8. številka. frst v četrtek 10. januvarija 1901. Tečaj XXVI CdloMt 7 i « rakrmt bi dnu. raztm a»i*n ia p f ^utf m S. jn ?itr^atHi in»«m : u celo leto........24 kron za pol leta.........1? _ TA Četrt 1et*........ 6 za er me****...........i krom >"arr»/-niii«, plačevati naprej. Na nu- tre- pri *iiirn<*ninp norA\» »ti -ur» _ Po tfth&ksrn&h v Trstu *e prodajajo jh»-san.ezn*- Številke po «» ntotink f3 nvć.-: xven Tr*t* p« po S »totink f4 nv<*. T^i*>ffta it«. «17«. Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. V f»jmi a. «-.lm» u J o J > t k v.*atEiik konoorcsi lista „EJinost". Natienila tiskarni Uonscicija iista „Kdioost" v Trstu Glasovi o ožji volitvi dne <;. januvarja 1900. (Dalje.) »Na h« SI Divna I M>r i »a« pa« piše j m m l nglavjeiM Izključlji vo, li«stM), goro- pravi — od dobro obveščene straui: «Kar se tiče vprašanja vstopa nemladočeških poslancev v klub Mladočehov, menda ni dvoma, pad no, usiljivo italijanstvo Trsta, kje si ? ! Ni te več! Privzdignil se je rob zagrinjala, ki je pokrival tvojo goloto in svet je uvidel, da si bilo pola fikcija. Že s slavnim vspehom na volitvi dne 3. januvarja so storili naši bratje v Trstu konec veri v izključno itali-anetvo Trsta. Sedaj naj vidi tildi slavna cesarska vlada, ki gre Italijanom Primorja na roko, ker so si znali usurpirati avtonomno upravo ter s tem kazati vse Primorje \ svoji lastni barvi — naj vidi, do kje seza to hvaljeno izključno italijanstvo! Poldrugi tisoč glasov več od slovenske stranke! Oni, ki imajo vse v svojih rokah — javna skladišča, kapital, tvornice, uradništvo in vladino simpatijo — pa Kamo šestnajst stotin glasov več od stranke potlaeecih, preži ranih, proganjanih »sčavov«, ki nimajo ni moči, ni oblasti, ni upliva, ampak le poštenje in število v narodu ! Naj odprejo oči in pogledajo sedaj oni, Italijani iz Italije, naj vidijo, kako se krči legenda o izključnem i talija nst v 11 Trsta in Istre na tej vztočni obali morja Adrijanskega! Naj uvidijo. da je vse ono, o čemer so jim pripovedovali neodrešenci iz teh krajev, laž in izmišljotina: naj s*- prepričajo, da jetoizkjučno italijanstvo le vsiljena rastlina, ki je pustila žile po slovensko-hrvatski ne ugajajoči jej zemlji, na kateri mora usahniti prej aH slej. Naša zmaga v Gorici, polovična zmaga v Trstu , volitve v Istri, kjer se je polovica Bennatijevih volilcev priznavala za Slovenee; namišljena italijanska afer-mac'ja v Dalmaciji, kjer niso mogli — razan Zadra — zberačiti niti sto glasov, vse to bi jih moralo, ako imajo le zrnce zdravega razuma. ako niso neozdravljivo oboleli na megalomaniji, vendar že enkrat prepričati in za vselej, da oni iz Italije nimaj < tu ničesar iskati in ničesar najti ! Pa tudi če so Italijani nasproti Slovencem zadobili neznatno večino, ali proti protivnima strankama skupaj so bili v manjšini! Italijani so imeli dva kandidata. Zidov-skolilieralna gospodovalna klika je nosili to pot namišljenega nčenjaka Atiliji Hortisa, a proti njemu so nekateri vzdignili kandidaturo bivšega župana Dompierija, ki je v svoj čas • pojasnil žrenje italijanskih jaslarjev v plinarni in je vsled tega pal pri kliki v nemilost. Ali oba ta dva italijanska k-ndidata sta do-bila okroglo 1 (K:AH) glasov. a nasproti temu so Slovenci in socijalisti zadobili 11.500. Na ta način sti ol>e italijanski stranki (»stidi v man;- tii. prekorr.čivši tega znamenitega dne vrhunec l»r»-ga svoje slave in spustivši se — tako ne nadejamo v lioga in pravico —- nizdol do fM»|»olnega pada. Pa tudi t<> število glasov, ali so jim ga dali čisti Italijani? Kdor koli pozna naše od-nošaje, ve. da mnogo našega ubogega ljudstva — ali prisiljeno |»> sili, ali zavedeno }m> nevednosti daje gi asove italijanski stranki. Od vse one množice delavcev slovenskega in hrvat.-kega jezika in roda jih je na tisoče dalo irlas / t protivnika, ali {>od pritiskom delodajalca ali iz lastne volje. Mnogi so bili zapeljani. da so glasovali, ne za Italijana, ampak »za Trst«, a mnogo se jih je brez dvoma dalo zavesti in prodati, kakor dokazujejo manjšine za H-.rtisa po okolici. Računajmo take glasove na najmanje samo na dva tisoča, vzemimo, da je samo en tisoč naših izpuščenih iz li-t, da so drugi namenoma - krivimi imeni zapisani, da je bilo tis«*"' glasovnic 1 edostavljenih, s katerimi so p<»tem glasovali italijanski pristaši! Pomislimo, koliko talijanskih p< danikov navadno gla- 1 suje za italjansko stranko, pa pridemo do presenetljivega sklepa, da bi nasprotniki iz ginili oni dan, čim bi jim bila vzeta oblast iz rok in bi morali nastopiti brez korupcije , da bi bili agrarci in tudi katoliški narod-in brez vladine pomoči. Ali ne samo dne 3. januvarja, ampak tudi na dan ožje volitve so si Slovenci osvetlili svoje junaško čelo. Razlike je bilo le okroglih 2000 glasov, to je malenkost, ki le vekša našo moralno zmago. Da, zmaga moralna je na naši strani. S tem se more ponašati ves hrvatsko slovenski narod, da, cel<> vse Slovanstvo! Morete se ponašati tudi vi, podvzetni in požrtvovalni narodni vodje v Trstu ! S tem dnevom postajate ljubljenci in dike naro ia ! Imena vseh onih. ki so z vztrajnim in potrpežljivim delom doveli narod do tolikega načrte, ker rečena železnica ne bi le odprla pot Rusiji do sredujezemskega morja, ampak bi bila tudi v p roti težje proti avstro - ogerski železnici od Serajeva v Solun, katere želez-njaki pripravljeni, pristopiti k skupnemu ; niče glavni namen je ta, da loči Ćrnogoro od po klubu, ako bi se dosedanje oficijelno ime I plemenu sorodne Srbije. Tudi na Francozkem mladočeškega kluba opustilo in bi se zasnoval jednoten »Češki klub». Pod takimi pred-postavami, bi bdi morda tudi narodni socijalisti pripravljeni stopiti v klub. Bržkone pride stvar v razgovor že na posvetovanju zaupnikov, ki bo v četrtek