T7" Trsfci, 2S- j-u-llja, 1QB5. Strela udri iz višine, izdajalca domovine! Juri s pnšo zabavlja vsako drugo in zadnjo soboto v mesecu — kadar ga ne konfiscira policija — pa saj imamo tiskovno' svobodo ! Juri s pušo velja veliko, pa ga pošiljamo in prodajamo le za malo denarja. — Za celo leto velja 3 gl., za polu leta 1 gl. 50. Naročnino sprejema lastnik, izdatelj in odgovorni urednik: IVAN »OIiINAR Tisk C. Amati-ja sinov. Pisma, rokopisi in novci, naj se pošiljajo na uredništvo in upravništvo: Via Ferriera, broj 323. Oglasi se sprejemajo in objavljajo po pogodbi ali dogovoru. Posamezne številke se dobe v vsili tabak arnab po 10 soldov. Prihodnja številka Izide 8. avgusta. Vabilo na naročbo! Ker smo na koncu prvega poluletja, vabimo torej vse gospode naročnike in tudi one prijatelje, kateri niso bili povabljeni, a še niso naročnino poslali, da je zadnji čas, da poravnajo svoj dolg. Zajedno pa vabimo ostale gospode, da se blago-vole naročiti za drugo poluletje. Prosimo vse gg. naročnike, kateri niso št. 14. prejeli, ker smo vsem tistim, ki niso naročnine poravnali list vstavili, da nam blagovolijo pismeno poročiti, kdaj mislijo zaostalo plačati ter tako list še na dalje prejemati. Ured. in irav. „jnrja11. SL. BISTKICA. Ker se je bati, da ne bi naši nemčurji zbesnili, radi propada pri volitvah in glede na to, da letajo ko besni na 1’olskavo, na Pohorje in na Crešnovce, sklenolo je slovensko društvo, da naroči iz Norimberga torbic, katere bodo morali vsi nemčurji, v tacih prilikah, nositi. KONJICE. Slovenci so pri srenjskih volitvah nemčurje tako pritiskali in varali ter očito goljulali, da je le gosp. sivolasi Leituer bil poštenjak; pod njegovem vodstvom so zobali Slovenci nemčurska pooblastila, da je zmagala slovenska reč. IZ KOROŠKEGA. Pasji dnevi uplivajo hudo na butice naših koroških nemčurjev. Pravijo da se je ta kužna bolezen celo v Tržič zanesla’ ter žuga na Kranjskem epidemična postati. Pa kakor se nam iz gotovega vira jurjavlja imajo Kranjci nek poseben domač lek; zato se pa ni bati okuženja. MADRID, 19. julija 1885. Odkar je tukajšnjemu vladnemu fiziku dr. M. Chivorabab-u nasvetoval č. g. BI. Nodam nekdanji c. kr. vojaški kaplan v avstrijski armadi, sedaj župnik v Sap-meš-u, da naj se v istej vasi na placu pri cerkvi 7 reči samo sedem zdravju škodljivih gnojnikov izčisti in zasuje — je tukajšnja kužna bolezen „kolera11 popolnem potihnila, za tako izreden nasvet je tukajšnja vlada na prizadevanje omenjenega dr. M. Chivorabab-a izumitelja do sedaj nepresež-Ijivega sredstva proti koleri obdarovala z redom crešnjevih hostij z dekoracijo polževih slin, uprav tako ga je počastil tukajšnji zdravstveni svet, ko ga je imenoval ednoglasno častnim udom. Vse prebivalstvo silno veselo; več mest ga je že imenovalo svojim častnim članom. SLOVANSKI ZASTAVI 1 K viško dvigaj se zastava Slave in razvij ponosno, Ti zaščit si nam in slava Venčaj ti nas zmagonosno! Brate vodi nas Slovene, Spremljaj ti nas v sveti boj, Vnemaj sine krvi ene, Vražji ti zatri nam roj! a Čisto imaš bojo belo, Znak ljubavi domovine, Vcelokupno nas krdelo Združi Slovenije sine! Domovino kdor izdaja, Boje tvoje vreden ni, Hujši je od tigra, zmaja, Črt naj njega pogubi! 3 Boja modra tvoja jasna Naj Slovane bi združila, Da bo Slave zemlja krasna Kakor solnce se svetila. Sloge naj bi nam prinesla, Mirne in vesele dni, — Strla vse nesloge vesla, — Vreme naj se razvedri! 4 Boja hrabra ti rudeča Zmaga vse naj ljute boje, Moč Slovenov najsloveča, Čuva vse ozemlje svoje! Krv naj čuvar bo slovanska Čuvar narod slaven bo; Zemlja sveta velikanska Naj razcvita se krasno! 