Poprečntna v gotovini plačana. 11 ŠTEV. 10. LETNIK XXVIII. E i isy® Narodni Gospodar GLASILO „ZADRUŽNE ZVEZE" V LJUBLJANI. V LJUBLJANI, DNE 15. OKTOBRA 1927. TISK ZADRUŽNE TISKARNE V LJUBLJANI. iipCt B|Wl A » Zadružništvo ob desetletnici smrti dr. Kreka. — Dr. J. B.: Zadružna disciplina * 'lAl ■ glede nalaganja odvišnega denarja. — O bulgarskem zadružništvu. — Poljsko zadružništvo. — Vprašanja in odgovori. — Zadružništvo. — Gospodarstvo. ............................................ Priloga „Narodnega Gospodarja" št. 10. I. 1927. Za vsa objavljena vabila, pri katerih ni izrecno drugače določeno, velja določba: Ako bi ta občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen, vrši se pol ure kasneje na istem mestu in pri istem dnevnem redu drugi občni zbor, ki veljavno sklepa ne glede na število navzočih članov. Redni občni zbor Prve žebljarske in železo-obrtne zadruge v Kropi in Kamni gorici, r. z." Z o. z., se bo vršil dne 29. oktobra 1927 ob 2. uri popoldne v zadružnem skladišču v Kropi. 1. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Potrjcnje letnega računa; razbremenitev načelstva in nadzorstva. 3. Sklepanje, kako se porabi čisti dobiček. 4. Sprememba pravil. 5. Volitev vseh 5 članov načelstva in 4 članov nadzorstva. Izredni občni zbor Hranilnice in posojilnice v Selcih, r. z. z n. z., sc bo vršil dne 30. oktobra 1927 ob 7. uri zjutraj v pisarni hranilnice in posojilnice v Selcih. 1: Prcmemha pravil. Redni občni zbor Lesno-obrtne zadruge v Mozirju. r. z. z o. z. v likvidaciji, se bo vršil dne 30. oktobra .1927 oh 1. uri popoldne v prostorih kmečke hranilnice in posojilnice v Mozirju. I. Poročilo likvidatorjev o končani likvidaciji. 2. Sklepanje o shrambi poslovnih knjig. Občni zbor Hranilnice in posojilnice v Leskovcu pri Krškem, r. z. z n. z., se bo vršil dne 6. novembra 1927 ob 8. uri zjutraj v prostorih hranilnice. I. Čitanje zapisnika o zadnjem občnem zboru. 2. Poročilo načelstva in nadzorstva. 3. Čitanje revizijskega poročila. 4 Odobrenje računskega zaključka za leto 1925 in leto 1926. 5. Volitev načelstva in nadzorstva, h. Sprememba pravil. 7. Slučajnosti. Izredni občni zbor Mlekarske zadruge v Novem mestu, r. z. z o. z., sc ho vršil v torek 25. oktobra 1927 oh 9. uri dopoldne v uradnih prostorih. 1. Čitanje zapisnika. 2. Sprememba pravil. 3. Slučajnosti. NARODNI GOSPODAR GLASILO „ZADRUŽNE ZVEZE“ V LJUBLJANI. Člani .Zadruž. zveze" dobivajo list brezplačno. Cena listu za nečlane po 25 — Din. na leto, za pol leta 12-50 Din. — Cena inseratov po dogovoru. — Izhaja 15. dne vsakega meseca. — Rokopisi se ne vračajo. —-~= Zadružništvo ob desetletnici smrti dr. Kreka. (8. oktobra 1917 — 8. oktobra 1927.) Ljudje, ki so o plemeniti •stvari prepričani im do dna duše z njo prežeti, potegnejo druge za seboj. Kot da plamti iz njih sveti nevidni ogenj, ki greje duše, jih bodri' ih raz-'iskri, da gorijo, da plamtijo v svetem ognju, darilnim grmadam podobni . . . Če zai koga, veljajo gotovo te besede za dr. Kreka. Bil je prepričan o plemenitosti svoje stvari tako, da je dajal tej stvari vse svoje sposobnosti, vse svoje sile, ves svoj čas iin lahko trdimo, da je dal zanjo tudi svoje življenje. Svetil je drugim, živel je za druge. Njegovo življenje je gotovo najvišji in najlepši vzor vsakemu zadrugarju. Ob desetletnici smrti se moramo zadru-garji spominjati zlasti treh lastnosti, ki so tako bistvene za ogromni, uspeh njegovega zadružnega dela. Ni živel dolgo, le prezgodaj ga nam je ugrabila smrt, toda živel je bogato in živel uspehov polno življenje. Prva za njegove uspehe na zadružnem polju merodajna lastnost je bila njegova jasna, odkrita, prepričevalna beseda. Tako more le govoriti, kdor je tako prepričan o svoji stvari, da za njo živi in za njo umrje. Krek je bil ravno kar se zadružnega dela tiče rojen apostol praktične krščanske misli ali ako se moderno izrazimo, on je bil agitator in organizator krščansko-socialnega družabnega reda in gospodarstva. Druga njegova lastnost, obenem tudi bistveni pogoj za uspeh njegovega zadružnega dela, pa je bila njegova nesebičnost. Kogar ni prepričala njegova beseda, ta sc je moral udati pred močjo njegove nesebičnosti. Vse ulje go v e sposobnosti, njegov čas, njegov denar itd., vse je bilo za druge, vse je bilo le za ljudstvo, vse je služilo le narodu. Moremo trditi o njem, kakor je dejal sv. Pavel o sebi: »Postal je vsem vse.« Tretja skrivnost uspeha, pa je bita pri injem tista iskrena ljubezen, s katero je oklepal ljudstvo.. S to ljubeznijo je pridobival ljudi za svoja načela in za svoje načrte. S to ljubeznijo si je ustvarjal vnete pristaše med ljudstvom in navdušene sodelavce v krogih mlade duhovniške lin lajiiškc inteligence. Brez te ljubezni, s katero je pridobival pristaše in sotrudntke in katero je znal vliti tudi drugim, si sploh ne moremo razložiti ogromnega uspeha pri njegovem zadružnem delu. S to ljubeznijo si je veliki mojster Krek ustvaril svojo šoto med mladimi in svojo bodočnost med ljudstvom. In če so bile to najodličnejše lastnosti zanj kot zadružnega delavca, potem, bomo razumeli, da je postal v prvi vrsti apostol pravega krščanskega zadružništva. Ko je premotrival zadružne ideale in zadružne pionirje, potem je pač razumljivo, da je spoznal za najbolj ljudsko iin za najbolj krščansko 10 rajfajzcnovo zadružno gibanje. On je z globino svojega spoznanja zajci bistveno krščansko misel rajfajzenovega zadružništva. Om je tudi z vso močjo svoje osebnosti znal presaditi rajfajzenovo zadružništvo med svoj narod, med slovensko Ijudlstvo. Danes, ob času splošne kreditne krize, se mora slovensko ljudstvo s hvaležnostjo spominjati, da je dr. Krek utiral v težkih časih gaz rajfajzenovemu zadružništvu med Slov e noč in da je neutrudljivo i.n tudi neustrašno klical v življenje stotine in stotine rajf-ajizenskih posojilnic. Da. tudi poguma je bilo treba tedaj za to delo. Kajti liberalni kapitalizem je tudi v slovenskih deželah užival protekcijo na najvišjih in najodločilnejših mestih. Na teh mestih je žal brezsrčni oderuh dobil več zaščite kot ubogo in izmozgava no ljudstvo. Dr. Krek je kot genij gradil zadružno stavbo na najširših temeljih za dolgo bodoč- nost. On ni le pogumno stopil preko provincialnih mej, s katerimi je razkosala avstrijska uprava slovenski narod. On je stopil kot zadružni pijonir tudi preko državnih mej in začel zadružno propagando tudi pri Srbili in Hrvatih, nclc v Istrfji in v Dalmaciji, tudi na Hrvatskem, v Slavoniji, v Bosni. V stari kraljevini Srbiji je prišel v prijateljske stike z najboljšimi zadmgarji. Z bolgarskimi zadruga rji je obravnaval možnost poslovnih stikov med našim in bolgarskim zadružništvom. Dr. Krek je torej ne le pijonir krščanskega ljudskega zadružništva med Slovenci, on je pijonir jugoslovanskega zadružništva, ker .je že naprej videl dobo, ko bo slovenski narod združen z brati Srbi in Hrvati. Spominjamo se svojega mojstra ob desetletnici; spominjali se ga bodo ravno tako ob stoletnih jubilejih, zakaj' bil je mož, kakršni se nam rodijo komaj na stoletje. Dr. .1. 