Nemčija sprejela mirovne pogoje Zd. držav. London, Anglija, 12. oktobra. Danes opoldne je poslal nemčki kancelar, princ Maksimiljan sledeči odgovor v zadevi mirovnih pogajanj. "V odgovor na vprašanje predsednika Združenih držav izjavlja nemška vlada sledeče: Nemška vlada sprejema mirovne pogoje katere je predsednik Wilson razložil v svoji p^lfinifi z dne 8. januarja t. 1. in v svojih kasnejših govorih, ki so se opirali na namen te vlade stopiti v razgovor, da bi se vse podrobne točke za dosego miru rešilo. Nemška vlada upa, da se strinjaj o tudi ostale vlade, v zvezi z Združenimi državami z izvajanji, katere je predsednik Wilson v stojih poslanicah omenil. Kemika vlada izjavlja torej sporazumno s Avstro-Ogrsko vlado, da je pripravljena ugoditi zahtevam predsednika Wilsona, tikajočih se e vakuacije v svrho dosege premirja. Nemška vlada svetuje predsedniku, da naj določi čas in kraj nie-iane komisije, lri bo ukrenila potrebne korake v prilog evakuaci- Prvi član K. S. K. J. padel na Franfcsokem. Na službeni zastavi, ki visi v glavnem uradu K. S. K. J. bo treba izvršiti važno izpremembo ali popravo. Zmanjšati bo treba nam- Sedanja nemška vlada, ki prevzame vso odgovornost mirovnih korakov je sestavila ta odgovor na konferencah in sporazumno a veliko večino državne zbornice. Kancler, katerega podpira v vseh njegovih poslovanjih volja večine govori torej v imenu nemške vlade in v imenu nemškega ljudstva. (Podpis.) Solf državni tajnik zunanjih zadev."' Ameriške vesti "Vdajte se!" — Odgovor Wilsona. Washington, D. C. .4. okt. — Predsednik Wilson je danes odgovoril po švicarskemu poslaništvu na zadnjo nemško mirovno noto sledeče: Ker je sedapja -nemška vlada na nezadosten način odobrila sporazum z večino nemške državne zbornice — mirovne pogoje predsednika Združenih držav, označene dne 8. jan. 1'18 in v njegovih kasnejših govorih, smatra vsled tega predsednik da daje na'zadnji dve nemški mirovni noti kar najbolj smelo in jasno poročilo. Jasno je treba umeti, da spada zadeva glede evakuacije in sklenitve premirja sodbi in sklepom vojnih svetovalcev Združenih dr^ žav in zavezniških vlad. Predsednik si šteje v svojo dolžnost pov-darjati, da se ne bo odobrilo od strani vlade Združenih držav ni-kskih pogojev, ki bi ne jamčili popolne in zadostne varščine in garancije sedanjhH vojaškim višjim oblastim Združenih držav m ententnih zaveznikov, ki so na bojnem polju. Predsednik pov-darja torej, da bode to točko reševale in določale zavezniške vlade. Predsednik čuti m kot v svojo dolžnost povdarja, da, vlada Združenih dcžav in ne vlade s katerimi so Združene države v zvezi — ne bodo nikdar privolile v premirje dokler oborožene nemške armade nadaljujejo s svojim nečloveškim in neposUvnim početjem, na katera početja se sedaj obstajajo. Ravno v tem ča- Pokojni sobrat Louis Verbiščar, Is wada društva ir. Petra it. 30 K. S. K. J S tem naznanjava. da je dobilo naie društvo iz Washingtoua, D. C. uradni noziv, da moramo vladi naznaniti, za koliko je kupilo ("laitvo našega društva bondov Svobode 4. izdaje (4th ■ Liberty bonds.) Vsled tega se opozarjajo vsi rlani naše?a društva, da naznanijo podpisanemu tajniku ali osebno, ali pismeno. Ker je ta pozi-zelo važen, na* vsak 31an (ica) naseda društva zanesljivo naznani svoto, za katero je kupil bonde 4. posojila Svoobde. Zaeno apeliramo na vse oue ^lane, ki morda teh bondov Se niso podpisali, ali kupili, da naj to storijo do 19. oktobra, ko se kampanja zaključi. Odbor društva sv. Petra št. 30 je trdno prepričan, da je sleherni izmed naših članov pokazal svojo patrijotič no dolžnost s tem, da je kupil tudi kak bond 4. Vojnega posojila. S sobratskim pozdravom Mihael Mairle preds. Paul K. Madronich, tajnik, Iti Walnut St. Calumet, Mich Končno pozdravljam nesrečno c re no sožal- Pp*elnovi dru-fdružino Verbiščar kakor vse čla lini pokojnici pa naj sveti večni, mt . Pozdrav vsemu članstvu K. S. Sflfe. / Matevž Zgone. taj. dr. Sv. Jožefa št. 112 KSKJ. ne in članice dr. sv. Štefana K. S. • Vrlemu Članu junaku pa dodeli Bog Večni mir in pokojniku naj aveti večna ltič. Math. Grill, tajnik. ■t f.Stil-: -'i . 1 .Z •/ NAZNANILO. NASTANILO. Iz urada tajnika dr. sv. Srca Jezusa it. 54 Chishohn, Minn. Tem potom uljudno prosim vse člane goriomenjenega društva,, da se polno številno udeleže prihodnje redne mesečne seje dne 20. oktobra točno ob 10. uri dopoldne. Na dnevnem redu imamo nekaj zelo važnih stvari. Torej cenjeni sobratje pridite na sejo vsi brez izjeme. S sobratskim pozdravom do vsega članstva K. S. K. J. Frank Okoren, tajnik. V POJASNILO. Ker iui je bivša članica društva Marije Pomagaj št. 78. obljubila, da me bode že "sfiksala", namreč, kje sta 2 dol. ki jih je fant k meni prinesel za društveno me-sečnino, in ker mi tudi na pojasnilo, da sem jih na otroški ases-ment vpisala, ni hotela verjeti, ker tudi ni hotela vrjeti, da toliko dolguje, kakor sem ji pred snspendaeijo poročala, dasi sem ji riataiVčrio popisala, da je od 1. T917 dolga mesečnine za ii\ otroke skupaj $2.46e na mesee, sprejela pa vsega skupaj $8 za njo, $2.00 za otročji ases. in 85c za tiket od igre. Zato jo svarim, naj pomisli, kaj govori, ker moje poštenje ni na prodaj. Naj se nikjer več ne znaša nad menoj, da seni jo suspendirala, ker po pravilih bi morala biti že zdavnej, toda ker je že zdaj tretjič suspendirana, zaradi neplačevanja, ne bi mogla več pristopiti k Jed., sem čakala ki na dom hodila prosit za ases. Članice na seji so odločno zahtevale suspen-dacijo, in jaz sem primorana ubogati, prvič pravil* drugič članice- Marija Blaj, tajnica. Iz urada društva sv. Marije Magdalene št. 162 K. S. K. J. se naznanja članicam, da je bilo sklenjeno na zadnji redni seji ciružtva, da bo prihodnja dva meseca, pristop v društvo prost novim članicam. To se pravi, da bo vsaka, katera bo pristopila k društvu sv. Marije Magdalene št. 162 K. S. K. J., v prihodnjih dveh mesecih plačala samo kar se mora poslati na Jednoto, ampak $1.00 kateri se plača kot društveno pristopnino, tistega ne bo treba plačat. * Prosila bi vsako članico katera priporoči novo kandidatinjo, da ji razloži popolnoma, da ne bo ^oteni kake nerazumnosti; da bi kandidatinje ne mislile da bo popolnoma prosto, ker to bi bilo nemogoče, ampak društveni pristop $1.00 bo prost. Tem potom bi tudi rada omenila radi plačevanja društvenih a-sesmentov. Prosim vas da bi se vsaka članica toliko zanimala, da bi vsaj vsak mesec plačala svoj redni in mesečni asesment. Nekatere naših članic moram pohvaliti ker se zanimajo za društvene reči in to je velika pomoč društvenemu odboru.. Plačuje se tudi lahko vsako tretjo nedeljo v spodnjih prostorih šole sv. Vida od 1:30 do 3:00 ure popoldne, in članice katere nemorejo priti na sejo, lahko prinesejo, ali pa pošljejo svoj mesečni asesment po svojih otrocih, ker ne bi treba čakati dolgo in I udi, se ne drenjati. Otrok pa nikar ne pošiljajte na sejo, ker delajo veliko nereda in za prečijo otvoritve se.f * vem času in od zdaj za naprej se pri sejah ne bo več pobiralo od otrok. Še enkrat vas opozarjam da* bi tu vpoštevale, in bi se veliko bolj redno otvorila seja, in tudi red bi se bolj lahko držal, torej zu-pomilite si da od otrok se ne bo več pobiralo pri sejah, aiupak vsako tretjo nedeljo/ v mesecu, takrat pa le naj pridejo, mi bodo vsaj strah odganjali, ker se moram večkrat sama kratkočasiti. Na sejo naj pridejo pa članice katere se udeležijo seje da ukrepajo reči koristne društvu in Je-dnoti. Toliko v prijazno naznanje, in upam da ne bom vas opozar jala zastonj. • S sosestrskim pozdravom Mary Macerol, tajnica. Pek. nadškofu Irelandu v spomin. Spoštovani g. urednik :— Poročali ste o smrti nadškofa Johna Irelanda v St. Paulu, Minn. Pokojnik je bil mož, ki mu jih je bilo malo par v Ameriki, in zato se ni čuditi, da je bil tudi njegov pogreb tako velikanski, kot ga naš ^severozapad še ni doživel. Med pogrebci je bilo tudi mnogo slovenskih duhovnikov in ne- se župno šolo spojilo z državno h nabiranj. Proti tej se postavili zlasti neiiL-atoličani. V principu in praksi so ti marsikaj grajali v ciljih "amerikanistov". Strašno so duhovi treščili skupaj; šlo je v boju zlasti za pravice narodnosti, jezika, družine in šole in za razmere cerkve do države. Popolnoma prevzeti od misli, da4se bo ameriško ljudstvo za cerkev odločilo, ak.o bo Ja dokazala svojo sposobnost poameiikaniti se, poskušali so amerikanisti, katerih najzmo-žnejši zastopnik je brezdvomne bil zdaj umrli prelat, odstraniti vse zapreke. A podobno reformer-jen prosvetnega časa manjkalo jim je pri tem praVega -čuta za naravne pravice in globoki nrav-ih pomen običajev. K temu je prišel, kot pri onih, še nagib, da popuste državi mnogo pravic. Tako-zvani "Faribaultski načrt" pokojnega nadškofa, po katerem bi ši misijonarji vedno dobrodošli. Sicšr so za to želi le mak) hvaležnosti od Nemcev, ki' so proti njim vprttorili vsaj eno veliko gonjo v svojih listih, kolikor se'jaz spominjam, ali ameriška zgodovina ho prej ali slej nepristransko razsodila te stvari in dala vsakomu; kar mu gre. ■ • Našemu zvestemu prijatelju, velikemu Irelandu, katerega občudujejo celo