5 Kviško dvigaj se zastava Slave in razvij ponosno ! Ti zaščit si nam in slava, Venčaj ti nas zmagonosno! Brate vodi nas Slovene, Spremljaj ti nas v sveti boj, Vnemaj sine krvi ene, Vražji ti zatri nam roj! P. Pred sodnijo Sodnik: Dokazano je, da si pokral pri Škrabcu kar so imeli; jaz bi rad znal, kako si notri prišel? Tat: Gospod sodnik, to vam pa lahko takoj pokažem pri belem dnevu, le pustite me, da grem ! Celjskemu oštirju, ki je Slovence psoval Tedaj tud’ ti oj „Brutus“ stari, Tedaj tud’ ti kamelejon Pobral si v judovskej košari, Svoj star pokvečen bombardča ! Da boš iz njega „viže11 kvakal, Nemčurske spake brez vesti, Da boš za Glančnikom korakal, Režaje kazal nam pesti. — Šolobarda ti neslana, Ti jelenček šestorog 1 Ti jegulja dobro znana Zmuzni nam se izpod nog ! Misliš, da ti kdo verjel je, Ko si hlinil se nam vsem! Ti si davno imel povelje Rakuša, to dobro vem! Ti si kukavica nora To zapiš’ si za uho! Saj imaš dosti tam prostora, Zmanjkalo ti ga ne bo ! Zdaj slovenskega denarja Grešna duša davno sit, Na telesu oratarja Grd postal si paraslt! „Timeo11 bi ti povedal ,,Fermtes dona DanaosH, Ker hinavsko si nas gledal, K nam utikal dolgi nos. Sram te bodi stara baba, Ti papiga — krivokljun ! Da se vklanjaš žezlu Švaba, Kuna kunska kunskih kun ! Vinskimol. Spomin za kastavske tabelarce Tabelarci, Irredenti, Izdajalci! Na............... Sad’ ste plačo že dobili, V zapor vas bodo poskrili. — Z lahoni ste držali Bece ste od njih jemali, Prodat ste hotTi narod vaš Da, osleparTi so vas, baš. V luknji sada premišljujte, Neumnost vašo omilujte; Drugi pot pa raj’ mirujte, Se zida tablic ne sujte! Miče Godrnjal Juri. ti si tič ~ se ve da brez perutnic. Pravijo ljudje, da te vidijo pogostoraa frčati po zraku. Kam da greš, to uže pozneje poveš in na drobno popišeš. Večinoma pa menda zahajaš v take kraje, kder veš, da bode kaj za-te in za tvojo dobro pilkšo. -- Veš Juri, da včasih prav dobro zadeneš. Le škoda, da ne moreš biti povsod s tvojo železno dušo. No, pa to tebi nič ne škoduje, saj imaš raztresenih po deželi polno malih Jurčkov, ki ti vse sporeče, kar se po svetu godi. — Godi se, godi, tako da bi se ne! V Trebčah — nekde blizo Kima bi morala biti ta vas, ker tamošnji glavar, o katerem bodemo govorili, je „kaldo Taljan de Monflakul.“ — Tam v Trebčah tedaj, kder je glavar „ta plesnjev cikorjaš1', slišijo se včasih prav fine reči in vredne, da se rešijo pozabljivosti. O kom se neki slišijo te reči ? O samem trebanskem glavarju ; — vsaj on misli, da bode vedno v Trebčah sto-loval in vse druge „makake in povere kanje11 spokal tje, kakor bi rekel on, k Nabergoju. Prav po ceni (ker niste predragi) glavar! Zapomnite si enkrat za vselej in vcepite si v tisto biičo polno gnjile cikorje, da je več vreden mezinec g. Nabergoja, kakor cel Vi, kedar ste v najlepšem fraku in cilindronu! Ste kapišjerov ? ? — Pa pustimo to, ki je uže tako znano vsakemu pametnemu človeku. (Se ve da, po tem takem Vam ne more biti znano). Preidimo k drugemu predmetu, ki je tudi vreden, da se raznese daleč okrog, od ust do ust. Juri! vstreli s tvojo piikšo in zakriči: posluh !!! Da, da! le poslušajte vi zvesti čitatelji Jurja in vsi mladi Jurčki, kaj se lepega sliši tam v Trebčah ! Ali veste kdo so krivi proroki ? Vi mislite, da veste, a v resnici ne veste. Revček, ste še! Zato slušajte, kaj je pridigal mej drugim „prav po ceni glavar trebanski“, 12. julija t. 1. „Mej krive proroke, preljubi Kristjani, treba je šteti tudi nekatere učitelje^. S tem ste si dali predragi Korjolan, pardon! cikorjan prav gorko po Vašej glavi, da se Vam ne bodo več lasje tako strašno ježili. — Rekli ste, da treba šteti med krive proroke „nekatere*1 učitelje Prav, dobro !! Vedite pa, da ste tuvi Vi „učitelj*1 ljudstva. Med tiste „nekatere** učitelje spadate v prvej vrsti gotovo le Vi, ker, kar poznamo čast. duhovnov in učiteljev, nobeden za Boga si ne zasluži tega lepega imena. Vsi Vam radi pripuste ta naslov, ker ste ga v resnici vreden. Slušajte ! Nekateri vaščani, ki so bili pri službi božjej in Vas zvesto poslušali, pravili so mi: „Ma prov de je an kriv prerok, sej ne zna druzga, ku se 'hvaVt, kregat in dajat kacote; če ne zdej več, pej anbot, de jeh je dajov; sej se zmerom s tem hvale in taku se. TJ ejerkve pej prid'ga prute našem gaspudom učenikom. Mare be mučov karo mn in taku be.