Gradbeni vestnik • letnik 66 • februar 2017 29 NOVOZELANDSKI PRISTOP K ZMANJŠEVANJU ŠTEVILA OBSTOJEČIH POTRESNO NEODPORNIH STAVB1 NEW ZEALAND APPROACH TO REDUCE THE NUMBER OF EXISTING EARTHQUAKE PRONE BUILDINGS dr. Leon Hladnik, univ. dipl. inž. grad. leon.hladnik@razpon.si RAZPON, d. o. o., Poklukarjeva ulica 23, 1000 Ljubljana Nataša Aleksič, univ. dipl. inž. grad. natasa@tmco.co.nz TM ConsultantsLtd, 5 Burdale St, PO Box 8874, Christchurch 8440, Nova Zelandija STROKOVNI ČLANEK UDK 624.042.7:699.841(931)(497.4) Povzetek l Prispevek opisuje uzakonjen pristop, uporabljen na Novi Zelandiji z namenom, da se v določenem časovnem obdobju zmanjša število obstoječih potresno neodpornih stavb. Pristop je razdeljen v več faz: določitev prioritet pri ocenjevanju; začetni proces ocenjevanja, s katerim se definirajo potencialno potresno neodporne stavbe; de- tajlna analiza potresno neodporne stavbe; določitev stavbe kot potresno neodporne; ojačevanje stavbe. Temu postopku je individualno podvržena večina stavb na Novi Ze- landiji z izjemami, kot so enoetažne stanovanjske hiše in stanovanjske hiše z manj kot tremi stanovanjskimi enotami, stavbe za kmetijstvo, mostovi, spomeniki ... V prispevku so prikazane tudi vzporednice s stanjem v Republiki Sloveniji. Ključne besede: začetna ocena, detajlna analiza, potresno neodporne stavbe, ojačevanje, zavarovanje Summary l This paper describes New Zealand legislative approach to identifying earthquake prone buildings and reduce the risk of earthquake related damage over a specified period of time. The earthquake prone building process consists of several stages: identification completed on a priority basis, initial evaluation process to deter- mine if a building is potentially earthquake prone, detailed engineering evaluation of the building, classification of the building as earthquake prone, building strengthening. Buildings subject to this process include the majority of the buildings in New Zealand with the exception of single storey residential buildings and residential buildings con- taining less than three household units, farm buildings, bridges, monuments, etc. The paper shows comparison with the current situation in regard to potentially earthquake prone buildings in the Republic of Slovenia. Keywords: initial evaluation, detailed engineering evaluation, earthquake prone build- ings, building strengthening, insurance NOVOZELANDSKI PRISTOP K ZMANJŠEVANJU ŠTEVILA OBSTOJEČIH POTRESNO NEODPORNIH STAVB• Leon Hladnik, Nataša Aleksič 1 Poobjava članka, objavljenega v Zborniku 38. zborovanja gradbenih konstruktorjev Slovenije, FGG, 2. 12. 2016. Gradbeni vestnik • letnik 66 • februar 201730 1•UVOD 2•POLITIKA RAVNANJA PRI IDENTIFIKACIJI POTRESNO NEODPORNIH STAVB Na podlagi novozelandskega Zakona o gra- ditvi iz leta 2004 [BA, 2004] so morale re- gionalne oblasti (Territorial Authority –TA) na Novi Zelandiji razviti politiko glede ravnanja s potresno neodpornimi obstoječimi stavbami [ACG]. Ta pomembni proces, ki še vedno traja, je za regionalne oblasti zahteven in ima velike in daljnosežne posledice za lastnike nepremičnin. Dopolnitev Zakona o graditvi iz leta 2016 [BAA, 2016] zaradi poenotenja postopkov in centraliziranja evidenc centralizira del pris- tojnosti regionalnih oblasti na zvezni