3. štev, _V Kranju, dne 21, januarja 1905._VI, leto, GORENJEC : Političen in gospodarslg list. : Izhaja vsako soboto zvee>r. -- JSUne z« relo leto 4 K, za pol leta 2 K, za četrt Uredništvo in upravn išt vo se nahaja v hiši št. 105 nasproti zupne leta 1 K. Za druge države stane K f»60. Posamezne Številke p« 10 vin. — Na cerkve. — Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naroftnina, reklamacije, naroči* brez istodobne v pošiljat ve naročnine se ne ozira. Za oznanila se oznanila, sploh vse upravne zadeve, uredništvu pa dopisi in novica. - Dopisi plačuje ca petit-vrcto 10 vin., cc se tiska enkrat, za večkrat primeren popust. naj se izvolijo frankirati. — Rokopiii se vračajo. Podpirajte in razširjajte naše časopise! V znanju je moč. Živimo v toku elektrike, v dobi burnih, viharno prekipevajočih poliličn li strasti, v času, ko je boj za življenski obstoj, za narodno individualnost dosegel svoj višek. In kdor v teli burnih časih ne krmari svojega čolna po zvezdi vodnici - rešiteljici, kdor ne zasleduje z nnpeto pozornostjo v političnih bojih vseh faz, on tone v nezavednosti, v nebrižni indi-ferentnosti, lava z negotovimi koraki, ker je zaostal v ozadju brez trdnih, ostro začrtanih smotrov, nalik osamelemu čolnu nn širokem oceanu. V znanju je moč, se glasi parola današnjega sveta, v znanju je nepremagljiva živ-Ijenska sila, v znanju je kapital, vpijejo spekulativni Američani, v napredku se nam jamči neodvisna bodočnost. In kdo nas danzadnevom seznanja z gigantskimi koraki prosvete, kdo nas vleče z neodoljivo silo v toku časa naprej, kdo nas bodri v borbi za eksistenco, nam stiska orožje v roko proti požrešnemu sovragu P To so naši časniki, naše najuspišnejSe orožje, naši voditelji, ki nas skozi zamotano, od urno- PODLISTEK. Martin Krpan. Ni Se davno odtistihdob, ko je zapustilo naše dramatično slovstvo detinslvo. Ko-ftečno so tudi naši dramatični pisatelji uvideli, da je listo okorno pravilo: namen umetnosti leži v umetnosti sami, — za naš čas le puhla fraza. S tem pa, da so se otresli takih knjižnih psevdo-aksiomov, so zapuščali naši pisatelji obenem tudi one plehke oblike, obstoječe le iz ravn.h črt, katerih redilna moč je bil edinole koturn, S tem je drama živela in padla, pa uajsi je bila tudi duhovito zasnovana. Tega veselega pokreta pa ni zapaziti le v literaturi, m go tudi pri občinstvu. Ob rojstvu tega pokrela se je prijela tudi naše drame ona omotičnost, ki spremlja vsako nove ideje. Ni se še docela otresla povojev, že se je zaljubila v najnovejšo produkte izsesanih tujih lit. korifej, v dela, ki nam pred-očujejo s filigransko natančnostjo vse slabe plati človeka, brez vsake notranjo toplote, oziroma namera, ozdraviti tiste slabosti. Tisto rafinirano velikomestno ozračje so potegnili pri nas časih, če ni šlo drugače, kar za lase gib propadov in pa3ti nevarno stezo vodijo nevzdržljivo naprej v bodočnost. Človek, ki si drži svoj časnik, se vživi takorekoč v njega ideje, čuvstvuje ž njim v njegovem stremljenju, da, časnik mu celo vpliva na politično prepričanje. Zato, kakršno čtivo, takšna narodna navdušenost in razpo-ložnost, kakršni cilji časnikovi, takšni čitate-ljevi. Rene^atski časnik ustvarja politične kameleone, brezbarvni kosmopolit vodene, mrkle flegmatike, narodno-radikalni navdušene, podjetne rodoljube. A človek brez časnika je otrok trenutka, ki nestalno živi v politični brozgi, se nagiba sedaj na levo, sedaj na desno, kakor orehova lupina na vodi, ne-svest si cilja, kateremu tava nasproti, neznajoč ne razmer, ne zahtev. Taki revčki so žrtve šnopsa, golaZa in piva; njih politično prepričanje temelji v goltu in trebuhu. časniki so mogočni glasniki, katerih ne-uglušni glas najde odmeva v najširših slojih