“ Gospodine, ti ljudje so pametno govorili, veste t Ker sera pa poprej dokazal, da ste imenovali sami sebe krivega preroka, ker tisti „nekateri** učitelj ste le Vi, naj mi bode dovoljeno opravičiti Vas in pohvaliti radi Vaše lepe lastnosti — ponižnosti. Da, ponižni pa ste ! če ne plus, pa minus. Zatč ste skoraj nehote in sramežljivo (če ne nepremišljeno) rekli, da ste Vi kriv prerok, saj tisti „nekateri** ni nobeden drugi, kakor Vi; to sem uže prej dokazal, čast in hvala naj Vam bode, da ste sami sebe teptali, poniževali, druge pa hotelj po-vikšati. To je lepa kristjanska lastnost. -- tie na drugi način se lahko dokaže Vaša ponižnost. Kar je ljudi z Vami občevalo, vsak mi bode pritrdil, da se niste Vi še nikdar povzdigovali nad druge^ Nobenemu niste še rekli: „A, liste je an uaso, ka,j bo mnali: „Lei la že un makaka ali: „Še nol taževa ge molavo un fraka de kacoti“*) itd. — Zapomnite si gospod Pacor, kar Vam sedaj povem! Nekde v zapuščenem kraji, kopal je nekdo jamo, da zagrebe svoje padle vojne tovariše. Ko skoplje jamo, naloži si prvega, da ga ponese in zagrebe. Ali glej čudo ! Ravno na robu jame se tovariš prebudi, ker ni bil v resnici mrtev in zakriči. Nosilec se prestraši; breme mu pade z rame takraj jame, on pa — štrbunk notri, kder preve-licega str hu zdahue. Skopal je tedaj sam sebi jamo, kaj ne? Taka se bode Vam godila. Padli 'tovariši so tisti, katere Vi obrekujete. Ko pa ti zvedo, — zakričijo ; —• Vi Pacar se ustrašite in padete v — jamo obrekovanja — obrekovan in zasmehovan. Tako treba razlagati, a ! Kaj se Vam zdi ? ? Le to mi je še opomniti, da tisti, ki je kopal jamo za svoje tovariše, storil je lepo, hvalevredno in kristjansko delo ; a Vi ? ? — Bašta ! BOLHA Čeprav se ta žival zlo išče ; vendar je naj sitnejša dojivka in le o človeškej krvi živi. Bolha je barve rujave, podolgasta, — ona je krepka, kajti v najbujej zimi jo najdemo v srajci. Večjidelj ljubi gorke in obraščene kraje, hrapavo ozračje se jej ne prilega, in je zato tudi najpogostejše vjeta. Nek modrijan, ki iz Trsta v Kino popotuje, pripoveduje, da so bolhe na cesarskem dvoru v Pekingu se zlatimi podkovami podkovane. V oblasti jih ima višji mandarin, kateri jih, ako so le pre-sitne in neprestane, kaznuje, da jim za več dni v kazen stavi zlate torbice na rivček. Take bolhe se po tem spokore in slušajo celo na komando, ko postanejo gladne in nemajo več one telovadne moči v skoku in gibanji. Bolha svoje žrtve v skoku napada, in te neusmiljeno ogrize. — Jako nevarna je bolha, če nam jo kdo v uho dene, tukaj neizrečeno teživno gloda in ne da počivati po noči. V kvartanju pri taroku jej dajo igralci častno ime Pagat, ter ima ta žival neverjetno pripravnost, ker pobije celo kralje in gorince. — Za gospč je pa bolna posebna sladčica — še prej ko jo vjamejo — hitro prste obližejo. Silno srčna je bolha v škornju, odtod se ne umakne, dokler jo ne potegnemo z usnja. Smrt bolhe je častna; kadar neha živeti, zasliši se pok, večji ali manji — kar se prigodi naravno po njenej veljavi in debelosti. Posnemanja vredna okrožnica Ravnokar došla je ljudskim učiteljem goriškega glavarstva okrožnica, katera strogo ukazuje vsem učiteljem tega okrožja osnovati društvo, katero bode skupno romalo na Velelirad počastiti grob sv. Metoda. Vsak učitelj, kateri bi se proti temu romanju vstavljal, dejan bo v disciplinarno preiskavo. Tudi je vsak učitelj'povabljen v S. dneh sporočiti slav. c. k. okraj. šol. sv. v Gorici, ali ima prihranjen vsaj en petdesetak za potnino v slučaju pa, kdor bi ne imel prihranjene omenjene vsote dobi nakaznico za to iz šolskega zaloga, in to ne le radi tega, da se učitelji na potovanji' naučijo praktične greografije ker ni pri razlaganji v šoli prav nič potrebna in v šolah so tako geografične table, ampak radi tega, da si tam na Velehradn podajo v skupno vzajemnost roke z severnimi brati Čehi. Da bi bila tam kaka nalezljiva bolezen, mačuh — ruske koze itd. kakor trdi Velehraški župnik Vgkgdal, ni nič resnice, kar to svedoči slavno c. k. okrajno glavarstvo v Gorici. D 0 PJ S A Iz Koroškega. Vam znani velikaš N. Rassinger liberalec v Rikarjovasi se vsak dan vozi v Podklošter kvartat. Tudi minoli teden se je peljal, nazaj gredočemu se mu je v Podkloštru en črni Maček v kočijo skril pod koc. Čeprav govori, da se nobenega zlodeja ne boji vendar se je tako prestrašil ko ga je, med potjo začel Maček po nogah praskat in je mislil, da ga ima uže hudič v svojej oblasti. Vpije na kočijaža, ker pa ta ni šlišal, skoči kar v 'diru dol s kočije in si nekoliko kože