ravni. Dopolnitev zakona podaja tudi realnejše sk- rajne časovne roke, v katerih mora biti oprav- ljena ocena potresne odpornosti stavb, in roke za izvedbo sanacije stavb, ki se na podlagi ocenjevanja izkažejo za potresno neodporne. Ti roki so odvisni od rizika lokacije stavbe (preglednica 1). Nova Zelandija je razdeljena na tri območja glede rizika lokacije stavb (slika 1): zelo rizično, srednje rizično in manj rizično območje. Slika 1•Razdelitev Nove Zelandije na rizična območja [BAA, 2016]. Preglednica 1 • Časovni okvir za oceno in sanacijo potresno neodpornih stavb [BAA, 2016] Leon Hladnik, Nataša Aleksič • NOVOZELANDSKI PRISTOP K ZMANJŠEVANJU ŠTEVILA OBSTOJEČIH POTRESNO NEODPORNIH STAVB 2.1 Potresno neodporne stavbe Resnejše zahteve o potresni zasnovi stavb so bile v zakonodajo Nove Zelandije vključene šele leta 1965 in so bile rezultat raziskav v tistem času. V 8. poglavju standarda iz leta 1965 je bila prepovedana gradnja nearmi- ranih zidanih stavb, ki bi imele več kot eno nadstropje. Naslednja različica standarda, ki je obravnaval projektiranje potresno odpornih stavb, je bila objavljena leta 1976. Večina večjih mest in krajev je uveljavila 8. poglavje standarda iz leta 1965. Posledica je bila, da se je med letoma 1968 in 2008 izvedlo mno- go ojačitev ali rušenj številnih stavb, ki so bile opredeljene za potresno neodporne. Zakon o graditvi [BA, 2004] je uvedel zdaj veljavni standard, ki obravnava projektiranje potresno odpornih stavb [NBS, 2004]. Pred Zakonom o graditvi [BA, 2004] se je izraz »potresno tvegana stavba« nanašal le na nearmirane zidane stavbe. Zdaj pa je lahko potresno neod- porna stavba iz kakršnegakoli materiala: jekla, Območje: Zelo rizično Srednje rizično Manj rizično Z 0,3 0,15 Z 0,3 Z 0,15 Ocena potresne odpornosti stavb: 5 let 10 let 15 let Izvedba sanacije potresno neodpornih stavb: 15 let 25 let 35 let Z ... faktor potresne nevarnosti, ki je skladen z maksimalnim pospeškom tal. betona, lesa ali zidana. Stopnja tveganja, ki ga predstavljajo stavbe, zgrajene pred kratkim, demino leta 2000, je zdaj širše priznana. Še zlasti je problematično neustrezno obnašanje armiranobetonskih konstrukcij zaradi poman- jkljivega detajliranja. 122. člen Zakona o graditvi iz leta 2004 [BA, 2004] določa, da je stavba potresno neodporna (earthquake prone building), če ne dosega 34 % zahtev trenutnega novega standarda o stavbah [NBS, 2004]: »Potresno neodporne stavbe so stavbe, ki se bodo med zmernim potresom ali po njem ver- jetno porušile in pri tem povzročile poškodbe ali smrt oziroma škodo na katerikoli drugi nepremičnini. Zmerni potres je tisti, ki ustvari tresenje, ki ima enako trajanje, vendar pa dosega eno tretjino jakosti potresnega tresen- ja, ki bi se uporabilo za projektiranje nove stavbe na tej lokaciji. Potresno neodporne stavbe so opredeljene kot tiste, ki ne doseg- ajo odpornosti pri 34 % potresne obtežbe, določene po trenutnem novem standardu za stavbe.