13.: Zadružna disciplina glede nalaganja odvisnega denarja. Nepravilno postopanje. Nekateri posojilničanji širijo mnenje, da glede nalaganja odvisnega denarja ne velja načelo zadružne discipline, temveč, da je v tem oziru vsaka posojilnica svobodna in nalaga svoj odvlišni denar tam, kjer se ji zdi primemo. Žal, da se to. mnenje v praksi tudi mnogokrat izvaja, tako da na podlagi računskih zaključkov lahko trdimo, da je več kot polovica odvisnega denarja naših posojilnic, zlasti mestnih in trških, naloženega pri nezadiružnih denarnih zavodih, dočini to, kar je pri Zvezi, ne predlstavlja niti polovico odvi škov. Al je to1 postopanje pravilno? Ali je resnica, da naj se Zveza pač briga za revizije, pomaga kolikor more in kjer more zadrugam, zastopa zadružne interese napram vsem oblastem, glede odvisnega denarja pa naj pušča svobodo vsaM posojilnici. Namen Zveze. To mnenje je zmotno, to mnenje je ne-zadružno in to mnenje je tudi zelo nevarno in lahko prinese ogromno škodo zadružništvu. To mnenje je zmotno, ker Zadružno zvezo so si ustanovile zadruge, pretežno posojilnice ne le za revizijo, ampak tudi za vzdrževanje poslovnih odnošajev članic med sabo in do Zveze (§ 2 točka 3 pravil). Pravilu torej jasno izražajo kot namen Zveze ne le revlizijo in skupno varstvo interesov, ampak tudi vzdrževanje poslovnih odnošajev. - 147 - In § f> Zvczivnilv pravil z naslovom »Denarna izravnava« doslovno pravi: »Izvršujoč v 82 točka ,3 označeni smoter, posreduje Zveza med Zvezinimi članicami denarno izravnavo z gojitvijo tekočega računa, osobito tako, da prevzema odvisne denarje Zvezinih članic obrestonosno v tekoče zaračunanje in jim na drugi strani dovoljuje kredit, istotako v tekočem računu — v kateri namen je Zveza tudi opravičena posojila pri nečlanih jemati.« Ako torej Zveza zahteva od članic zadružno disciplino glede nalaganja odvisnega denarja, ne zahteva nič drugega kakor v pravilih točno izraženo in vsaki Zvezini posojilnici naloženo dolžnost. In v § 10 Zvezi-nih pravil je rečeno, da članica, ki ne izpolnjuje, v teh pravilih določenih dolžnosti, se sme po sklepu načelstva izključiti. Kreditna pomoč zadrugam. Pa še drugo posledico ima neizvrševa-nje zadružne discipline, katero pa nalaga 8 6 pravil o denarni izravnavi. Zvezo so zadruge ustanovile, da dovoljuje kredite v tekočem računu onim zadrugam, ki so še mlade, ki so se šele ustanovile, in torej' za začetek kreditne pomoči nujno potrebujejo. Ako pa Zveza ne dobi potrebnega denarja v obliki naložb od svojih članic, kje ga bo jemala? Ali pri bankah? Če bi bila navezana na bančne kredite, kakor so žal n'avezane zadružne zveze na Hrvatskem, v Bosni, v Srbiji-, potem bi morala sama plačevati za te kredite 14% ali tudi več odstotkov. Potem bi pač ne mogla resnično pomagati zadrugam z zadružnim kreditom, temveč edino le z oderuškim kreditom po 15 lin več procentov. In Potem bi pač naše zadruge enako kot v juž-dih krajih le životarile in slično kot banke dovoljevale kredite kmetom ne v pomoč, ampak v ipogubo, ne za gospodarski napredek, ampak za gospodarski min. Zadruge . torej, ki se ne držijo zadružne di'sciplme" glede nalaganja od vršnega dčnar-ja, s tem onemogočajo Zvezi, da' vrši svojo zadružno- dolžnost napram mladim zadrugam. napram šibkim zadrugam, napram zadrugam v krajih, kjer šie ni kapitala. Kršenje discipline — znak sebičnosti. Nedisciplinirane zadruge s tem običajno kažejo veliko, prav nezadružno sebičnost. Zadruge kršijo disciplino največkrat radi enega procenta več, ki ga dobijo pri neza-družnem denarnem zavodu za svoje naložbe. Zadruge pa ne pomislijo, da je zadružništvo gibanje proti nezdravi sebičnosti, kakršna se pojavlja zlasti v pretirani obrestni meri. Ali naj bodo zadruge za Ug da se mesto osebne sebičnosti poedinca uveljavlja sebičnost zadruge, da se mesto privatnega oderuha uveljavlja še brezobzirnejši zadružni oderuh, ki gre preko solza in nesreč ljudstva le za svojim dobičkom? Zadružništvo je poklicano, da ščiti gospodarsko šibke. Zadruga, katero sla vleče le za visokimi obrestmi, pa ne ščiti gospodarsko šibkih, temveč z navijanjem obrestne mere koristi le premožnejšim, je zgrešila svoj cilj. Znak nezavednosti. Zadruge, ki kršijo zadružno disciplino, pokažejo tudi veliko pomanjkanje zavednosti. Vsaka zadruga se je mogla ustanoviti- le 'iiz požrtvovalnosti hi nesebičnosti poedin-cev, ki so se združili za vzajemno pomoč. Po listih načelih, iz katerih je zadruga zra-st-la. se mora tudi sama naslanjati na druge za-diuge v Zadružni zvezi. Ona mora enako kot njeni člani tudi sama v Zvezi drugim zadrugam pomagati. Če pa zbrane ljudske prihranke zaradi enega procenta nalaga pri nezadružnih zavodih, 'odteguje s tem pomoč Zvezi, odteguje pomoč drugim kmetijskim zadrugam, ki bi nujno potrebovale kredit, in 10* slabi zadružništvo, istočasno pa krepi proti-zadružno kapitalistično fronto. Krivica napram Zvezi. Zadruga, kil sne drži zadružne discipline, je -krivična napram Zvezi. Zveza v polni meri z najboljšo voljo iti s samopožntvoval-nostjo vrši svoje dolžnosti in za izvrševanje teh dolžnosti potrebuje precejšna denarna sredstva. Od kod naj jih dobi, ako ne v prvi vrsti in pretežno iz denarne izravnave? Res, da posojilnice držijo pri Zvezi brezobrestno deležno' glavnico, toda. deležna glavnica vseh članic znaša le en in četrt milijona dinarjev. Ali naj se z bornimi obrestmi deležne glavnice pokrije režija Zveza z uradniškim aparatom, s potovalnima stroški za revizije in za zadružne tečaje, z Narodnim Gospodarjem, s sanacijskimi prispevki za zadruge, z zadružno šolo itd.? Nedisdlplani-rane zadruge se le preveč enostransko zavedajo samo svojih pr avli c in so pripravljene le jemati od Zveze, nočejo se pa zavedati svoje dolžnosti napram Zvezi' in niso pripravljene dajati. One drage volje priznavajo Zvezi bremena in vsaka po svoji1 moči doprinesejo, da so ta bremena večja, nočejo pa prispevati svojega deleža, ki bi jih zadel pri' pravični razdelitvi! bremen. Nevarnost za zadružni denar. Kršenje zadružne discipline pa postane tudi lahko nevarno za zadruge. Pri polomu Slavenske banke je bil hudo prizadet en del slovenskega zadružništva, Hvala Bogu so naše zadruge pri tem polomu utrpele le malo škodo, a utrpele so jo. Mislimo pa, da se iz škode pri Slavenski! banki vse zadruge lahko učijo, tkalko nevarno je nositi' zadružni denar le v take zavode, ki nudijo visoke obresti. Zadruge maj že vendar enkrat spoznajo. da ne