v Pragi. Dan nesreče imenuje »Information* minoli ponedeljek. To potrjuje, kar smo rekli da podpirajo idejo balkanske zveze, dočim so interesi Italije ob Adriji povsem identični z onimi Ćrnogore. Tržaške vesti. Za jutrsnjo volitev v II. kolegiju. mi : kakor se je motila roka, ki je podpisala Ker smo izvedeli, tla je odbor državnih urad- razveljavljenje jezikovnih naredeb, tako se je nikov proglasil kandidatom za ta kolegij motila glava, ki je nasvet' vala razpuščenje gospoda Henrika Pederzollija in da so državnega zbora. Kakor ni odprava jezikov- uradniki v tem zmislu tudi izdali dva oklica, vspeha — ta imena ostanejo v narodu v nih naredeb prinesla pomirjenja duhov, ampak menimo, da je našim slovenskim volilcem neizbrisnem spominu. Živeli in dočakam ^da bi uresničenje naših skupnih teženj in nad ! Politični pregled. V TRSTU, dne 10. januvarja 1901. Državnozborske volitve. Včeraj so se vršile volitve za kmečke občine, in sicer : Na Nižje avstrijske m. V Dunajskem Novem mestu je prodrl nemški naci-jonalee Hofer proti antisemitu Trollu. V S. Pol tenu je zmagal kršč. soc. \Vohlmeyr, v Kornneuburgu pristaš iste stranke Kusehelm, istotako v Mistelbachu bivši poslanee kršč. soc. Schreiber. V Amstettenu je izvoljen kršč. soc. Oberndorfer. V Brucku n. L. je potrebna ožja volitev med Huberjem in Kernom, ki sta oba kršč. socijalca. V G o r e n j i Avstriji. V Zwettlu bo ožja volitev med kršč. soc. Eichh' rnom in nemškim nacijonalcem Tittingerjern. V Kremsu je zmagal kršč. soc. Daschl. Na Tirolskem. V skupini Inomost- še veče razburjenje, tako dobimo tudi po svetovati, naj raje temu kandidatu oddajo novih volitvah zbornico, v kateri se bodo še svoje glasove, nego kandidatu progressove huje kresala nasprotstva. V tem pogledu so stranke. značilne volitve minolega ponedeljka. Dva Ob enem čujemo, da se je za ta kole- dogodka tega dne se zdita omenjenemu listu gij oglasil še tretji kandidat v osebi vice-posebno pomembna: na Nižje-Avstrijskem v ravnatelja carinskega urada, g. Karla viteza »Waldviertelnu« so se združili liberalci — Kastnerja. Zdi se nam, da je ta gospo«l svojo katere so v prvi vrsti hoteli potolažiti z od- kandidaturo nekoliko prekasno napovedal, pravo jezikovnih naredeb — in socijalisti, da Centralni volilni odbor bo imol danes, so pripomogli — Schonererjancu do zmage, kakor tudi vse prihodnje dni do nedelje 13. »Information« meni, da ta žalostni utis ostane, t. m., sejo ob 8. uri zvečer v prostorih »Trda je Niže-Avstrijska izvolila moža, čegar žaškega podpornega in bralnega društva«, program stremi po razdruženju iste k Nemčiji! ulica Stadion št. 19. Odborniki, pokažite se fstoteko žalosten je — po menenju re- tako marljive, kakor ste bili pred volitvijo čenega lista — pad Dipaulija v Tirolu, ki je za V- kurijo. Potem imamo nade, da ne bo pal pred zaroto uporne kapelanokracije, zdru- zastonj Vaš trud. živše se z liberalci in državi sovražnimi |)r> Otokar Ryb&r Živ in zdrav. Po življi. »Information« imenuje Dipaulija »prvo mestu in okolici razširjajo plačani subjekti figuro desnice«, »duševnega vel i ko-kapi tali- Vest, da dr. R v b d r umira. To laž širi sta«. On da je več, nego govornik in taktik, tudi italijanski »lažnjivi kljukec« po 1 sold. ampak bil je državnik. S padom Dipaulija ki je v bajacadah dosegel največi rekord, da je zmagal protiavstrijski, nacijonalisti- Namen takih laži nam je jasen, ali ew- duh. dimo se, da so naši nasprotniki tako najivni. Mi nimamo vzroka, da bi žalovali radi Mar mislijo kamore, da so naši ljudje res i ški Sterzing je izvoljen pristaš katoliške ljudske j poraza, ki gaje doživela katoliška ljudska še tako zabiti, da bodo več verjeli njihovim stranke dr. Teodor Kathrein, v skupini Bol-j stranka. Kar so gospoda sejali se svojo mamelukom in lažnjivi žabici za 1 sold, nego za n Mera n baron Dipauli, v Sch\vazu Tol- j omahljivostjo, to žanjejo sedaj. Nemožtvo j)a svojemu- glasilu?! Ali pa hočejo s takimi linger, kat. ljudske stranke, v Iinstu iste j poraja — nemožtvo. Tudi glede Dipaulija vestmi skriti žalostno resnico, da leži na stranke pripadnik Haueis, v Brunecku zopet nimamo mi Slovani vzroka, da bi se navdu- smrtni postelji nekdo drugi — progresso-de- kršč. soc. dr. Sehopfer. — Na T r e n t i n-j sevali zanj, kakor je poslanec Spinčič prav mokratična stranka?! s k e m, in sicer za skupino Trento-Borgo je izvoljen zopet don Bazzanella, v Clesu tir. Conci, a v skupini Rovereto-Riva-Tione dekan Maffei. Na V o r a i b e r š k e m. V Bregenzu je zopet izvoljen »divjak« Fink, v Feldkirchu istotako »divjak« Thurnher. Na Sol n o g r a š k e m je zmagal bivši fMislaiiec župnik Unterladtstatter v Solno-gradu. a v Sv. Ivanu klerikalec baron dr. Fuchs. Na S i 1 e s k e m. V Teši n u je zmagal Poljak Michejda, v Opavi nemški nac'joualec Herzmanskv in v Freudenthalu nemški na-cijonalec Kaiser. Schonererjev pristaš Turk je propadel. O bodoči taktiki Ćehov. Praški odkrito povedal na shodu v Barkovljah. Na- Dr. Rybdrje, hvala Bogu, živ veli smo te izjave v »Information« le zato, jn zdrav in opravlja že vse svoje posle: da pokažemo, kako temeljito se je zaračunal odvetniške in narodne ! gospod Korber, ko je menil, da se svojo Xe dajte se slepiti! Neki pošten Ita- piotislovansko strujo, katero je ubral, zboljša ljjan nam piše, da so znani »inoretti« že do-razmere. Razmere se zboljšajo le tedaj, ako i>i 1 £ nalog, naj se vržejo na okolico na ku-bo vladna politika primerna resničnim raz- povanje glasov! I11 da bi se v nedeljo, na meram. Primerna pa bo le tedaj, če ne bo volitvi za III. kolegij cepili naši glasovi ter — p roti slovanska. da bi begali volilce, hočejo izvršiti neki ma- Trozveza na balkanskem polu- never. Izdati hočejo namreč manifest, s ka-otoku Neki ruski list hoče