na obrazu oddrgne in zbeži nazaj v Podklošter. Izbal se je Mačka, da ne bi mu pameti zmečkal. *) Anoa i masoalzoni e i faehini i fa lo stesso per le strade de Trieste. Zorzeto col schiogo, Iz tržaške okolice dne, 3. julija. „Poldo M. de Lovrana dator de fižolofija." Koša diži Poldo ? Luj diži: Če ga mi divento dipatata, far tiramento zo di duti kompane (kon batočo) di kompanil, per far kononi e dopo žbaramento di kvej sčavi, ke noga dar voto per mia pele. — Šul kompanil vol mi far pikar duti kvej de Edinost, e kvej ke vendo klobasice e šul kalamito kvel Juri špuca di bon ador. — Di dute čeže mi far kaže per malatar, ke andar kontro papa Lejon, parke kvešto, kon duti preti ga mi šempri rabjo in cima di mijo kor baštardo. Mi ga kacar via duti preti e mauještri di tari-torija, ke teojir kuši forti kon Nabergoj ; in škola no para piii šolo lingva dolce (italijanski jezik) kome kvela di manjzo o vako; mi far sanjar a manještri di školi anka Koueže e Barabo e altro lingve di kvej omini e omine, kaga muže negro kome panj ata. — Mi ga far pagar una multa a duti muši e šue šanjore di Šervola, ke portar biga a Terješti, parke auka kvešti cigo šempre la šuva kanconada i ... a ... e koši vauti, di grando lagrija dopo kaga fato falamento la fabrika di cakorja. — A kvej di Bazovica ga far un dopjo bolado patacijon, parke ga bevo viu di Verzota e Kapuco a konto di mio nomi. I vilaji di Šan Jovani, Rojan, Škorkola, Greta e anka Barkola far mi un bombradamento di lon-terna, ke bružo duto kome Ongleže la cata de Aj to : Lešandrija. — A duti valani di Opčino, ka porta ankora le brage a la kompana fino zanočo, far mi žlonga-mento per panatenca, ke kuši beko piu forti puliži ; duti Strukelo di la vacin, po ga vol far manjo di" porko senca fermajo. Anka a Prošeko e Kontavel že jente, ke mi no pijaži; kvešti beštjo ga anka fa voto kontro P. Koraboldin. — E po anka kvej šašini di Santa Kroži ga mi rovina šaj per šempri. Mi ga manda la šu mija jente, per far voler ben anka mi, ma če no škampa Bokalič e altro ga manda Križani anka a kvešti bala de kanon dentro kontrabas. — Moštra di sčavarija senca mor (ljubezen) per P. bandona. — Povero P. žmantaga (pozabljen) anka di duti petešero e altri pateutadi bragajoni _ Dopo kaga fa ami kvel sčavi de taratorjo kuši granda vragonja, ga peršo anka duto mio patit« « devi onji jorno čor in kofe kvatro parejoni di abasinejo, per manjar kon patito makaroni de Nafoli kundidi kon batiro da Malan. — Dopo ka no rešta mi dipatata, ga fa šempri šangvi kotivo; per kvešto no pol dormi, ke moršigo šempri kuši šaj kvel beštjo korabaldin (ker je rudeča), ke še čarna čiraežo. — Povari mijo soldi, ka že andadi fanir kuši malamento a štomego paložo di kvel Krošalini. Bašta, kvel kaga fato koda a čerežo ga paga ben duto, kvando ke andar mi per dipatata a Klavžet.*) Dešo star kva dašpara komi kanj ribjožo. Ma, no fa njenti .... dešo devi pjanzo .... Kaštafuc. VINSKIMOL.E! (A la Kortum.) Dobilo nedavno Celjsko je hujskače Po Tebi nekoliko oprane hlače ; Morda, bilo mnogo bolje, Ljubi, dragi Vinskimole ! Če bi Tvoj poem v nemščini bil zložen Ker tak’ hujskač slovenščine ni zmožen. Ti bi rekel: Unendlich vvare das Vergniigen, Thiiten Sie sich damit begniigen, Etvva „Verniinftiges** zu schreiben, Oder gar „ein Advokat** z’ bleiben. Vidiš! to ’melo bi efekt, Hujskač pred Tabo pa rešpekt. Razstava kamenja in lesa Znamenita vas Žir v zadnjem kotu poljanske doline, stopila je med moderne naprave. Ker je v Antverpnu svetovna razstava, napravila je vas Žir vaško razstavo, namreč: kamenje in les za zidanje farovža je postavljeno vsem na ogled. Juri je ogledal to razstavo, pa veste kako se je o tej izrekel ? Tu je na ogled postavljena lenoba. ’) V Klavžetu, pravijo stari, da izganjajo hudiče. Juri, n>Ta, tzgrui Ivanka: Pridi les, Tonca! toliko časa te uže nisem videla; povej mi no, kako ti kaj gre in kaj je s tvojim ljubčekom, ali se še štemata, ali sta se skregala? Tonca: Oh — globoko zdihne ter jej začne pripovedovati, kako je šla nje ljubezen po vodi. Veš Tonca! reče dalje, moj Jože se je zateleba 1 v itfko labonko. Oh! jaz mu tega ne odpustim; tam kamor on dela, nosila