« [NBS, 2004] Politika oblasti glede identifikacije in ravnanja s potresno neodpornimi obstoječimi stavbami temelji na osnovi, da je za vse stavbe, zgra- jene pred letom 1976, treba zagotoviti, da dosežejo vsaj 34 % zahtev novega standarda o stavbah. Temu je individualno podvržena večina stavb na Novi Zelandiji z izjemami, kot so enoetažne stanovanjske hiše in stano- vanjske hiše z manj kot tremi stanovan- jskimi enotami, stavbe za kmetijstvo, mostovi, spomeniki … Proces identifikacije potresno neodpornih stavb ima štiri faze. Faza 1 – Določitev prioritet Prioritete določijo regionalne oblasti. Prior- itetno se obravnavajo javne stavbe, kot so bolnišnice in šole, gasilski domovi …, kasneje pa preostale. Faza 2 – Proces začetnega vrednotenja (PZV) – Initial Evaluation Process (IEP) Gradbeni vestnik • letnik 66 • februar 2017 31 Slika 2•Vzorec obvestila na potresno neodporni stavbi. Slika 3•Izsek iz javnega seznama potresno neodpornih stavb [WCC, 2016]. NOVOZELANDSKI PRISTOP K ZMANJŠEVANJU ŠTEVILA OBSTOJEČIH POTRESNO NEODPORNIH STAVB• Leon Hladnik, Nataša Aleksič Kvalificirani gradbeni inženir konstruktor po naročilu regionalnih oblasti opravi oceno potresne odpornosti stavbe. Faza 3 – Sporočilo lastnikom stavbe Lastnik prejme obvestilo, da se njegova stavba šteje za potencialno potresno neod- porno. Lastnik ima tri do štiri mesece časa, da predloži dodatne informacije, da se lahko ocena potresne odpornosti stavbe revidira. Lastnik lahko v tem času na lastne stroške pridobi detajlno inženirsko vrednotenje (DIV) – Detailed Engineering Evaluation (DEE). Faza 4 – Obvestilo na podlagi124. člena Če se ne pridobijo dodatne informacije, se na podlagi 124. člena Zakona o graditvi iz leta 2004 [BA, 2004] izda obvestilo (slika 2), s katerim se stavba klasificira kot potresno neodporna stavba. Obvestilo vsebuje tudi čas, v katerem mora lastnik ojačiti stavbo. To obvestilo mora biti fizično pritrjeno na stavbo. Gradbeni vestnik • letnik 66 • februar 201732 Seznami potresno neodpornih stavb (slika 3) so pogosto objavljeni na spletnih straneh svetov regionalnih oblasti [WCC, 2016]. Ko se stavba ustrezno ojači, se odstrani obvestilo in se izbriše s seznama. Poleg definicije potresno neodporne stavbe je uvedena tudi definicija potresno tvegane stavbe. Potresno tvegana stavba je vsaka stavba, katere ocena potresne odpornosti se giblje med 34 % in 67 % NBS. Nevarnost poškodb ali smrti ljudi pri tovrstni stavbi je manjša kot pri potresno neodporni stavbi, ven- dar je tveganje za poškodbe tovrstne stavbe še zmeraj visoko. 2.2 Proces začetnega vrednotenja (PZV) – Initial Evaluation Process (IEP) Kvalificirani gradbeni inženir konstruktor po naročilu in na podlagi prioritete regionalnih oblasti opravi proces začetnega vrednotenja (PZV) potresne odpornosti obstoječe stavbe. Proces začetnega vrednotenja (PZV) morajo naročiti in plačati regionalne oblasti za vse stavbe, ki zahtevajo oceno (vključene so stavbe, zgrajene pred letom 1976). PZV na lastne stroške lahko naročijo tudi lastniki nepremičnin, če želijo postopek začeti prej. PZV za stavbe, zgrajene po letu 1976, vedno naročijo lastniki, saj od oblasti ne bodo dobili informacije o potresni odpornosti. Cilja PZV sta: • določiti nivo obnašanja stavbe (potresna odpornost) glede na sedanje standarde; • ugotoviti, ali stavba pri potresni odpor- nosti dosega 34 % zahtev novih stand- ardov o stavbah (NBS). Poročilo PZV prikazuje: • proces, ki ga opravi konstruktor; • odstotek NBS in potresni razred. Postopek PZV je standardizirano inženirsko orodje, ki ga je razvilo novozelandsko združenje za potresno inženirstvo – NZSEE [NZSEE, 