ljudstva in lahko brzo mobilizuje narodno obrambo, če, nam bi se drznili protivniki kršiti našo pravdo, nam ropati našo narodne svetinje. Tiskan poziv najde pot v krasno palačo, pa tudi pod krov bednega seljaka in v delavnico neutrudnega obrtnika. On vspod-buja najširše mase, kliče pa tudi z gromkim na pozornice Seveda, to je trajalo le kratek čas, kajti našo občinstvo še ni dospelo tjekaj, kjer je potreba za umevanje takih del poleg duševne razboritosti tudi moralne izprijenosti, Ti odnošaji dobivajo vedno lepše lice. Individuvalnost in zasebno svetovno naziranje pridobiva tudi pri nas vedno več tal in kar jO najnadepolneje: mi se zaglobujemo v se. Oe bi bili Slovenci dober, kreposten narod med narodi, tedaj bi imeli pravico peli hvalo sebi. K, oktobra 189G. leta, št. 220 drž. zok., poživljajo, d* vlože naznanila o upravičenih prejemkih (tudi zasebnih uslužbencih ne glede na njih naslov, ali so zasebni uradniki, pomočniki, delavci, sluge, posli i. t. d.) z napovedbo njih imena, stanovališču in posla, potem o višini in vrsti v letu 1904. izplačanih prejemkih do 31. januarja 190f). leta pri davčnem oblastvu I. vrste, v čegar okrožju se stanovališče službodajnikovo, oziroma sedež podjetja nahaja, in sicer: v Ljubljani, pri c. kr. davčni administraciji, na deželi pri C kr. okrajnem glavarstvu. Na prošnjo se dovoli vložitev naznanila pri onem davčnem oblastvu, v čegar okrožju je stanovališče upravičenega prejemnika. Na valovih življenja. Nnveln. Spisal .Sever. Halje. Obedoval je ptročnik navadno sam. Počctkoma je posedal po obedu le malo časa; zdelo se mu je dolgočasno in pusto. Toda predrugačilo se je kmalu. Jaz, ki sem tičala vedno v kuhinji ali pa v svoji sobi, sem znesla šivalne svoj* potrebščine v gostilniško sobo, kjer sem često presedela pri delu po cele popoldneve. Tedaj pa je začel tudi poročnik po obedu ostajati dalje časa pri nas. Prisedel je bliže in potegnil navadno vselej snudko iz žepa, jo prižgal ter puhal goste oblake dima proti stropu. Pripovedoval mi je to in ono, včasi celo kako dogodbo iz svojega življenja. Ah, kako lepo je znal govoriti, tako sladko, tako zapeljivo. Kadar sem privzdignila svoje oči in pogledala v njegove, sem kar vztrepe-lala pod njegovim pogledom. Neko nepopisno čuvstvo me je obšlo pri tem pogledu in to čuvstvo se jo izpremenilo sčasoma V zinislu S K17. zakonu jo izkazati: plače, osebne d oklade, akliviMue doklailc. stanarino remuncraeijc. mezde i.l.d. v denarju ali pri-rodninah (naluralijah) ne glede nn to, ali so prejemki vpoštevajo v pokojnino ali ne; prispevki, ki so zn prehrano nakazani svetnim duhovnikom in članom redovnih skupščin iz javnih zakladov in od občin; lantijemo, odredbine za navzočnost, koležnine, preizkus-ninc, stolne pristojbine, mezde po dogovoru in kosu, provizije i. e. (premenljivi prejemki); končno pokojnine in preskrbnine vsake vrste Naprej ustanovljena stalna plačila so po njih meri ob času naznanila, prejemljivi prejemki pa v istem znesku izkazati, ki se je dosegel v pretečenem letu, to je za čas od 1. januarja do 81, decembra 1904. leta. Ako stalnih ali premi .lljivih prejemkov še ni bilo vse leto, ali 10 se tekom leta pre-menili, je napovedati način (nastop službe, povišek ali pomanjšanje prejemkov, izstop iz službe) in čas njih izpreraembe (dan, ko je prememba pričela, oziroma dan, od katerega ali do katerega so se izplačali prejemki) kakor tudi njih letni znesek in istinito izplačani znesek. Tiskovine za naznanila dobivajo se brezplačno pri imenovanih davčnih oblast vih I. vrste in pri c, kr. davkarijah. - - Ako se naznanilo v predpisanem roku ne poda, so pravni posledki določeni v § 243., št. 0, oziroma v S 244. navedenega zakona. Kdor v naznanilu kaj neresničnega