vedeti, da se terim bodo poživljali okoličane, naj oddajo na balkanskem poluotoku snuje trozveza med svoje glasove vitezu Josipu Burgstallerju! Srbijo, Bolgarsko in Ćrnogoro in predhodnik <) mladih je zgorelo. ~j4NJ0 so jih o ga- šenju po*k<*dovali. Mestni gasilci in okoličani bo |M»eas:li »»g^rtj. U|Kijin<», da strojra preiskava spravi na dan, kdo provzroča ta divjaštva, kajti skoro Dema se razjasni u» stvar, t«; želimo toliko lw»]j. ker si naši nasprotniki kujejo iz ta »v ih dogodkov orožje proti naš: stranki, češ, da na^i ljudje iz maščevatija zažigajo gozde. Se eno sredstvo, s katerim so zmagali Italijani. Nekdo naših je prišel volit v neko sekcijo v mestu. Kako se je začudil, ko je tam siišai, človek lahko prišel o tem v zadrego — v zapor, češ, da je volil dvakrat ali kaj takega. O|w»zarjarno taci na to ^spletko« za volitve v III. kolegiju. Praktično pravilo pa izvajamo iz tega dogodka to le: Vsakdo glej, da pri le volit rano, kakor le mogoče. O takih gorostasnih razmerah velja pregovor : K«ior prej pride, prej melje, oziroma melje jedini. IN* m o ust racija pred italijanskim k ob /■laktom. (r lasi lo tržaške sinagoge je poro-čalo, da so jh» zmagi Hortisovi demonstranti (katerih je videlo židovsko oko na tisoče, mi pa le peščico učencev, šive i j in obiskovalcev zakotnih lieznic v starem mestu) vpili tudi pred italijanskim konzulatom »Via Hortis» ter j»eli izzivalno zabavljivko « Lasne pur!...» Polieija jih je zagnala pred namestništvo in tako >e je zgodilo, da je plačana tolpa izbruhala sv« »je aIkoholičuo navdušenje za «Čast Italije in ponos Trata* baš pod okni e. kr. namestnika in zatrjevala baš tam, da se v domovini rešet govor, le italijanski. Čudno naključje ! /a ko-a ho glasovali socijal sti ? Iz Skednja .am pišejo: Neki volilec imenom Kalin <-uirejšt> je izjavil sinoči v gostilni pri Sunianu. javno in pred pričami : « Prvikrat sem gla^ival *a Ičekarja, v drugič pa za H o r t isa !» In tako se je tudi zgodilo z marsikom drugim. Nc moremo! Pišejo uam iz delavskih krogi »v : Na -ostanku tržaških socijalista v v »Polite, trna K »-setti - -«» spuščali med ljudstvo neke lističe z naslovom : orekati tudi temu, ker ne dopuščamo, da hi preko laških mas l*jiral: tudi na-e ljudstvo. Saj vidimo, kako si s«»eijalisti vedno prizadevajo, da bi v ljudstva oživili povsem krivo rnenenje, kakor da sti laška in slovenska narodna stranka v jednakem »loženju in kakor da imati <>!>e povsem iste namene: da se obe boriti za gospodarstvo in zatiranje ljudstva. To pa je drzna neresuica. Italijanska narodu«»st vživa res vse pravice in je uasičena z vsem. O uie voditeljih se lahko reče. da se l>ore za več, nego jim gre, za nadviadje, za zatiranje druzih ! Kdo pa more reči kaj taeega o naši slovenski na-rodn- -ti. Ui ne uživa nobenega prava?! Mar nismo, tako rek<»č, lačni— vsega! Vsjiorejanje med ol»ema narodnima strankama je torej skrajno krivično, da ne rečemo : zlobno ! Zato nas ravno to žali najbolj, da socijalisti slikajo nas z istimi barvami, kakor italijansko, res gospodovalno stranko! Ako bi šlo za preuredbo nekaterih, se danjim časom ne odgovarjajočih zakonov, ali celo za preuredi*! zastarelega, v marsičem na* ravno-t nezmiselnega mestnega štatuta tržaškega, bi mi taki korak rade volje podpirali; ker pa gre lažkim socijalistom za popoln Ker pa ni mogel uloviti, se je vrnil k preobrat, ki bi bil pogul»en za našo narod- j zgornjem dvem ter rekel, da so ravno taki nost, ojvozarjamo naše ljudstvo, naj bo oprezno I — pomeril je na nju i r« ustrelil. Ko ga je in naj ne hodi na ied lahonakira preku-1 pa Kober poklical po imenu, je utaknil Skrl cnhom! samokres v žep. Socijalisti na ožji volitvi. Pišejo Napadalca, italijanskega agitatorja s slo-nam : D oči ni so se socijalisti na prvotni vo-i vensko krvjo, so potem zalotili, ovadili in litvi v V. kuriji vedli vseskozi popolnoma stražar ga je odvel na komisarijat. korektno, kakor smo priznali drage volje, ne Prazen strah. Iredentarski listi kar moremo tega, žal, trditi o ožji volitvi. Od ščrnevajo samega strahu pred — zalivalo vo- kod taka sprememba? Kateremu uplivu naj lileem, katero je dal prilepiti naš centralni pripišemo to? Ljudje ugibljajo to in ono, j volilni odbor. Mala cunja »II Gazettino« se kar ne bi bilo v posebno čast Učekarju. i kar topi jeze in žalosti radi te nedolžne za-No, mi skoro ne moremo verjeti tem govo-| hvale v treh jezikih! Ta nesramni »bubec« ri(»a,n, kliče vse meščanstvo na obrano ter prosi in Uradniški kazino, o snovanju tega roti, kakor pravi kratkohlačnež, na odpor društva, ki I »i baje imelo spraviti »pod en proti navalu — barbarov ! klobuk« vse državne uradnike, smo že imeli Vse, vse se mora združiti proti nam svoje pomisleke, kajti mislilo se je lahko, Slovencem! Vse mora stopiti v vrste Zidov- da ima društvo ta skriti cilj, da državne iredentarjev in tako rešiti Trst pred groznim uradnike slovanske odtuji našim društvom na> alom Slovanstva ! tei jih spravi v zvezo, v kateri bi oni ne To niso več resni ljudje: ne, to so mogli do besede. 