2014]. Ločeno so podana priporočila za nearmirane zidane stavbe [NZSEE, 2006]. Postopek PZV temelji na predpostavki, da so se pri projektiranju stavbe upoštevale vse zahteve predpisov in standardov o potresno odpornem projektiranju, ki so veljali v času projektiranja oz. izgradnje stavbe. V okviru PZV se upoštevajo vrsta in starost stavbe, lokalna seizmičnost, pogoji tal in vse določljive konstrukcijske oslabitve (tlorisna in vertikalna neregularnost, kratki stebri ...). V okviru PZV je obvezno opraviti tudi vizualni ogled stavbe, ki se ocenjuje. Oblika poročila [NZSEE, 2014] o opravljenem PZV in njegova vsebina sta standardizirani (slika 4). Postopek PZV lahko opravi le kvalificirani gradbeni inženir konstruktor z zadostnimi izkušnjami pri projektiranju in ocenjevanju stavb glede potresnih vplivov ter je dodatno usposobljen za opravljanje postopka PZV. Na sliki 5 je razviden vpliv leta gradnje oz. ojačitve stavbe, zajet v faktorju B, na rezul- tate PZV [NZSEE, 2014]. Faktor B predstavlja razmerja vrednosti različnih faktorjev novega standarda o stavbah – NBS, kot so faktor Slika 4•Izsek iz Poročila o postopku začetnega vrednotenja – PZV [NZSEE, 2014]. Leon Hladnik, Nataša Aleksič • NOVOZELANDSKI PRISTOP K ZMANJŠEVANJU ŠTEVILA OBSTOJEČIH POTRESNO NEODPORNIH STAVB Gradbeni vestnik • letnik 66 • februar 2017 33 Če je lastnik nepremičnine prejel obvestilo na podlagi 124. člena Zakona o graditvi iz leta 2004 [BA, 2004], da je njegova stavba potresno neodporna, kar pomeni, da je tudi z detajlnim inženirskim vrednotenjem potrjeno oz. dokazano, da potresna odpornost stavbe ne dosega 34 % novega standarda o stavbah, ima na voljo naslednje možnosti. 1. Lahko se izvede ojačitev stavbe v pred- pisanem dovoljenem časovnem roku. Pri tem mora z ojačitvijo doseči potresno odpornost stavbe vsaj 34 % NBS. Po izvedeni ojačitvi se obvestilo na podlagi 124. člena odstrani. 2. Stavba se lahko poruši. To verjetno ne bo upoštevano, če je stavba kulturnozgodovin- skega značaja. 3. Lastnik ne ukrene ničesar. V tem primeru: a. Ko poteče čas, določen v obvestilu na podlagi 124. člena, predviden za izved- bo ojačitve, regionalne oblasti razglasijo stavbo za neprimerno za uporabo. Slika 5•Faktor B – PZV; vplivi glede na leto izgradnje stavbe [NZSEE, 2014]. bližine potresne prelomnice, faktor potresne nevarnosti, faktor nihajnega časa, faktor duktil- nosti, faktor obnašanja konstrukcije, ki vplivajo na določitev velikosti potresnih vplivov, in vred- nosti faktorjev predhodnih standardov. 2.3 Detajlno inženirsko vrednotenje (DIV) – Detailed Engineering Evaluation (DEE) To je bolj detajlna ocena, ki jo opravi kvali- ficirani konstruktor in jo običajno naroči last- nik stavbe, če želi pridobiti realnejšo oceno potresne odpornosti svoje stavbe. Cilj deta- jlnega inženirskega vrednotenja (DIV) [EGA, 2012] je enak cilju procesa začetnega vred- notenja – PZV. Pri ocenjevanju obnašanja stavbe v okviru PZV so se lahko uporabile konservativne predpostavke, ki se v okviru DIV preverijo tako, da se upošteva bolj realno stanje. DIV-poročilo prikazuje enake informacije o stavbi kot PZV-poročilo, vendar so te informa- cije veliko bolj podrobne. Bistvena razlika med PZV in DIV je, da DIV temelji na potresni analizi konstrukcije, medtem ko je PZV ocena na osnovi ogleda konstrukcije in gradbenih načrtov (če ob- stajajo). Analize konstrukcije v PZV ni ozi- roma je minimalna, recimo samo za en del konstrukcije (npr. račun odpornosti nearmi- rane zidane stene za določeno višino in debelino). 