pove ali kaj zamolči, se kaznuje po § 240. in 241. zakona. Tedenski politični pregled. V državnem zboru pride na vrsto obrtna reform a, no vi brumbeni zakon, trgovinska pogodba z Nemčijo, potem pogodba z L lov d oni in po veliki noči italijansko vse uči I i ško vprašanje. Prihodnje volitve za ogrski državni zbor bodo najbrže krvave. Opozicijonalciže sedaj pobijajo nasprotnikom okna, jih napadajo s kamenjem, pa tudi revolverji že pokajo. Ministrski predsednik Tisza se je opravičeval deputaciji, ki mu je prišla ponujat mandat, ker je dovolil Rumunom volilne shode. Rekel je, da to velja samo za volilno dobo, organizacije nemadjarskih narodov pa v živo ljubezen .... In jaz, takrat osem-najstletno, neizkušeno dekle, sem mu verjela vse. Slednjič je začel ostajati po cele večere pri nas in povsod iskal prilike, z menoj sniti se na samem. Zalezoval inc je povsod, kadar sem kam šla, na izprehajališčih. sploh povsod; kjerkoli sem se prikazala, je lazil za menoj. Meni se to ni zdelo nič nevarnega, da, še celo rada sem videla in vsa srečna sem se čutila poleg njega. Bila sem mu udana in ljubila sem ga s polnim srcem. On je bil edini, kateremu sem smela vse zaupati, potožiti vse gorje in težave, čeprav bi si bila lahko mislila, da lopov ničesar dobrega ne namerava in da mojo ljubezen le zlorablja: a človek je že tak, da sodi druge po sebi. In udala sem se usodi. . . Toda čemu bi vas dolgočasila; povedati vam hočem v kratkem. Hitro je mineval čas. Z najlepšimi idejami sem zrla v bodočnost, v najživejih barvah ne dovoli nikdar. TUia je reku!, da se /. novim Ijudskošolskim zakonom, ki zapoveduje, du mora bili na vseh šolah na Ogrskem učni jezik madžarski, ne dela nikomur krivic«. Ko-nečno je Tis/.« rekel: Ni je države na svetu, kjer bi imele narodnosti v cerkvi, Soli in v družabni organizaciji tako dalekosežno avtonomijo, kakor na Ogrskem.- To je pa že višek madžarske nesramnosti. Ministrska kriza v Srbiji je zopet nastala. Vojni minister zahteva denarja, katerega ni mogoče dobiti. Vsi ministri priznavajo, da zahteva vojni minister preveč. Ministrski predsednik Pasić je imel 10. t. m. s kialjem dolgo pot vato vanje« Konec Combesovega ministrstva. Francoski ministrski predsednik Oombes je vložil 18. t. m. demisijo. Razni svobodomiselni poslanci so mu prigovarjali, naj ne odstopi, toda ostal je pri svojem sklepu. Oombes želi, da bi mu bil naslednik Biisson, ki pa se brani te časti. Klerikalci se vesile Combesovega odstopa, ko bodo pa videli, da so prišli iz dežja pod kap, bodo delali jako kisle obraze. Rusko-japonska vojna. Kuropatkin je pričel s svojo veliko armado prodirati na svojem desnem krilu ob desnem bregu reke llungo proti jugu ter dela utrdbe in strelske jarke pri Šufanpau in Ša-linpau ob reki Hun. Sicer pa obe sovražni armadi svojih postojank južno od Mukdena takorekoč nista nič izpremenili. Popolnega mii u ni skoro nikdar, kajti vedno je slišali streljanje pehote in topništva. Ruske bate rije streljajo navadno od 12. ure pa do mraka. Rusi dobivajo potrebščine preko Sin-mitina, katero pot imajo dobro zavarovano. Takorekoč vse kaže, da se skoro prične velika bitka. Dne 10. t. m. zvečer vnel se jc hud boj med rusko konjico in japonskimi pešci, pri katerem je bilo pol kompanije japonske pehote vjete. V isti noči so Rusi razdejali del železniške proge, kar je provzročilo, da sta dve lokomotivi trčili druga ob drugo. Tudi so zavzeli Niučvank ter uplenili f>()0 vozov z municijo napolnjenih. Hud boj vnel se je tudi 16. t. m. ponoči. Japonci so stopili v ofen- sem si slikala življenje. A prišlo je žalibog drugače ... V trgu je poslalo zopet vse liho in mirno. Vojaki so odšli in žnjimi tudi moja sreča ... Pred odhodom mi je še enkrat obljubil, da