more biti vse v redu tam, kjer se ponujajo visoke obresti. Zadruge naj uvidi- jo, da visokim obrestim običajno sledi izguba obresti sploh in povrh še izguba velikega dela kapitala. Praktične Izkušnje so pokazale, da tisti, ki ponuja najvišje obresti, obresti običajno sploh ne plača. Vsak greh se maščuje. Zveza ima za sabo 27 let dela. Lahko se danes potrka na prsa in pove, da je bliilo to pravo zadružno delo, delo popolne zadružne nesebičnosti in neomejene zadružne samopožrt v ovalu o sti. Našle so se v teh letih v vrstah ZvezMh članic tudi nedisciplinirane članice. V vseh teh slučajih pa je kršenje zadružnih načel imelo redno slabe po-sledlibe. Vsako kršenje zadružnih načel se je nad dotično zadrugo maščevalo. Ne privoščimo zadrugam tega maščevanja. Žal nam je, če jih zadene škoda. Vendar moramo biti toliko pravični, da tam, kjer je zadruga utrpela škodo zaradi, nezadružue-ga postopanja, da tam vidimo zasluženo kazen in isvariilni vzgled za druge. Ravno to dosledno maščevanje, ki je prej ali slej sledilo vsakemu kršenju zadružnih načel, je pa imelo v zadružništvu tudi svoje dobre posledice. Naše zadruge se v splošnem danes tesneje oklepajo svoje Zveze in naše zadruge danes Vsaj po deželi v ogromni večini držlijo zadružna načela in izpolnjujejo tudi svoje dolžnosti napram Zvezi, kolikor zadeva nalaganje odvišnega denarja. Ugovori. So pa tudi ugovori proti zahtevi zad'ružil c discipline. Naj jili v naslednjem navedemo le par. Pravijo, da je načelstvo posojilnice osebno in z vsem svojim premoženjem odgovorno za varnost zadružnega premor ženja, zato nalaga denar posojilnice svobodno po svoji previdnosti. Ravno radii varnosti Zveza danes zahteva, da se njene članice držijo zadružne discipline. Ali more imeti posamezna zadruga boljši vpogled v solidnost baimk in drugih denarnih zavodov kot ga lima Zveza? Ali ni najvarnejši denar pri Zvezi, ako ga Zveza n. pr. daje kot kredit posojilnicam z neomejeno zavezo, pri katerih je jasno, da kredit ne more propasti? Ali ni najbolj v zadružni službi in obenem najvarnejši denar pri Zvezi, ako Zveza daje kredite kmet&jsklim produktivnim zadrugam (elektrarniškim, mlekarskim, vinarskim itd.), zahteva pa za ta kredit ne le jamstvo zadruge z vsem njenim premoženjem, ampak tudi jamstvo vseh elanov načelstva in nadzorstva', ki dotično zadrugo vodijo? In a 15 nima naposled zai oni denar, kolikor ga ne gre za kredite zadrugam 5n kolikor ga mora imeti Zveza popolnoma likvidnega, Zveza najboljše možnosti, da ga. varno naloži, ker ima gotovo več vpogleda v solidnost bančnih zavodov kot podeželska posojilnica. Zveza obrestuje zadosti visoko. Drugi ugovor, ki ga navajajo, jte ta, da mora posojilnica gledati, da dobi za naložbe višje obresti, da more potem kredite ceneje dovoljevati. Ta ugovor je pobit pravzaprav že z navedbami zgoraj glede nezadružnega postopanja onih zadrug, ki kršijo zadružno disciplino. S stališča Zveze pa moramo omenjati še to, da Zveza obrestuje danes vezane vloge po 7% in da more vsaka posojilnica vezati poljubno višino svojih naložb. Pa tudi, ako vzamemo, da pri Zveži veže le polovico svojih naložb po 7%, polovico pa jih drži |)ri Zvezi na tekočem računu po 5%, doseže s tem še vedno srednjo obrestno mero 6%. Dejstvo pa je, da na splošno zadruge vloge na hranilne knjižliče ne obrestujejo vlišje kot po- 5%. In da še enkrat povdarimo, namen zadruge vendar ni, delati dobiček, ampak pomagati s cenenim kreditom in kar najbolj varno upravljati ljudske prihranke. Tudi Zveza nalaga pri bankah. Se eno navajajo proti zadružni disciplini, češ če Zveza: nalaga odvišnli denar pri bankah, zakaj pa ne bi posojilnice same nalagale naravnost pri bankah. Čemu tukaj posredovanje Zveze? Na ta ugovor navajamo predvsem, da je Zveza poklicana in da Zveza ta poklic tudi izvršuje, da predvsem z zbranimi naložbami! 'služi kreditnim potrebam zadrug. Zveza daje kredite hranilnicam in posojilnicam, pri katerih so krediti z ozirom na neomejeno zavezo gotovo najvarnejši. Zveza daje kredite kmetijskim nabavnim in prodajnim ter konsumnim zadrugam, pri katerlih varnost sicer ni tako velika, ai se pomanjkanje vsaj nekoliko popravi s tem, da tudi člani načelstva in nadzorstva osebno jamčijo. Zveza daje naposled kredite razne vrste kmetijskim produktivnim zadrugam, ki bi se brez teli kreditov sploh ne mogle u:sta-navljati. Kmetijsko prodiiktivno zadružništvo je pri nas malo več kot v povojih. Kmetijsko produktivno zadružništvo pa je za naše razmere prevladujoče male in srednje kmetije nujna zahteva, neobhoden pogoj za rentabilnost in obstoj kmečkega gospodarstva. In ko so vse te tri potrebe krite, tedaj šele more Zveza misliti na naložbe pri bankah. In kar se naložb pri bankah tiče, je gotovo, da more Zveza doseči drugačno obrestno mero, nego jo doseže posamezna posojilnica. Držite zadružno disciplino. Zveza apelira na vse članice in zahteva zadružno disciplino ne le ker jo pravila nalagajo kot člansko dolžnost, ampak predvsem zato, ker si je s svojim delom in s svojimi žrtvami, s svojim dosedanjim postopanjem in s svojo neoporečno previdnostjo pri upravi zadružnega denarja to pravico zaslužila. Zveza ima najboljšo voljo dati še ;150 • — več, ii u tl i ti zadružništvu šc več. kot mu more nuditi danes. Zato pa je na članicah, da najprej same Zvezli' nudijo za delo potrebna sredstva. In ta sredstva ji dajte v obliki nalaganja vseh, pa prav vseh zadružnih prihrankov pri Zvezi. O bulgarskem zadružništvu. Bulgarska javnost se bavi z zadružništvo,m kot z dnevnim vprašanjem in sc tudi vlada z njim resno bavi. Ministrski predsednik bulgarski je prijatelj zadružne ideje in je odbil napade na zadružništvo, ki so v glavnem naperjeni proti državniim, zadrugam podeljenim kreditom ter je, svoje stališče utemeljeval s tem, da se za zadružno življenje odpira široko polje delovanja. Pred kratkim sc je vršilo na- Bulgarskem več važnih kongresov in to konsmimih društev, produktivnih zadrug in osrednje zadružne banke. Pred vsem pa zasluži, da se omeni kongres vseh bulgarskiih zadrug, na katerem je bil osnovan vrhovni zadružni svet. S tem sc je hotelo zagotoviti, da bi bulgansko zadružništvo delovalo po enotnih smernicah. Ta skupni svet je bil ustanovljen tudi kot posledica nekaterih sprememb v bulgarskem zadružnem zakonodajstvu. Za kmetijske zadruge je centrala odslej " bularska poljedelska banka, za mestne zadruge pa bulgarska zadružna banka. K bulgarski zadružni banki so . priklopljene: I. zveza ljudskih bank, 2. konsumna društva, 3. zveza produktivnih zadrug, 4. stvabene zadruge. Ljudske banke so organizacije malega mestnega kredita. Koncem 1. 1925 jih je bilo 113 s 69.630 člani, med katerimi je večina obrtnikov in malih trgovcev. Napredek teli zadrug je bil v zadnjih letili izvanreden. Koncem 1. 