1 pravi pajaci, ki ne vedo več, kaj in kako Oesar smo se bali, to se je zgodilo. I ta- bi begali pošteno meščanstvo. Mi Slovani niti lijanske narodnosti uradniki so trumoma ne sanjamo o kakem gospodstvu nad Trstom! pristopili kazinu, to pa ne zato, ker so po- Mi hočemo in zahtevamo samo, naj se nam nosni na svojo lastnost kakor c. k. državni dajo enake pravice, kakor jih že imajo Ita- uradniki — saj jih s te strani poznimi pre- lijani in Nemci v tej deželi! dobro ter vemo, da je med njimi hujših ru- Nas slikajo kakor kake divjake in se dečka rje v, nego jih imajo oficijelne kamore tudi postopa z nami kakor z divjaki ! Div- p rija z nega spomina — ampak za to, da bi jaki pa nismo mi, ampak divjaki so oni, ki imeli v novem društvu večino. nam ne dovoljujejo inesta, kjer bi se mogli Kak duh vlada v tem kazinu, nam do- razvijati duševno! kazuje dejstvo, da to društvo ni ho- Recimo, da bi tudi mi kedaj prišli do telo dati svojih prostorov na raz- gospodarstva v tem avstrijskem mestu (na pola g o dež. sodišča svetniku P e- kar, kakor rečeno, ne mislimo), bi gotovo d e r z o 1 1 i j u — protikandidatu kamore — ne bili taki teroristi nasproti laškim sode- za volilni shod. In svčt. Pederzolli je želanom. kakorsnji so sedaj Lahi proti na- vendar c. kr. uradnik ! šemu narodu ! Kako naj si tolmačimo tako postopanje ? Mi smo ljudje, kakor ste ljudje vi, kar Jednostavno tako, da je Pederzolli proti kan- dobro vedo vsi oni, ki dnevoma občujejo z didat progressovemu kandidatu Mazorani! nami! Mi imamo (oh groza!) cel6 med sa- Iz tega naj bi slovanski udje društva mimi Italijani dobrih prijateljev, ki nas spo- izvajali posledice ter zapustili in corpore štujejo in — ljubijo, ker smo tega spoštova- novo trdnjavo — tržaških kamor. Izgovor, nja in ljubezni — vredui ! da kazino ni politično društvo, ne velja. S Kar nas pa loči od iredentarjev je to, tem, če bi posodilo svoje prostore, se ne bi da hočejo udušiti nas Italiji v prilog, a mi čisto nič mešali v politiko. hočemo, da Trst ostane, kar je! In Trst je Kupčija Z glasovi. Pišejo nam: Mi- avstrijski!! nolo nedeljo je bilo vse polno kupovalnic za Socijalisti in ožja volitev. Pišejo nam : volilne legitimaeije. V krčmi pri Viki, v ulici Da bo svetu znano, kako so se vedli socija- Foscolo, je bil pravi somenj s tem blagom ! listi ob zadnji ožji volitvi, navesti hočem dva Celo gospodinja, Istrijanka. je pridno pisala slučaja : glasovnice za Hortisa. Omenimo naj še, da Pri kavarni »Volti di Chioza« so laški je lastnik te gostilne — Slovenec, kar ni nam, socijalisti prodajali irredentarjem svoje legi- še manje pa nje nu v čast! timacije celo po pet novčičev ! — Tako, na £aribaldinec — kandidat! Iz okolice tak način so se vzdržali laški socijalisti ožje nam pišejo: Kako si upa Mauroner, sobojev- volitve! uik — jiroti Avstriji, stopiti pre.i nas trza- Slovenski socijalisti, namreč voditelji, so ške Slovane?! Kakov obraz mora imeti ta tudi svetovali slovenskim sodrugom, naj se človek, ko stopa pred tržaške volilce, za ka- vzdržč vol.tve. Ko so se pa nekateri le-teh tere ni še nikdar spregovoril niti besedice, odločno izrazili, da tega ne dovolč, da bi ne v parlamentu na Dunaju ne v mestnem propadel Rvbar, so jim rekli voditelji: »Će zboru. Misli-li Garibaldinee, da smo mi še pojdete na volišče, postavljeni bodo naši so- oni reveži, katere je pred leti vsaki laionček drug"i, kateri zabeležijo vsakega socijalista, vodil za nos? Motiš se, mož, ako misliš tako, ako se udeleži ožje volitve«, ker mi e lanes ne dajemo več loviti na ire- Kakor mi je poved d mož, ki ni daleč dentarske limance! Naš kandid it je: Dr. .»d socialističnega tabora, hočem prav nje- O to kar K v bar! In nikakor in nikoli gove besede navesti, da bo svet znal ne več kakov Garibaldinijev junak ! soditi : Naj nesramnega agitacija. Po lokalih »Še oni socijalisti, ki so ostali v njih v mestu se trosi od strani iredentarjev ne- družbi do volitev, nočejo sedaj niti slišati sraraua laž, da so slovenski krogi v zvezi več, da bi oni pripadali taki družbi, ki ni z gozdnim požarom nad Sv. Ivanom, ali pa *«'tela podpirati RvbfCra. Zato izstopijo vsi, da so eelo oni sami zažgali ! Tako govorjenje je nesramna laž, grdo obrekovanje, kakor bi bilo obrekovanje, ako bi mi hoteli predbacivati Lahom, da so vsi krivi na umoru naše blage cesarici!! kar je Slovencev, iz tabora socijalistov«. In kak glas gre po naši okolici iz ust do ust ? Sledeči : »Socijalistom smo dovoljevali prostore za prirejanje shodov, socijaliste smo radi poslu- Kakor pa Lahi predbacivajo požigalstvo šali. ker so govorili naš jezik, hodili smo na nam, tako bi mi (ako bi hoteli biti tako njih shode, ker smo bili zadovoljni, ako smo zlobni, kakor so oni), lahko predbacivali mogli slišati naše ljudi. M slili smo, da so njim, da so zažgali oni sami, z namenom, da naši. Dosedaj smo se mi siromaki borili proti se kasneje podložijo tega orožja nam na bogatinom. Ako bi bili socijalisti podpirali škodo ! nas siromake, zmagali bi bili z veliko ve-Na vsaki način je taka agitacija eno čino. — Podpirali so raje kandidata kapitana jnesramnejših sredstev, kakoršnjih se po- listov — — — — Naj le pridejo zopet v siužujejo le propadle in do skrajnosti umazane okolico! Naj prirede zopet kakov shod! Naj duše !! Osar tutto ! le rečejo, da se borč za pravico ubogih, za- Še enkrat čast in slava okoličanom, tiranih!« zlasti pa Trebčaiu in Rojauu, kjer je Hortis Tak glas je po okolici. Evo vam soci- v ožji volitvi imel manj glasov, nego 3. ja- jalisti, takov je sad vaše taktike ! nuvarja. Kraljević Maiko. Nadejamo se, da se tudi v nedeljo po- Ljudske šole v Trsta. Marsikaka okol-kažejo take može ! nost v tržaški javnosti meji na neverojetnost Spomin na zadnje volitve, v nedeljo in o mnogih, mnogih obstoječih dejstvih modne H. t. m. sta šla Josip Kobec in Mihalj remo trditi, da so mogoča edino le v — Cač iz Trsta proti sv. M. Magdaleni. — Ko Trato. Saj je človek često prisiljen prijeti se sta prišla blizo mosta, peljal se je mimo voz za glavo ter resuo razmotri vati vprašanje : (brun) in nekdo je načrtal na voz znamenje je-li Trst državno avstrijsko mesto, ali pa je ! — češ, da je bil na volišču. — V tem je res »skrajni rob Italije«, kjer razni činitelji nenadno skočil iz voza Just Skrl, podjetnik iz prijaznosti do »ljube zaveznice« Italije stoj i na magistratu, in tekel za možem. na strani laški vladi, oziroma tu vladajočim laškim organom in to sosebno tedaj, kadar treba objestne »goste« Slovence spomniti na njih dolžnosti, ki se spodobijo pritepeneinu tujcu v hiši gospoda d oma čina..... Pa bodimo manj pikri. Jedna edina okolnost pa uprav do kosti osvetljuje vso gorostasnost razmer v Trstu. To je ljudsko šolstvo. V Trstu j namreč, kjer sta dva glavna avtohtonna življa Slovenci in Italijani, ter tvori tretji manjši živelj — Nemci — le kolonijo — ni nijedne slovenske ljudske šole! Pač pa imajo maloštevilni Nemci — P"leg državnih, to je nemških srednjih šol -- kar dve svoji ljudski šoli. V mestu torej, kjer se je patentirani italijanski kandidat v splošni kuriji moral boriti s tremi kandidati in je potem prišel v ožjo volitev se slovenski m kandidatom ter zmagal le z neznatno, sramotno in sleparski pridobljeno večino, v mestu, v katerem je kljub vsem mahinacijam in kratenju volilne pravice slovenski volilo nad 4000 mož, v tem mestu so samo italijanske in — nemške ljudske šole. Pa ne, kakor da bi bili Slovenci zadovoljni s tem ! Ne, v Trstu ni nijedne slovenske ljudske šole kljub temu, da so tržaški Slovenci že neštetokrat in na vseh instancah prosili in zahtevali ljudskih šol za svoje otroke, in kljub temu, da imamo v Avstriji zakon, ki naravnost določuje, da ni smeti siliti nikogar, da hodi v tuje narodno šolo, a da isti zakon ob enem določa, da vsaki otrok m o r a obiskovati šolo, in končno kljub temu, da je Trst pod območjem tega zakona — kljub vsemu temu torej ii v Trstu nijedne slovenske ljudske šole. Na tisoče slovenskih otrok je torej p r i s i I j e n i h obiskovati tuje šole in gorostasna je o tem okolnost, da se otrok v vseh elementarnih vednostih ter celo v ^ero-nauku poučuje v jeziku, katerega mnogokrat ne razumejo njegovi sta riši, a kamo-li on sam? Stariši imajo največo muko — |>'»leg muke otročičev, obiskujoč ih šolo — kadar bi hoteli otroku pomagati na učenju. Truditi se morajo sami, da otroka priučijo čitanju, pisanju in — molitvi v istem jeziku, katerega govorč in katerega so naučili svoje otroke. Seveda trpi s tem tudi otrok sam, ker se mora 0 svojem slobodnem času učiti. Pomisliti treba tudi, kako dem oralizujoče upliva na otroka, ko mora — žali bog — v šoli celo od učiteljev često čuti sramotenje narodnost1 svojih starišev. In to se doga a tem večkrat še na cesti od strani otrok druge narodnosti. Nemci, ki so v Trstu (p o i z r e k u n e-k e g a odličnega t r ž. Neme a), I e kolonija, imajo torej velike predpravice pred avtohtonnim slov. življem. Da, Ijud-ko š ilstvo v Trstu je gorostasnost, je monstrum. A naša najsvetejša naloga bo li, da to gorostasnost, ta monstrum odpravimo. Sole h o-č e m o ! A da jo dobimo, treba, da si izvolimo moža, ki se bo odločno potezal za to zahtevo našo! Cvetka na grob možu poštenjaku. Iz Skednja nam pišejo včerajšnjega dne : Včeraj smo spremili k večnemu počitku onega moža-poštenjaka, katerega je že omenjala »Edinost* moža, ki je še v nedeljo šel v boj za našega kandidata in ki se je, vračaje domov, na potu zgrudil in v ponedeljek zjutraj ob 8. uri izdihnil svojo plemenito dušo. Pogreb je bil sijajen, in je pričal, koliko spoštovanja je ranjki mož užival. Njega ostalim naj bo ta veličastna udeležba na včerajšnjem pogrebu v tolažbo. Pevsko društvo »Velesila« je blagohotno sodelovalo na pogrebu. Čast pevcem ! Saj so z molitvijo dušo našega zvestega rojaka povzdigali k svetim nebesom. Ranjki in vsa družina njegova so vpisani v »Slovensko Čitalnico* in v znak spoštovanja in žalovanja je vihrala nad društveno sobo ■ trobojnica na pol droga s črnima trakoma. Ljubi Josip, Ti se nisi bal strašne burje, hude zime — in si v visoki starosti sel v ! boj za naše pravo. Bil si vselej poštenjak, t zvest sin matere Slave! In sedaj si legel v 1 sveto zemljo domačo k večnemu počitku. Zapustil si častito družino, katera bo sledila Tebi v ljubezni do svojega naroda. V čast jej bo to, nam pa v nado v boljšo bodočnost. Dragi Josip, počivaj v miru ! Slovenska rodna zemlja naj Ti krije zemske ostanke! Mi pa bomo hranili Tvoj spomin, dokler se j ne snidemo — nad zvezdami. Prišlo je drugače. V »Triester Zei-tung« čitamo, da je imel kapelnik v gledališču Comuuale minole nedelje že pripravljen izvadek za glasovir domače koračnice »Viva S. Giusto«, da bi mogel ustreči na eventu-valuo zahtevo občinstva. V Trstu je namreč že navada, da ob vsaki veseli priliki hočejo slišali to koračnico. Tako je pričakoval kapelnik, o tudi |m> izvolitvi Hortesovi in je bil pripravljen. Ali ol»činntvo je to |»ot raje poslušalo Verdijevo opero in zvoki tržaške koračnice h> ostali jmm! pultom diri-geutovirn v zuak — da je kamora temeljito pogorela. kako ".o Svrtoivančani preskrbeli glasovnice! Za |»eto kurijo namreč. Sveto-ivančam ho se l»ali, da jim ne Im> zadostovalo glasovnic za ožjo volitev. Nekemu vo-lileu je prišla d »lira misel. Vzel je legitimacijo iii hajd žnjo na magistrat k dotičnemu uradniku, ki je delil glasovnice. Tu se je vnel sledeči, -eveda italijanski dvogovor: »GiihjkmI, prosim glasovnico!« »»I*a vi st** »I)ati vam ne smem več nego eno glasovnico !« « »A tn"j gosj>odar je rekel. da mi jih dajte cel paket«. »»Kaj drži znami tavaš gospodar?«« »Moj Ilog. kaj še tega ne veste!« »»A, da da, zdaj se spominjam, saj je naš. saj je naš! Tu imate, kolikor hočete in pozdravite trii ga ! A rie pravite tega nikomur!