njegovi protivniki, pa večni pokoj Hn blag spomin! Vaš uda ni J. L. Zaplotnik. V Omahi, Neb., 8. oktobra 1918. kaj lajikov, in misel nanje mi po daja pero v roko. Tek njegovega življenja je namreč vitalnega pomena tudi za našo slovensko zgodovino v Ameriki. Pogreb nadškofa Irelanda se je vršil v sredo 2. oktobra. Devet nadškofov, 28 škofov in opatov, 12 monsignorov, okrog 600 duhovnikov, zastopniki državnih in mestnih vlad in tisoče in tisoče ljudi, od vseh strani sveta je bilo navzočih. Velikanska množica ljudstva je oblegala novo veličastno katedralo, katere orjaški prostori so bili natlačeno polni. "Ob deseti uri se je začel slovesni "Requiem." Svečana tišina je vladala po širni prvostolnici. šolo, je nastal kot posledica teh nazorov. Rim ga je pa zavrgel, kakor je Leon XIII. tudi v nekem pismu obsodil istinita načela verskega "amerikanizma (To je bilo leta 1899, ko je papež Leon XIII. pisal kardinalu Gibbcjisu posebno pismo, v katerem je tozadevna naziranja zavrgel.) "Pismo Leona XIII. je končalo cel prepir in preminulemu nadškofu Irelandu na slavo moramo reči; Pošteno se je tej razsodbi podvrgel. Kakor general Robert Lee po bitki pri Appomatoxu, tako je tudi on pustil boj in v svoji lastni škofiji dosegel niirno-skupno delovanje vseh elementov.', . Kot velikodušen značaj Oktoberska zmaga. I'fce. Rev. J. Plaznik. Vsakomur se dopadejo lepi ok-toberski dnevi, posebno pa še častilcem Marijinim. V tem lepem mesecu so se krščanski narodi v Evropi v šestnajstem stoletju o -svobodili nevarnega jarma never-nikov. Marija je poslušala gorečo molitev svojih zvestih častilcev in . k^^ča^ ladje, jih rešila turške okrutnosti v bit-li ppšljejo domov vse one, "katerih pohujšljivo obnašanje in zločini bi morda poklicali božjo kazen na podjetje." Mornarica se je zbra-*a pri Krfu, kamor je sveti oče poslal svoj blagoslov Don Juanu in imi napovedal zmago. Hrabri bra-nitelji so odjadrali na jug in zagledali sovražno moč pri Lcpautu. Med Turki je nastala zmošnja va. Iz trdnjav po višavah pri Le-pantu so klicali močnejšo vojsko na pomoč. Po prekopih v bližini so prihajali čolni, napolnjeni z vojaki, kateri so plezali na ladje. Da so kristjani prišli prav v njihovo luko, jih je neizmerno razveselilo, ker so želeli doživeti dan, da bi jih vničili, šli v Evropo in zavladali prav v papeževem mestu. Ladje so bile že napolnjene in jadral^ • čez zaliv. Razmere so bile naklonjene Turkom. Jutranji veter je pihal iz dolin in od obrežja. Turške ladje so se postavile v navadno polume-sečno obliko, brez rezerve in v eni sami vrsti. Tako so se raz pro Istrle prav na široko in skoro ob- —>(Tiho tožeč, potem pa mogo- je očividno prečrtal sluri i*Čun. NAZNANILO. Ker so zdravstvene oblasti prepovedale za nedoločen čas, vsa zborovanja in shajanja, radi tega opozarjam vse člane društva Marije Pomagaj št. 79 K. S. K. J. v Waukegan 111., da kateri ima za plačati iiv kateri želi plačati da naj prinese ali pošlje asesmeni na dom društ. tajnika, vsaj do prihodnje nedelje, to je 20. okt. t. 1. Chicago, 111 Do dne ,6. aprila leta 1917 je naša nova domovina Amerika, lc gledala in poslušala grozovito-sti Evropske vojske. Kakor znano, da je vsaka mera enkrat polna, tako se je tudi mera Ameriške vlade, in vsakega ameriškega državljana napolnila. Zato je naša nova domovina napovedala dne 6. aprila leta 1917 vojno kruti Nemčiji. Ker so zavedni Amerikanci vedeli in znali, da rabi njihova domovina, moč in pomoč v vojnem času, seje prvi oglasil član našega dr. j sv. Štefana št. 1. K. S. K. J. So-iirat Alojz Verbiščar, ter se podal v vojaško službo dne 19. aprila 1. 1917 in 29. isti meseoloža.i ter z.ie- najslavnejši poveljnik v Evropi in tudi član Marijine Družbe, po-veljnikom vojaštva. žali s saino tridesetimi ladijami. Prišel je večer. Morje jc bilo nemirno; zato so kristjani odja- Na ta način so se Križarji zopet (irali v bližnja pristanišča, oživili. Zbrana je bila najboljša Zmaga pri Lepantu je bila armada, da brani krščanstvo. Vse , najpopolnejša, kar so jih kedaj one vojake, ki so se pridružili ar- kristjani dosegli nad Turki. Bila madi zato, da bi" ropali, so poslali je tudi prva, prava zmaga na mor-domov, kakor je pisal papež, naj ju po dolgoletnih bojih. Petnajsi- a irBJiinLrrj^jiLramTiJi!^^ uiiiamranta^ Nervozni ljudje Nervozncst je moderna bolezen. V starih časih, ko ljudje niso tako pritiskali za delom in denarjem, je bila ta bolezen prav malo znana >— in to je menda eden glavnih vzrokov te bolezni v sedanjosti — ko so ljudje še primerno živeli, vži-vali redno jedila in pijače, imeli so več počitka, nervoznost se ni imela časa tako v koreniniti, torej ljudje prešnjih časov niti poznali niso te bolezni. Vsekakor pa dandanes je resnično to, da vseskozi nenavadna hitrost, katere se narod poslužuje v vseh prilikah v svojem življenju, naravno pelje v oslabelost ves životni sistem in živci vsled tega trpe največ. Ali iščete pomoč? No, to lahko dobite, prenehajte z naglico, ojačite vaš živčni sistem z uporabo SEVERA'S Nervoton (Severov Nervoton) to je izvrstno zdravilo za utrujene živce dobro došla hrana za od dela onemogle nervozne živce in tonika za celi životnim sistem. To zdravilo je zelo prila-godno za duševno utrejene, slabo spanje, živčno onemoglost, histerijo in nervoznpst. Prodaja se ▼ vseh lekarnah. Cena je $1.25 steklenica. I Kot za pomoč jn. si ljenje raz- r ličnih bolezni Se- vera's Balsam of Life (Severov iti vi jen-ski balzam) naj bi se viival. Ta wlpra vi zaprtje, ojaci ep!i život, vjtomaga rodno delovanje jeter, odpravi zapahnjen ost in omotieo. Cena jc 8T>c. Glavobol zahteva hitro pomoč. Zapomnite si, da Severa's Wafers for Headache and Neuralgia (Severovi praški zoper glavobol) hitro pomagajo v takem slurajn. Cena je IzD&hki "erbieine, narede grdega in celo zavidljivost bolnik;«. Preženite tp s Severa's Skin Ointment (Heverovo mazilo za kožne bolezni). To je izvrstuo zdravilo proti srbcčiuam in izpahkam. Cena je ."»Oc. Bolne ženske 'ia-> b| P°sk,11\a,r Severa's Regulator (Severov Regulator) ker je gotovo, dn jim materijalno pomaga povrnitev zdravja in moči. To je že večkratno poskusa no in veduo uspešni pripomoček za bolne žene in dekleta. Cena je $1.25. Zdravilno milo uaJ bi vsaki druiiHi. Scvora's Medicated Skin Soap (Severov« zdravilno milo (izčisti, olepša in zdravi kožo ter pomaga otrokom in od-rastlim pri kopanju,. Je tudi dobro za za briti in druge toaletne potrebe. Cena 2Sc. Zaprtje bi se ne smelo nikdar zanemariti. Severa's Liver Pills (Severove jetrne kroglice^ pomagajo odpraviti zaprtje in tako preprečijo tudi druge bolezni, ki bi lahko nastale. Cena 25c. Severa domača družinska adravila se prodajajo vsepovsod v lekarnah. Ako vam ni mogoče dobiti teh, tedaj naročite naravnost od nas. Veduo vpraSajte najprej v vaši bliini lekarni. ' Vprašajte za Severov* zdravila. Drugače jih naročite pri nas in pošljite nam navedeijo svoto z naročilom. W. F. SEVERA CO., Cedar Rapids, Iowa. vojakov ni bill rojsko, veliko število topovi za ijenih poleg velikega plena terega so Turki imeli na ladjah katerega so naroipali po otokih Od 12,000 do 15,000 veslačev, krščanskih sužnjev je bilo oprošče-nih. Turški cesar je napol znorel, ko je slišal to novico. Ves Carigrad se je stresel, ker so mislili, da je sovražnik pred mestnimi vrafmi. .Nekateri posestniki so izročili vse svoje premično posestvo krščanskim sužnjem, da naj jih branijo, če bi bilo mesto zavzeto. Kardinal Newman pravi: "Tu se je zaobrnila turška zgodovina; Četudi se je sultanom posrečila se kaka zmaga, vendar so pešali od onega časa." Pij V. je zapovedal, da se javno moli in opravlja spokorna dela za krščansko zmago do onega dne, ko so križarji odjadrali proti Kr-fu. Po celi Evropi so pošiljali vroče prošnje k Nebeški Kraljici. Papež sam je je hudo postil. Bolan-disti pravijo, da je Pij V. še veliko bolj molil sedmega oktobra in prejšnjo noč, ker je računal, da je bil to čas, ko se bodo vdarili. Tisti dan je zapovedal tudi, naj se vrši dolga procesija v njegovi cerkvi, Santa Maria apud Minervam. Ravno tisto uro, ko je bila zmaga dobljena, je bratovščina presvete-ga Rožnega Venca pošiljala prav goreče molitve k Mariji. Acta sanctorum pravi, da se je Bogu zdelo prav, da papež ve za dan in uro zmage. Ravno tedaj je papež govoril z zakladnikom Jernejem .Bussffto, ko je naenkrat odprl okno in gledal proti nebu. Nato reče: "Sedaj ni čas za take stvari. Pojdite od tukaj in zahvalite Boga, naši so se spoprijeli s Turki in zmagali ravno to uro. Bussato se je čudil in pričel odhajati. Ko se ozre nazaj, vidi papeža klečati pred oltarčkom s sklenjenimi rokami, ko se zahvaljuje Bogu za zmago. Drugi dan so se vršile javno zahvale v cerkvi svetega Petra in ljudstvo je častitalo papežu. Sveti Oče se je izrazil, da je bila zmaga dobljena samo po Marijini pri -prošnji, katera varuje svet pred zmotami. Zapovedal je, da se praznuje praznik svetega Rožnega Venca sedmega oktobra in da se pristavi lavretanskim litanijam dostavek: Pomoč kristjanov. Bolandisti pripisujejo tej zmagi sledeča čuda: 1) Veter, ki je pi -hal v prid turški mladjam, je potihnil, ko so ladje priplule iz pristanišča. 