3•OBVEZNOSTI LASTNIKA STAVBE b. Verjetno bo lastnik v tem primeru težko našel najemnika ali kupca, če bo želel stavbo prodati. Strošek ojačitvenih del je odvisen od obstoječega obnašanja konstrukcije; lokac- ije; vrste konstrukcije/materiala; zahtev, ki veljajo za zgodovinske stavbe; uporabljene metode ojačevanja; ciljev ojačitve. Generalno so ojačitvena dela zelo draga. V nekaterih primerih stroški ojačitev lahko presegajo tre- nutno vrednost stavbe. Vplivi na zavarovanje Lastnik nepremičnine mora takoj obvestiti zavarovalnico [NZI, 2012], če se ugotovi, da je stavba potresno neodporna. Zavarovalnina se v tem primeru skoraj zagotovo spremeni. Vsaka stavba je drugačna in pri zavarovalnini se upoštevajo vse posebne lastnosti. Vsekakor pa se zgodijo minimalne spremembe: • Ne glede na določila zavarovanja pos- tane osnova za poravnavo odškodnina (tržna vrednost nepremičnine). Zavarov- alna polica lahko določa, da se izgubljeno premoženje nadomesti z novim. V tem primeru se to določilo spremeni in se izplača odškodnina, enaka trenutni tržni vrednosti nepremičnine. • Stroški obnovitvenih del, ki so potrebna zaradi učinkov potresa, se bodo izločili iz zavarovalnine. Eno osnovnih načel zavarovanja je, da plača dejansko finančno izgubo zavarovanca. Kadar je stavba ocenjena za potresno neodporno, se zaradi znane finančne obveznosti lastnika vrednost stavbe potencialno zniža od njene prvotne vrednosti. Rekonstrukcije in dograditve Zakon o graditvi iz leta 2004 [BA, 2004] eksplicitno ne določa zahtev o potresni odpor- nosti stavbe (% NBS) v primeru rekonstrukcije in dograditve. Dograditev je novogradnja, zato mora potresna odpornost ustrezati zahtevam trenutno veljavnega standarda (100 % NBS). V primeru rekonstrukcije obstoječe stavbe se z rekonstrukcijo ne sme zmanjšati njena potre- sna odpornost, kar pomeni, da mora stavba po rekonstrukciji imeti vsaj enako stopnjo potresne odpornosti kot pred rekonstrukcijo, v NOVOZELANDSKI PRISTOP K ZMANJŠEVANJU ŠTEVILA OBSTOJEČIH POTRESNO NEODPORNIH STAVB• Leon Hladnik, Nataša Aleksič do leta 1965 od leta 1992 do leta 2004 Gradbeni vestnik • letnik 66 • februar 201734 vsakem primeru pa mora biti potresna odpor- nost vsaj 34 % NBS, kot velja za vse stavbe. Ta zahteva velja tudi, če za rekonstrukcijo ni potrebno gradbeno dovoljenje. Leon Hladnik, Nataša Aleksič • NOVOZELANDSKI PRISTOP K ZMANJŠEVANJU ŠTEVILA OBSTOJEČIH POTRESNO NEODPORNIH STAVB V primeru dograditev se lastniki raje odločajo za dodatke, ki so ločeni od glavnega ob- jekta (z ustreznim odmikom), saj se s tem izognejo obveznemu DIV in morebitnemu potrebnemu ojačevanju stavbe, če se doka- zana stopnja doseganja zahtev novega standarda (rezultat DIV) po dograditvi zmanjša. 