«« Vrli Svetoivančan je dobil, kar je hotel. Oireilj v slobodni luki. Včeraj pred-poludne je pred skladiščem C v slobodni luki začel goreti vagon lesene volne. Voz so osamili, a |H>tr»*iti oenja niso mogli. Tudi voz je precej [»oškodovan. PofMiludne se je unel drug voz lesene volne, (iasilei so imeli eno uro naj»ornega dela; škoda znaša kakih 401) K. Kako je nastal ogenj v »slobodni luki», ni znano. Nezvest koledar. Neki Karol O. si je v zalogi koles tvrdke Benedetti v al. Karncto štev. H iz[M*i*odil kolo v vrednosti 240 K ter je zastavil. Tvrdka ga je ovadila redarstvu. Požar T stanovanju Včeraj opoludn je nastal ogenj v nekern stanovanju v ulici del Toro št. 4. Vse pohištvo v eui sobi je docela zgorelo, a tudi dve drugi sobi sta zelo |M»škodovani. Skoda znaša okolo 2000 K ; pohištvo je bilo zavarovano. \afflc Milrti je umrla včeraj jutro 54-L zesebmca Marija Mezgec, bivajoča v ulici Ghega št. 3. Zadela jo je kap. Zdravnik rešilne postaje, katerega so poklicali nemudoma, je mogel le še konstatirati, da je nastopila smrt. Ljube/njiv soprog. Včeraj jutro so aretirali Jakoi»a Pieeo j/ ulice Molin a vento št. 29. Ovadila ga je žena, ker je prošli večer strašno razgrajal v svojem stanovanju, uničil skoro vse pohištvo, razreza! in raztrgal obleko ter pretepal ženo, groze ji, da jo ubije, ako <^a ovadi. Dražbe premičnin V petek, dne 11. januvarja ob 10. uri pred[K)ludne se bodo vsled naredl>e tuk. c. kr. okrajnega »blišča za civilne stvari vršile sledeče dražbe premičnin : v ulici S. Zacearia št. 1, hišna oprava; v uliei Karneto ^t. 33. hišna oprava ; v zgornji Čarboli št. 47, krave , v uliei Kace h i štev. 11, hišna oprava; v uliei S. Lazzaro št. 15. oprema v zalogi, pisarn š^i predmeti, razglednice in moli t v- ne bukvice : v ulici Sunita št. 1>4. oprema v zalogi : v ulici Belvedere št. 31. in na plo;n-* ob T. ur: zjutraj I.S, ob 2. uri (»opolmlne 2.."» Tlakomer o«> 7. uri zjutraj 770.3. — I bii— piima ob 5.5 pred p. u «>1» 7.33 pop. : oi»i(iii'' m ob 0.42 popoludne. Za moško podružnico dražbe »v. Cirila in H ct od a je nabrala gč. Ivana Grk o krstu dvojčkov v Skednju 2 K 20 st. in na dan sv. Štefana med svojci v počeičenje očetovega godu 2 K 20 st.. g. <»rk pa 2 K 2U st. namesto venci |»ok. tašči. I-ti g. volnenih rut, 5 bocnbažnst h rut, 4<» parov rokavic. Na veselici dne 26. dec. 1900 v Rar-kovljah so predplačali ustopnino sledeči 1 gospodje : Btempihar 2 K, (iustin 1 K *0 stot., Požar 1 K, župnik Kjuder 2 K, Bariel 1 K 10 st., Car ga 80 st., Povž Stanko, Man-koč, Kuščar Ivan, po 50 st., Skabar 50 st., Svetko Martelanc, N. N. 20 st., Novak 30 st. N. N. 10 st. Vojaško veteransko društvo priredi v soboto dne 12. januvarja svoj društveni ples v gledališču »Armonia«. Začetek ob i'1/., tiri zvečer. Svirala bo društvena godba. Ker je ples prirejen v dobrodelen namen, upamo, da naša prošnja do velecenjenih častnih udov in podpirateljev za mnogobrojno udeležbi* ne bo brezuspešna. Ustopnice z 1 damo po 2 K. z ložo P. T. in I. vrsta 10 K. Ustopnice za dame 1 K. Vojaštvo in olnirožene korporacije v uniformi 1 K. Lože II. vrste 2 K, III. vrste 1 K. Sanje in resnica. Bajka. Spisal A. Zaje. Po nižavah Sj od njej a Tibeta je potoval Lmniz Zelfradabel s svojim velblodom Zakom. SolnČni žarki se neusmiljeno pripekali, da so ; vrhovi sikomov drhteli v neznosni vročini ; Zelfradel in Zak pa sta otožno pogledovala v ažurni svod, proseča više moči dobrodejnega ! dežja. »Vroče je«, je prebesedil Zelfradabel ter si s širokim rokavom otrl svoj zagoreli obraz. »Grozno vroče«, je pritrdil Žak. j vati, ker je bilo prvo poluletje nenavadno , ugodno. Precejšnji napredek v trgovini proti koneu minulega leta je v obče vzbujal lepe upe. Nov sekcijski načelnik. DUNAJ 10. (K. B.) Cesar je imenoval sekcijskim načelnikom v ministerstvu cesarske hiše in za vnanje stvari dvornega in mi-nisterijaluega svetnika Aleksandra viteza Suzza ro. Državnozborske volitve. DUNAJ 10. (K. B.) «Vaterland» je priobčil brzojavko barona Dipaulija, s katero isti da se oupocijeva od i por- Vesti iz ostale Primorske. X Bohinjska železnica. Dne 7. t. ru. so slovesno blagoslovili predor skozi Bačo. ki je dolg že 192 m. X Povodom volitev v državni zbor imeli bodo sledeči poštni in brzojavni uradi dne 11. januvarja t. 1. v brzojavnem prometu polnodnevno službo in sieer : Kor-min, G' adiška, Oervinjan, Tržič, Oglej, Gradež, Tolmin, Bovec, Kobarid, Kanal, Ajdovščina in Sežana. X Za moško podružnico sv. Čiri 1 a in Metoda so Kanalski rodoljubi, veseleči se sijajne zmage v V. kuriji v Trstu, nabrali >< K. — Živeli! i . , .... definitivno odklanja mandat, poverien mu v » I am-le na porobku se siri palmov __ . ., , , , , i Meranskih kmečkih občinah. ---c Avstro-ogrska banka. DUNAJ 10. (K. B) Dividenda avstro-! ogrske banke za leto 1900 znaša 79.7 kron. Državni upravi dobita od čistega dohodka skupaj znesek 3 567.546 K. Vihar na morju. MARSEILLE 10. (K. B.) Do 6. ure zjutraj ni bilo nobene vesti s predgorja Fa-ramon. Morje se še vedno burka. trnj »Idiva tja, nega pota!« » Poj diva !« Kakor dogovorjeno, tako izvršen Nekoliko minut pozneje sta razprostrla svoje uti ujene ude po sočnati zeleni travi in bajni šepet palmovih peres ju je kmalu zazibal v sladek sen. Da, sladek in čuden je bil ta sen, kije obsenčaval popotnika. Zelfradabel je sanjal, da je Zak, in Zak je sanjal, da je Zelfradabel. Zaku je ugajalo dejstvo, da je postal krona Stvarstva, in Zel- Trgovinske vesti. Budimpešta 9. Pšenica za april K. 7.56 do 7.58 Pšenica za oktober K. 7.67 do 7.68 K. Rž za oktober K. .— fradabel sejjc veselo smejal v pest. da se je dje: Ivan Ver-tačnik iz Viča pri Ljubljani, Lambert Fessl z Jesenic, Miljutin Zarnik iz Ljubljane in Vincenc Viktor 8chwegel z Gorij doktorjem prava; dalje gospodje: Ernest Maver iz Ljubljane in Evgen Galattia iz Planine doktorjem vsega zdraviljstva. Vesti iz Štajerske. — Častna nagrada v znesku 260 kron, katero je ptujsko učiteljsko društvo razpisalo za najboljši spis »Slomšek kot pedagog«, priznala se je učitelju v Rajlien-burgu g. Jos. Brinarju, ki je znan kot marljiv in nadarjen pisatelj. V rudnik u pod Peč o v n i k o m so se pojavili strupeni plini. Deset delavcev se je zgrudilo v nezavednost, vendar so jih še pravočasno spravili iz jame ter obudili k zavesti. V pečovuiškein rudniku baje ni predpisanih naprav za dovajanje zraka. — I mrla je v Brežicah gospa Lujiza Razlag, 70-letna udova slovenskega prvaka dr. Razlaga. »Zak, dežuje !