2.) Razburkano morje se je umirilo, da so kristjani lahko uredili svoje ladje. 3.) Nastal je lahen vetrič, ki je pihal dim proti turškim ladjam. Tako je Marija uslišala prošnjo svojih otrok. Neizmerno veselje je zavladalo po krščanski Evropi. Vsi, s papežem vred, so pripisovali zmago Mariji. Leta 1573 je papež Gre-gorij XIII. dovolil, da se praznuje praznik presvetega Rožnega Venca povsod, kjer imajo oltar rožnega venea. Leta 1716., kd je iarol VI. premagal Turke pri Petro varaždinu bfizo Bel grada na praznik Marije Snežnice in ko so isto leto odbili Turka na Korziki v osmini Marijinega Vnebovzetja, je Klement XI. zkpovedal, da se naj praznuje praznik presvetega Rožnega Venca po celem svetu. Leon XIII., papež Rožnega Venca, je ta praznik povzdignil in dodal litanijam: "Kraljica presvetega Rožnega Venca, prosi za nas!" Vedno je spodbujal vernike, naj molijo sveti Rožni Venec, posebno še meseca oktobra. Na praznik svetega Rožnega Venca, sedmega oktobra, prejme vsakdo popoln odpustek, kdor obišče kapelo presvetega Rožnega Venca ali kip Matere Božje, kjer je bratovščina kanonično ustanovljena. Praznik presvetega Rožnega Venca je dan, da se Mariji zahvalimo za vse dobrote, katere, je skazala krščanstvu. Pa ne samo ta praznik, ampak celi mesec je posvečen presvetemu Rožnemu Vencu. Kaj pa naj mi storimo v tem mesecu? Tudi danes divjajo boji. Prosimo Marijo, naj nam vrne mirne čase. Sovražnik krščanstva, an napada tvoje ožje Kral^-j stvo, tvojo družino. Kako lepo je družina molila doma vsak večer Rožni Venec. Danes pa mat} koine, oče pijančuje in dasi ni treba se stradati, je življenje bolj bedno kakor v starem kraju. Ali ne bi bile prav, če bi vsaj mati pokleknila in mofcla zvečer rožni vence 2 otročičit Kaka čudovita spre -meniha bi prišla v družino! —r—-- (Rev. J. Plaznik.) Vsaka dobra mati se naravno boji, da bi njen sin ne zašel v slabo družbo, ker ve, da ne W-» ti boljši, kakor družba v kateri se nahaja. Žalostno dejstvo je, da ji le preveč slabih tovarišev, ki -reže na mladeniča, da bi ga spravili v svojo družbo. Slovenski sta riši tudi ie predobro poznajo vo jaštvo v sfarem kraju, da se kar stresejo ob misli, kaj bo z njihovim sinom pri vojakih? Vzrok strahu ni toliko morebitna smrtuf nevarnost, kakor strah, da S3 bo morda pri vojakih, v veliki družbi pohujšal in se morda v tem stanu ločil s sveta, zato bo zanimalo slovenske stariše, kaj pravi vojaški škof Rt. Rev. Patrick J. Hayes, D. D., kateri je nedolgo tega obiskal vse vojašnice v Združenih državah. HvaležeJh je namreč vladi, da tako lepo varuje mladeAi-ee v službi pred moralnimi nevarnostmi. Škof pravi, da so možje v armadi bolj obvarovani moralnih nevarnosti, kakor v navadnem življenju. 'Več, l.akor petsto duhovnikov je sedaj v armadi Združ. držav in ena tretjina mpž, .ki se bodo > rili pod zvezdnato zastavo, je toliška. Ko sem obiskal več, kakor petdeset prostorov, kjer živi možtvo, sem se čudil, kako lepe kraje je zvezna vlada odbrala in kako izborna poslopja je postavila za armado in mornarico. . . Čudil sem sfe tudi, da je med možmi tako malo Tesne bolezni. Vlada tudi ni prezrla tega, kar človek rabi za odmor. Preskrbela je za njihovo zabavo vse, kar je dovoljeno po naravi. Kolumbovi vitezi, Y. M. C. A. in Jewelsh Wefare Board se trudijo, da se možje o* tresejo vojaškega življenja za nekaj časa, kakor bi bili doma. Ameriške matere ne morejo nikoli biti -dovolj hvaležne predsedniku Združenih držav, vojnemu in mornaričnemu tajniku, za skrb in varstvo, katero imajo za može v vojašnicah, ampak tudi v okolici. Ne bilo bi prav, če bi ljudje mislili, da vojaške oblasti niso očistile okolic okrog vojašnic. Vse to bi bilo nemo«-častniki ne imeli pred očmi idealnega vojaka. Duhovniki v mnogih mestih, katera sem obiskal, so ni pravili, da so oni kraji postali veliko bolj čisti, odkar so vojaki ali mornarji v bližini. Kamor sega vojaška oblast, da ni nevarnosti za vojaka. Če bi bil ameriški vojak tako dobro obvarovan nečiste nevarnosti v narodnem življenju, kakor je v vojašnicah, bi 1».-lo veliko boljše za bodočo Ameriko." Nek francoski kaplan krasno o-pisuje v nekem francoskem časniku red in hrabrost ameriških vojakov v sledečih besedah: "Veliko verske tolažbe sem doživel pri njih in od njih. Kadar smo skupaj, so nam njihovi kaplani na razpolago in imajo veliko število mož pri službi božji. Naši možje še toliko rajši gredo, ker so Američani prijazni z njimi. Četudi pridejo nekateri samo iz radovednosti se čudijo, ko vidijo, kako ti možje molijo brez sramu, molijo rožni venec, gredo k svete-mu obhajilu, četudi že pozno in pobožno sklepajo roke pri svev-ti maši. Ne upam si še pridigova-ti angleško, toda, kadar skončam francosko pridigo, rečem nekaj besedij, katere sem se dobro naučil na parne*, katere potem njihovi kaplani raztolmačijo na angleško. Lep zgled bratske pobož-nosti. Medtem, ko Američani uče Nemce, da imajo opriviti z Američani, dajejo tudi našim vojakom lep zgled vzornih vojakov in dobrih vernikov. Polovico, ali še več je protestantov; kljub temu pa pridejo k sveti maši Njihovi častniki stbre vse za povzdigo naše službe božje." '4 Stonyhurst Magazine'' ima sledeči članek, katerega jc spisal neki bengalski častnik: "Cerkev je, pa duhovnika ni. Prve dve nedelji je prišel sem neki duhovnik; odkar pa so odrinili ni nikogar. Odkar je odšel, sem hodil v bližnjo vas, kake tri ali štiri kilometre oddaljeno. Tam stanuje duhovnik in ima sveto maši vsako nedeljo ob lOih peto mašo in pridigo! Ko sem prišel, sem se prvič skušal spovedati v francoščini. Pripravil sem se s pomočjo besednjaka in u videl, da j.* priprava težja, kako dejanje stf- tja in nazaj teič. Razodel sem da nes svojo težavo duhovniku, kateri bo imel sedaj tukaj sveto mašo ob četrtkih." Naslednja pisma so vzeta h "Bulletin of the Chaplains Aid Association." Kaplan MoSorley piše iz taborišča Wadsworth in o-pisuje, koliko so storili kaplani za dušni "blagor vojaštva in armada za telesna zdravje, Toda tudi nekaj o zavodu, kateri nam še ni posebno znan, namreč, o šoli za vojaške kaplane: Delil sem verske potrebščine, katero so mi bile poslane. Tu delamo skupaj in se skupaj domeni mo, kako bomo skrbeli za one katoličane ki nimajo svojih kaplanov. Včeraj smO šli štirje k regimentu, kateri je ločen daleč stran zaradi bolezni. S častniki smo bili že precej zmenjeni in polastili smo se štirih šotorov in spo-vedovali, dokler je kdo prišei. Danes je bilatmaša in sveto obhajilo. Jutri bom maševal v poslopju Kolumbovih Vitezev in dve uri pozneje tukaj za" moj regiment. Veseli me, da lahko rečem, da je bil ta regiment vedno veren in dobro skrbi za katoliške može. Prvo nedeljo, kp sem prišel sem, maševal sem na prostoru za godbo, okrog katerega stoje častniški stanovanja; za prihodnjo nedeljo mi je polkovnik preskrbel lično, leseno kaipelico, obdano z mladim drevjem. Tukaj mašujein vsako nedeljo. Na Spominski dan nameravam imeti sveto mašo na prostem, tu- Tudi od tam lahko poročam lepe stvari. Dva kaplana sva bila* tam; eden je bil episkopalec, in jaz, svoje urade sva imela blizu vhoda. Vsako jutro sva dobila poročila o stanju bolnikov. Na vsakem poročilu je bilo napisane, kateri veri spada bolnik. Vsak večer so nama istotako poročal', kdo bo Šel na operacijo prihodnji dan. Zabavne zadeve in poštni a-rad vodi vrhovni kaplan. Vsi mož je pri vodstvu so zelo zmožni In uljudni. Cel zavod je napravil ha mene dober vtis. Lahko tudi pričam, kako lepo skrbe tukaj za vojake. Vojaki so zadovljni in hvalijo postrežbo. Mislim, da sem že nekaj ortienil o moji skušnji v šoli za kaplane v Fort Monroe. V našem razredu je bilo dvanajst duhovnikov in šestdeset ministrov vseh ver. Mnogi izmed njilj še niso i)ikoli videli katoliškega duhovnika in so odkrito pripoznali, da niso mislili, da bi bili katoliški duhovniki podobni tem vojašikim kaplanom. Mislili so, da so kaplani posebne vrste obrani ljudje. Povedali smo jim, da to ni res, in da bi nas družba navadnih duhovnikov še ne sprejela med sebe. Vsi smo se dobro razumeli in delali skupno. Sklepala so se prijateljstva, katera, upam bodo trajala ceclo življe* nje, kakor dolgo že to bo v teh viharnih dnevih. Reči moram tudi, da stori "Tho Chaplains Aid" neizmerno dobrega, kakor v Camp Wheeler, St. Monroe, tako tudi tukaj. Če bi hotel izraziti vse lepe občutke, bi to pismo postalo pač predolgo." Kaplan McDermott .v Camp Dodge pripoveduje, kako korisi-no je, da ima vojafc v suknji "škapulir". "Naj vam povem nek slučaj, kjer je škapulir igral važno ulo-go. Znači namreč, da je vsak trud povrnjen. Praktična vrednost in milost, katero dobi človek po škapulir ju, sta se skazali tukaj zadnji teden. Harry Wickham, ol šestih in osmih. Tudi zvečer je rila dvojna pobožnost, ker je poslopje premajhno za eno. Pri sveti maši ob petih je bilo toliko mož, da so morali sttfi zunaj. Obhajala wta dva duhovnika, vsak po pol ure. Le duhovnik si lahko predstavlja, kaj to pomeni za ljudi, ki )rej sploh niso hodili v cerkev, et tisoč mož naše vere je tukaj iin jaz bi nikoli ne mogel opraviti tu vsega dela sam. Zato je bila ta pomoč gorečih