se kmalu zopet vrne in zagotovil mi je, da me vzame. A čakala sem zaman. Minula je trda zima in nastopila je gorka pomlad, njega pa le ni bilo. Prejela sem le par pisem, a še v teh se je vedel tako hladno, tako tuje, kakor bi me ne bil nikdar poznal. Pozneje mi ni pisal več. Ostala sem sama. Vedno sveža, rdeča lica so postala bleda in upadla, telo se je pa nenavadno debelilo. Takoj sem spoznala, pri čem da sem in s •trakom sem pričakovala trenotka, ko opazita oče in mačeha moj položaj. Napisala sem mu dolgo pismo, polno gorečih prošenj, in ga rotila, naj me nikar ne pusti v tem žalostnem položaju, sicer mi je obupati. (__ualje prih, 1. priloga „Gorenjcu" št. 3 iz 1. 1905. živo iti tu' oziraje so nn veliko izgubo, nadaljevali naval, Ruski sprednji voji so so umaknili, boleč sovražnika izvabiti do skrilo baterijo. Ko so se Japonci, nc opazivši zvijačo, približali bateriji na streljaj, odkrila je le la na Japonce ljut ogenj, a od zadaj pn jih je prijela pehota ter jim prizadela velikih izgub. Japonci so se umaknili v velikem neredu ter pustili fta bojišču kupe mrtvecev. Nekaj dni preje pa so napadli ruski prostovoljci japonsko predstražo ter jo popolnoma razkropili. Japonci so imeli več mrtvih in ranjenih. — CJeneral Miščenko je na ćelu mnogobrojne konjice piekoračil reko Hun ter zaplenil neki japonski transport, ga uplenil in pognal Japonce v beg. Najnovejše poročilo se glasi, da se odpošlje v najkrajšem času na bojišče četrta ruska armada. Kuropatkin bo imel potem pol milijona bojevnikov. Dopisi. Il Radovljica. Dne 5. t. m. se je v prostorih Hudovernikove restavracije v Radovljici vršil občni zbor moške podružnice diužbe sv. Cirila in Metoda za Radovljico in ženske podružnice iste družbe za Radovljico in okolico. Zborovanje obeh podružnicjeotvorilg.dr. Janko Vilfan, razložil namen ter pomen družbe in podružnic ter se z ganljivimi besedami spominjal med letom umrlega blagega ustanovnika Luka Grilca iz Zapuž. Iz poročil tajnika in blagajnika je posneti, da je imela moška podružnica leta 1904, 2 pokrovitelja, 5 ustanov-nikov in 33 letnikov, denarnega prometa pa 376 K 10 v. Iz poročil tajnice in blagajnice pa smo izvedeli, da je imela ženska podružnica lanskega leta 2 pokroviteljici, 2 ustanovni«, 57 letnic, 18 podpornic in 359 K 80 v, denarnega prometa. V novi odbor za moško podružnico so bili izvoljeni naslednji gospodje: dr. Janko Vilfan predsedo kom, Franc Cebulj tajnikom, Leopold FGrsager blagajnikom in Andrej Grčar pregledovalcem računov. A v odbor za žensko podružnico (e-le gospe in gospodične: Jola dr. Vilfanova predsednici, Mihela Raziugerjeva tajnici, Leopoldina Ce-buljeva blagajnicarki in Ana Hronekova, Ka-tinka Drolova ter Antonija Okornova namestnicam. Pregledovalcem račun j v ženske podružnice je bil izvoljen g. Alojzij Huth. Podružnična odbora nameravata v teku letošnjega leta napraviti kako večjo veselico v korist družbe sv. Cirila in Metoda, ako bodo k temu dopuščale razmere. In res bi bilo zelo želeti, da bi se vremena zjasnila nad Radovljico in da bi se vsaj v to nepolitično društvo ne nosilo osebnih nasprotovanj ali kakih drugih nekoristnih predsodkov. Na moji smo, kjer pohlepni narodni sovražnik leto za letom drznejše steguje svoje grabežljive roke po naši lepi slovenski zemlji, po naši v narodnih stvareh mlačni mladini z namenom, da bi ji odtujil naš mili matern: jezik. Treba nam je tudi za prihodnjost trdnih in pogumnih narodnih bo-rilcev, a kako si bomo takih vzgojili, ker v narodnih zadevah le spimo. S Koroške Bele. Fajmošter s Koroške Bele, znani »Rechenknnstlcr* Košir je pri občinski volitvi, zoper katero se jc bil lansko leto pritožil, dne 14. t. m. zopet žalostno pogorel. Postopal je sicer jako «dipIomatično», kakor zna to edino le on, vendar pa so mu kljub tej njegovi državniški sposobnosti in kljub temu, da je hladnokrvno pozobal dober porcijon častnih besedi, prekrižali račun let pokvarili veselje »polizobraženi liberalci* in delavci, katerim je za časa štrajka obetal zlate gradovi;, izmed katerih pa sedaj nobenega ni hotel voliti v občinski zastop. Še vsega tretjega razreda si ni mogel osvojiti, ampak spravil je notri le dva svoja pristaša in sebe, torej beri in piši: ti i klerikalce, ostali odborniki so naši pristaši, in sicer to pot vsi zanesljivi, kar se o onih, ki so bili lai.sko leto izvoljeni, ni moglo trditi. Napredna stranka si je torej vsled župnikove pritožbe še bolj krepko utrdila svoje slulišče. Seveda bodo tudi vsi svetovalci naši! Tak-le 0 dobitkov; nekateri izmed njih so bili-naravnost krasni, [skratka ! splošno se je trdilo, da je (»lesni venček gasilnega društva najlepša prireditev v predpustnem času. Vrlemu odboru gre pa vsa čast na lako vestnem in trudaljubnetn delovanju. — «Crevljur baron . tridejanka I petjem, se uprizori drugo nedeljo, 29. t. m. v »Slovenskem bralnem društvu», — Nesreča. G. dr. A. Arko, zdravnik, je včeraj popoldne tako nesrečno skotil z voza, da je padel in si zlomil roko. I'i cpe-ljali so ga v bolnico. Času primerna draginska doklada. (Dnpig iz Tržič«.) Odkar je zakraljovala v kranjski deželni zbornici dr. Šusteršičeva obstrukcija, s katero misli la izsiliti s pomočjo nekaterih političnih klovnov splošno volilno pravico, po kateri naj bi zavladal po lepi Kranjski pu-gubonosni, kleiikalizem v vsi svoji sedanji odurnosti čaka zaman mnogo važnih stvari koneone rešitve. Usodo te dr. Susteršičeve samoglavosti občuti bridko tudi piupotrebna regulacija ačiteljskih plač. /, glavo skozi zid doslej še nihče ni prišel, o čemur .se bo moral prej ali slej prepričati tudi sam dr. Šusteršič. Da skrajna napetost vsaki stvari le škoduje, so uvideli že mnogoteri, ki so sicer dr. Šusteršiču tudi glede obstrukcijc do zadnjega časa slepo pritrjevali. V neki seji krajnega šolskega sveta pri nas v Tržiču je namreč predlagal ravnatelj naše ljudske šole g, J. Kragl, nuj bi isti blagovolil podeliti trškemu ueiteljstvu primerno draginsko doklado dotlej, da se zadostno uredi regulacija plač kranjskega učiteljstva. Predlagano je bilo, da naj se da vsako leto učiteljem 200 K, učiteljicam pa 100 K kot draginska doklada. Ta predlog je bil spjejet enoglasno. Pa to še ni vse! Predlog sta med drugimi kar najtopleje priporočala nemški klerikalec g. Gassner in tudi naš župnik g. Špendov, ki sta ob tej priliki tudi temu predlogu primerno ocenjevala nesmisleno ob-slrukcijo v našem deželnem zboru. Ker z ozirom na današnje zmedene razmere ni upati, da bi se učiteljske plače kmalu uredile, zato naj bi storili enak sklep vsaj vsi napredni krajni šolski sveti; zakaj če je bilo kaj takega mogoče in vrhutegu še soglasno — tu v Tržiču, kjer smo najmanj pričakovali učiteljske draginske doklade, se to lahko uresniči mnogo prej skoro povsod drugod. JfoviSar. Vabilo na naročbo. Prihodnjo Številko bo demo usta- vili vsem onim, ki nlao poslali na ročnino za Uto 1901. Cestne zadeve. Okrajni cestni odbor za skladovni okraj Kranj je obiavnavul v soji dne Iti. januarja 1906. I. sledeče: Po ove-renjti zupisnika zadnje seje predloži načelnik letni račun, glasom katerega je imel okrajni cestni odbor v lotu 1904.. 