4•PRIMER IZ PRAKSE Za konkretno stavbo (slika 6) so v preglednici 2 prikazani rezultati detajlnega inženirskega vrednotenja (DIV) [DEE, 2015]. Pri vrednotenju (DIV) je bila na razpolago projektna doku- mentacija stavbe. Temelji konstrukcije so kombinacija pasovnih in točkovnih temeljev. Talna plošča ni vpeta v pasovni temelj. Prečni jekleni portalni okvirji v razmiku 5,6 m in razponu 14 m so na eni strani vpeti v točkovne temelje, na drugi strani so na temelj členkasto priključeni. Na stebre je na višini 5,6 m nad tlemi priključena žerjavna proga, ki poteka vzdolž celotne stavbe. V prečni smeri se horizontalne potresne sile prenašajo preko momentnih okvirjev v temelje. V vzdolžni smeri horizontalne sile prevzamejo vertikalna zavetrovanja in zidane stene. Izračunana potresna odpornost stavbe dosega 38 % NBS. Najbolj kritični element so kontaktni tlaki in sidrne palice priključka jeklenega stebra na temelj. Ta ocena uvršča stavbo v potresno tvegano stavbo, vendar ne potresno neodporno. Za isti primer je bil izveden proces začetnega vrednotenja (PZV), s katerim je bila odpornost Slika 6•Obravnavana stavba [DEE, 2015]. Lokacija: 15 Vanadium Place, Christchurch Namen uporabe: komercialna uporaba Število etaž: 1 (pritličje) Tlorisna površina: 19,5 m x 34 m = 574m2 Letnica gradnje: 1979 Potencialni problemi Opažene dejanske poškodbe konstrukcije po potresih Rezultati analize konstrukcije – približni odstotek NBS Temelji Ni vidne škode. Izmerjeni posedki med 0 in 15 mm po celotni površini stavbe. 38 % NBS – kontaktni tlaki Zidane stene pri obtežbi v smeri pravokotno na ravnino stene Zelo malo vidnih razpok na armiranih zidanih stenah. 64 % NBS Zidane stene pri obtežbi v ravnini stene nad 100 % NBS Jekleni portalni okvir Ni vidne škode. 45 % NBS – stebri, 74 % NBS – prečke Vpetje stebra v temelj Ni vidne škode. 62 % NBS – priključna pločevina Vpetje/sidranje točkovnega temelja Ni vidne škode. 39 % NBS – sidrne palice Horizontalno zavetrovanje v ravnini strehe Zavetrovanje, prikazano v načrtih, ne obstaja. 83 % NBS – upogibna nosilnost prečk okvirjev okrog šibke osi Vertikalno zavetrovanje Ni vidne škode. 80 % NBS Preglednica 2 • Rezultati pregleda in detajlnega inženirskega vrednotenja (DIV) [DEE, 2015] Gradbeni vestnik • letnik 66 • februar 2017 35 NOVOZELANDSKI PRISTOP K ZMANJŠEVANJU ŠTEVILA OBSTOJEČIH POTRESNO NEODPORNIH STAVB• Leon Hladnik, Nataša Aleksič 5•VZPOREDNICE S SLOVENIJO 6•SKLEP 7•LITERATURA stavbe ocenjena na 80 % NBS. To kaže, da lahko rezultat začetnega vrednotenja bistveno odstopa od detajlno izračunane odpornosti in je na nevarni strani. Tako odstopanje se zasle- di zlasti pri novejših stavbah, zgrajenih po letu 1976, ki so v PZV ovrednotene z višjo oceno. Detajlno inženirsko vrednotenje (DIV) je poka- zalo, da obravnavna stavba ni potresno ne- odporna (dosega več kot 34 % NBS), zato ojačevanje po zakonu ni potrebno. Lastnik ni želel izboljšati potresne odpornosti stavbe, zato se ni pristopilo k ojačevanju stavbe. Protipotresno preverjanje konstrukcij stavb je bilo v Sloveniji kot delu nekdanje Jugoslavije uzakonjeno šele leta 1963 po katastrofalnem skopskem potresu. Resnejša posodobitev protipotresnih predpisov je bila uveljavljena leta 1981. Z letom 2005, s prehodnim obdob- jem do leta 2008, pa so bili uvedeni sodobni standardi Evrokod. Iz različnih študij ([RS MO, 2013], [POTROG, 2013]), narejenih v Sloveniji, je razvidno, da veliko, predvsem starejših, stavb nima take potresne odpornosti, kot jo zahtevajo sodobni standardi Evrokod. Mnoge od teh stavb bi se že pri zmernejših potresih, manjših od mak- simalnih projektno pričakovanih, porušile ali vsaj