *++*****+*******rv********* »t*************"»"^******** MEHKE NEOPOJNE PIJACE. Najbolje vrste, vedno syeze ■ izđeljujemo pri nas. F. M. Kinsman, Bottling Works. Tovarna 812 Portland St. Phone 787 mao prestrašeno v obličje mladega vojščaka, gledala je bliščečo čelado in lesketajoče orožje in prijazne oči. Tedaj je lahno zardela in potipala okrog selle, kakor bi iskala kopreno, da z njo zakrije svoje obl ičije po orijentalski šeg' in navadi ; čez njene bolestne ustnice se je izvil tih vzdih. “Roginu, pogum, lepa devica!” je rekel stotnik. “V dobre roke si prišla : skrbeti hočem zate kakor za svojo sestro, ki ima tebi podobne oči. Sovražniki tvoji so zdaj uničeni.” . “Oh, in moj oče— ali je niči mrtev? In brat--ali so ga u~ morili zverinski tolovaji ? Daj da vstanem ! Saj bo! Tukaj na poti poleg meharijev mora ležati oče. Oh* morebiti je še mogoča njegova rešitev! Romagaj mi pomagaj mi !” Jesen je tukaj. Denar vložite r*a obresti PRVO NARODNO BANKO V CALUMETU. Prihranite vedno vsaj neka vašega zaslužka ter ga naložite tam, kjer ga za morete dobiti, ka* dar ga potrebujete. Vložiti žarno* rete vsako vsoto od ENEGA D(k L AR J A naprej. Za hranilne vloge plačamo obresti PO TRI OD STO. Drago nam vam na uslugo. bo vedno biti Prva narodna banka v Calumali). In čas prihaja za oskrbitev obleke in velike suknje, za j vsaki dan mrzleje vreme.: i Moder mož ne čaka zadnjega treno tka nego se preskrbi začasno. Pri nas imamo lepo zbirko Jesenskih in Zimskih uzorcev. Pridite in ogljte si jih. Postrežbo in cene Vam Sta- res- jamčimo v zadovolnost. roznani Vaš TONY GREGORICH. 315 Sesta cesta, Calumet Oprta na stotnikovo roko se je opotekala Tamara na kraj, kjer je ležal ranjenec v svoji krvi. Hčerkina koprena mu je nekoliko ustavila kri, in polagoma se mu je vračala zavest. 1 Spoznal je svojo hčer m hotel govoriti, a je spravil le nerazumljive glasove iz svojih ust in pai precej v omotico. Marci], ki si jo na svoj ili vojaških po-hodih pridobil nekaj znanja v ra-uoceistvu, je preskal rabi ja m dog nal, da rana ni smrtna. Namesto v goltanec, je prodrlo bodalo v ust no votlino in morebiti v korenino jezika. Bati pa se je: vendar treba prevelike izgube krvi in mrzlice. “Preskrbeli bomo tvojemu očetu najboljša zdravila, da ga le enkrat spravimo v Jeruzalem,” potoj-laži stotnik Tamaio. “Se nocoj ga bo mo prenesli v Be,tani jo in zjntrej. če bo mogoče, v mesto.” (Dalje prihodnjič.) Vaša Patrijoticna Dolžnost Je, Da nemudoma Kupite LIBERTY BOND. Houghton INot’1 Bank Houghton, Michigan. Williaim Pisher, MIROVINI SODtNlK iin ÜAVIN1 NOTAR priporoča Slovencem 1 Hrvatom za oskrbovanje pravnih poslov, Uraduje v Herman block na 5. cesti. Gremo do skrajne meje pri VERTIN BROS. & CO. Mi ne vemo sicer kako mislite o oblekah, ali nas zadovoljajo samo dovršene obleke in mi gremo v tem do skràjne meje, samo da jih dobimo. > , Dokazuje to enostavno, da je ona trgovina, ki prodaja -Sincerity Clothes zanesljiva, Obleke od . $13.50 do $32.50 Vrline suknje od $13.50 do $32.50, Vrl VERTIN BROS. & CO. J?5* EK? /VT.iy-r-i. , V*-,--« V .TLA:*- S POOP. DRUŽBA. Vstanovtjena 3. marca.1915 na Calumet, Mich. ULAVNI URADNIKI: predsednik: Job j Spraitzer, 218 Oak St.... Calumet, Mich. Podpreds.: John Gazvoda, 509 Tam. St_Laurium, tajnik: Math k. Kobe, 420 Ttli St.....Calumet, il. taj.: Jos. W. Schneller 2045 Union St..Calumet, ’ piagajnik: Jos. Scheringer, 808 Oak St. . . .Calumet, Duhovni vodja: Rev. L. Klopčič,.......Calumet, ” NADZORNIKI: Mihael Klobuchar, 115 7th St... .... .Calumet. Mich. johu D. Puhek, 2140 Log St........... ” ” Jos R. Sedlar, 577 Cedar St.......... ” ’ POROTNI ODBOR. John Sustarsich, 420 Osceola St. Laurium, Mich. Jacob Wertin, 221 Allonez St. Florida Loc. ” ’ Jos. Vardjan Dollar Bay, Michigan. VSA pisma tikajoča se uradhega poslovanja pošiljajo naj se na glavnega tajnika družbe. VSE denarne pošiljatve pa na blagajnika družbe. VSAKA katoliška družina naj skrbi, da so njeni udje, člani Katoliške Podporne Družbe, katera bode zanje bratovsko skrbela ob času nesreče, poškodbe ali bolezni. Natančnejša pojasnila se dobijo vsaki čas od glavnega tajnika. Drnžbino glasilo so ‘‘Slov Novico.’' Nravne vrednote svetovne vojne. vojno je Pred v človeštvu splošno močno oslabela zavest o njegovem namenu, mnogi pa so Dilli] celo popolnoma pozabili in so govorili: Iz nič smo se rodili in kmalubomo,kakor da bi nas nikoli ue bilo. — Pridite in uživajmo] pričujoče dobrote in hitro rabimo stvari še v svoji mladosti .. Ven čajmo se s cveticami, dokler ne zvenejo; naj ne bo nobene trate da bi ne prehodila naša sladnost. Povsod puščajmo za seboj znamenja veselja,zakaj to je našdtdeš In zaživele so ži vljen jebrez Boga, življenje samoljubja, uživanja in biivetja.Začelo se je izkoriščanje, zavladala je morala uspeha in sile, h se je iz življenja posameznika razširila tudi na življenje med stanovi,narodi in državami. Vsakdo je bil sam sebi bog, vsi drugi llil] fci služili njemu. Razvneli so sr nujno srditi .stanovski in narod 11 hoji, naraščala jo konkurenca 'neddržavami in zadnja faza odpada «d Boga in njega nujna posledica je bila — svetovna vojska. ^ele svetovna vojna je s svojim pustošenjem in bedo, ki ju je ro-'!*• nekoliko predramila tega in miega v svojo ‘-visoko kulturo” raverovanega modernega človeka 11 ga občutno opozorila na usodne' D- “Samo-M arsi k lo sadovi 6 njegovega gesta: 'jubje in vživanje.” ZoP°t spoznal, drugi se pa žive-J- "uvedel, da biva poleg njega in ^d vsem minljivim — Neminlji. bi ga edini more stalno osrečiti 111B pa nalaga tudi obveznosti, e do sebe, marveč tudi do sol-; ""njih skupin- pravičnost in ‘Jnbezen! Opozorila jia je tudi člo-,,r-tVo na silo, ki ga more edino *. 'll "«za j do teh doslej zameta-« 'zgrešenih dobrin , po njih * d" stalnega miru in blaginje .— a '""Hkega papeža! > in v koliko se je to že iz-31 °> razinotrimo v sledečem: Marsikdo je sredi bojnih gro '"’Wal Gospoda vojnih čet — . 3t°P'' X njim zopet v iskrenoj-!