« — je vskliknil Zelfradabel. »Dežuje . . .«, je zazdehal Zak in začudeno motril svojega gospodarja. »Imel sem zelo čudne sanje«, je nadaljeval Zelfradabel, pogledovaje po strani svojega sopotnika. »Sanjalo se mi je namreč, da sera ja- ti. Zak, a sedaj je očevidno, da sera Luniz Zelfradabel.« »Meni se je pa v spanju dozdevalo, da sem jaz ti, Zelfradabel, ali sedaj vidim, da sem le tvoj velbl-.d Zak.« »Čudno, res čudno....« »Izredno čudno....« Zelfradabel je splezal na velbloda, razpel velikanski dežnik, in potem sta potovala dalje, premišljevaje, kaj da sta. Zak ni vedel, ali je sanjal sam, da je Zelfradabel, ali sanja Zelfradabel, da je Zak. Zelfradabel si pa zopet ni znal tolmačiti, ali je sanjal, da je Zak, ali sanja Zak, da je Zelfradabel. To zagonetno vprašanje sta razmotri vala dolgo, dolgo časa, ne da bi bila kedaj prišla do spoznanja, kaj so sanje in kaj je resnica. 32.75 za maj 33.25 za september 33.50 Denar. Ha vre 9. Santos good average za december po 50 kg. Frcs. 39.45, za april po 50 kg Frcs. 40.— Dunajska borza dne 8. januvarja. danes včeraj Državni ilolg v papirju 98.30 98.40 „ „v arebru 98.20 98 20 Avstrijska renta v zlatu 117.— 117.05 „ „ kronah 4 °/0 98.30 98.20 Kreditne akcije . 665 75 667.— London 10 Lsr. . 240.57 1 It 240 65 20 mark..... 23.54 23.51 Napoleoni..... 19.14 19.14 100 italijanshih lir. . . 90.80 90.70 Cikini ...... 11.37 11.37 * Prva slov. zaloga pohištva K K K X X K K M X M X iz odlikovanih in svetovnoznanih tovarn v Solkanu in Gorici Antona Černigoj-a se nahaja v Trstu, Via Piazza vecchia (Rosario) št. 1. (na desni strani cerkve st. Petra). Konkurenca nemogoča, ker je blago iz prve roke. n x x x x x x x x x X X X Razne vesti. Grozen zločin se je dogodil dne S. t. m. na Dunaju. Neki mizarski pomočnik, Štefan \V aniek, 23 leten mladenič, je udri v stanovanje neke delavske rodbine z namenom, da s te g-ne svoje roke po tujem imetju siromašnih ljudij. Dot'čni delavce je bil že na delu in tudi žene ni bilo doma, le dva otroka, jeden |M»l.irugoleten, drugi pa šestih mesecev, sta ležala v postelj:. Lopov je torej mogel pričakovati, da neovirano izvrši svoje »delo«. Ali prišlo je drugače. Žena je prišla d >mov in jeT zapazivša lopova, jela kričati na pomoč. Lopov je zbežal |m> stopnjicah, a ker je žena kričala za njim, se je ohrnil v hipu, potegnil samokres ustrelil in zad«l ženo tako, da je kmalo na to umrla. Na to je zločinec twžai na ulico in se je mrj begom dvakrat ustavil in zopet — streljal, tako, da je smrtno zadel še eno osebo in dve smrtno ranil. Slednji«'« pa je zagnal samokres nekemu redarju, katerega je tudi ranil. Ko se je slednjič j »osrečilo ugnati ta poživinjeni stvor, je bila nabravša množica tako razkačena, da bi bila na mestu raztrgala zločinca, da ga niso varovali redarji. Loterijske številke, izžrebane dne 9. t. m. : I-in« 61 11 83 12 21 Inomost Htf 2* 36 38 20 Brzojavna poročila. Vojna v južni Afriki. CRADOCK 8. (K. B.) »Reuterc javlja : Oddelek kakih 150 Burov je dne 4. t. m. po noči >zel angleški straži sedem milj tf Kiiuoerleva precej živine. Pravijo, da mislijo prebivalce mesta YTryburg spraviti proti jugu, ker nimajo hrane niti za dva meseca. CAPSTADT 9. (K. B.) Reuter javlja: Vest o bitki kolesa rje v-prostovoljce v z Buri pri Pickaneerskloofu se ne potrjuje. Ustaja na Kitajskem. WIL H E L MSH A V E N 9. (K. B.) Oklop-niška divizija se za sedaj še ne vrne s Kitajskega. Novinci, ki so izvežbani za isto, pojdejo takoj na Kitajsko. RIM 8. (K. B.) »Agenzia Štefani« javlja iz Pekinga z dne 7. t. m.: Italijanski oddelek se je vrnil pod poveljstvom majorja Agliardija z ekspedicije na vzhodni strani Pekinga in to brez posebnega dogodka. \VASHING TON 9. (K. B.) Reuter javlja : Potrjuje se vest, da so se nedavno vršila podajanja med amerikanskim poslanikom v Londonu in angležkim ministrom za vnanje stvari, kakor tudi med amerikanskim poslanikom v Berolinu in državnim tajnikom RichthotVnom. o amerikanskem predlogu, da bi se glede odškodnine in preosnove trgovinskih pogodeb s Kita jem pogajali kje drugod, ne v Pekingu. Trajalo bo še pa nekoliko dni, prej ko bodo amerikanski pooblaščenci zamogli obvestiti državni urad o stališču, ki ga gle.le tega predloga zavze majo velesile. SHANGHAI 9. (K. B.) Reuter javlja : Carinski dohodk: Kitajske za leto 1900 izkazujejo primanjkljaj v znesku 4,000.000 ta-jelov. Deficit je manjši, nego je bilo pričako- Zalop in tovarna W pohtttva vsake vrst« Alessaiflro Levi Minzi y Trati Piazza Rosario 2. (šolsko poslopje). Ropat Izbor ▼ tapetarijah, in«)1b In slikati. Ilustriran cenik gratlH in franko vsakemu na zahtevo. O Cene brez konkurence. Predmeti stavijo se na brod ali znico brea da bi se za to kaj uriisis*. OBUVALA! PEPI KRAŠEVEC • pri ctrkTl St. Pem (Plana Eosario pol Uodrto bit} priporoča svojo bogate* zalogo raznovrstnega obuvala za gospode, gospe in otroke Po&tne naročbe «e izvrfce v tistem dn*'** Odpoftiljatev je poStnine proata. Prevzema vnako delo na debelo in drob** ter izvršuje iste t največjo natanjčno«t;o »fc ročnostjo po konkurfnćnlh cenah. ^ Za mnogobrojno naroćbo m priporoča $ Josip Stan ti d {j tovlj mojatur Dunajska filjalka vloge na knjižioe m 4°/e. borzno posredovanje, posojila na vreJ-paplrje. menični eskompt. vinkuliranjo in razvinkufiranje obligacij. Žsvnostenskd tanka na Dunaju, L, Herrengasse 12. Glavnica v akcijah 20,000.000 K. Reservni zaklad nad 7,000.000 & Centrala v Pragi. Podružnice v Brnu, Plznu, Budejevicah, Pardublcah, Taboru, Benešavi, Iglavi, Moravski Ostravi. 