2(5.008 K 92 vin. dohodkov in 1G.6G0 K 75 vin. stroškov, torej preostanka 9,848 K 17 vin. Ker je pa moral vsled obstoječih predpisov okrajni cestni odbor predujemno iz cest«e blagajne pokriti tudi stroške za deželne ceste v znesku 2706 K 28 vin. in se je za preložitev okrajne ceste v Desnico — plodonosno naložena glavnica zvišala na 5200 K — pokažejo so skupni izdatki s »4.667 K 03 vin. in faktični bla-gajnični ostanek koncem leta 1904. s 1441 K 85» vin. Račun se vzame odobruje na znanje in se volita pregledovalcom isti ga gospoda: Hiuko baron Lazarini in Ivan Zabret. Ljudska univerza t Ljubljani, v zadnji seji pr« tečenega leta je stavil v občinskem svetu ljubljanskem g. dr. Triller predlog, da naj hi se ustanovila v Ljubljani knjižnica in čitalnica, v katero bi lahko brezplačno ali pa proti mali odškodnini zahajali vsi meščani brez razlike stanu. Taki zavodi se drugod že dolgo ustanavljaju poleg ljudskih šol kot takozvane ljudske univerze. Pri nas smo seveda š« daleč zadaj. — Sicer pa bodemo o tej stvari v k i j tkem obširneje pisali. Naše čitalnice in bralna društva so poti ebne preuslrojitve, to uvidevamo vedno bolj. Ako hočejo čitalnice odgovarjaj s vojemu namenu, potem se morajo spopolniti pravila v tem smislu, da se oddajajo knjižnice in čitalnice ljudstvu na razpolago in dasepo možnosti u peljejo poljudna predavanja. V tem smislu j* zasnovana Zagorska čitalnica, ki že odi. 1902. izposoj u je vsakemu občanu društvene knjige brezplačno. Narodni kolek in gostilne. Znano je, da se je pri nas uvedel narodni kolek po 2 vin. v korist družbi sv. Cirila in Metoda, ki vzdržuje slovenske šole na Primorskem, Koroškem, Štajerskem, sploh povsod, kjer nam naša država noče dali šol. Tu kolek naj bi so prilepljal na vsa pisma in na vsako vstopnico za veselice. Tudi naši gostilničarji bi lahko z neznatnim darom mnogo prispevali zu pi epi osi n šolsko *ii ii/.ho. ako bi posnemali ljubljanskega gostilničarja g. Zupanu na Starem trgu, ki da vsakemu gostu, ki izpije tri četrt vina, en narodni kolek, ki se tukoj raztrga. „Slovensko bralno društvo" v Kranju opozarja tem potem p. m. občinstvo na ju-trajšno predpustno veselico, ki se vrši v pro-sloiib 'Narodne Čitalnice» v Kranju. Začetek točno ob H. uri zvečer. Vstopnina zu člane liO vin., za nečlane l krono. Kdor slučajno ni dobil vabila naj blagovoli oprostili; sicer ga pa dobi lahko zvečer pri blagajni. Občni zbor slovenskega bralnega društvu v Kranju se vrši dne 29. t. m. ob 1. uri popoldne v društveni sobi. Obesiti se je hotel Ivan Miš, pekovski pomočnik iz Gorjuš. Kupil si je v četrtek pri nekem trgovcu v Ljubljani vrv, s katero se je podal na Figabirtovo dvorišče. Ker ni našel na dvorišču primernega prostora, je šel v vežo, kjer se je na kljuki kuhinjskih vrat obesil, toda dekla ga je še o pravem času rešila. Prepeljali so ga z rešilnim vozom v bolnišnico. Glas iz občinstva. I Ni zadnjega časa smo vedno imeli enega moža ali na Primskovcm ali na Klancu, ki je oddajal živinske potne lisic. Sedaj gu pa nimamo več. Kako to? Ali misli gospod župan, da bomo hodili zu vsako kumrno telico po živinski potni list celo uro deleč? Gor v Predosljih in Robovku sta pa kar dva moža, ki jih oddajala. Ali j.» to prav? Saj je gospod župan sam kmet in torej dobro ve, da kmet nima ravno toliko časa odveč, da bi hodil tako daleč. Saj vendar Klanec. Huje in Premskovo tudi spadajo pod predoslji-ko občino, zatorej se mora na nas tudi malo ozirali; sicer pa zahtevamo odločno nazaj, kar smo imeli vedno. Minuli pondeljek sta mi pravila dva moža, da samo zato nista gnala živine na prodaj, ker' bi morala iti predaleč po živinski potni list. Vprašamo vas, g. župan, ali mi-I i te kaj kmalu urediti te kalne razmere v nuši občini? Sicer smo primorani obrniti se drugam. — Saj se lahko poveri enega razumnejšega moža na Klancu nli na Premskovom, da oddaja živinske potne listo. Radovedni smo, kaj bo ukrenil g. župan. Koze SO se Stavile v preteklem letu na 43 krajih kamniškega ukraja 1459 osebam večinoma z dobrini uspehom. Odtegnilo se jo stavljenju