| s'ik. ^ -lovek' ki jo v dobi dolgega , , '"'ulil le na dolgo in udobno , E" J e in si domišljal, da zadoš-v 1,111 Sebi. zlastivsled svoje silne , po kateri je postal že sko-gospod narave - —' jo zrl . krutih bejev milijonov ls '^"če delo svoje tehnične kul-V " ko je neprestano zrl smrti nal je. da navzlic svojemu napredku ne zadošča sam sebi, marveč da mn je nujno treba nekega, ki bi ga krepil in zlasti spremljal na poti v smrt. — Pisatelj, ki se je sam udeležil bojev in bil priča sličnih prizorov, lepo slika modernega brezvernega vojaka, ki razglablja o nujnosti božje pomoči. “Človek mora imeti nekaj, in najsi ]e še tako malenkostno in brezpomembno pred vesoljnim človeštvom, pred obličjem velikih stvari, ki se dogajajo med nami, nekaj, česar sc krčevito poprime, kakor sveč . ko gre v smrt. — — -— Skleniti moraš zvezo z nekom, ko se napravljaš na zadnje pot, z nekom, ki te ne zapusti, ki U stoji na strani, brezmejno zvest in n-dan in dober, da ne osamiš v tistem najlinjšem, najsamotnejšem trenutku, v katerem bogme nisi len m brezbrižen, temveč na vso moČ, celo čez vse svoje dosedanje sile živ, čuječ in delaven.---- Moraš imeti nekaj, majhen in slab kakršen si ob kar se opreš. In pr' marsikom je z vso silo privrelo iz dna njegove duše: Verujem! -— Marsikdo je na razvalinah modem kulture spoznal z znamenitim prej brezvernim francoskim pisatjemLa vredanom,da je tako posamezniku k akor naredu mogoče najti miru jn sreče le v živi veri v BognlZato je imenovani pisatelj javno izpovedal gvoju vero. preklical in obžaloval svojo prejšnja bogokletstva m pisal svojim čitateljem : Zasmehoval sem vero in sem mislil, da sem modrijan.Svojega smeha se nisem več veselil; videl sem,Ma kr vavi Francija in da plalca. — O-fcupati mora narod, ki čuti boles-Francije, obupati,’ če ne veruje, da se bdiest na zemlji izpremeni v nebeški blagor. Kdo, čo nima vere Ni žtvel irnlien |a in odpoved oljenje, >t i„ v je začutil svojo se živo zavedel svoje “‘hkosti in osamelosti. Spoz- more upati, ko se vse podil vsakdanje delo muka. ni li vse dobra nesmisel, Čehe verujemo! Stojim ob francoskih krvavih rekah, vidim sveto uro solza, i) ljudstvu mrtvih pokriva poljano! Kako težko je na tem narodhem pokopališču ostati brezverec! Varal sam sebe in Vas, ki ste čitali moje knjige in ste prepevali moje pesmi. Bila je zmota, blodnja, divje sanje? Vidim smrt in kličem življenju. Oborožene roke neUar-jajo smrt! Sklenjene roke ustvarjajo življenje ! Fiatici ja, Francija, povrni se zopet k veri svojih naj-lepšili dui. Kogar zapusti Bog, je izgubljen. Ne vem, če jutri se živim. Svojim prijateljem pa motani povedati' Lovredan se ue upa umreti kot bogotajec. Ne strašim se pekla, a misel me tlači, da živi Bog in ti si oddaljen od njega. Visoko se veseli moja duša, ker sem smel doživeti uto, v kateri sem mogel klečoč reči: Verujem v Boga, verujem verujem! Ta besed je jutranja pesem človeštva. Kdor je ne pozna živi v strašni temi. Fa tudi na mnogo kristjonov jel v o j s k a vpliva!h versko poživljajoče. Izginil je strah pred ljudmi, tako pri vojakih kot tudi pri onih, ki so ostali doma: ol>» živi zavesti da je iz živi zavesti) da je iz življenja v večnost en sam korak so se iznova ocieü ob ' r-> luči vere in podvojili svojo gore-onost. Neki profesoi iz Nürnbergs ki je pozneje padel v Voge-zih.je,pisal svojem učencem. V očigled smrti mi je postalo jasneje kot kdaj poprej da vlada nad nami vsemogočna roka in da nismo brez otroškega zaupanja na to roko nič In kolikrat pišejo naši vojaki domov kako jih je očitno ščitila-vsemogačna roka božja ali njegov-vili služabnikov in da sdbodovrnili vsi izpremenjeni ! 