je svojemu očetu ta sedanja njegova ljuba, jest. Jože je začel ž njo govoriti, in vjela ga je, pa še kako! da se je prav boji, veš? Tako ga ima pod komando. Če gre ž njo na sprehod, mora vedno le v njo gledati. Bog ne prizadeni, da bi se za ktero drugo ozrl, pri tej priči bi ga oz-mirjala in v „maloro“ poslala. Prav se mu godi! reče Ivanka. Veš nekaj si pa ti sama kriva, da se ti je izneveril, zakaj si pa tako mrzla in pusta? Lahonka je živa ko iskra in zna na srce govoriti. Tonca: Nič ne de! imam uže druzega fanta, ta je pa „zotlar11 veš, ima dober zaslužek in pravi, da me bo vzel. Ivaniča: Kakšen pa je tvoj novi ljubimec, popiši mi ga nekoliko, no ! ker jaz poznam vse sedlarje? Tonca: Veš, moj je blondin precej velik, tenak, res, da nekoliko težko hodi, pa vse to nič ne de. Iranka: Oj — jej — jojmenasta, zdaj smo pa uže skupaj; tisto koleho imaš ti, ki je dolgo, da bi lahko zvezde obiralo; nerodno pa tako, da kadar ono stopi vse na okolo podere. Joj! joj! jaz ti gratuliram, da imaš tacega ljubega. Gotova bodi, tega ti ne bo nobena prevzela, le veruj mi! To „telegrafen-štango“, ki je dolga, da še v vsako vežo ne more — ha, ha, ha — to je tvoja sreča, le drži se je! Ta te bo pa vzel ta! to bo par? kakor otrok poleg matere. Ti mu komaj do pasa^ segneš. Tonca: če si prav moja loncmanka, pa sem vendar na te jezna. Nič kot fbvšarija je, ako ima dekle poštenega fanta; vse ste fovš, vidiš, meni pa še mari ni za tvojega lisca. Imej ga, če je za te — je tudi za me! Kaj bi me nek tako ob dobro voljo spravljala ? Veš, nekaj ti pa vendar povem: tvoj lisec je res brdek fant? pa kaj vse pomaga, ker nema le tebe; on jih ima na prste: kaj se pravi po 5 na vsak prst? Ivanka: Molči, molči, kaj misliš, če ima druge, pa ima vendar mene najrajši; naj jih ima, jaz sem pa še ponosna, da ga druge rade imajo. Tonca: Ti se le tolažiš, pa da bi toliko znala o njem, ko jih jaz vem, potem bi ti pa upadlo srce do njega. V štacuni, kder je — ve vsako po imenu klicati, ter prideva tako sladka imena vsakej, da so kar neumne za njim. Pu-šelčkov ima vedno polno pripravljenih, katere pridno deli z besedami: Kokola, srček, zlata gnadabožja, biserček, in kaj še vse za ena imena; da zna toliko mora črne bukve imeti! Pa vsakej kaj na uho pošepta, roko pa tako zna nježno stisnoti, da je še meni vse po životu zamrgolelo. Ob nedeljah pa, ko ti ne moreš ven iti, plazi se tvoj lisec po oglih in čaka zdaj to zdaj uno, da gresta na sprehod in v gostilno; ti si pa doma in misliš, Bog zna, kako je poštenjak, mej tem je pa uže vsem ostal tisti tvoj sladkač. Ivanka: Veš kaj ? čisto ne potrebno je bilo mene uznemirjati s takimi kvantami. Jaz grem danes nad lisca in mu jih bom povedala, kar mu jih gre; če hoče biti pošten je prav! ako ne, naj gre, saj imam jaz lepšega in boljšega „fanta“ sina od gospodarja, kateri mi pa tudi kaj da, vedno me praša, kaj želim? Tonca: Jaz bom pa mogla oditi, da mo ne bo gospodinja kregala, kajti kadar me dolgo ni in, če izve, da sem na trgu z kakšnim govorila, precej me vpraša: No, povedi mi, koliko si jih pa danes izpovedala ? Ali ni zlodej babji? kaj je bila pa ona? Kelnarica, potem jo je gospod pobasal, ki je prsmojen bil; kdo bo nek poslušal tako sitno babo? Jaz grem proč, in si poiščem boljšo službo! Nečem, da bi me ena takih „sekirala1*! Adio! Bon žorno Ivanka! Na svidenje! Na c. k. glavnej pošti v Trstu Mihec prinese poštno povzetnico ter jo predloži uradniku, da mu jo izplača. Pisana je bila slovensko in se je glasila na šest goldinarjev. Uradnik bere. Vidi, da je slovenska, skrčijo se mu irredentarske šobe, kri Palajčevih potomcev je zavrela (kri čista italijanska, kar uže ime priča) ter praša Mihca po laško, koliko denarja dobi ? Mihec, se odreže : Šesi! Uradnik po laški: jaz ne vem koliko je to in kaj je to ? Mihec : Šest! to je, ako pride krojač šesti dan po 1. dnevu v mesecu k vam, slabo opravi. Uradnik: povej ti, kaj je to šest! Mihec: Šest resnic, da se boste morali slovensko učiti, ako boste hoteli na tukajšnje) pošti službovati. Uradnik: Povejte, če ne, ne izplačam! Mihec: Š e s t pa je ! da veste drugače ne povem, ko slovensko šest. To je, ko bi bilo pet