misijonarjev potre-ma. Sklep snoči je bil zunaj. Bilo je lepo videti." Nek dijak prava iz George town University je poslal iz Fran-ije naslednje pismo za George— own College Journal: "V nedeljo zjutraj smo šli k spovedi in svetemu obhajilu." Slišali smo, da se je vrnil nek francoski duhovnik iz zakopov. Bil jp tam, odkar je vojska pričela in se je vrnil sem na dopust. Tudi naš jezik govori dobro. Kakih dvajset izmed nas je šlo v mesto. Prav prijazno nas je sprejel. Dali so nam posebne sedeže v sanktuariju in duhovnik je v pridigi omenil naš lep zgled. Imamo namreč med seboj vojaka, ki razume francosko; ta nam je vse razložil." H koncu naj še omenim, da nekateri že nasprotujejo Kolumbovim Vitezom, češ, zakaj bi sedaj zopet pobirali denar, ko bo vojske kmalu konec. Kaj bodo potem s poslopji. Na to odgovarja "Canadian Register and Extension:" Četudi" smo tako optimistični, da mislimo, da bo pol miljona kanadskih vojakov in večje število ameriških doma v enem letu, poslopja ne bodo ostala zapuščena. Rayno nasprotno. Ta poslopja bodo središča, odkoder se bo škoda popravljala. Kjer je vojska divjala, so domovi, cerkve in šole porušene. Lepo bo, če bodo šli Kolumbovi Vitezi k francoskim in belgijskim škofom in rekli: "Gospodje! Vaši duhovniki, ljudstvo in redovi so zgubili cerkve, do move, šole in samostane. Naša poslopja podarjamo vam in v» želimo najboljšega uspeha, mi ka'-toličani iz Kanade in Združenih držav. Rabite jih za cerkve, šole in župnijske dvorane, dokler ne postavite boljših." anja Slo-Spisal I. P. (Nadaljevanje). Mladenič je uganil, kaj misli Vlah, in vstal ter odšel za Kru-tibojem. Videl je, kako je stopal mož z upognjeno glavo proti gozdu. Noč je bila mirna in tiha. Mladenič je z nekim strahom zrl za Krutibojem. Tedaj pa je ta se del in naslonil »lavo 119 roke. Ti- 1'Zanj moliva s SvHozoro in mn streživa, on pa ima tako težke sanje. . " Mladenič se je zamislil. V tem ga je prijela deklica za roko in pokazavši mu vprek ravnine, dejala: "Glej — " Mladenič je dvignil oči. Vrsta popotnikov se je bližala, dvoje mož je šlo naprej, aa njimi so šli mladi možje v potnih oblačilih. Čudna resnost in do brohotnost je sevala iz obličja in postav, ki so šli po dolini, pojoči glasno pesem. Sedaj so utihnili in ugledavši deklico in mladeniča, ho se mu jrbfižal Stregomil in deSr^Stricr 1nena Dvignil je glavo mož, solze so lesketale v njegovih očeh. "Stric, ali ti je hudo?" dejal je mladenič. Zavezniki plačujejo redno obresti Washington, D. C. — Vlada Združenih držav dobi redno na mesec okrog $10,000,000 za obresti od posojila ententnim zaveznikom. Ta svota se bo tekom leta povišala, ali pomnožila na $40,-000,000 mesečno. KUPUJTE VOJNO VARČEVALNE ZNAMKE! "Prijatelj, ti veruješ v Eoga in kar je zapovedal?" "Verujem!" odvrnil je Stregomil. "In veš, da kaznuje nje, ki sO prestopili njegove zapovedi." * 'Verujem." Starec je vzdihnil, mladenič pa j'e dejal: "Umiri se, poznam tvojo bridkost, toda Bog je dober in odpušča." "A meni ne more!" "Odpustil je razbojniku na križu!" "Toda Kajn je proklet, pro-klet!" viknil je starec in vstal in mladenič je z negotovostjo odšel in bilo mu je, da se zjoče. Vrnil se je in našel zbrano vso družino. Svitozora je slonela ob Radoslavi; govorili so o Bogu. Ko je vstopil mladenič, zganili so se in videlo se je, da so radovedni. "Brez strica prihajaš", rekla je Svitozora. "Moli zanj, sestrica, moli," odgovoril je mladenič in se začel jokati. Ko je Svitozora prišla domov, našla je strica-očeta na vratih, sedel je nepremično in ves se je tresel. "Pojdi spa vat, oče, bolan si," dejalo je dekle, katero ni ljubilo manj strica, kakor prej je očeta. "Ne morem, dete, ne morem, težko mi je!" "Oče!" dejala je deklica in o-vila svoji roki okrog njega. "Oh, dete nedolžno," odgovori staree, "bodi srečnejša kot jaz.'-' r • ««•.»■•• . < < i .. o- "Kaj je, oče, " dejala je deklica, "čudno govoriš nocoj." "Ali se me bojiš dete?" "Zakaj bi se te bala, ko si dober!" "Dete, moje dete, kmalu bom zaspal v smrti, ti pa pojdi z bratom in odpustita stricu tedaj, kar vama je storil jalega!" "Oče, ti si bolan, lezi; glej, brat je rekel, naj molimo za te." Starec je dvignil glavo. "Moliti, za me? O! Ne, ne, za me ni rešenja, ni miru nikoli, nikoli." In starec se je zjokal kakor otrok. BLAGO VESTNIK. Mlado jutro je bilo posijalo preko ravni. Stregomil se je bil prebudil in stopil na plan. Rado-slava je prišla za njim, ukročena srna je prihitela za njo, jemaje iz njenih rok krmo. Mladenič je u-gledal deklico in se ji približal. " Pozdravljena, najdražja!'' Deklica se je nasmehnila in odvrnila pozdrav. Šla sta potem drug ob drugem proti gozdu. "Glej, kako lepo je jutro; tako mi je, kakor, da nisem videl nikoli zime in viharjev, srce mi je veselo." "Tudi meni je dobro," odvrnila je deklica, "toda včasih mi je hudo, ko se spomnim, da bom zapustila kmalu te kraje in jih ne bon* videla nikoli več." "Eri meni boš, in vse kar je mojega, bo tvoje, Radoslava, toda prej mora izmiti voda svetega krsta iz tebe vse maroge, da boš vsa lepa kakor lilija." Deklica je mladeniču stisnila roko in oko ji je zasevalo: "Ah saj verujem Vanj, ki je odrešil ves svet, in ti si dober, tako dober, Strogomil." _ "Z menoj'pojdeš in sestrico vzameva s seboj!" "O ne, odvrnila je lahko se na-gmehnivši deklica, "Svitozora ne pojde, ona pojde za Nepokorom ' "In jaz, njen brat, niti vedel nisem?" odvrnil je nagajivo mla-denič — toda že se mu je zmračilo lice. ''Kaj si postal otožen," dejala je deklica in prašujoČe pogladila Stregomila. "Strica mi je žal, on veliko tr- Pi" tli prvi vrsti: Pozdravljena v imenu Gospoda našega Krista!" Amen!" odvrnil je Stregomil in opazivši svečenjško obleko na možu in njegoverp spremljevalcu je potegnil deklico za seboj in poljubila sta plašče popotnikoma. Vstanita, brata, invedita nas v selo, da odpočijemo," dejal je starejši s črno mogočno brado, medtem }co je mlajši obmivši se c deklici,'vprašal! Tudi tukaj govorite jezik Slovenov?' ' Mi smo Sloveni," odvrnila jc deklica, "a odkod ste vi, ki ume-te našo govorico t" Mož se je rahlo nasmehnil, e-den izmed mladeničev, ki so sledili tema dvema, pa je dejal: "Hčerka Slovenov, vedi, da smo tvoji bratje, od daleč pri-lajamo in daleč gre naša pot. Pred njim pa, s katerim govoriš, pripogni se in poljubi njegovo o-delo," zakaj velika moč mu je dana od Boga!" (V tem so se bili približali selu in Stregomil je vedel tujce v Ra-dislavovo dvorišče. "Vstopite," dejala je deklica. Na vratih se je pojavil Nepo-kor in vzrši došlo družbo, ni vedel, kaj . "Brat," viknila je deklica, "upogni koleno in pozdravi njih, ki so prišli." "Vstopite," je dejal mladenič in moža, eden z velikimi knjigami pod roko, drdgi^v dragoceni posodi nereč svetinje velikega svetnika Klementa, sta vstopila v hišo ; za njimi so šli učenci in spremljevalci. "Mir tej hiši in blagoslov njenim prebivalcem", dejal je mlajši od mož. "Tako bodi/' odvrnili so tovariši. "Sedite in odpočijte se', dejal je Nepokor. Posedli so in, glej, prišla je Svitozora in mati Rado-slavina in stari Radoslav. Obstali so na vratih, zakaj spoštovanje je obšlo ljudi, ko so videli moža, ki sta sedela med mladeničimi. Že so donesli gostom jedi in pijače. Vstal je mlajši izmed mož in dvignil roko in blagoslovil mizo, potem so sedli in so jedli. ' Medtem je šumela skozi selo novica, da so prišli čudni ljudje, in že se je polnil dvor in predve-ža v Radovanovi hiši. Mož s črno brado je vstal in se ozrl na svojega tovariša, svojega brata. "Konštantin!" "Kaj hočeš, brat Metod?" "Čujem šumenje ljudi, moje srce pa je žalostno, ker ne vidim v hiši križa, ne znamenja o Bo-Bogu." "Govori, brat, kakor si govoril, ko sva oznanjala Boga ljubezni na severu, govori, moj ljubljeni brat, glej, pripravljena so tla." Dvignil se je Ciril, bledo lice, obraščeno od črne brade, je bilo polno veselja in vere. Vstal je in njegov glas se je razlegal kakor prošnja po sobi. "Hvala ti, gostitelj, da si okrepil tujce, toda sedaj povej, odkod ta šum v predveži?" Radovan ni razumel, ker je bil malo gluh, odgovoril pa je Nepokor, ob čigar strani je stal Sto-jan in Stregomil. "Govori, gospod, ali hočeš, da pokličem svoje brate, ki so zvedeli o velikem dnevu, ko so nas počastili bratje od daleč?" "Pokliči ljudi, odvrnil je Ciril "ker dobre vesti prinašamo." Soba se je napolnila, stali so možje in žene tu, tišina je zavladala krog in krog. Cirila pa so zardela lica in v rokah mu je za-blestel križ, visoko ga je divgnil in rekel: "Glejte znamenje rešenja in življenja!" ( Konec prihodnjič.) Podpisujte in kupujte Svobode! bonde ■pit -l. . JM.tulJfti 'j '""g ■ Lm» :. du n am pw~rrT~TT ^ _ I' "" OFFICIAL OBGAN GRAND OAHNIOLIAN SLO^NIAN CATHOLIC UNION UNITED STATES OF AMERICA '» U Issued every Wednesday. Owned by the Grand CsrniolUn Slovenian Catholic Union of Hie United v 3 States of America. ______ 1951 West 22nd FUc«, OFFICE: _ Phone: Canal 2487. CHICAGO, ILL. Subscription prk«: For Members, per year. For Nonmembers..... For Foreign Countries. .|0.96 . 1.50 . 2.00 Zakaj kupujmo Liberty bonde? 1.) Zato ker ljubimo Ameriko. *2.