1925 so poslovale s kapitalom 670 milijonov levov (sedanji kurz približno 100 levov - 41 dinarjev), od česar odpade na temeljno glavnico 240 milijonov, na vloge pa 430 milijonov. Širši sloji ljudstva imajo veliko zaupanje do teh bank, deloma zaradi obrestne mere (7 do 10%), še bolj pa zaradi garancijskih rezerv. Krediti, ki jih dajejo te banke, so ktatkodobni in služijo pred vsem produktivnim svrliam. V zadnjem času so postale te banke središče za dobavo in prodajo, so organizirale produktivne zadruge, ustanovile fonde za elektrifikacijo, kanalizacijo in podobno, v raznih meistfli. V letu 1925 so imele ljudske banke kosmatega dobička 108 milijonov levov, čistega dobička pa okoli 26 milijonov, ki se je porabil za dividendo in za1 rezervne zaklade. Bulgarska zadružna banka je tudi središ,mjloa za, konsumna društva, katerih je bilo 59 z 43.420 člani. V letu 1925 je prodala centrala s posredovanjem vseh društev blaga v vrednosti za 168 milijonov levov. Peča se z velikimi nabavami in ima važno vlogo pri regulaciji tržnih cen. Zveza proizvajalnih (produktivnih) zadrug šteje 60 Članic z raznoličnim obrtniškim delokrogom. Njena glavna naloga je dobava sirovin in strojev. Stavbne zadruge so se razvile poglavitno v zadnjih štirih letih. Imajo več nego 1000 članov. Vplačana glavnica presega vsoto 63 milijonov levov. Bulgarska zadružna banka je -kreditna ustanova za vse navedene zadruge. S poslednjo prumembo zakona ji je bila dana sigurna finančna stabilnost in sicer na ta način, da se je znatno povišala njena kreditna sposobnost pri bulgarski narodni banki. Za leto 1925 je banka izkazala- kosmatega dobička 27 milijonov levov. Banka izvršuje tudi zavarovalne posle in ima oddelke za zavarovanje proti toči im za zavarovanje goveje živine. Obe vrsti zavarovanja pa sta neobvezni; kljub temu, da prebivalstvo doslej ni kazalo dosti razumevanja za zavarovanje, se je število zavarovancev podvojilo napram prejšnjemu letu. Druga kreditna centrala bulgarskega zadružništva je bulgarska poljedelska banka. Aktiva te velike banke so dosegle v letu 1925 vsoto 2264 milijonov levov. Pred vsem se banka trudi, z danimi sredstvi zadovoljiti kreditnim potrebam kmetovalcev. Tekom leta 1925 je banka dovolila za 448 milijonov levov posojil proti menicam. Zlasti so ma-rastla posojila na zastave, dane v živem in mrtvem inventarju, v posevkih in poljedelskih produktih: ta posojila so dosegla vsoto 524 milijonov levov. Banka je dovoljevala v meji dane možnosti tudi kredite beguncem. Na hipoteke pa ni dajala posojil in to zaradi splošne denarne krize. Posojila te vrste bo dovoljevala posebna banka, ki se ima. nalašč v ta namen osnovatil Poljedelska banka je središče kmetijskih kreditnih zadrug. Banka placira v teh zadrugah tri četrtine svojega kapitala. V letu 1925 je podelila 1200 zadrugam s 180.000 člani kreditov za 803 milijone levov, nasproti 599 milijonom v prejšnjem letu. Večje predujme je dobito tudil 40 zadrug za gojitev in prodajo tobaka. Največja taka zadruga obstoji v Stamicaiml Ima lastno moderno skladišče in prostore za manipulacijo s tobakom, lastno tovarno za cigarete z dnevno produkcijo 600 kg. gospodarsko poslopje, poizkusno in demonstracijsko polje itd. S pomočjo zadruge se je napravilo za člane in delavce 430 stanovanj in 1316 koč in je postavila valjčni mlin za 1,800.000 ilevov. Zadruga daje eksistenco 1600 delavcem. Zadruga trguje s tobakom v listih, ki ga kupuje od članov in .ga po prlimerni predelavi prodaja v tujezem-istvo. Za elektrifikacijo Bulgarske se je osnoval v poslednjem času svet sindikatov na zadružni podlagi. Ta kratki pregled naj zadostuje, da si moremo ustvariti sliko, kolikega pomena je za Bolgarsko zadružništvo, zlasti kmetijsko. Ako bo zadružništvo tako ‘napredovalo kakor doslej, bo ustvarilo te Bulgarslke državo, ki bo po svoji kulturi enaka ostalim naprednim kmetijskim državam. Poljsko zadružništvo. V poljsko republiko, ki se je po končani svetovni vojni ustanovila v smislu mirovnih dogovorov, so se združila ozemlja, ki so preje pripadala raznim državam. Že iz te okolnosti je razvidno, da poljsko zadružništvo ni enotno. Do početka svetovne vojne se je sicer razvijalo zadružništvo v vseh poljskih delih Rusije, Avstrije in Nemčije, ali ta1 razvoj ni bil enak, deloma ker ga državne uprave niso dovoljno podpirale, deloma ker so ga v Ru- siji celo ovirale in stiskale in sc zato zlasti na Ruskem ni moglo primerno razviti. Toda tudi to, kar se je napravilo s težkim trudom, je gmotno in moralno uničila vojna, koje valovil1 so se tolikrat prelivali čez nesrečno Poljsko. Ko pa se je leta 1917 začelo z novim delom, se je pojavila linflacija. ki je uničila še to, kar je bila vojna pustila, zdravega, in, to, kar se je bilo z velikim naporom doseglo po letin 1917. Zato je treba v poljskem zadružništvu gledati novo tvorbo, ki šele išče pota za svoj preporod. Poljsko zadružništvo preživlja dobo težke ikrize, kajti nad njim visi breme vojne škode in breme inflacije, ki mu ne dopušča, da bil kmailu ozdravelo. Vendar pa se polagoma krči pot do ozdravitve in zadružništvo kaže pri tem toliko živIjtinske sile, da je opraVičena nada, da se bo kmalu zopet okrepilo. Zadružništvo v poljski' republiki ni centralizirano, ampak je otganteirano v raznih zvezah, katerih je 25. Teh 25 zvez je koncem leta 1926 obsegalo 7553 zadrug. Posamezne zveze so koncem leta 1926 imele sledeče število članic: 1. Zveza pridobitnih in gospodarskih zadrug v Poznanju 417. 2. Zveza pridobitnih in gospodarskih zadrug v Lvovu 183. 3. Zveza poljskih zadrug v VaršaVi 323. 4. Revizij, zadr. zveza kmetijskih društev v Krakovu 152. 5. Reviz. zveza poljskih zadrug v Varšavi 998. 6. Okrožni patronat kmetij, društev v Lvovu 1083. 7. Revizijska zveza kme- tijskih društev v Krakovu 133. 8. Revizijska zveza kmetiljsko-trgovskih zadrug v Lvovu 40. 9. Zveza kmetijskih društev v TeŠinu 93. 10. Zveza konsumnih zadrug v poljski republiki v Varšavi 806. 11. Reviz. zveza delavskih zadrug na Poljskem v Varšavi (v likvidaciji) —. 12. Reviz. zveza državnih, občinskih En društvenih nameščencev v Varšavi (v likvidaciji') —. 13. Centrala1 krščanskih kmiisumnih delavskih zadrug v Varšavi 40. 14. Reviz. zveza vojaških zadrug v Varšavi 239. 15. Zveza stavbnih zadrug v Varšavi (v likvidaciji) —. 16. Zveza židovskih zadrug na Poljskem v Varšavi 342. 17. Zadružna zveza evangeljskih kreditnih zadrug v Varšavi (v likvidaciji) —. 18. Zveza nemških zadrug na Poljskem v Lodzu 81. 19. Splošna zveza samopoimočnih galiških pridobitnih in gospodarskih zadrug v Lvovu (židovska) 308. 20, Revizijska zveza ukrajinskih zadrug v Lvovu 1510. 21. Ruska revizijska zveza v Lvovu 65. 22. Zveza nemških kmetijskih zadrug v Lvovu 49. 