irredentarjev in še vi zraven, vas je skupaj šest! Ste razumeli ? Uradnik : Boste morali brez denarja oditi! Mihec : Šest! ste čuli ? Tudi, ako šestkrat v A lafa a r d o pišete, me ne pomaže vaše blatenje. Skrumbate krote po smrdljivem blatu rijejo v podobi poštnega uradnika, kteri dopisuje A 1 a-bardi. Uradnik : Corpo di Bacco ! povej ? Mihec: Šest! To je, trgovinski bog Merkur, ekserciral te bode 6 dni pod solncem in, ako ne bodeš v šestih tednih vljudneji z strankami, naredil bode s tabo ke r t a u s, kertajh ! in bodeš moral recepise škrabljati. Te ga kapišovati? Z Bogom. S e r v u s ! G-ra/n-a/ta, V Tržaškem mestnem zboru tajne seje, bil' sta dve prošnji na dnevnem redu. Eno je oddal g. asesor dr. Pimpah uradnik z veliko plačo, kajti on je III. asesor, da bi se mu darovala primerna sveta, zakaj ? za kako zaslugo ? To Juri ne vgane, ako sto let tuhta. Drugo prošnjo je vložil nek Vajdoher siromak, da se mu da mala pomoč. Kako sta bili rešeni prošnji v tajnej seji, to si čestiti bralec lahko misli. Pimpah, kateri ima ogromno plačo, dobil je 500 gld.; Vajdoher, kateri še polente nema, ni nič dobil. To je logično! Kaj se bo dajalo beraču ? pomoči največ potrebuje tak, ki pečenko je, tak ima potrebo, da tudi vino pije; kdor pa še polente nema, naj pije vodo, saj nič ne stane. Jezične babe govore, da je dr. Pimpah zato dobil podporo 500 gld., ker je po tržaškej okolici sitne muhe preganjal. Iu res, videli so ga ljudje na Kontovelju ono nedeljo, ko je magistrat „Sokolu" prepovedal izlet v Št. Križ, kajti bal se je, da ne bi Sokoli tudi kaj muh saboj prinesli; v ta namen so bili tudi žandarji tam in so imeli vsak svoj pihalnik pri sebi, da bi muhe lovili. Ker pa ni „Sokola" bilo, niso tudi nobene muhe vjeli; za trud pa je prejel dr. Pimpah 500 gld. Juri pripozna to, da je mestno starešinstvo modro ravnalo, kajti za nevredne stvari se ne trosijo kar v en dan novci ubogih davkoplačevalcev. Vajdoher pa, ki je pri zadnjej volitvi cikorjo mlel za šior Poldeta in ker ni višji magistratni uradnik, ampak navaden človek, ki nema službe, odšel je z dolgim nosom. Evviva la conseguenza del patres patriae. badotednost Joie: Povedi ti meni, zakaj so na magistratovej palači vzidane tri črne kamenite table brez napisov? Tone: Vzidali so jih zato, da bi lapidarno v nje zapisali, kdaj je Trst pod Italijo prišel. I Jose: Lej, lej no, zakaj so pa pustili železne kljuke i v zidu, kjer je bila tabla društva cikorje nabita ? Tone: Kaj ti tega no veš ? ako kteri vodja cikorjašev obupa nad velikim „liasko", obesi se tam in mu ni treba delati dolge poti v „bošket". Pred g. fajmostrom Neka stara škailja se je hotela mladim fantom omožiti; šla je tedaj v tarovž g. župnika za svet prašat. Župnik jej odsvetuje, rekoč, da nje starost ni za možitev. Ona: Ob! videte, Božja volja je tako! Dobro! reče g. župnik, pojdite, jaz vas ne bom več zadrževal. Oez poluleta pride zopet krmi-žijava babura k. g. župniku tožit, da jo tepe, da za njo ne mara. No, no, reče župnik, potrpite, je uže Božja volja tako! Kolikor jezikov znaš — toliko ljudi veljaš V podobah. Spisal A. Pivčanin. Številke navajajo pomen podobe . Podoba I. V prelepej kočiji „Narodna nemška veljava11 št. 1 sedi ponosno debeli in bogati „Nemecu št. 2; za voznika mu je „Nemški uradu št. 3, ki s čilo kobilico „Nemško šolo11 št. 4 veselo naprej drdra. Pa s to čenčo druge vse slepi, Sam pa se le svojega drži, Kar mu, kakor kaže dobro st'ri! Podoba II. Reven voziček „Narodna slovenska veljava na Kranjskem11 št. -I ; na zadnjej strani „Kranjski Slovenec11 št. 2, kateri priganja svojega še revnega konjiča „Slovensko šolo“ št. 3, ter potiska kolikor more naprej ker ima na vozu tudi prav velik in težek zaboj „Nemško šoloa št. 4 pa gre. le počasi naprej ker sedi za vratom konjiča debeluh „Nemški nradu št. 5, ki ga vedno nadleguje in v vožnji zadržuje. Ta se tudi za svoj napredek trudi Al’ teška butara mu v tem ovira, In za hrbtom vrag se mu še upira (Dalje prihodnjič.) zpoizrvi Novo mesto Podpisani čutimo živo potrebo za Dolenjsko še enega tretjega časnika, kateri bi moral razpravljati ovire, katere bi se narodni edinosti stavile pri vsake; priliki. J Pomik — Slanic. Radeče na Dolenjskem Izmišljene telegrame, ali ne gotove vesti med volilce širiti ob času volitve, najbolj je sposoben podpisani. Pripravljen je prevzeti vsako agitacijo, fctera ruši narodno disciplino, po nizkih pogojih. Šviga Švaga, nadučitelj v Eadeeab. Pod vislicami Rabelj : Kaj želiš še na lem svetu ? Razbojnik: Da ne bi predolgo visel, ker to boli, in nevera, če bodem mogel prenesti. 