2. Vojska je v marsičem reformirala človeštvo tudi nravno — človeka in družino, Ob prvih aneli mobilizacije so se začudili vsi ki so globlje poznali zasebno ni javno življenje pred vojsko. Brej golo samoljubje strhopetna ljubezen do mehkužnega življenja vedili razpon med stanovi strankami m narodi — teda j pa izredna edinost in skupnost: vsi zoper skupnega sovražnika! Tudi socialna demokracija ki je prej oznanjala kozmopolitizmu . V vojski je krepost dobila zopet sebi primerno mesto in spoštovanje. Poslušnost, preprostost v hrani in obleki so se zopet pojavile, ljubezen do bližp j ega in požrtvovalnost sta zlasti med revnejšimi m srednjinii stanovi zmagali nad sebičnostjo, veselje in žalost sta postali nekako skupna last. V ojska je zopet opozorila narode, da je urejeno družinsko življenje temelj narodove moči. Za-kajše vedno odločuje v vojni ne toliko množino izbornega orožja kakor število krepkih ljudi. Zato je treba ozdraviti rano rak na ttle-sn kulturni]) narodov — veliki po, mor dvajsetega stoletja, kar je možno le v rednem zakonskem življenju. Tudi ženski je pokazala svetovna vojska od narave in Stvarnika ji določen delokrog — doma v družini, in ne v javnem življenju. Mož nosi najstrašnejša bremena v obrambo skupnosti — in tudi v obrambo žena. Zena pa naj pod. pira'uiožkž molitvijo pri njegovem trudapoluem delu in skrbi za dom in družina. ■ 3. Še eno vrednoto je ustvarila svetovna vojsaa: rimska stolica pridobiva od dife novega ugleda in vpliva. Iznov^je dokazala svojo življenosko moč, zlasti s svo jim nesebičnim in vse narode obsege j očim čfbvkoljubniiri delovanjem. Očetovsko tolaži od vojske najbolj prizadete narode, uspešno posreduje za izmenjavo za boj nesposobnih ujetnikov in sc resno trudi in moli /a skorajšnji mir.Mnogo držav je obnovilo z njo.prej prekinjene zveze in poslala k nji svoje zastopnike — pà naj jih vodijo pri tem že kakršnikoli nagibi. To so nravne vrednote ki jih je doslej ustvarila svetovna vojska Gotovo razveseljive same na sebi — ali marsikomu se že vsiljuje vprršanje boJo li tudi stalne? • Se neboli po sklenjenem miru povrnilo staro razbrzdano življene! Gitovo ne bo ostalo vse tako kakor je sedaj. Mnoge vrednot je ustvarila tudi le sila in mnogi so se izprememli le začasno in na-zunaj. Ni pa nobenega dvoma, da so se nmogipoboljšali oziroma izpreobaniii resnično in da se je zlasti verska zavest splošno močno poglobila — kar bo ostalo in ne brez ugodnega vpliva na življenje. — Moči tema so pa tudi vedno na delti in se baje že gibljajo za ih pripravijo za čas jio vojski hujši boj — boj za kulturo v katerem se bo končno odločila: ali novo poganstvo. DRUŠTVENI ODIASI. Slovensko « katoliško podporno društvo SV, JAKOBA. št- 2- S. K- P. Družbe. Laurium. Mich. Prvo in edino Slov. Kat. Pod. druSty# na Laurium. Ima svoje redne mesečne seje vsako četrto nedeljo v mesecu ob 3 uri popoldne v dvorani Gosp. John Sustàricha na Osceola cesti. Društveni odbor za leto 1917 Jakob Vei tin, John Lakner, Jos R. Sedlar, John Šuštarič., predsednik. podpredsednik tajnik blagaiiiik ODBORNIKI ZA ž LETI: John Grsich, Joseph Vogrin, Paul H. Majerle, Anton Kukman. ODBORNIKI ZA ENO LETO: Martin Straus, Matt Stabler, Jakob Zimerman, Math Sustarich, Maršal: Matija