23. Zveza nemških zadrug na Poljskem v Poznanju 346. 24. Zveza kmetijskih zadrug na Zapadnem Poljskem v Poznanju (nemška) 196. 25. Zveza; vaških zadrug na Poimoranskem 149. Mod kmetijskimi zadružnimi zvezami zavzema najodličnejše mesto revizijska zveza poljskih kmetijskih zadrug v Varšavi, ki slavi letos desetletnico svojega obstoja in šteje 998 članic. Med njilmi je 599 kreditnih zadrug (Štefčikove blagajne), 84 kmetijsko-tngovskih, 5 mlinarsko-pekarskih, 306 mlekarskih, 1 čebelarska zadruga, 2 kmetijsko-trgovski centrali, 1 centrala mlekarskih zadrug. Po poročilu zadružnega sveta kaže gibanje poljskega zadružništva v zadnjih treh letih sledečo sliko: Stanje zadrug koncem L 1924 1925 1926 1. kreditne zadruge 4.905 4.842 5.242 2. konsumne zadruge 3.332 3.344 3.500 3. trgovsko-obrtne zadruge: a) k me tijsko -1 r govs k e 995 1.232 1.537 b) skladišča in prodajalne kmetijskih društev 161 161 159 c) nedoločene vrste 911 974 1.090 4. mešane zadruge 291 459 541 5. produktivne zadruge 102 102 125 6. delovne zadruge 20 31 41 7. raznih vrst zadruge 893 1.264 1.674 skupaj 11.600 12.409 13.909 'Kreditnih zadrug je od skupnega števila 38%, konsumnih 25%, trgovsko-obrtnih 20%, mešanih 4%, produktivnih 1%, raznih 12%. K revizijskim zvezam je v letu 1924 pripadalo 6138 (53%), v letu 1925 6787 (54.7%), v-letu 1926 pa 7553 (54.3%). O delovanju in poslovnih uspehih zadružnih zvez v letu 1926 je izdal zadružni svet posebno poročilo, ki je pa toliko nepopolno, ker 6 zvez ni poslalo statističnih podatkov in se poročilo nanaša le na 19 zvez. Med drugimi ni poslala svojih podatkov ukrajinska zveza v Lvovu, ki je po številu članilc naijvečja, dalje je izostala s svojimi podatki druga močna zveza, namreč Splošna zveza samopomočnih zadrug v Lvovu, ki obsega zadruge, urejene po Šulcejevih načelih. Pri 19 zvezah, ki so prispevale svoje podatke, je bito koncem leta 1924 stanje (v poljskih zlotih, kurzna vrednost približno 6.35 Din): Aktiva: Gotovina, in naložbe................11,118.000 Posojila .......................... 39,214.000 Zaloge blaga....................... 26,707.000 Nepremičnine ...................... 29,224.000 Premičnine.......................... 4,759.000 Dolžniki .......................... 12,773.000 Razna aktiva ....................... 8,285.000 Izgube ............................. 1,365.000 skupaj 133,445.000 Pasiva: Poslovni deleži.................... 12,899.000 Rezervni zakladi1.................. 22,058.000 Krediti .......................... 67,138.000 Vloge ............................... 18,685.000 Razna pasiva...........................7,613.000 Dobiček ........................... 5,052.000 skupaj 133,445.000 Promet v blagu in znesek dovoljenih posojil je pri teh 19 zvezah v letu 1924 znašal 252,591.000 poljskih zlotov. Kar se tiče posameznih zadružnih vrst, je bilo njih stanje pri zgoraj navedenih 19 zvezah koncem leta 1924: L Kreditne zadruge. Aktiva: Gotovina in naložbe 6.122.000 Posojila 38,395.000 Nepremičnine 10,712.000 Premičnine 328.000 Razna aktiva 6,967.000 Izguba *. 167.000 skupaj 62.691.000 Pasiva: Poslovni deleži 4,538.000 Rezervni zakladi 9,069.000 Krediti 25,191.000 Vloge 18,037.000 Razna pasiva 4,427.000 Dobiček 1,429.000 skupaj 62,691.000 Posojil so te zadruge dovolile 36,041.000 poljskih zlotov. 11. Konsumna društva. Aktiva: Gotovina in naložba................. 1,787.000 Nepremičnine ....................... 5,063.000 Premičnine.......................... 1,660.000 Zaloge blaga ...................... 15,047.000 Dolžniki ........................... 4,105.000 Razna aktiva.......................... 112.000 Izguba ............................... 424.000 skupaj 28,198.000 Pasiva: Poslovini deleži ................... 2,946.000 Rezervni zakladi.................... 3,826.000 Krediti ........................... 18,430.000 Vloge................................. 519.000 Razna pasiva........................... 99.000 Dobiček ............................ 2,378.000 skupaj 28,198.000 Promet v blagu je znašal 93,350.000 polj. zlotov. 111. Kmetijsko-trgovske zadruge. Aktiva: Gotovina in naložbe 1,117.000 Zalbga 'blaga 7,364.000 Nepremičnine 6,202.000 Premičnine 1,245.000 Dolžini kji . . . 5,398.000 Razna aktiva 291.000 Izguba 512.000 'skupaj 22,129.000 Pasiva: Poslovni deleži 3,130.000 Rezervni zakladi 4,246.000 Krediti Vloge 66.000 Razna pasiva 490.000 Dobiček 637.000 skupaj 22,129.000 Promet v blagu je znašal 49,982.000 polj. zlotov. IV. Mlekarske zadruge. Aktiva: Gotovina in naložbe . . . . . 427.000 Zaloga blaga 772.000 Nepremičnine 1,307.000 Premičnine 345.000 Dolžniki 459.000 Razna aktiva 602.000 Izgube 14.000 skupaj 3,926.000 Pasiva: Poslovni deleži ...................... 350.000 Rezervn'i' zakladi........... 851.000 Krediti ......................... . 1,491.000 Razna pasiva................ 1,135.000 Dobiček ............................... 99.000 skupaj 3,920.000 Promet v blagu je znašal 5,565.000 polj. zlotov. V označenih 19 zvezah je bito koncem leta 1924: 2246 kreditnih zadrug, 1138 kon-sumnih društev, 384 kmetijsko-trgovskih, 238 mlekarskih zadrug, 29 zadrug za vnovčevai-njc jajc in 136 raznih drugih zadrug. V celoti je torej k tej statistiki prispevalo 4171 zadrug. Ker je bilo koncem leta 1924 vseh zadrug 11.600, je v prej navedeni statistiki obseženih samo nekaj nad eno tretjino za^ drug. Vendar pa se tudi iz teh podatkov vidi, da je poljsko zadružništvo osnovano na dobrih gospodarskih načelih. Opozarjamo zlasti na dokaj ugodno razmerje med lastnim in tujim premoženjem. Primeroma znatno visoka deležna glavnica in močni rezervni zakladi, torej lastni obratni kapital stoji skoro pri vseh vrstah zadrug v povoljnom razmerju naipram izrabljenim kreditom. O © O VPRAŠANJA IN ODGOVORI O © © Vprašanje 39: Naša posojilnica je pred časom dovolila posojilo odboru za nabavo zvonov. Odbor nam sedaj dolg polagoma odplačuje. Kako naj računamo obresti, ali vedno za pol leta naprej, čeprav bi na ta način zaračunali obresti za zneske, ki se med letom vrnejo? Kako delajo drugod v podob- nih slučajih? Ali ne bi bilo primerno, da se tu dolg vodi v tekočem računu? (H. p. v D.) Odgovor: Najprimernejši bi bil za posojilo odboru za nabavo zvonov tekoči račun. Pogodbo o tekočem računu podpiše predsednik odbora kot osebni dolžnik in ostali člani odbora osebno kot poroki in plač- niki. Odbor sam namreč ne more postati elan posojilnice in ne more 'torej dobiti posojila. Tekoči račun je priporočljivejši radi tega, ker se računajo obresti dnevno s pomočjo obrestnih številk, dočim se pri navadnem posojilu računajo mesečno. Tekoči račun sc zaključi polletno. Obrestna mera za posojila v tekočem računu je lahko ista kot za druga posojila. Vendar se običajno pri kreditu v tekočem računu zaračunajo še pristojbine: provizija, poštnina, manipulacija itd. Navadno se računa % provizije od prometa večje strani brez končnega salda. A ko pa ni prometa, sc všteje začetni saldo. Obvestila o vknjižbah (o vplačilu, o izplačilu, o nakazilu na tek. račun) se računajo po " Din in izvlečki še posebej po 50 par (natančneje glej Narodni1 Gospodar štr. 12 od 15. 