> Zato ker bi marsikdo izmed nas že davno bil umorjen, če bi ne bil v Ameriki. 3.) Zato, ker vojske se ni konec. "4.} Zato, ker nemški cesar še ni začel delati pokore. 5.) Zato, ker Amerika potroši vsak dan 4 miljone, da prehra-hrani svoje vojake in vzdržuje vojsko. 6.) Zato, ker želimo zmago Ameriki. 4 t.) Zato, ker želimo svobodo vsem narodom. 8.) * Zato, ker želimo neodvisno državo Jugoslavijo. 9.) Zato, ker želimo, da bi se vojaki srečno in varno vozili na bojišče in zmagoslavno vrnili se nazaj. . 10.) Zato; ker se hočemo ponašati* da .smo s svojimi Liberty-Hoadi tudi m nekaj pripomogli k. najslavnejši zmagi v svetovni zgodovini.. w; i h: -ROJAKI! KUPITE LIBERTY- BONDE DOKLER JE ČAS! Bogastvo Amerike. Če je varno kupovati Liberty-Bowie, nam kažejo sledeče številke, ifc katerih izprevidite, koliko imajo razne države Narodnega premoženja lin koliko dolga. O O o o o o o o © o o © o o o o e e o o o " o © © © © © © u ©© © © © © © "5 O © © O O O® Q © © © © o © © © © © © t- © » © © © © «p ^ ® iS I- « - 'i ifi O — M SO W N N "2 ©©©©o©© - ©© © © © © © ^ o © o o o o © o ©o © © O © © e ©o©©©©© ; © © © © © © © ~ ©©©©op© a ©©©©©©o m ©©©©©©© .Ž 5 M O • < i'** ' •. . t u « 4 " ' • "s S E"5 . a C S e a > D 2 h Z < as < Zadnja številka pod črkami Pet pomeni, koliko procentov narodnega premoženja je obdačenega. Iz tega se se razvidi, da je Amerika najbogatejša, Avstrija pa najbolj siromašna Pod besedo narodno premoženje se razume zemljo in gozdove in vse vrednosti v zemlji, ki so državna last: Unesten nastop predsednika Wilsona. ,Y zadnji številki smO obelodanili na prvi strani obširna poročila, da so se pričeli centralni zavezniki pogajati za premirje. Gotovo bi še ne prišlo do tega, če bi Nemčiji in Avstriji ne tekla že voda v grlo.. Ker so junkerji v Berlinu prišli do spoznanja^ cja jih vodi kajzer le za 119s in ker je cesar Viljem izračunal da ne bo ni-j kdar s svojo armado obedoval v Parizu, se je odločil za premirje. Pri tem je mislil, da bo Amerika kar t jar v en dan odobrila njegove načrte ali se mu vdala? Pa se je kajzer zopet hudo zmotil. Na vprašanje- Nemčije glede nameravanega premirja je državni tajnik dne 8. okt. izročil švicarskemu poslaniku v Washingto-nu predsednikov odgovor sledeče vsebine: Gospod: — Potrjujem v imenu predsednika prejem note z dne 6. oktobra, ki vsebuje komunikacijo nemške vlade, in po navodilu predsednika Vas prosim, da vprašate cesarsko vlado sledeče: Predno predsednik odgovori eesarski nemški vladi in v svrho da bo njegov odgovor jasen in brez ovinkov kakor zahtevajo rtfr-mentalni interesi, hoče biti na jasnem, kaj pravzaprav pomeni :ttb-ta cesarskega kancelarja. Ali fflb sli cesarski kancelar, da cesarska nemška vlada sprejme pogoje, ki jih je podal predsednik v svojem govoru pred kongresom zadnjega 8. januarja in v poznejših govorih, in da je njen namen,' >če se poda v mirovna pogajanja, le sporazumeti se, kar se tiče praktičnih podrobnosti v izvajanju teh pogojev 1 Kar se tiče sugestije za premirje, je predsednik primoran izjaviti, da ne more predlagati vladam, s katerimi je vlada Združenih držav zedinjena proti centralnim državam, da naj ustavijo vojno, dokler so armade centralnih držav na tleh zavezniških držav. Prava zaupnost pri arzpravah za niir zavici od tega, da centralne države takoj umaknejo svoje čete povsod iz invadiranih teritorijev. Predsednik je «tudi opravičen vprašati, dali cesarski kancelar govori le v imenu obstoječe vlade, katera do zdaj vodi vojno? On smatra, daje odgovor na ta vprašanja potreben in važen v vseh ozirih. Robert Lansing. Ali ni ta kratek in jedrnat odgovor predsednika Wilsona na ; na svojem mestu ? Čitali smo razne opazke v ameriških in inozem-l skih listih, da je bil zmožen narediti tako jedrnati odgovor samo i naš čislani predsednik Wilson, j Predsednik Wilson je zopet odgovoril kajzerju v imenu 100 milijonov ameriškega ljudstva in v imenu- številnih milijonov eli-tentih zaveznikov. Predsednik Wilson je ta svoj odgovor dobro preštudiral, pred no ga je poslal na pristojno me sto. Znano je nam namreč, da kar je dosedaj predsednik Wilson tekom sedanje vojne ukrenil, je u krenil vse premišljeno iir dobro. In tako je dal minuli teden zope? kajzerju "popra", kakršnega,zak služi. . * _ . < frw>q Glavno jedro Wilsonovega «dt govora je nedvomno izraz, da je voljan stopiti s sovražnikom v mirovna pogajanja, če Nemci o dobravajo zahtevo in mirovne pogoje, katere je Wilson označil v svoji znani poslanici na^kongre dne 8. januarja t. 1. (Te točke smo priobčili v zadnji izdaji na |prvi strani.) Ako vpoštevamo zadnji nafctop Nemčije, v ogledu premirja, lahko smatramo ta korak za navadno budalost. Nemčiji je bilo že večkrat v brk povedano, pod kakimi pogoji so ententni zavezniki pri volji sklepati premirje. Pa je prišla s ^v^jim abotnim vprašanjem zopet jia plan in dosegla ponovno blamažo. "Dalje— če hočete govoriti o kakem premirju, se morati ndbtrf Odpokličcte svoje vojaštvo z zasedenega ozemlja najpreje in spratite se tjri, kamor spadate—potem šele bomo govorili, na kak način bi bilo mogoče doseči ifremirje in—mir". To je drugi glavni pogoj za dosego premirja, katerega je stavil predsednik Wilson Nemcem.—Udajte se brezpogojno po zgledu Bolgarije, kajti v senci sovražnih bajonetov in topov se ne dela premirja." Tretja jako važna točka, katero je predsednik Wilson označil V st vir. Z drugimi be-sedami: predsednik Wilson je hotel s tem povedati, da bi rad zve del pravi in merodajni glas—glas nemškega ljudstva—v zadevi premirja. Kajzerjeve želje in besede torej nimajo v Washingtonu dosti veljave. In to je tudi prav "Vox populi, vox Dei"—"Glas ljudstva je božji glas"—to geslo je znano že stoletja v zgodovini narodov. Kajzer se zelo moti, če misli, da bo Amerika plesala po njegovem žvižganju. Amerika bo sklenila premirje tedaj, ko bo .padel nem Ški Viljem na, kolena in jo skesa no prosil za mir. Kajzer mora dobiti pred vsem še zasluženo plači lo, potem šele bo Amerika pri volji stopiti z nemškim ljudstvom v razgovor, če želi tak mir, kakorš nega ima predsednik Wilson v mi slih, to je trajen in pravičen mir za ves civilizirani svet.— Drugi odgovor Amerike na kaj zerjevo mirovno noto je četrto vojno posojilo v znesku 6 bilijonov dolarjev. Da bo ta odgovor tem bolj jedrnat i silen, zato podpisujte in kupujte še te dni bonde Svobode ! . stroogrska propade; razbila se je katerih narodna dotikajoča »e eno drugega, se raztezajo v osrednji Evropi od Jajtiškega do Jadranskega morja, in zastopajoč narodne skupine, katere. so bile dižane proti njih vo-ji in z brutalno silo pod zatiral -him gospodstvom vladajočih sil, ki so izvajale pravico nenaravnega in prisilnega izvora, smo Sklenili izraziti svojo globoko hvaležnost in spoštovanje pravič -nega, človekoljubnega in nezmotljivega staflišča vlade Združenih Cesar Karol, dobro pozna svoj in dobro ve, -da se maje potrditev lojalnega in bratskega njegov! prestol; zato je pa, danes ^ . J __- Itn !#> že ves obunan. prinravliei sodelovanja med narodi našega plemena razširi čim najbolj in da na.i se en iztis pošlje njegovi eks-celenci Woodrow Wilsonu, predsedniku Združenih držav, in pre -pisi te resolucije zastopnikom aa- vezniških in pe\1,ralnih držav, U-radu za obvešča van je javnost j in časopisju. Kako se ogibali influence? ilriav in vlad evropskih narodov, s katerimi je Amerika zedinila svoje! orožje v skupni stvari demokracije, pravice in potrebe našega naroda po narodni svobodi, o kateri bo narod sam odločil čemur je modri in dalekovidni voditelj, njegova ekscelenca predsednik Združenih držav, Woodrow Wilson, da to zagotovi, posvetil ta narod, in kar je neohhodrto potrebno, za varnost sveta, da se osnuje. Tn mi, zbrani v Carnegie dvorani 15. septembra 1918, zastopniki milijonov, ki prebivajo sedaj v tej deželi in ki so postali pod vlado Združenih držav deležni svobode, katera jim je bila odrekana v rojstnih deželah smo s tem. (Zaključili,' da zahteva svetovni mir in pravičnost, da se vspostavi združena in neodvisna demokratična Poliska, in dalje bodi »Zaključeno, da zahtevamo, ker Avstro-Ogrska na robu propada. V C, Chikaški zdravnik Dr. Sadler je obelodanil te dni v nekem listu sledeča navodila, kako se ravnati v sluPfcju "španske" influence, ki še vedno razsaja sirom držav. 1) Ogibaj se gneč, ali Krajev, kjer se zbira dosti ljudi. Španska influenca je namreč nalezljiva bolezen, ki se osobito širi v gnečah. 2) Če kašljaš, ali če se ti ki-ha — bodi pri tem previden. Ne kašljal v zrak in ne dihaj ne da bi imel robca na nosu. S kapljanjem in kihanjem se najbolj širi bacile influence. - * 3) Dihaj skozi nos, ne pa skozi usta najsibo.že podnevu, ali ponoči. 4) Pazi, da boš imel čista lista, čisto kožo in čisto obleko. 5) Pazi, da ti bo pri hoji hladno; ,-Če se pa voziš, ali če ;pi4, moraš imeti pa telo gorko. 6.) Drži okna stanovanja čefc noč vedno odprta. < - 7.) Kadar yeš, prežveči hrano vedno dobro. 8) Bolezen si lahko tudi lta-koplješ z nečistimi rokami pil jedi, radi tega si jih vedno prej u-mij. ..'i ' 9) Če imaš morda zabada ni želodec, spij zjutraj .por kozarcev mlačne vo<|e. 10) Ne rabi nečistega namiznega prtiča, brisače, žlice, vilic, kozarca, ali Skodelice, katero jc rabila že kaka druga oseba. 