Stubler. Poslanec: Jos. R. Sedlar. Bol niški obiskovalci: John Šuštarič za Laurium ; za Raymbaultown ni okolico. Matt. R. Sedlar: za Red Jacket in okolico Jos. R. Sedlar. Vslučaju bolezni plačuje društvo Bolniške podpore po Sl.00 na dan za dobo fi mesecev in nadalnih (5 mesecev plačuje Družba po $20.00 na mesec Cela smrtnina je 1800.00 oziroma $400 kakor sé hoće kdo zavarovati- Nadalje plačuje družba tudi razne poškodbe kot izgubo rok, nog očes i. t. d. Pristopnina znaša sedaj samo $300. Torej kateri še niste pri tem društvu in družbi imate sedaj lepo priliko da se zavarujete v slučaju bo ezni ali srmti. Za nadalna pojasnila in potrebne listine se obrnite na tainika Jos. R. Sedlar 3127th St Calumet Mich. K obilnemu pristopu vabi Odbor- št. L S. K. P. Družbe n« CAUUMETU. Uradniki za leto 1917. redsednik., Math Prebilich. Podpredsednik, Jos. W. Schneller. Tajnik in zastopnik, Math Strauss. Podtajnik, Frank Vesel. Blagajnik, Mihael Klobučar. Odborniki za 2 leti: Jos. Scheringer, Nick Mrak, Jos. D. Grahek, John Gazvoda. Odborniki za eno leto. John Gosenca, John P. Lamut, Math F. Kobe, John D. Judnich. Maršal: Frank Gregorich. Poslanec: Math F. Kobe. Bolniški obiskovalci so: Za Red Jacket, Blue Jacket, Yellow Jacket, Newtown in Albion Math F. Kobe; Za Stari Tamarack in Tamarack No. 5. John P. Lamut; Za North Tamarack, Tamarack Jr., in Centennial: Mike Filip; Za Laurium: John Gazvoda; Za Raymbaultown: Frank Vesel; Za Osceola: John Pečauer; Za Swedetown: Math Likovich; Za Red Jacket Shaft: Louis Srebrnjak. Društvo ima svojo redno mesečno sejo vsako tretjo nedeljo v mesecu v dvorani slovenske cerkve sv. Jožefa vselej točno ob 2. uri popoldne. Rojaki, ki še niste v tem društvu, pristopite, ker bode to le v vašo korist. Kdor hoče pristopiti, naj se oglasi par dni pred sejo pri blagajniku. On mu preskrbi zdravniško spričevalo in vse potrebno. K obilnemu pristopu vabi ODBOR. SAMOSTOJNA PODPORNA ZVEZA SLOVENSKIH FANTOV ima svojo redno mesečno sejo vsako drugo nedeljo v mesecu oq 2 uri po poldan v cerkveni dvorani sv. Jožefa. Uradniki za leto 1917. Pred: Jos. B. Metesli. 61 Mine St. Pod pred: Jos. Bahor. Store St. I. taj: John D. Judnich, 4337-Elm St. II. taj: Mat Kobe Jr. Blagajnik : Jos. Gorshe. 4353 Pine St. Za Red Jacket, Blue Jacket, New Town Yellow Jacket: Raymbaultown in Swedetown : John Judnich 4337 Elm. at. "Za Osceola: Jos. Babor. Store St. K obilnemu pristopu vabi ODBO R DRUŠTVO SV, PETRA. št. 30 K. S. K. j. v Calumetu. ima svoje redne mesečne seje vsako drugo nedeljo v fhesecu takoj po prvi sv. maši v dvoran slovenske cerkve sv. Jožefa. Uradniki za leto 1917. Predsednik, Mihael Majerle. Podpredsednik, Peter Zunich. Tajnik in zastopnik, Paul K. Madronich. Zapisnikar, John R. Sterbenc ml. Blagajnik, Marko Sterk. ODBORNIKI ZA 1. LETO. John R. Sterbenz, ml., Paul D. Špehar, George Kotze. ODBORNIRI ZA 2. LETI. John Musič, Frank Plautz in Mihael Žunič. Poslanec, Math P. Kobe. Maršal, Marko Kotze. Vratar, Math Anečič. Bolniški obiskovalci. Za Red Jacket, Yellow Jacket, Blue Jacket in Newtown: Paul D. Špehar (210 — 5th. St. v prodajalni). Za Lau-rium: Mike Perušič. Za Raymbaultown: John Mušič. Za Osceola: Mihael Sitar. Za Tamarack, Tamarack