12.' 1924). Vprašanje 40: Občina želi najeti večje posojilo pri naši posojilnici za zgradbo električnega omrežja za dve loti. Kredit se je občini dovolil pod pogojem, da si izposluje dovoljenje oblastnega odbora, da sme pristopiti v članstvo naše posojilnice. Prosimo pojasnila: a) kdo podpiše zadolžnico in pristopnico za občino, b) ali moramo tudi pri občini zahtevati poroke? Odgovor: Za občino podpišejo župan in dva občinska svetovalca. To zadostuje in več za veljavnost podpisa občine torej ni treba. To velja glede pristopnice enako kot glede zadolžnice. Navedite pa v pristopnici številko in datum akta, s katerim je nadzorstvena oblast občini dovolila pristop k posojilnici. Na drugo vprašanje glede porokov Vam pa pojasnjujemo, da če je občinski odbor najetje posojila v pravilno sklicani sklepčni seji sklenil in če je nadzorstvena oblast občini dala dovoljenja za pristop v članstvo posojilnice, potem je pač podpis občine (pečat in podpis župana) in njena davčna moč zadostno kritje za varnost posojila in ni treba še posebej porokov. O D n B O 0 D ZADRUŽNIŠTVO. D B D B D B D VSEM ZADRUGAM! I. Zadružna šola. Zadrugam smo o šoli, ki se prične 3. novembra, poslali1 posebno okrožnico. Pripomnili bi k tej okrožnici le 'dvoje: 1. Zadruge naj priporočajo zares le bike prosilce, ki bodo ostali doma na knie-liji' in kot gospodarji pozneje lahko sodelo-vali v vodstvu ene ali druge domače zadrugo. 2. Zad'ruge naj te vrste prosilcem tudi omogočijo šolo s tem, da jim nudijo vsaj delno podporo za prehrano, ki stanc približno Din 450 mesečno. Računati moramo pač s teni dejstvom, da naši kmetje niso voljni dati svojih odraslih sinov za 6 mesecev od doma v šolo, a ko je treba zraven še kaj plačati. M. Pošiljanje denarja po poštnih nakaznicah. Poštno ministrstvo je odredilo, da se sme od 1. oktobra dalje poslati na eno poštno ali brzojavno nakaznico znesek do Din 5001) (poprej le 1000 Din na eno nakaznico). Ker je pošiljanje denarja po nakaznicah z ozirom na veljavno oprostitev poštnine med Zvezo in članicami popolnoma brezplačno, priporočamo zadrugam, da se v bodoče v večji meri poslužujejo pošiljanja denarja s poštnimi nakaznicami. S tem si prihranijo neprijetno in zamudno delo s pečatenjem denarnih pisem im pa od pošt neopravičeno izterjavam) dostavnino po Din 3 za vsako denarno pismo. Kupijo se le nakaznice po 25 par komad. III. Preskrbite si dekrete o oprostitvi taks. Še vedno si nekatere zadruge kljub ponovnim tozadevnim opozorilom niso pre- skrbele dekretov od finančnega okrajnega ravnateljstva v Ljubljani oziroma v Mariboru, da jiiim pristoja taksna prostost. Po navodilih finančne oblasti revidirajo nje organi zadružne knjige in Spise. Ako zadruga nima v nokah dekreta o taksni prostosti, ji ti organi naložijo kazen za vse nekolekovane knjige ne oziraje se na to, da ima zadruga v pravilih pogoje za taksno prostost. Kak pravni lek v teh slučajih ne bo zalegel, ker finančno okrajno ravnateljstvo' stoji na stališču, da je za taksno prostost poleg Spremembe pravil treba tudi dekreta. Članice, ki še nimajo dekreta, naj takoj pošljejo Zvezi: prepis zapisnika občnega zbora, na katerem so spremenile pravila v smislu določb čl. 262 fin. zak., potem sklep sodišča o registraciji teh sprememb in en izvod pravil. Zveza bo zanje napravila vlogo na finančno oblast, da izda dekret o taksni prostosti. IV. Čeke, valute (dolarje, franke, marke itd.) sprejemajte od ljudi in jih pošiljajte za vnovčenjc Zvezi, ki Vam jih bo vnovčila po najboljšem dnevnem tečaju. Ljudem napravite uslugo, Vas pa stane le malenkosten trud. To bo tudi najboljša reklama za posojilnico. — Glede čekov opozarjamo, da jih morajo na zadnji strani podpisati oni, na kogar ček glasi1 in pa posojilnica, ki1 ga odpošlje Zvezi. Iz poslovanja našiti zadrug. V zapisniku načelstvenc seje neke posojilnice je zapisano: »V seji se je dovolilo več posojil« — Človek bi mislil, da je to šala, pa je vendar dotični načelnik zadruge, ki je pisal zapisnik, stvar čisto resno mislil. In revizor mu je potem moral razlagati: 1.) da se sklepa, o vsakem posojilu posebej in sc tudi sklep o dovolitvi ali nedovolitvi vsakega posojila posebej zapiše v zapisnik. 2.) da mora v zapisniku biti navedena ne le vsota posojila in ime posojilojemalca, ampak tudi svrha, za katero se posojilo dovoli, zavarovanje po- sojila (poroki ali knjižba) in naposled rok, za kateri se posojilo dovoli. Sorodstvo in vodstvo zadrug. Nikakor ne moremo trditi, da je že samo na sebi slabo, če so v vodstvu zadruge soudeleženi sorodniki. Zakon tega ne prepoveduje, če pa vpoštevamo človeške slabosti, moramo svetovati, naj se ne volijo v načelstvo ali nadzorstvo sorodniki, že zaradi tega ne, da se že vnaprej v kali zaduše morebitni očitki ali sumničenja. Prav tako mi dobro, ako je sin vslužben pri zadrugi, pri kateri je oče član načelstva ali nadzorstva, če so sorodniki v načelstvu ali nadzorstvu, se bo zelo lahko zgodilo, da jim bodo očitali, da drže zaradi sorodstva skupaj, da zato uganjajo zadrugi škodljivo strankarstvo, da iščejo koristi za svoje družine itd. če so sorodniki istočasno v načelstvu1 in nadzorstvu, bo takemu članu nadzorstva zelo nerodno nadzorovati svojega sorodnika v načelstvu. Četudi bo vestno vršil svojo dolžnost, sc bo v slučaju kakega nereda v poštovanju zelo težko ubranil očitka. da je imel zaradi sorodstva ozire, da je ravno sorodniku marsikaj prezrl itd. Še bolj nerodno je, če je oče predstojnik lastnemu sitni ali hčeri. Izogibati sc je treba kar najbolj mogoče sorodstvu med predstojniki in uslužbenci. Če ne drugega, daje tako' razmerje povod za nevoščljivost. Če pa nastane med člani zadruge prepir ali če pride celo do nerednosti v poštovanju, ima ptav to najslabše posledice za odnošaje med člani. Kar velja za sorodstvo, velja tudi za svaštvo. •— Dr. F. Buffetti, ki je izdal že več priročnih navodil za vodstvo zadrug, piše o tem vprašanju takole: »Istočasno naj bi ne bile v načelstvu osebe, ki so si v sorodstvu ali v sva-štvu do drugega člena. Izključeni so torej sorodniki: oče iti sin. dva brata, stari' oče in vnmik, v svaštvu pa: tast in zet, dva svaka, soprog in stari oče njegove žene. Ta nezdružljivost izvira odtod, kor je treba že na- 15? prej /preprečiti, da zadruga ne postane orodje v rokah družine.