11) Ne nosi pretesne obleke in preozkih ere vije v.. Boljše je, da ti je vsaka reč prevelika, kakor pa pretesna. ^ 12) Dihaj globoko, ko se nahajaš na prostem, čistem zrak i. 13) Če si v strahu pred napadom influence, pokliči takoj zdranika, da ne bo morda prepozno. . 14) Ko čutiš prve napade te bolezni, vzemi toplo kopelj, ogr-nj se zatem dobro, da se boš spotil. 15) Izpiraj si nos s sledečo tekočino, Camphor, gr 20, Menthol gr 20, Liquid vaseline oz. 3. To tekočipo si vzbrizguj v nos s posebno cevko, katero kupiš lahko v lekarni. 16) Vzemi pol dela alkohola *in pol dela vode, s čemur si izpiraj usta z grgljanjem. 17) Ne bodi preveč boječ in ne misli neprestano, da bolehaš za influenco. Domišljavost ti povzroča le strah iii bojazen. 18) Pazi, da boš imel noge vedno gorke. b) Če te boli glava, de vaj si na njo mrzle obkladke. c) Bodi dobro oblečen čez prša s kako gorko, srajco in kosoni tople fianele. ker je večina avstro-blfcrskih pre bivalcev, to je Poljaki, Čeho-Slo-vaki, ♦Ukrajinci, Rumuni, Jugoslovani in Italijani , nepravično in grozovito vladapa po vladujoči manjšini Nemcev in Madžarov, razkosanje sedanjega cesarstva in organizacijo njegovih osvobojenih narodrtv, kakor si sami žele; in dalje bodi. Zaključeno, da se zavezujemo, podvzeti v svečani zvezi nalogo, iztrgati od dinastičnih in političnih zatiratel je v naših svoboščin brez -pogojno suvereniteto, katero so nepravično in nasilno izvajali nad nami, in postaviti v ta namen za sedaj na stran vse sedanje politic . Avstro-Ogrsfca država je — na kolenih. Pričela je krvavo vo#-ško v nadi, da bo zmagala in kaj pridobila, in če ne pridobila, da si bo vsaj utrdila svoj trhleni ce-sarsko-kraljevi prestol. Toda zgodilo se je ravno nasprotno. Avstrija je padla na kolena in milo prosi predsednika Wilsona, naj napravi mir v Evropi, da bo vsaj rešila nekaj ostahkov svoje monarhije. Ali skoraj gotovo Avstriji bije zadnja ura. Nihče več je ne mara. Avstrijski Nemci i-majo svoje srce v Berlinu; Čehi, najbolj izobražen slovanski narod na severu Avstrije, puntajo: pravijo, da Avstrije ne potre-bujejpfiri skupno s Slovaki hočejo usffinoviti svojo lastno državo^ katero je že Amerika pripo-znala; Poljaki, razkosani dosedaj na tri dele in živeči pod rusko in nemško in avstrijsko komando so hočejo združiti in imeti državo z:, se; Ogli. ki itak še nikdar niso živeli v prijateljstvu z Avstrijsko vlado, hočejo postati neodvi-Hrvatje v Hrvatski; Slavo ko je že ves obupan, pripravljen kakor pokoren otrok ubogati predsednika Wilson-a, dati hoče vsem narodom samostojnost, samovlado ; poslanci posameznih narodov imajo narode v svojih rokah, ljudstvo jih posluša in jim zaupa vse; za DUnaj se nihče nt »nieni. Dokler je bil očka Franc Jožef živ, so narodi še potrpeli že iz usmiljenja do častitljive osebe starčka-vladarja; ko pa je pote-gnil vojni vihar čez gore in doline, in ko je ljudstvo videlo, da mora stradati, kri prelivati in u-mirati. ko se rušijo domovi, kj padajo očetje in sinovi — in to vse vse samo zato, da bi rešili, eno vladarsko familijo, je pa izginila iz src avstrijskih narodov vsa simpatija do "presvetlega vladarja", in nihče več ne more peti kakpr nekdaj: "Bog ohrani. Bog obvari nam cesarja "Avstrijo", ampak mesto tega vse enoglasno kliče in upi je: Proč od Avstrija! , Slovenci nimamo prav nikake-ga vzroka jokati nad propadom Avstrije, saj nam Avstrija nikdar ni bila dobra mati, ampak brezsrčna mačeha; še na svojih lastnih tleh nismo hili svoji gospodarji; za vsak naš svoboden korak, za vsako našo svobodno he-se(Jo — že nam je bila za petami cesarsko-kraljevska postava. Če Slovenci odpademo od Avstrije, s tem še ne bomo izgubili slovenske domovine. Tudi ko Avstrija propade, l>o še stal Triglav, ki je bil priča slavnih činov naših pradedov, še bo nosila Sava po. mgm^mmmt ppi nijf, Bosni, fierce go vinin in Dal- zdrave našim južnim slovanskim maciji pa z&tttevajo skupno s bratom, še bodo zorele naše vin-SlovenVi svojo neodvisno jugoslo- ske gorice, še bo odmevala na •vansko državo. Avstrijski Italija polju in v logu naša slovenska ni se bodo priklopili Italiji, av- j| pesem. In ko se boš vrnil iz A-strijski Nemci bodo pa skočili v' naročje svoji majki Germaniji— in Avstrije ne bo več. . . čini srcem na domača, slovenska Dne U. oktobra smo čitali br-; tla v zavesti, da jc med našim na-/ojavko v ameriških novinah, v (rodom za vedno uničen nemški merike domov ali samo za obisk ali za stalno, stopil boš z drhte- verske in druge diference, ki kateri pravi grof Appony, vodi-j vpliv in da preko slovenskih po- m bi mogle ovirati individualne ustava. in tradicije naših posameznih telj opozicije v ogrskem parla-lljan veje, pravi, sveži čisti slo-mentu: "Ni naša krivda, če A v-1 venski duh. _ Avstro-Ogrskih narodov. (Jug. Čas.;Urad, Washington, D. C.) Na velikem zborovanju zastopnikov tlačenih atstro-ogrskih narodov, ki se je vršilo v nedeljo, dne 15/ septembra v Carnegie dvorani v New Yorku, je bila soglasno in z velikim navdušenjem sprejeta naslednja resolucija: PROVE THAT YOU ARE A 100% AMERICAN TODAY IT IS AN HONOR TO SAY: "I AM AN AMERICAN" When you see a boy in the U. S. khaki, or a blue-jacket from our Navy, it make* ' you proud to »ay— "I AM AN AMERICAN" When you read of the heroic acts of our boys on the fighting front, it makes you ♦ thrill when you think— "I AM AN AMERICAN" You have a right to say that: v IF you are doing YOUR SHARE; IF you are obeying cheerfully the laws and regulations made necessary by the war; IF you are learning to speak the language of * America, or helping others to learn it; IF ou are a citisen or preparing to become a citizen of America; _ . „ . . IF you are backing the LIBERTY LOAN with every dollar you can possibly invest; THEN you have the right to say with pride "I AM AN AMERICAN" BUY LIBERTY BONDS the United States Government through the DEftRTNEITOF THE INTERIOR BUREAU OF EDUCATION will cooperate with racial, foreign language and other agencies for > better understanding of America and the promotion of better relations between foreign-bom and native-born Americans. Write for suggestions. | -1. ---- - POKAŽITE, DA STE 100% AMERIKANEC ČASTNO JE DANES REČI: "JAZ SEM AMERIKANEC". Če vidite kakega mladeniča v U. S. "khaki" obleki, ali pomorščaka v višnjevi uniformi, tedaj rečete s ponosom: "JAZ SEM AMERIKANEC". Kadar čitate o junaških činih naših fantov na bojni fronti, vas prevzame neki občutek, da zopet vzkliknete: "JAZ SEM AMERIKANEC". PO VSEJ PRAVICI LAHKO TO TRDITE: ČE izpolnujete SVOJE DOLŽNOSTI; ČE voljno izpolnujete postave in določbe potrebne za vojno; ČE se učite ameriškega deželnega jezika, ali če pomagate drugim pri tem poduku; ČE ste ameriški državljan, ali še se pripravljate za to; ČE pomagate kaj POSOJILU SVOBODE in naložite v to posojilo vsak dolar po svoji možnosti; Potem frte popolnoma opravičen, da rečete s ponosom: "JAZ SEM AMERIKANEC". KUPUJTE BONDE SVOBODE! o Vlada Združenih držav bo s posredovanjem DEPARTMENTA NOTRANJIH ZADEV URADA ZA IZOBRAZBO. sodelovala z rasnimi agencijami posameznih narodnosti, tujih jesikov i dr. ta boljše spoznavanje Amerike in za rasftirjanj« ^toljsih odno-iajev med Američani, ki so rojeni v inosemstvu in med tu rojenimi. Piiite za navodila Novice iz stare domovine. URADNO NAZNANILO Finančno poročilo K. S. K. Jednote za mesec september 1918. Prejeli na račun ases. it. 9*18 u mesec sept. mg. Izplačali Smrtnina J Poikod. | Boln. podp. 349.73 583.84 216.14 144.80 216.67 660.88 165.53 26.66 91.19 406.97 84.94 292.84 232.15 196.53 32.53 76.98 81.90 59.89 14.97 648.12 460.46 432.22 - 98.58 227.61 132.98 30.28 171.98 142.56 187.17 212.13 330.51 86.27 27.06 144.26 85.00 413,24 84.26 90. 15 283.27 86.32 131.75 267.63 154.34 100.97 267.12 82.49 184.94 36.82 265-18 147.21 204.24 86.44 33.63 153.53 34.20 120.90 67.71' 82.20 »1.39 280.07 275.12 106.46 243.64 245.64 65.67 58.35 66.12 68.03 172.27 63.32 208.96 29.97 182.67 106.70 192.68 50.55 104.70 65.69 105.06 14.30 - 76.24 124.87 92.04 78.03 146.55 54.30 74.50 47.57 124.24 . 