močno poškodovale in tako povzročile smrtne žrtve in veliko materialno škodo. V Sloveniji ni nobene zakonske zahteve, ki bi lastnike takih obstoječih stavb zavezovala, da bi izboljšali potresno odpornost z ustrezno rekonstrukcijo oziroma ojačevanjem. Po drugi strani pa Pravilnik o mehanski odpor- nosti in stabilnosti [UL RS, 2015] zahteva, da, kadar gre za rekonstrukcijo objekta, s tem posegamo v nosilno konstrukcijo, zato mo- ramo objekt rekonstruirati tako, da objekt po rekonstrukciji v celoti, kadar so dane tehnične možnosti, ustreza zahtevam standardov Ev- rokod, tudi pri potresni odpornosti. Določilo je nejasno [Prebil, 2016], saj tehnične možnosti skoraj vedno obstajajo, vprašanje je, kako ekonomične so. Lastniki stavb se praviloma za rekonstrukcije odločajo zaradi drugih razl- ogov, kot so na primer sprememba namem- bnosti stavbe in pogoji uporabe, ne pa zato, da bi izboljšali potresno odpornost stavb, saj jih k temu zakonsko nič ne zavezuje. V stroko- vni javnosti je bila pred kratkim že podana pobuda v zvezi s problematiko zakonske ure- ditve in možne izboljšave regulacije področja rekonstrukcije objektov [Prebil, 2016], pri tem pa bi bilo smiselno, vsaj kar zadeva potresno odpornost stavb, upoštevati tudi izkušnje, ki jih imajo v drugih razvitih državah sveta na potresnih območjih. V zadnjem obdobju se v Sloveniji intenzivno iz- vajajo energetske sanacije objektov. Te sanac- ije se opravljajo z namenom približevanja k energetsko varni družbi z nizkim ogljičnim odtisom in so subvencionirane iz državnih skladov. O problematiki in nepravilnosti iz- vajanja energetskih sanacij se govori tudi v javnosti [Krištof, 2015]. Ena od problematik je tudi ta, da se pred opravljeno energetsko sanacijo, na primer stanovanjskega bloka, zgrajenega pred letom 1963, ki praviloma zajema prenovo fasade, ne izvede tudi potre- sna sanacija konstrukcije stavbe. Z novimi fasadami se lahko celo skrijejo morebitne konstrukcijske razpoke na nosilnih fasadnih stenah. Ker je stavba precej lepša in je videti novejša, ljudje lahko dobijo lažen občutek, da je tudi (potresno) varnejša. O protipotresnih prenovah v javnih razpravah skoraj ni govora, zanje ni subvencij, fasade po vsej deželi so nove, konstrukcije stavb pa ostajajo nep- rimerne še naprej. Med kriteriji za dodelitev subvencij za energetsko sanacijo stavbe ni kri- terija, da bi morala stavba imeti vsaj določen nivo potresne odpornosti [EKO, 2016]. Stavba se lahko v Sloveniji potresno zavaruje le kot dopolnitev, npr. požarnega zavarovanja [ZT, 2016]. Pri tem je premijska stopnja odvi- sna od tega, ali je bila stavba zgrajena do konca leta 1964 ali po njem, od lokacije – to je potresne nevarnosti območja, kjer je stavba, in od vrste stavbe, ni pa odvisna od dejan- ske potresne odpornosti posamezne stavbe. Najvišje premije so na Bovškem in v Ljubljani (ag = 0,25 g), nižje pa so npr. v Mariboru, kjer je potresna nevarnost manjša (ag = 0,1 g). V Sloveniji ni nobene zakonske zahteve, ki bi lastnike obstoječih, predvsem starejših stavb z nezadostno potresno odpornostjo zavezovala, da bi izboljšali potresno odpornost z ustrezno rekonstrukcijo oziroma ojačevanjem, tako kot je to na Novi Zelandiji. V izognitev katastrofal- nim posledicam močnejšega potresa bi bilo nujno čim prej zakonsko