« — Iz nemške zadružne prakse beremo v knjigi Schultze-Delitsch, Vorscluiss- und Kredrtvereine: »Jasno je, da se je treba po možnosti ogibati volitev oseb, ki so si v sorodstvu ali v svaštvu, v načelstvo in nadzorstvo. Sicer zakon o tem ničesar ne določa, niti nismo to postavili v o zrn a pravila, ker so posebno v manjših krajih slučaji, da se temu ni mogoče ziogniti. Če smo že odsvetovali prebližnje sorodstvo ali svaštvo med člani načelstva na eni in nadzorstva na drugi strani, velja to tem bolj o takem medsebojnem razmerju članov načelstva. Poznamo sicer zadruge, pri katerih sta oče in sin, oče in hči v načelstvu in ki pripadajo kar se tiče vodstva med najboljše zadruge. Vendar take izjeme ne morejo spremeniti načela, temveč le potrjujejo načelo.« — Tudi naše lastne izkušnje dokazujejo, da je vedno previdneje, če se skušamo izogniti temin da bi bil bližnji sorodniki ali svaki v vodstvu naših zadrug. Bolje bo to za zadruge in bollje bo to tudi za prizadete osebe. (D. Doktorič, »Gospodarski list«.) Izjeme za Slovenijo. Vprašali smo vse zadružne zveze v državi, ali plačujejo zadruge za denarna pisma na zvezo dostavmi-no po 3 Din. Vse zveze so nam sporočile, da nikjer zadruge ne plačujejo te dostavnice. Le za Slovenijo velja ta zahteva poštne direkcije v Ljubljani, dasi vse tri zveze v Sloveniji in njih zadruge uživajo tudi poštninsko prostost im dasi se jim vrednostna pisma n h koli ne dostavljajo na dom, ker plačujejo vse tri zveze predailnino. Posojila na amortizacijo. Naše posojilnice premalo gojijo to vrsto posojil. Pomen posojil je v tem, da se breme vračila razdeli na enake v gotovih rokih plačljive manjše zneske: obroke. S tem se breme vračila zelo olajša. Pri določevanju obrokov je v skladu namenom te vlrste posojil gledati na to, da se višina rednih obrokov ravna) po rednih prejemkih dolžnika. Ako ima dolžnik 'mesečne prejemke, ima plačevati mesečne obroke. Za kmečke ira-zmere bodo običajno na mestu polletni' al kvečjem četrtletni obroki. V prihodnji številki Narodhega Gospodarja prinesemo članek s pojasnilom, kako se sestavi načrt za odplačevanje posojila na amortizacijo. Opozoriti pa moramo, da naše zadolžnice na iamortizaoij'0 plredvidevajo le eno-staivni način amortizacijskega računa, da se namreč dolžnik obveže redno polletno ali četrtletno odplačevati gotov, vedno enak znesek na račun glavnice, dočim se plačila na račun obresti leto za letom manjšajo, čim manj preostajai vsled odlplačevanja glavnice. Pri enostavnem amortizacijskem posojilu so torej odplačila na kapital redno v vsakem roku enaka, vplačila na račun obresti pai leto za letom padajo primerno temu, kakor se dolžina glavnica z odplačili leto za letom zmanjšuje. Zadolžnice na amortizacijo naročite lahko pri Zvezi. Zadružna solidarnost je lepa v besedi, a bolj neprijetna in redka v praksi. Vendar pa moramo s polivalo priznati, da so naši zadru-garji pokazali dosti dobre volje in požrtvovalnosti, ako je bilo treba pomagati bližnji zadrugi iz težav. Povsod so se1 znali dvigniti preko 'ozkih mej sebičnosti in so bili pripravljeni na žrtve in pomoč. Le tam to ni bilo mogoče, kjer sta ali osebno sovraštvo ali ozkosrčni lokalni patriotizem branila pravemu zadružnemu hotenju, da žrtvuje in pomaga. Izredna glavna skupščina Glavne zadružne zveze se vrši v soboto, 22. oktobra v Beognadu. Na dnevnem redu je sklepanje o tem, kako pomagati iz težavnega položaja zadružništvu v nekaterih pokrajinah države. Skupščina se bo s posebnim govorom spominjala tudi desetletnice smrti dr. Kreka, največjega jugoslovanskega zadmgarja. Glavna zveza srpskih kmetijskih zadruK je razposlala svojim zadrugam vprašalne pole s sledečimi vprašanji: 1. Kakšna je letošnja žetev vseh vrst žita, računajoč vagone do 100 mieterskišli centov. 2. Kakšen ho predvidoma pridelek koruze in 3. Ali bo letošnji pridelek žita in koruze zadosten za prehrano ljudstva in živine. Delavska banka v Švici. Delavska konzumna društva in delavske strokovne organizacije v Švici so sklenile, da ustanovijo skupino veliko delavsko banko, ki bi služila ciljem delavskega gibanja. Dosedaj je že vpisane glavnice 1,038.000 frankov. Kongres obrtnih zadrug se je vršil 16. oktobra v Kuimianovem. Pečal se je predvsem z vprašanjem obrtniškega kredita, dalje enotne zadružne zakonodaje in ustanovitve centrale za obrtno zadružništvo cele države. Zadružno časopisje. Eden izmed pogojev za pravilni in večji razvoj zadružništva je zadružno časopisje. Doslej objavljeni podatki o zadružnem časopisju celega sveta se tikajo samo do leta 1909, ko jih je izdala Mednarodna zadružna alijansa v Londonu. Od tedaj naprej je zaznamovati v razvoju zadružnega časopisja velik korak naprej. Kar se tiče sočasnega stanja zadružnega časopisja v raznih državah, se pripravlja zanimivo poročilo za mednarodno razstavo zadružnega časopisja ob priliki mednarodnega zadružnega kongresa v Stokholmu. Po dobljenih podatkih izhajajo zadružni časopisi v 31 državah, do čim so leta 1909 izhajali le v 20 državah. Celotno število zadružnih časopisov znaša sedaj 366. Če bi se pa vpoštevali vsi1 krajevni časopisi, ki jih iz- dajajo veliki organi zadružnega tiska v raznih državah (n. pr. v Angliji »Wheatlieaf«, ki se tiska z naslovom raznih posameznih mest), bilo' M jih čez 1000. Pred 18 leti jih je bilo le 146. Število Izdajanih izvodov dosega 5 mi-milijonov 750.000 napram 1,459.000 v 1. 1909. Večina zadružnih glasil je vznikla po vojni. Od 146 glasil, ki so izhajala 1. 1909, jih sedaj izhaja le še 40. Od tedaj naprej je nastalo 326 novih organov zadružnega periodičnega tiska. V 19. stoletju je izhajalo 42 zadružnih časopisov. Najstarejši organ, ki izhaja že nad 50 let, so »BHitter fiir das Genossen-schaftswesen« v Berlinu (od 1. 1854). Od 366 sedanjih zadružnih glasi jih 45 izhaja enkrat na mesec, 89 vsakih 14 dni in 57 tedensko. V dvcli državah izhajajo zadružni časopisi vsak dan in to eden v Švici in 3 v Rusiji1. Niajvečje absolutno število izdajanih časopisov imati Nemčija in. Anglija, kajti v obeh teh državah se izdaja po 1 ž« milijona izvodov zadružnih glasili1. Na. češkem se tiskajo v 500.000 izvodih in v Švici v 300.000 izvodih. Ako se pa hoče pravilno označiti, stopnja intenzivnosti v razvoju zadružnega časopisja v teli državah, je treba pri tem jemati v poštev, kolik odstotek prebivalstva se ga poslužuje. Tu se slika znatno izpremeni. Ako vzamemo v poštev, da ima Nemčija 60 milijonov prebivalcev, Anglija 45 milijonov, češka 14 milijonov in Švica 3L milijone, potem se vidi1, 'da se poslužuje zadružnega časopisja. v Nemčiji 2% prebivalstva, v Angliji 2.8%, na Češkem 3.6% in v Švici celo 9%. ©"©""oo S PO D A RST VO. OOOOOj Kmetsko prebivalstvo v Italiji. Po štetju iz leta. 1925 je bik) v Italiji 20,017.726 oseb, katere lahko prištevamo kmetskemu prebivalstvu, kar znaša 