94.43 44.66 128.25 27.55 54.22 189.45 53.01 33.12 91.47 6.63 31.59 118.78 57.12 21.42 St» verov.i /dr a vil.i v/tir/o Vil V Persekucije pri vojaških sodni-jah v Ljubljani. — Slovenski Narod poroča: 22. t. m. (julija) so prejeli trije slovenski nadporoeni-ki-avditorji pri tukajšnjem clivi -zijskem sodišču odlok vojaškega zapovednistva v Gradcu, da so u-i-acTnim potom prestavljeni v Krakov, Przemysl in Moravsko Ostro-vo. Dovoljen jim ni niti navadni 14-dnevui rok, temveč so morali takoj na svoja mesta. Ker so mesta, kakor Krakov, poznana kot izrecna meuta za kaznence, se sumi, da gre tu za persekucijo iz narodnih motivov. Cena vinogradom. — Kakor javlja "Hrvatska Obrana", se prodaja v Irigu eno jutro vinograda po 12,000 kron. — Kakor poroča 4'Jug", je zahteval neki posestnik vinograda, ki meri 10 juter, v bližnjem Alimašu, skupno z letošnjim pridelkom, nie manj kot 700,000 kron, ali po 70,000 kron jutro. Otvoritev slovenskega gledališča. — Zagrebški korespondenci javljajo iz Ljubljane: Slovensko gledališče, ki se je s pomočjo požrtvovalnosti, podpore in ljubezni, slovenskih in hrvatskih rodolju -hov povzdignilo do svobodnega narodnega gledališča, bo proslavilo 15. septembra svojo otvoritev. Kot prvo igro bedo predstavljali d<*naf-o igro "Naša kri", ljudska igra s petjem od Finžgarja, ki obdeluje del narodnega življenja Slovencev iz Napoleonovih časov Ža otvoritev gledališča se delajo že sedaj velike priprave, poroča pa se nam, da se je bo udeležilo veliko gostov iz vseh slovenskih krajev, da manifestirajo kulturni napredek slovenskega naroda ka -kor tudi slovansko edina t vo. Pravičnost v Avstriji! — Splitska "Nova Doba" piše: Od 11. t. m. (avgusta) so začeli dobivati na Dunaju redni kontingent "krušne hrane, celo še dodatke., a mi v Dalmaciji pa prejemamo od včeraj — še manj." Mesto onih borih 70 dekagramov na teden ( torej 10 dekagramov dnevno na osebo!) krušne moke, katere smo prejemali do včeraj, nam je določila aprovizacija za ta teden samo 56 dekagramov (torej 8 dekagramov na dan!) moke za kruh, k temu pa je dodala še 28 dekagramov nekakšnega rudečka-stega žaganja, katero ona imenuje "bela zmes". Aprovizacija se sama sramuj*? te nesramne laži ter se zaradi tega 3kriva za vojno žitno zvezo; občinstvu je namreč sporočila: "Izvolite vzeti na znanje, da vam bo odposlana te dni "Mais-keimmehlM; ako pomešate to moka^ !) s 70 odstotki druge krušne moke, bo to izVrstna zmes za pečenje kruha. Ko je dobilo ljudstvo "belo zmes" v roke, ni bilo samo ogorčeno, temveč naravnost ob -upano, kaj naj počne z njo. Žene pravijo, da ni to žganje niti za živino, kaj šele za ljudi. Ugibajo tudi, iz česa je ta "bela zmes"; da ni iz koruznega zrnja, je gotovo, sodi se pa, da so zmlete peške od grozdja. Gospodje na Thmaju naj obdrže to "belo zine«'' za se be, nam pa naj pošljejo oni kontingent, katerega so nam lansko leto pritrgali, da so ga poslali v druge kraje, ki niso tekom sedanje vOj-ne doprinesli niti polovico toliko žrtev, kakor naša dežela. Zaprli otroka 7 let.* —Zgrebške Novine poročaj«: Iz Splita poročajo 11. avgusta: Danes ob 9. dopoldan je vojaška patrulja, kateri na čelu so bili redarji, prijela na o-bali nekega dezerterja. Njegova sestra, otrok 7 let, je vzkliknila, ko je videla, da so ji prijeli brata: "Joj meni! Čemu so ga prijeli!" Državni redar je skočil za otrokom ter ga prijel. Otrok je pre-bledel, ker ga je redar odpeljal med jokom in krikom v zapor. — Brez komentarja! Podkupovanje železniških uradnikov. — Iz obtožnice proti Nikoli Makarju iz Karlovca in tovarišem', , ki so utihotapljali na postajah O-zalk. Kamenje in Bubnjarci mast, se je ugotovilo, da so železniški uslužbenci dobili od Maka rja potom pokojnega notarja Kaden-eiea 190,000 kron podkupnine, in — Slo-začetkom ,u naslovom: iOst. V članku se med drugim glasi; V nedeljo črez dva te4na se bo položil temeljni kamen tej vzajemnosti (glej poročilo o osnovanju Slov. Nar. Sveta). Zgodilo se bo to o priliki odkritja spominske plošče pokojnemu dr. Kreku. Avstro-Dgrska se pogaja z Nemčijo v Solnogradu glede bodočih trgovskih zvez. Vsled tega je po trebno, da počiva tudi jugoslovari-sko-češko-poljska vzajemnost, da ho mogla biti trajna, na trgovskih dogovorih, in zaradi ffega morajo imeti tudi Jugoslovani, Čeho-Slo-vaki in Poljaki svoje dogovore, kakor so oni v Solnogradu. Obseg in glavne poteze teh dogovorov se bodo ugotovile povodom ljubljanskega sestanka. , Gladu j, dokler moreš...!—Primorske Novine poročajo začetkom avgusta: Poleg \-aeh muk, trpljenja in poniževanja, kar vse je moral naš narod prenašati tekom štirih let vojne, se dviguje sedaj še ena nova in strašna krivica. Medtem odhaja naša siromašna deca iz Istre in kvarnerskih otokov, vsa izmučena, gladna in žejna z rodne grude, da jih mati Hrvatska prehrani in ohrani pri življenju, izdaja e. k. namestnik baron Fries-Skene v Trstu "fermen" za kvar-nerske otoke in Istro, s čemur hoče pomočjo glada decimirati fizično in ekonomsko še ono malo našega naroda, kolikor je po vseh trpljenjih ostalo še pri življenju. Zdi ne, da si je-gospod namestnik dobro zapomnil recept poznanega slovanožera, nemškega poslanca Wichtfa. Naredba, datirana 10. julija, nalaga posameznim vladnim organom (orožnikom), da imajo na podlagi rekvizicije odvzeti poljedelcem ves živež in jim pustiti samo za tri mesece, julij, avgust in september, potrebno količino. Za ostale mesece se bo pobrigala za prebivalstvo c. kr. vlada, kar zopet pomeni, biti prepuščen njej na milost in nemilost. Kaj pa se pravi, živeti od milosti avstrijskej vlade, vemo prav dobro iz izkušenj tekom zadnjih štirih let. To pomeni : pomagaj ni sam, ker ti drug ne bo pomagaj, ali: gladuj, dokler moreš, potem pa pojini! Narod na kvarnerskih otokih. Čresu, Losinju, a zlasti na Krku, zelo ogorčen vsled te najnovejše persekucije. Na eni strani pošiljajo svoje otroke, da ne umrejo doma lakote, na drugi strani pa jim odvzima vlada še ppslednje zrno ... Strašno! Vprašujemo se samo, kako dolgo bomo morali še to trpeti? Časa žolča in pelina je že prepolna..." Narod v Bosni izumira. — Hrv. Dnev. piše: Dunaj 2,535.000 prebivalcev, 3600 zdravnikov; en zdravnik na 555 oseb; Bosna in Hercegovina 2,000,000 prebivalcev, pa samo 154 zdravnikov; en zdravnik toraj na 12,800 oseb. Nismo t prijatelji bombastičnih naslovov. Ako smo dali toitoj tej vesti tak naslov, nismo to storili radi bombastičnosti, temveč radi tega,, ker to v resnici najbolj odgovarja položaju, kakorsen vlada v Bosni. Narod v Bosni v resnici i izumira. Izumira kot nared, čeprav he izumira kot masa, ki bo vedno ostala; izumira kot celota, sposobna za življenje, aktivna celota, ki naj bi delovala s svojim delovanjem zapredek človeštva, izgublja življenjsko silo naroda, ki je pozvan na delo." Draginja vina.—Nekdaj glaso-viti vinogradi nad Petrin jo so sko-ro popolnoma propadli; oni, ki so še ostali, pa so veliko trpeli po raznih boleznih trte. Vsled tega je vino zelo drago in danes se toči najslabše vino po 12 kron liter v Petrmju. — Normalna eena vinu (nardiko) 9 stopinj je 10 — 12 K. Nočejo sprejeti nemških otrok. ~V Sobotico je dospelo 200 otrok iz Avstrije, teda vsa prizadevanja madžarskih oblasti nifco bila v sta mi, pripraviti tamošnje Hrvate, takozvane Bunjevce, do tega, da bi sprejeli otroke. Hoteli niso tega storiti radi tega, pa naj so še tako človekoljubni, ker je ravno par dni prej madžarska oblast prepovedala, da bi odposlanec za nameščenje. bosensko-liercegovin-ske in dalmatinsko-istrske decc _^HNi •Pi;ed vojno je znašalo Število rth jstev v Dalmaciji na 600,000 prebivalcev povprečno 26,000 na leto, umrlo pa je povprečno 14,000 oseb, tako da je število prebivalstva narastlo vsako leto za nad 10,000. Tekom vojne pa je število rojstev tako padlo, število smrtnih »lučajev pa tako poskočilo, da *e je celokupno število prebivalstva že zmanjšalo, ža približno 50,-)00 duš približno točnih podatkih, ne vštevši izgube na bojnem polju. Dalmacija je toraj v celoti itrašno decirairana, in o tej -itraš-ii sliki je poročal v avstrijskem parlamentu poslanec Prodan. Avstrijska vlada pa nima sedaj večje odisi samica ali vdova brez otrok, tudi se ne oziram, ako je z enim otrokorn. Plača dobra. Jaz sem vdovec s 4 otroci, posedujem udobno hišo 1er imam dobro in stalno delo. Ako kateri ne ugaja službena ponudba ter jo bolj veseli možiti sc, sem tudi jaz pripravljen za slučaj. Vse tozadevne ponube naj se naslovi na: John Golob, 9731 Avenue M. South Chicago, 111. Pomnožite svoje znanje v naravoslovju« Narava nam daje mnogo rastlin, • katerimi je mogoče zdraviti razne bolezni. Jaz imam . v zalogi ter razpoši-ljam raznovrstne suhe rastline, cvetja, jagode in korenine, take, ki izvirajo is vseh dolov sveta. Pišite po moj brezplačni eenik. Knjiga "Mali doma« zdravnik", ki stsne samo 25 centov, obširno opisuje veliko število rastlin in daje nasvet, za katere bolezni in kake v naj rabijo. Ne odlašajte, naročite takoj to pouči ji vo knjigo. MATH. PEZDIS, P. O. Box 772, City Hall Sta.. New York. N. T. CUNJ. ČLANI IN ČLANICI TER ČITATELJI! Kupujte pri tvrdkah in podpirajte trgovce, H oglašujejo v našem listal Hrbtobol. Ako imate bolečine ▼ hrbtu, ali kri- ( iu Čutit«; da vas vse boli. Bolečine ( postajajo neprenosne; ledict (obisti) vas bolijo in voda od vas gre gosta ter Čutite pri tem bolečine. V takem slučaju rabite kako dobro zdravilo, pa ga morda ne morate dobiti? Ne iščite drugih pripomočkov, ampak poskusite samo enkrat iSevera's Kidney fc liver Remedy (Severova Zdravila za obisti in jetra). To je ttborno zdravilo za mehur. kadar imate bolečine pri spuš-" iu vode, tako tudi pri otrocih, ki postelje. To zdravilo odpra- vlja zlatenico in vso zoprno sapo, zmanjšuje oteklino nog in lajša hrbtobol. Poskusite ga. Prodaja se v lekarnah. Cena 76c in $1.26. _ VV r SEVERA CO. CEDAR RAPIDS. IOWA JAKOB STAUDOHAR 9520 Avenue L, South Chicago, HI. Telefon: So. Chicago 1236. se priporoča Slovencem in Hrvatom. Prodajam in razvaiam premog in drva, selim pohištvo in oprav-> ljam ekspresne posle. £ Svoji k svojimi £ (Dalje na 7. str., 1. kol) NAZNANILO IN PRIPOROČILO. Opozarjam vse Jugoslovane (Slovence, Hrvate in Srbe) iz države Wyoming, da se nam bližajo volitve za governerja naše države. Naš dosedanji poverner. Hon. Frank L. Houx je demokrat in še kandidira zanaprej za ta urad. Naš Čislani governer je človek, da takega v Wyomingu ni lahko dobiti ker on ljubi pravico in se ne ozira tako na politiko. Ta mož je pravičen — za vse enako — za bogatina, kakor za reveža; njegova razsodba je vedno pravična ker pisec teh vrst se je o tem, že do cela prepričal iz lastne izkušnje. Vsled tega ^a še enkrat toplo priporočam vsem rojakom (Jugoslovanom) da bodete dali 11a dan volitve novembra svoj glas za tega pravicoljubnega • moža. Z rojaškim pozdravom Matt G »raj. Rock Springs, Wyo., dne 4. oktobra 1018. (Advertis.) Ne strašite se! Vaš denar je varen! Ce tudi je razglašena vojna, se vlada ne bode polastila Vašega denarja, naloženega na banki. Tako izjavlja predsednikova vojna preklamacija. Kar je Vaše, je torej Vaše in ostane Vaše; nihče nima pravice do Vaše lastnine, dokler se Vi zadrtite mirno in ne rujete zoper našo državo. 