uvesti sistematičen proces ocenjevanja in ojačevanja obstoječih potresno neodpornih stavb. Zmanjšanje števila potresno neodpornih stavb v Sloveniji bi bilo mogoče le s sodelovanjem različnih strok (gradbene, arhitekturne, energetske, ekonomske, davčne, zavarovalniške, medijske …) in politike. Proces bi bil dolgotrajen, poleg povečanja varnosti ljudi in premoženja ob katastrofalnih potresih, možnih v Sloveniji, pa bi ugodno vplival tudi na oživitev gradbeništva v Sloveniji. ACG, Auckland Councile Guide, Earthquake prone bildings, guidance and approaches, http://www.aucklandcouncil.govt.nz/EN/AboutCouncil/ representativesbodies/LocalBoards/Waitematalocalboard/Documents/earthquakepronebuildings-guidanceandapproaches09022016.pdf, 2016. BA, The Building Act 2004, New Zealand, 2004. Gradbeni vestnik • letnik 66 • februar 201736 BAA, Building (Earthquake-proneBuildings) Amendment Act 2016, New Zealand, 2016. DEE, Detailed Engineering Evaluation, 15 Vanadium Place, Christchurch, issue 1, Job No. 150956, TM Consultants, New Zealand, October 29, 2015. EGA, Guidance on Deatailed Engineering Evaluation of Earthquake Affected Non-residental Buildings in Canterbury, Part 2 Evulation Procedure, Draft Prepared by Engineering Advisory Group, Revision 7, New Zealand, 2012. EKO, osebni razgovor s predstavnikom EKO sklada, 2016. Krištof, T., Potemkinove prenove, O smiselnosti energetskih sanacij objektov, Mladina, http://www.mladina.si/167378/potemkinove-prenove, številka 25, 19. 6. 2015. NBS, New Building Standard, NZS 1170.5: 2004, New Zealand, 2004. NZI, a business division of IAG New Zealand Limited, Important Information about Earthquake-prone bildings, NZS8291, 12/12, 2012. NZSEE, Assesment and Improvement of the Structural Performance of Buildings in Earthquakes, Corriegenda 3, Section 3, Initial Seismic Assessment, Recommendations of NZSEE Project Technical Group, In collaboration with SESOC and NZGS, Supportedby MBIE and EQC, 9. september 2014. NZSEE, Assesment and Improvement of the Structural Performance of Buildings in Earthquakes, Section 10 Revision, Seismic Assessment of Unreiforced MasonaryBuildings, Recommendations of NZSEE Project Technical Group, In collaboration with SESOC and NZGS, Supportedby MBIE and EQC, Issued as a part of Corrigendum No.4, June 2006. POTROG, Potresna ogroženost v Sloveniji za potrebe Civilne zaščite; ZAG, ARSO, Inštitut za vodarstvo, d. o. o., junij 2013. Prebil, D., Rekonstrukcija objektov, Problematika zakonske ureditve in možne izboljšave regulacije področja, IZS NOVO, Glasilo inženirske zbornice Slovenije, letnik 19, št. 79, oktober 2016. RS MO, Ocena potresne ogroženosti Republike Slovenije, Ministrstvo za obrambo, Uprava RS za zaščito in reševanje, štev. 842-9/2012-59-DGZR, 17. 6. 2013. WCC, Wellington City Council, Earthquke-prone buildings list, http://wellington.govt.nz/services/rates-and-property/earthquake-prone-buildings/earthquake-prone-buildings-list, 2016. UL RS, Uradni list Republike Slovenije, št. 101/2005, Pravilnik o mehanski odpornosti in stabilnosti objektov, 2005. ZT, zasebni razgovor s predstavnikom Zavarovalnice Triglav in informativne ponudbe za zavarovanje, 2016. Leon Hladnik, Nataša Aleksič • NOVOZELANDSKI PRISTOP K ZMANJŠEVANJU ŠTEVILA OBSTOJEČIH POTRESNO NEODPORNIH STAVB