51.9% celokupneiga prebi-vallsitva iz leta 1925. Davek na koze je uvedla Italija začetkom letošnjega leta. Namen davka je omejitev kozjereje in v zvezi s tem pospeševanje gozdarstva. Italija mora namreč letno uvažati za stotine milijonov vseli vrst lesa, kozo pa smatrajo za največjega škodljivca gozdnih nasadov. Davek hoče biti tudi socialen s tem, da je pri višjem številu koz davek višji (20 lir), d očim plača le 10 lir na glavo, kdor nima več kot tri koze. Konkurz Prve srpske zemljoradničke banke. V vrsto nesolidnih bank, ki so pogubile mnogo ljudskega in tudi sirotinskega denarija, spada tudi" Prva srpska zemljoradnička banka v Beogradu. Banka je imela tudi nad 20 milijonov dinarjev vlog naših izseljencev v Ameriki. Ustanovitelji te banke, ki je talko žalostno končalai, so svojčas hoteli imeti prvo besedo v gospodarskem življenju srbskih kmetov. Cenitev letošnje žetve. Sredi poletja nekako se je razširila vest, da bo uspeh letošnje žetve napram lanskemu silno nazadoval. Pozneje se je ugotavljalo, da> so te vesti širili gotovi trgovski krogi, ki so imeli v zalogi še veliko lanske pšenice in lanske koruze, katero so hoteli z velikim dobičkom vreči na /ng. Hoteli so z vestmi o slabi žetvi tudi pobuditi konsumemte ter male trgovce k večjim nakupom. Z ozirom na to je smatralo 'Poljedelsko ministrstvo za umestno, da prepreči škodljivo delo špekulacije in da stvar razjasni na podlagi oficijelnih podatkov, ki jih redno dobiva o žetvi in setvi od velikih županov oziroma od referentov za kmetij- stvo iz cele države. Oficijelno zbiranje podatkov sc nanaša na vso državo z izjemo okraja Skoplje in dela Banata. Zastopnikom tiska je minister na podlagi teh podatkov izjavil. da se ceni letošnji pridelek pšenice na 16.840.000 kvinta lov, ječmena na 3,162.000 kvintah)v, rži 1,500.000 kvintalov in ovsa 3.832.000 kvintalov. V primeri s podatki lanskega leta je letošnji pridelek pšenice večji za 6%, ječmena za 1%. d o čim je pridelek ovsa manjši za 23%, rži za 3%. Prebitek letošnje žetve kakih 2,000.000 kvintalov žita skupaj s preostalimi zalogami lanske žetve nudi zadostne množine za izvoz. Glede pridelka koruze in češpelj točni podatki še niso bili tedaj znani. Vsekakor pa je že bito ugotovljeno, dai so ti pridelki; znatno nižji nego prejšnje leto. Minister je tudi izjavil, da podatki o stanju letošnje žetve ne dajejo povoda, da bi se mislilo na prepoved izvoza žita in moke ali na odpravo uvozne carine na žito in mlevske izdelke. Elektrokultura. V Zagrebu je piri redila razstavo narodna kemična straža, ki je razstavila tudi1 priprave za elektrokulturo polja in podatke o nje uspehu. Podatki so na papirju žeto lepi. Pridelek ječmena, ovsa, krompirja, pese itd. ej za ogromne procente višji, isto tak o pridelek na vrtu in v vinogradu. Račun reutabiliticte je seveda; še ugodnejši. Naprava za približno 5 hektarov bi stala 1755 zlatih mark ali ca 23.700 Din. Naš dolg Angliji, ki je nastal predvsem za dobave med svetovno vojno, znaša 25 milijonov 400.000 angleških funtov ali' okroglo Z milijard 10 milijonov Din. Dolg je sedaj po tolikih letih končno z dogovorom urejen tako, da ga bo naša država odplačevala 62 let z letnimi obroki poče uši leta 1927 z pbrokom 150.000 funtov. Obroki potem leto za letom rastejo na 200.000, na 250.000, na 300.000 funtov itd., tako da bomo v letih 1V42 do 1988 plačevali letno po 600.000 funtov. O komercijalizaelji državnih železnic se sedaj veliko govori in prše. O tem vprašanju je razpravljala že konferenca, ki jo je sklicalo prometno ministrstvo. Slišijo sc glasovi, da bo država železnice oddala v dolgoletni najem. Anketa o zadolženosti kmetij se vrši na poziv poljedefekegia ministrstva v nedeljo 23. oktobra v Beogradu. Poljedelsko ministrstvo je zbralo podatke o zadolženosti kmetij v celi državi, 'ki pa niso nič kaj razveseljivi. Po teh podatkih so kmetije zadolžene že precej čez dve milijardi dinarjev. Anketa ne razpravlja o vprašanju, kako naj bi se kmetije polagoma rešile previsokih dolgov. To pa je tem težavneje, ker se splošno priznaval, da je donosnost kmetijskih zemljišč vsled slabega napredka in vsled visokih dolgov zelo padla, zlasti še radi tega, ker se mora v južnih delih države za dolgove plačevati 16 do 20% obresti, pri oderuhih pa celo 100%. Zakon o poljedelskem kreditu sc še vedno ne izvaja. Direkcija za poljedelski kredit ima sedaj svojega direktorja in se polagoma organizira, potem začnejo z organizacijo krajnih in oblastnih zadrug za poljedelski kredit. Razpoložljivih sredstev ima direkcija zaenkrat le 53,000.000 Din. ker ji država na proračunskih doprinosih za zadnji dve leti še veliko dolguje. Govori sc, da je direkcija sklenila, da bo obstoječim zadružnim zvezam dala nekaj kreditov za pomoč produktivnim zadrugam. Podružnica državne hipotekarne banke v Ljubljani je začela poslovati 15. oktobra v lastni hiši, ki jo je kupila od prejšnje Trgovske banke. Državna hipotekarna banka ima po svojih pravilih namen zbirati vse javne fonde in denarje (občinske, ustanovne, cerkvene itd.) ter sirotinske denarje. To bo seveda za začetek neprijetno regulativniim hranilnicam po mestih, ki so dosedaj kot pu-pUarno varni zavodi imeli pretežno večino tega denarja. Konkurz Zemaljske kreditne banke v Beogradu. Zopet je šl'a v konkurz ena iz večjih bank, ki jte bila ustanovljena iz leta 1919 v Somboru in je imela v Vojvodini 14 podružnic. Leta 1921 se je centrala preselilai iz Sombora v Beograd. Koncem leta 1926 je imela banka okoli 23,500.000 Din hranilnih vlog, 4 milijone dinarjev delniške glavnice in 800.000 Din rezerve. Terjatev pa je imela okoli 20,000.000 Din. Konkurz je moral biti otvorjen vsled tega, ker banka mestu Som-bor ni mogla izplačati naložbe pol miilijona dinarjev, dasi je občina čakala skozi daljši rok do 29. septembra na izplačilo. Največji del vladateljev so uradniki, obrtniki in kmetje. Med oškodovanci je tudi bačka oblast, ki je imela naloženih pri banki 540.000 Din. Zakup naših državnih železnic. Z ozirom na poročila o komercijalizaelji naših državnih železnic je Temeschwarer Volksblatt prinesel zanimivo izjavo pooblaščenca Morganove finančne skupine: »Ne gre se samo za zakup češkoslovaških železnic, gre se tudi za železnice v Rumuniji in Jugoslaviji in smo vladam teh dveh dežel že predložili ponudbe. Damo državi iposojila na razpolago, ponudimo veliko zakupno vsoto, ki odgovarja n. pr. pri češkoslovaških železnicah sedanjim dohodkom, se zavežemo za izvedbo velikopoteznih investicij in popolne modernizacije železnic.« Rokopisi naj se pošiljajo na naslov: Uredništvo „Narodnega Gospodarja* Ljubljana, Zadružna zveza. Izdajatelji „Zadružna zveza* v Ljubljani. — Odgovorni urednik: Anton Kralj, tajnik „Zadružne zveze" v Ljubljani.