St. 5 in North Tamarack: Math O. Majerle. Za Swedetown: Math Likovich. K obilnemu pristopu vabi ODBOR. neodvisno podporno društvo Društvo sv. Jožefa [Slovensko Sv, Mihaela na Calumet. Mich. Ustanovljeno dne 17. avg. 1912. Mesečne seie se vrše vsako četrto nedeljo po prvi maši v cerkveni dvorani URADNIKI. Predsednik, John Gazvoda. Podpredsednik, Michael Mervič Tajnik, Frank Novak. Podtajnik, Jos. Ovniček, Blagajnik, Jos. Srebernak. ODBORNIKI: Louis Gazvoda, Matt Stoper, Louis Šimec, Jos.'Klobuchar-, John Gosenca, Andrej Gumbić in Jos, Novak, Jos. Gaz voda. Vratar in maršal, Leopold Rotar. BOLNIŠKI OBISKOVALCI:- Za Red, Blue in Yellow .Jacket, Tamarack, in za okolico, John Gosenca 4055 Elm St., Yellow Jacket. Laurium, Raymbaultown in Osceola in JJkolieo; John Gazvoda, 509 Tamarack Str. Lauriam. To društvo je samostojno, ter placa v slučaju bolezni 20.00 na mesec bolniška podpore. Vsmrtnine plača vsak član 1.00 za pokojnikom, toraj cim več članov tem bolje. Društvo je sedaj za nedoločen cas znižalo pristopnino na $3.00 Poslužite se te prilike ter pristopite U društvu I K obilnem pristopu vabi ODBOR. Društvo sv. Cirila in Metoda št. 9. v Calumet, Mich. Spadajoče, v J. S. K. J. ima svoje redno zborovanje vsako tretjo nedeljo v mesecu, točno ob 9 uri zjutraj v prostorih dvorane slovenske cerkve sv. Jožefa. Uradniki društva za leto 19,17 so Pred. Frank Sedlar, Podpred. Jos. Plautz ml. Prvi taj. in zastop. John D. Zunich Zapisnikar: Jakob Kaučich. Blagajnik, Joseph S. Stukel. ODBORNIKI ZA D VE LETI: John Ilenich, John Gosenca, John Starc, Mike Sunich st., Peter Zunich, Martin Straus, Jos. Jakša, Jos. Agnich, Maršal: George Klobučar. Poslanec: Joseph Jančar. V slučaju bolezni se najprej oglasite pri tajniku John D.Zunich 4098ConeSt. Jednota plačuje y slučaju bolezni $1 in $2 na dan takoj od prvega dneva. Za izgubo roke ali ene noge $400, za izgubo enega očesa $200, za izgubo obeh rok, nog ali očes $800. V slučaju smrti plača članom (iqam) prvega razreda $1500, drugega razreda $1000, tretjega raz. $500, 4 raz. $250. Vsi oddaljeni člani pa, zamorelo sVO jo bolezen pismeno naznaniti isti. dan ko zbolijo. K obilnem pristopu'rabi ODBOR. Ali potrebujete očala? Ak° jih da, oglasite se pri nas mi imamo stroj zja pregled in poskus oči, z katerem natanko preiščemo oči, preden uredimo očala. Zraven tega imamo vedno v z.alogi. popolno izbirko z.Iatnine, ur, stenskih in žepnih, prstanov, rožnih vencev, peres in raznih druzih draguljev- Obiščite nas vedno na starem mestu. A. Fahlen & Go. 312 - peta cesta- Calumet, Mich- n Če se hočete nasmejati dodobra, čitajte našo knjigo, ki je ilustrovana s primernimi in ličnimi slikami. Pošljite poštno znamko za 6 centov, kadar naročite knjigo, in sicer na naslov; Columbian Noveltv Sale Sta.Co.,D., Box 9, New York, N. Y._______________ Richterjev Pain ExPeller z sidrom INfčiše geslo; Je bilo in ostane da; dobro meso poštena vaga uljudna postrežba je temelj mesarske trgovine. Pridite in prepričaite se v Peninsula Meat Market VOGA L 6. IN E L Ai GESTE. , rSTAilOVIJElA LUT I Merchants & Miners Bank CALUMET, MICH. Glavnica $150,000.00 Prebitek in nerazdeljen dobiček 250,000.00 Obveznosti delničarjev 150,000.00 Od vlog na čas se plačajo obresti. TA BANKA VAM nudi VARNO ULOŽIŠČE za del vaših PRIHRANKOV. Ima ZADOSTNO GLAVNICO VELIK PREBITEK, DVAKRAT večji REZERVNI SKLAD, kot ga Dostava zahteva ter imajo njeni URADNIKI DOLGO LET izkušnje v bančnem poslovanju. Charles Briggs, predsednik. Peter Ruppe, podpredsednik, W. B. Anderson podpredsednik in upravitelj, Stephan Pauli, blagajnik, J. E. Shepard, blag. namestnik. Rojaki, pristopajte v S. K. P. Družbo. SLOVENSKE NOVICE. ‘J. NOV LSI*. 