50 — 500 kron nagrade primeri kolirim' in vrtnlnosti lesa natančnosti in zanesljivosti informacij dobi (»iii, kateri zamore dokazati da je I Ptacido Orlando iz Trsta v letu 1 IMK> | -t z dnem 24. junija. "JS. junija in odnosno 2U. avgusta t. i. po dotičnih ob i a vati. Okrožni oddel. t vred«, papirjih "J" m na vsako svoto. V napoleonih brez obresti. Nakaznice na I>unaj, Prago, 1'eito, Brno, Lvov, Tropa ve Keko kako v Zagreb. A rad. liielitz. (iablonz. Gradec fcnbinj, Inomostu, Czoveo. Ljubljano. Line, Olomeu, feek-benlierg. Saaz in Solnograd, brez tro-kov. Kupnja ln prodaja bitku provizije, lakaso vseh vrst p<>d najumentnejiiini pogoji. Prednjmi. Jamčevne listine (»o dogovoru. Kredit na dokument** ▼ Londonu. Parizu. Berolinu ali v drugih mestih — provizija po jako umestnih pogojih. Kreditna pisna na katerokoli mesto. Vložki v pohrano. Na-a blagajna izplačuje nakaznice narodne banke italijanske v italijanskih frankih, ali pa (»o dnevnem kursu. Sprejemajo »e v pobrano vrednostni papirji, zlati alj M-rebni denar, — inozemski bankovci itd. po po godbi Zaloga olja in kolonijalne;?* blaga. Podpisani ima čast javiti glavnemu občinstvu, da ima v ulici ghega št. 11. v Crsto veliko zalogo od navadnega do najfinejšega olja. kisa. mila. kave. sladkorja, riža itd. Bofpit i/L.ir mila za j**ril«». I*r«»-daia ua kjr. naprej proti povsttju. Za mn«»pol»rojne n i»nW*a udani •U* pri po topil .41 oj z Tre visa n. lOO do 300 goldinarjev ramo rej o si pridobiti «H?l»e vsakega stanu v \>akem kraju gotovo in pošteno, brez kapitala in rizika z razpeeavanjein zakoniti* dor.«njenih državnih papirjev in srečk. Ponudbe p gld.) Kar ne ugaja, sprejema v teku 8 dnij radovoljno nazaj Jednaki oglasi so le posnemanja. E. Holzer zalagatelj zveze c. kr. avstrijskih državnih uradnikov in zaloga ur in zlaten ne na debelo. Krakovo — Stradom 18. — Krakovo. Ilustrovani ceniki gratis in franko. Najboljši in najpopolnejši glasovir ji (pianini) se vktipijo najceneje proti takojšneinu plačilu aii na ni sečne obroke od 1<> kron više (tudi ua deželo) neposredno pri tovarnarju HENRIK BREMITZ-u c. kr. dvornem založniku glasoviijev (pianinov) v TRSTU. Borzni trg St. 9. Svetovna razstava v Parizu 1HOO »Srt*lirna kolajna«. Iti j« najvišje odlikovanje Avstro-Ogerske z;i piunoforte. Svojo zahvalo izrekava prav toplo vsem nam naklonjenim poznanim in nepoznanim p. n. odjemalcem, zlasti pa velespoštovanemu ženstvu, katero s tako odločnostjo po vseh prodajalnicah naše testenine zahteva. Z vsem spoštovanjem Žnidcršič S Valenčič II. Bistrica v oktobru 1900. Ulica Poste vecchie 16 vogal ulice Caserma pod novo ffiHEiciphlno palačo. G. G U L A Na zahtevo ceniki. Telefon štev. 1082. Veliki kra.li! New.York in London nista prizanašala niti evropski celini ter je bila velika tovarna srebrnine prisiljenu, oddati vs> svojo zalogo zgolj proti majhnemu plačilu delavnih moči. Pooblaščen sem i* vrniti ta nalog. Pošiljam torej vsakomur sledeče predmete le proti temu, da mi poirne gld. 6.60 i*i sicer: il komadov najfinejših namiznih nžev o pristno angleško klinjo; t! komadov amerik«nskih pat, srebrnih vilic iz enega komada; 6 kom. amer pat. srebrnih jedilnih žlic; 1-2 kom amer. pat. srebrnih kavnih žlic; 1 komad amerikanska patent, srebrna zajemainica za juho: 1 kom. amer. pat. srebrna zajemainica za mlesko; 6 kom. a>.g Viktoria čašic za podklado; 2 kom. efektnih namiznih svečnikov; I komad cedilnik za čaj ; 1 kom. naj lin sipalnlce za sladkor. 42 komadov skupaj samo gld. 6 6 0. Vsek teh 42 predmetov je popre d stalo gld. 40 ter jih je moči sedaj dobit-po tej minimalni ceni gld 6 60. Amerii čansko patent srebro je skozi in skoz, bela kovina, ki obdrži bojo »rebra 2f» let, za kar se garantuje. V najboljši dokaz da le-ta inserat ne temelji na nikakšni slepariji zavezujem se s tem javno, vsakemu, ka teretnu ne bi bilo blago všeč, povrnit brez zadržka znesek in naj nikdor ne zamudi ugodne prilike, da si omisli to krasno garnituro, ki je posebno prikladna kot prekrasno. svatbeno in priložnostno darilo kakor tudi za vsako boljše gospodarstvo. Dobiva se edino le v priporoča slavnemu p. n. občinstvu svojo dobro sortirano trgovino z dezertnimi vini, šampanjcem, Bordeau, Burgunder, renskimi vini, Mosella, italijanskimi, avstro-ogrskimi in paštnimi vini. Rum, Jamajka, Demerara, Konjak, sladke pijače in razna žganja, vse to iz krajev, kjer se prideluje ter od prvih tu- in inozemskih tvrdk, Toči na drobno (od l/s litra naprej) rum, Demerard in Ha-vano, Marsalo, ciper, moškat, likerje in razna žganja itd. Na izberi > : po najnižjih cenah, kitajski in ruski čaj prve vrste. Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani Spitalske ulice št. 2. ^ ti Nakup in prodaja vseh vrst rent, državnih papirjev, zastavnih pisem, srečk, novcev, valu* itd. po najkulantnejšlh poeojih. Posojila na vrednostne papirje proti nizkim obrestim. zavarovanje proti kurzni izgubi. Promeae k vsem žrebanjem. A- HIRSC3lB£»&-a Eksportni hiši amerićanskega pat. srebrnega Maga oa Duiiaji II., RembraMtstr. 19. Pošilja se v provicijo proti povzetju, ali če se zrifzek naprej vpošlje. Čistilni prašek za njo 10 kr. Pristno le z zraven natisnjeno varstveno ^ znamko (zdrava kovina.) ^^ ^ Izvleček iz pohvalnih pisem. Ilil sem s pošiljatvijo krasne garniture jako zadovoljen. L j ubijan a. Oton Bartuach, c. in kr. stotnik v J i. peš polku S pat. srebrno garnituro sem jako zadovoljen. Tomaž K o ž a n c, dakan v Marib oru. Ker je Vasa garnitura v gospo linjstvu jako koristna. prosim, da mi pošljete še jedno. gt Pavel pri Preboldu. Dr. Kamilo Bohm, okrožni in tovarniški zdravnik. Sprejemanje denarnih vlog na v ožne knjižice, na tekoči raču na girokonto s 4 V/o obrestovanjen dne vloge do dre vzdiga. Sskompt menjic najkulantneje Borzna naročila.