koz 715 oseb. Umrla je v Tržiču mnoli ponedeljek gospa Marija Salzberger, hišna posestuica v starosti 58 let. V m. n. p.! Nova podružnica c. kr. kmetijske družbe za Kranjsko se je ustanovila na Trojanah. II. redni občni zbor mlekarske zadruge V Radomljah so vrši 5. februarja 1905. ob 3. uri popoludne v šolskem poslopju. Novo Šolo nameravajo zidati v Železnikih. Rop. Pri stavbinski družbi Madile v Dobrovi nastavljeni delavec Viljem Penić iz Zagreba je napadel'delavca Antona Nočain mu vzel 56 K. Viljem Penić je na to pobegnil. Obdarovani stari posli. Za darila iz cesarju Franca Jožefa I. zaklada za stare, zvesto kmetijsko! posle se je lani oglasilo 37 prosilcev. Z Gorenjskega so dobili darila po 20 K sledeči posli: Jakob Dolinar v Godeščah, Marija Žagar v Lipici, Marijana Fislor v Ovsišah, Miha Marin v Gorenj vasi pri Retečuh in Helena Šolar v Bukovici. V predoru na Hrušici je ponesrečil delavec Franc Budija i& Ljutomeru. Truplo, ki je bilo zvito med kolesi, so našli na najožjem kraju predora. Deiavci so morali dvigniti voz, da so dobiti ponesrečenca. Okrajna učiteljska konferencija za radovljiški šolski okraj bo letos na Bledu dne 13. julija. Okrajna učiteljska konferencija zu kranjski šolski okraj se vrši dne 6. julija t. I. v Tržiču v ondotni ljudski šoli ob 10. uri dopoldne. Poleg običajnih točk je na dnevnem redu tudi praktični nastop »Kuhinjska sol> z učenci III. razreda, kateri referat ima izvršiti pismeno vsak član konferencije. Nadučitelj Fr. Rojina pa predava: .Vrednost in pomen čebeloreje za ljudskega učitelja.«' Umrla je v Ljubljani včeraj hčerka g. učitelja Gartnerja. Pogreb bo v nedeljo ob 4. uri popoldne. Naše sožalje! Kunanin v Železnikih bo šel v kratke« rakom žvižgat. Več o tem prihodnjič, Službo ttjnikt razpisuje posojilnica v Radovljici. Prošnje je vložili na g. dr. Janka Vilfana, odvetniku islotam. V Straiisčn jc umrl Janez Tepina, ki je bil na Silvestrov večer obstreljen. Kreditno društvo v Kranju ima danes v soboto ob šestih zvečer v svoji pisarni redni občni zbor. Mlekarska zadruga se je ustanovila v Mošnjah pri Radovljici. Zadruga ima namen vzdrževati potrebne prostore in priprave zu izdelovanje raznih mlečnih izdelkov, sprejemati od svojih zadružnikov mleko in mlečne izdelke in razpečavati taiste. Člani prvega načelstva so, in sicer: preistojnik Josip Korošec, nad-učitelj v Mošnjah; tajnik Anton Gabrijelčič, posestnik in gostilničar na Brezjah; blagajnik Lovrenc Jane, posestnik v Mcšnjah: odborniki: Andrej Globočnik iz Mošenj, Franc Ribnikar z Dobrega polja, Ivan Vester s Spodnjega Otolva in Franc Resman z Gorice — vsi posestniki. Tombolo priredi prostovoljno gasilno društvo na Bledu v gostilni g. Jos. Hribarja na Mlinem v nedeljo dne 22. januarja 1905. Začetek ob 6. uri zvečer. Darila za tombolo hvaležno sprejemata gosp. načelnik Iv. Rus in gostilničar Jos. Hribar. Cisti dohodek je namenjen za društvene potrebe. K mnogobrojni udeležbi vabi najuljudneje odbor. Posledioe pijančevanja. Jakob Bajželj iz Kamnegoriceje delal pri karavanškem predoru. Nekega dne je v neki gostiln; na Hrušici razbil vse, kar mu je prišlo pod roke. Šel je iz gostilne ter metal kauunje v okna, da so popokale vse šipe in so bili gostje v sobi v velikem strahu. Ker ga domači le niso mogli ukrotiti, so poslali po orožnike, ki so hoteli zvezati Bajžlja. Toda tudi tem se je zopeistavil ter jih sprejel s kamenjem. Orožnik ga je sunil v stegno z bajonetom. Ko je Bajželj čutil bolečine, ga je bilo mogoče odpiljali. Občni zbor kmetijske podružnice t Ribnem pri Bledu se vrši dne 22. t. m. ob osmi uri dopoldne v šoli v Ribnem. Na Jezici se je ustanovilo novo pevsko in bralno društvo »Straža ob Savi». Društvo bode imelo mešani zbor. Podpore