5, 't '' m.la.. ponesrečenega Rev. j Ravel Hribarja. I O pogrebu, ki se je vršil dne 22. okt. napisal je prijatelj pokojnega v cle.v. Slocji sledeče; r-, o Rouesrečena sta bila pripeljana v mrtvašnico in od tam na dom. Položili so jih v eno soho in društvo Baron Vena le zavzelo stražo O pri m l imili, V nedeljo sta bila prenesena v cerkev, kjer so bile opravljene večernice za umrle. V pondeljek zjutraj je daroval stric poKojnih, rev. Vitus Hribar iz Barbertona zadušnico za sestro in pozneje pa je daroval sv.-Mašo za pokojnega gospoda škof Farrelly oh asistenci najmanj 50 duhovnikov. Pogrebni govor je imel Rev.' B, J. Ponikvar, župnik od sv. Vida v slovenskem jeziku in prevz. vladika v angleščini. Prizor je Za Virginia in okolico: c. FRA N K 11 RVÀTIÒ, 4=12t Center. Ave., Virginia. Za CHISHOLM in okolico; G. JAKOB PETRIČ, P. O. B. 646, Chisholm. Za Gil,BERT in okolico: G. JAKOB MUH VIČ,P. O. B. 383, [ Gilbert. ah E VELETI! in okolico: G. JOHN AHČAN, 305 Eayal Road, Eveietl). Za MCKINLEY in okolico: G. JOHN PERKO, Goal,Box 34, Me Finley. Za Bl WA.BIK in okolico: G. JAKOB DELAK, Biwabik. ' Za ELY in okolico: G.jjJOS. J PES H E L, Ely., Ti cenjeni gg. so pooblaščeni pobirati naročnino in oglase za list “Slovenske Novice ' ter jih vsem rojakom v omenjenih krajih pitno priporočamo. Upravništvo Siov. Novic. Približno 30 let so vživalaTrinerjeva zdravila svetovno zaupanje in pripoznanje. p0 pa zato. ker si je vestnost in pravičnost izdelovalca dobiia ugled pri odjemalcih. Toda povišanje cen vsem stvarem je zadelo tudi nas, dasi smo se dolgo časa na vse pretege bran. ili tega vkljub naraščanju cen pri izdelovalnem materijalu-Toda vojni davki so nas p,;, silili,da moramo nekoliko povišati cene. Vsak prijatelj Trinerjevih zdravil gotovo razim,e da mora vsledtega plačevati več tudi lekarnar- To je povsem neovrgljiva resnica. Toda vse-bina Trän. Iekov ostane, kakor je bila, v gotovo.zadovoljnost odjemalca- Trin. Elix. of Bitter Wine. Ima najboljše uspehe, ker ozdravlja bolezni. Devetdeset odstotkov bolezni izhaja i/./.«. Sodca. Trinarjev Elixir čisti želodec in odstranju je iz droba vse nabirajoče se strupe, ki' S() vzrok pejmn-oževan ju bacilov raznih bolezni povzročil joče otrpuenja prebavnih organ o v .Trinat. jevi Izdelki ne vsebujejo kemičnih snovi, nego samo leena grenka zelišča in naravno rdeče in čisto vino. Pri zapeklini. neprebavl jivosti glavobolu, migreni, nervoznosti, splošnem oslabljen,11, kakor tudi pri posebnih želodčnih neprilikab,"n. pr. pri ženskah, ko premitijajo dobo, 'rudarjih in drugih delavcih Jii vdihavajo plin ob svojem deli;. Vsaado bo izpoznal vrednost teg* zdravila. Dobiti ga je v vsaki lekarni. P ganil škofa do solz. In katero p sloveuskil 1)i)lll