1ISIICI Goriška „Freccia11 je menda naročila pri kovača v peklu nove škarje, s katerimi bode rezala (kakor je sama pisala) zastavo podpornega društva. Tone kovač je menda to delo prevzel ali s pogojem, da predno se bode s temi škarjami slovenska zastava rezala, da se morajo vsi nosovi goriškim irredentarjem porezati. * * * Kako to, da „kraški renegat11 P. ni postal še mestni starašina? Zato ker njemu je odmenjeno bolj odlično mesto, namreč: za kapovilo di Stara-gora. Njegov tajnik bode menda njegov sedanji adjutant T., da bosta tam gori krte streljala. * * * Uredništvo Goriške „Freccie11 je darovalo „podpornemu društvu" 20 palang in 200 centesimi, zato ker si je isto izvolilo za svoja patrona sv. Cirila tn Metoda, katera dajesta „Frecei" obilo gradiva. Čestitamo! * * H« Grgarski čuk je menda z svojim testamento, po svojej smrti zapustil vse svoje premoženje grgarskim rodoljubom, da si z isto zapuščino narodni dom, in ker seje tudi zapustil pokopati na grgarskim mirodvorn, da morajo priti vsi grgarski rodoljubi k pogrebu naproti do Prevalja sč slovensko zastavo. Svoj spomin ima biti iz snega kakor sv. Gora visok — z napisom : tukaj počiva največi „renegat". Smešitice Nek grajščak je bil vedno raztresen; za vsako stvar, za katero se ga je vprašalo, zavrnol je taistega na svojega upravitelja. Ko ga nekoč njega zdravnik obišče ter ga praša, kako se počuti, odgovori mu ta: Poprašajte mojega upravitelja! * * * Nek knez je rekel svojemu ministru, ki je rad polenovke jedel: Ako boste toliko ‘polena jedli pripetiti se zna, da postanete i vi poleno. Minister pa mu ni ostal dolžan ter mu odgovori: Ako je to mogoče, paziti morate pred govedino in teletino. * * * Nek napihnjen častnik, šel je memo štacune, na vratih stal je uprav trgovec ter ga prašal, če proda le svojo periko ? — Pri meni je vse na prodaj, jaz sem trgovec. Koliko pa stane ? vpraša oficir. — Dva cekina. — Preveč! veliko preveč! tu mora tudi glava zraven biti? — Nu, pri vas gotovo za ambalažo — ali pa za štacunsko firmo — moja pa je še za rabo! * * * Lojza, posodi mi tvojega moža, da bom mojega starega ž njim razjezila? Ana! o — tega pa ne, kajti, kar sem ti doslej posodila, vse si mi pokvarjeno vrncla. * * * Halt ber do! zakriči nek ponočni čuvaj nad voznikom, ki je skozi vas peljal ter ga vstavil, rekoč: Zakaj nimaš luči na vozu? O — ne de nič, reče kmet, saj je moj konj na obe očesi slep in jaz pa na eno; čemu potem luči? * * * Kaj ne da, dobro pojem ? praša neka stara škatlja, katera je pa še vedno hotela mlada biti. E — ni tako slabo! pa pride lahko slabo tistemu, ki vas posluša. * * * Kočjaž stopi k gospodu v gostilno, katerega je čakal, rekoč : Gospod ! konji so uže požrli, če ste vi tudi, lahko se odpeljemo. ,Juri s pušo“ piše. Cf. A. Z. Vransko: ne moramo priobčiti, ker nam niste znani. Pisava Vaša so nikakor z poemom ne vjema. - G. M. Zagorje : vse v reda, hvala, da ste nam zdravi. — G. A. B. v K.: hvala, daste nas označili o stvari. G. V- G v P.: hvala, 'prej ko se vidimo naznanim, pridem z balonom. — G. A. G. v B.: zdaj smo prepozno dobili, sledi drugi teden pismo. Vinskimol: Bog Te živi! G. L. H. v C.: pravila obrtniškega društva pričakujem, ko jih dobim, precej odpošljem. — G. K, v D.: kaj se je Vam pero posušilo, ali je črnila zmanjkalo, G. I iz D pri L.: prikažite se enkrat. Agencija za posredovanje služeb in stanovanj E. GER0MI2TI-JA priskrbuje službe vsake vrste v Avstriji in inozemstvu. Kupuje in prodaje hiše pod najugodnejimi pogodbami. 