396 obresti na hranilnih nlsgah 3% Obresti ako nedvi^nJene, se pripišejo h glavnici in se tako s^pet obrestujejo. Pri naa bodete vedno dobro in uljudno postreženi po svojem rojakn. Naša banka je pod nadzorstvom vlade Združenih držav in članica Federalnega rezervnega sistema. Denarja v stari kraj vam sedaj ne svetujemo pošiljati, tudi ne po brezžičnem brzojavu, ker so razmere preveč nestanovitne. Oddajamo v najem varnostne škrinjice po $8.00 na leto sa shranjen je vrednostnih papirjev in listin, kjer je potem isto varno pred ognjem in tatovi. _ ^ * ** Poslopje, kjer so naši uradi, je naša lastnina. Naš« banka j« depositni urad sa mao poštno hranilnico, sa masto Joliet, aa okraj Will, aa državo Illinois b aa vlado Zdraimi držav. Odprto vsaki dan, razun nedelj in praznikov, od 9. dop. do 8. pop. The Joliet National Bank JOLIET, ILLINOIS Kapital $150,000. Rezervni sklad $160,000. JOSIV TETUtO SLOVENSKA GOSTILNA 2236 S. Wood Street Chicago, Illinois Telefon: Oanal 293. Se priporoča rojakom Slovencem rs obilen po«et. "Dobra postreibs ln dobra pijača", to je moje geslo. Martin SLOVENSKA GOSTILNA IN RESTAVRACIJA t 1900 W. 22nd St., vogal So. Lincoln St., Chicago, III / Rojaki Slovenci vedno dobro došli! I.X* iwvwvw . _ . . ____ten- piie Slovenec: Ali morda že štiri leta pobirala zadetim so že v na župansko *vezo v ko vlogo na c. kr. notranje mini -# . 4 - - - -----strstvo, zahtevajoč povra&la pre- in sirote nadlih vojakov in | voznih stroškov. Vožnje listke in vdove pri Ras ničesar ne do-i druga dokazila je treba priložiti. ! Ne, to se m škandal ' — Val drugi naj pošljejo naravnost ljudem na razne-načine. gu-jna osrednji odbor. Ko bodo pribli-- žepa denar za razno invalide1 žno vsi slučaji vkup. bomo iskali da ti invalidi ničesar ne dobe? poti in sredstva, kako pripomoči tudi to še m škandal! — Ka.j našim rojakom do povračila. Mor-^rtoraj Škandal! Škandal je, ako da bo težka pot, ali posWiti^ opozoriš javnost na take razmere hočemo^ jn ti ljubljanski censor tako noti- * .. "'' «> zapleni. Konsules, tako vzgajate korupcijo! Ii česa delajo kruh. — Sloven- in po »ki aocijalistični Nap**j javlja: Dunajski listi pišejo, da se je izvršila komična preiskava kruha, katerega pošilja dunajska apro-vizacija pekovskim pod vzet jem za da kruh sestoji: iz pokvarjene moke, gnjilega zmrznenega krompirja, repe, žaganja, krede in papirnate mase iz zgnetenega mokrega papirja. Naprej dostavlja: Pa tudi takega kruha ni! Vračilo prevoznih stroškov bc-guueev — Pod tem naslovom piše Edinost: Praviloma bi morala država prevažati begunce in vse njih blago brezplačno 4ob begu iz doma Čije in ob vrnitvi gnnci so morali večinoma nepriea SLOVENSKI NARODNI SVET. - » Slavnast v Ljubljani. (Jug. Čas. Urael, Washington, D. C.) Pod tem naslovom piše zagrebški Obzor 18. avgusta: O včerajšnjem prvem sestanku slovenskih, hrvatskih in srbskih ter čeških in poljskih narodnih za stopnikov povodom konstituiranja Slovenskega Narodnega Sveta so prejele Novine sledeče poročilo: Včeraj so pričela tu ob velikem sodelovanju vseh odličnih politikov slovenskih strank zborovanja o narodni koncentraciji. Ljubljana sama je nadela svečano odelo ter Toda naši be - j je bilo mesto okrašeno z zastavami, ^^ Slovenke pa so oblekle svoje sliko- kovano zapustiti svoje domove, da vite narodne noše. Slovenski našo navadno le malo rešili ali nič. j rod je navdušen nad tem dogod- m 1 1 - v___.... „,„..1: L T\i mi je Huviler pokazal na desno v zidu v dolbini, ki jo je bilo lahko dotipati z roko, svetilko in netilo. Prižgal jo je in si jo obesil na verižici okoli vratu,-^da mu je visela na prsih. Tedaj sem videl pri svetilkini luči, da se je odpiral globok rov na levi strani stopnic, ki so peljale gori v klet. Iz tega rova je bil Huviler vlačil vratilom polne koše zelenjave. Lahko se spustiva s košem ni-zdol," je rekel. "Treba pa je zato dokaj vaje in če ni sile, je boljše, iti po lestvi." Stopala vsa torej po lestvi kakih 50 klinov navzdol in prišla v zidan hodnik, ki je bil ravno za moža visok in se je raztezal na desno in levo brez konca,/na obeh straneh, pa so se cepili drugi stranski hodniki. "Če hočete priti v Šomonske kamnolone," mi je razlagal vodnik, "si morate to-le zapomniti: treba je iti vedno naravnost in le dvakrat na desno, tam kjer sem zarisal križec v steno. Na poti nazaj seveda morate se držati pri križih na levo, če ne pridete v stranske hodnike in se izgubite. Jaz sem nekdaj zašel in sem prišel v hodnike, ki so bili polni lobanj in mrtvaških kosti. Orožno je tam! In še sem mislil, da ne najdem svoj živ dan izhoda." (Dalje prihodnji«.) Se priporoča slovenskim in hrvaškim grospodin jam slovenske chikaške naselbine. Mleko razvažam atrankam po hišah točno vsak dan. Z veleapoš to va jem Frank frill, slovensko-hrvaški mlekar if Pozor gff. tainiki krajevnih društev! Kadar potrebujete nova društvena pravila, lično izdelana piema, kuv<»te, vabiU in vstopnice za veselice, al! kake druge tiskovine, obrnite se nk največjo slovansko unijsko tiskarno v Ameriki, na NAR0PN0 TISKARNO, 2146-50 Blue Island Ave., Chicago, DI. Ta Vam bode ugotovila vse tiskovine v popolno ladovoljnait flede ccne, točnosti in okusnega dela. Osobito vam priporočamo zelo P"P™rn« Vplačilne knjižice za člane in članice, izdelane v malem žepnem formatu in trdo vezane. Dalje imamo v zalogi zelo prikladne Nakaznice za bla-uninike za izplačevanje bolniške podpore in drugih izdatkov, ter po-botniee. Tiskane imamo tudi Bolniške lista, večje in manjše in posebne 1 pole za vodstvo članov, da se ima na podlagi teh pol lahko vedno natančen pregled števila članov po skladih, ali razredih. car Na zahtevo pošljemo vsakemu društvu vzorec gorinavedenih tiskovin na ogled brezplačno! OPOMBA: V .naši tiskarni se tiska "Glasilo K. S. K. Jednote". MARIJA SLOGA 1821 W 2 M St. CMetfe, IU. Tiljl i i Caaal 47» Izkušena in s drža*, mim dovoljenj«« potrjena BABICA tUtftft'KaSlt: / Tvrdka E. Bachman,iakorp ZASTAVE, REGALIJE Of RAZNE DRUŠTVENE POTREB. Ž ČINE. 2107 8. Hamlin Ave., Chicago, m Telefon: Lawndala 441. O) [ TISKOVINE Posebne cene za slavna društva, cerkvene in šolske upravitelje, trgovce in zasebnike. 500 papirjev..........$2.00 600 kuvert............ 1.75 250 vel. kuvert........ 1.75 c 500 vstopnic.......... 150 Bolnitke liste, nakaznice tn pobotnic« po isto tako nizki ceni. pilite nam za ceno predno naročite pravila in tiskovine kje drusje. AMERIKANSKI SLOVENEC, 1006 N. Chicago St., Joliet, 111. ^SX^ixi^II »Ve* jml..... n Zaupno zdravilo prinaša Iznenadenja. Skoro še 30 let se Trinefjeva zdravila uspešno rabijo s največjim zaupanjem. A to tudi radi pravega vzroka ker zaupnost izdelovatelja zasluži popolno zaupanje in čislanje od strani številnih odjemaleev. Malo povišanje cen je sedanja potreba, da se ohrani zanesljiva vsebina izdelkov. Branili smo se dolgo zoper draginjo na vseh številnih potrebščinah naših, a novi vojni davek nam je spodbil še zadnji steber in morah smo cene nekoliko povišati. Vsak prijatelj Trinerjevih lekov priznava brea ugovora, da v sedanjosti, ko nitramo veliko več plačevati za potrebščine, in tudi lekarja stane stvar več, ni bilo mogoče draginji v okora priti. Zato pa bo vrednost Trinerjevih lekov povrnila odjemalcem vse kar več plačajo za nje. Trinerjevo Ameriško Zdravilno ■ Grenko Vino — torej ima tako zaupanje in vspeh med svetom, ker učini, da bol zgubi svoje stališče. Izmed vseh bolezni jih je devetdeset odstotkov povzročenih in spočetih v želodcu. Trinerjevo Zdravilno Grenko Vino očisti Želodec in odstrani iz notranjščine drobovja vse nabrane nepotrebne in strupene snovi, ki so nekakšen brlog zlotvbrnih tvarin zavirajočih pravilno delovanje drobovja. Trinerjevi lek. ao prosti vsakoršne nepotrebne mešanice in vsebujejo le potrebn* zdravilne grenke koreninice ter krasno šareče rodeče vino. V zadevi zabasanosti, neprebavnoet i, glavobola, pol-glavobola, nervoznosti, navaose slaboče, kakor tudi t želodčnih neprilikah, ki rade nadlegujejo šonske ob premembi šitja ali rudarje in