24—io Piazza Ponterosso N.ro 2, L nadstropje. Optične in telegrafične vrstno električno gonilno in premakljive baterije deluje podpisani — ter venim predstojnikom in novejši iznajdene. strelo vršeno bode točno in v -A-ILOJZ aparate — kakor vsako-napravo, strpje, stalne za hiše. in zdravnike iz-osobito priporoči eerk-šč. duhovščini svoje naj-vode. Vsako naročilo iz-najkrajšem času. 24—9 Trst, Via S. Lazzaro N. 20,20. Najsolidneja tiskarna v Trstu I a C. AMATI-JA sinov Via della Zonta št. 7. p. n. občinstvu za AT Priporoči se slavnemu Jp vsakovrstna tiskarska dela. Preskrbljena z mo- gg dernimi črkami in najnovejšimi tiskarskimi stroji; ^ llK izvršuje vsa dela prav ukusno po nizkej ceni jSlf lili Prodaja vsakovrstnih tiskanic tudi za cerkveno ||| ||| in trgovinsko rabo. Vsako delo na deželo bodi si |j| Hg za veselice, plakate, vabila, v raznih jezikih 'ga gp izvrši točno in ukusno. Podpisani priporoča slav. p. n. občinstvu svojo gostilno “K SliOSfU,, Na razpolago ima dobra vina in pivo po primernej nizkej ceni; kuhinja je izborna in postrežba točna. — Nadja se obilnega pohajanja od Slovencev I. MAVER. Za vsakovrstno pecivo priporoča podpisan svojo obširno | PEKARIJO 19 - KA. GRETI - 19 V zalogi ima na prodaj vsakovrstne moke. Prevzimlje v domačo peko; potice, pince, presnice in enake izdelke. Vsako naročilo se izvrši hitro in točno. Drag. Gruden. Podpisani goslilničar priporoča svojo pred kratko časa odprto gostilno las USAIf ni! Piazza della Caserma v kateroj ima mnogovrstna najboljša vina in ukusno pivo, ter izvrstno kuhinjo z dobro in točno postrežbo. 1. Peterlin. \j ra in cvetj]^ zbirka vsakovrstnih pesnij dobi se pri našem uredništvu po 60 kr. franko na dom. Dobro znana pelarija «1 Josipa Seleša »"V i a, čl e 11’ jSucci.-u.eč.otto« ima vsak dan in vsako drugo uro svež (frišen) kruh. — Sprejemajo se naročila vsakovrstnih finih pekarij za »ohceti« itd. I jurjev gaoaaaeifiifiesfig jurjev I Ikoledarl _ , , . koledar! i Zaleno-iInstroTani ) KOLEDAR C i i @jl| izide meseca septembra in |© ®!j bo stal le 55 soldov. |® Ivan Dolinar - izdatclj. !©w@g,j©9e¥lrsH Filijalia t Trstn c. h pri?. avstrijs. Mimii ■ za trgovino m obrt. Novci za vplačila vbankali pri 24—15 4-dnevni odkaz 30/,, 8-dnevni odkaz 3'/4«/0 30-dnevni odkaz F/20/0 v napoleondorih pri 30-dnevni odkaz 37o 3-mesečni odkaz 3l/4»/0 C-mesečni odkaz 31/!1'Vo Okrožni otdel v bankah 27a% kamate na vsako vsoto, a v napoleondorih brez kamat. Napotnice za Dunaj, Prago, Pesto, Brno, Tropavo, Levov in Reko. Nadalje Zagreb, Arad, Grao, Hermanstadt, Inomost, Celovec, Ljubljano, Saleburg brez troskov. Kupnja in prodaja divi z, efektov, tako vnovčenje kuponov pri 78°/n provizijona. Provizija na \Varrante, uveti na spora-zumljenje pri otvorenju kredita v Londonu ali Parizu provizije za 3 mesece. Na efekte 6°/,, letnih kamatov od zneska od f. 1000 ; za večje vsote glasom posebnega sporazumljenja. V TRSTU, 1. junija 1885. Anton Bonne krojaški mojster TRST — Piazza S. Caterina 1 — TRST odlikovan z svetinjo na razstavi leta 1882. v Trstu, izdeluje vsakovrstne obleke za gospode po najnovejšem kroju in primernej ceni. V svojej zalogi ima na razpolago najbolje blago iz prvih čeških in drugih tovarn. Naročila na deželi izvrši točno v najkrajšem času. Priporoči se Čč. duhovščini in drugim rodoljubom za obilna naročila. — 12-4 V novi prodajal-nici f r išnega sadja Via S. Giovanni, prodaja izvrstne ,pomidoro' kilo po kr.; 14-36, krompir 12, grah frišni 24, mandarini2 in banane 10 k. kom., pavova peresa za nakit 24 kr. dvanajstina. Vsak dan prevzame naročila za odpošiljatev sadja, rib in zelenja od 5 kilgr dalje po primernej ceni. Ambalaža in odpošiljatev sta prosti stroškov. Pol i sin Trst-Grac. 11= sl a POZOR PROTI PONAREJENIH __ lek odobren po c. kr. vladi, priporočen od zdravniških strokovnjakov, patentovan od zjedi-njenih držav Ameriških. Dosežni uspeh : vsakoršna nerazpoloznost, neprebavljivost, kolika, gliste, krvavica (hemoroide), povračljive mrzlice, vodenica, pronica, lenost, slabost, čiščenje krvi. Čisti polagoma in okrepčuje zdravje. Z vsako steklenico vred dobi se tudi navod, kako se ima rabiti lek. NB. Pozor proti ponarejenju ! Da bi dobivanje leka olajšal, zalaga ž njim izdelovateij vse kavane, mirodilnice, sladiča-rije in likerije v glavnih mestih po celem svetu. TT7-om.ic:a,: Romano Vlahov v Šibeniku. Glavna zaloga v Trstu : Via S. Lazzaro 1. “S : 8 £S g