šolskim vrtom. Za leto 1904 so dobile podporo naslednje šole za šolske vrtove, in sicer po 50 K drž a v ne podpore: Sv. Križ pri Tržiču, Rob, Šmartin pod Šmarno goro, Rateče pri Beli peči in Rovi; dež lno podporo po 100 K pu: Cerklje, Bukovica. Rudovljica, Breznica in Vodice. Ponesrečila se je 88letna gostja Matija Tavčar v Selcih, v škofjeloškem okraju. Dne 11 t. m. je šla na potok Sevnica po vodo; pri tem ji je spodrknilo in starka je padla v potok. Ker ni bilo nikogar, da bi jo vzdignil, se je v potoku zadušila. Vera pesa. V Ribnici so imeli katoliški komuni. Vsak zapisu k, ki ga je napravilo katoliško konsumne diuštvo, je bil čisto katoliški. F.n tak zapisnik se na pr. pričenja: Zapisnik. V imenu božjem, v imenu sv. Mihaela, velikega an-gelja, pričnemo sejo dne 8. avgusta 1902. v navzočnosti odbornikov itd. Seja se sklene v imenu sv. Štefana. Sedaj je ta konsum crknil, kmetje se pa zaradi goljufij, ki so se godile v katoliškem konzumu, tožarijo, seveda v imenu božjem in sv. Mihaela ... „Naj hudič vzame vse tiste, ki sem jih spovedal, hndič naj vzame tiste, ki sem jih obhajal, prokleti bodite" i. L d, i. i. d. je tulil izpred oltarja, držeč najsvetejše v rokah župnik Adolf K n o I v Bubnem polju. Bilo je to neko nedeljo, ko je bila cerkev natlačena vernega ljudstva. Kakor risu so se Knolu iskrile oči, pene so mu stopile na ustnice, a namesto, da bi podelil ljudstvu blagoslov z monstranco, bruhale so njegove usta vedno hujše kletve. Ljudstvo je strahoma bežalo iz cerkve. Najlepše je pa to, da jo hotel ljubljanski škof potlačiti celo stvar, da ne bi prišel bogokletni far pravici v roke. Kristus je menda rekel: Kadar pismouki ne morejo dalje, pa začno preklinjati. Peričnik je vsled hudega mrazu tako lopo zamrznjen, da se že več let ni kazal v laki krasoti. Kdor ima čas, naj nc zamudi priti pogledat prej ko mogoče, kajti prvo južno vreme uniči vso lepoto slapove. Pot do tja je lepa. Obsojen jt bil pred porotniki v Ljubnem radi posilstva na 13 mesecev težke ječe tovarniški delavec Andrej Kastelic iz Radovljice. Ljubljanski grad ne kupijo Salezijanci, kakor se je v zadnji številki poročalo, marveč ljubljanska občina. Res je, da so vtikali svoje ožlindrane prste v to zadevo, s tem so pa le to dosegli, da so oškodovali mestno občino ljubljansko, ki bi bila sicer grad ceneje dobila. Naš kmet ima pač še vedno do^ti denarja za lenuške samostance, ki potem špekulirajo z milijoni. „ * * Oderuhi. V hrvaškem saboru je inter-peliral poslanec Kovačevič zaradi oderuštva nekaterih župnikov, ki za rodbinske izkaznice računajo po 28 kron, dasi je zalo pristojbina le 4 krone. So pač povsod enaki ti oderuhi, ki še pravijo, da so Kristovi nasledniki. Defravdant. Nu Dunaju je poneveril poštni asistent Abraham Perlmutter 15.000 kron ter pobegnil. Ureditev dela po kaznilnicah in prisilnih delavnicah V Avstriji Pred kratkim je po vladnem naroČilu pregledavala posebna komisija kaznilnice in prisilne delavnice. Komisija se poda tudi na Nemško. Nato se bo predložil vladi načrt za ureditev dela v kaznilnicah, da se ne bode več delala konkurenca obrtnikom in industrijalcem. Splošna stavka rudarjev ob Ruhri na Nemškem se skoro gotovo prične. Zc doslej stavka nad 200.000 rudarjev. Več tovarenje prenehalo z delom, ker je zmanjkalo premoga. Vsled lega je prišlo ob delo tudi okrog 7000 tovarniških delavcev. Atentat ali nesreča. Dne 19. t. m. se je blagoslovila v Petrogradu Neva. Siavnosti se je udeležil tu M car s svojim spremstvom. Po končani svečanosti je oddala baterija salutoe strele. Ko je vstrelil tretji top, so častniki takoj spoznali, da se ni ustrelilo s prazno patrono.S čim se je ustrelilo, še ni dognuno. En orožnik je bil ranjen in je že umrl. ranjen je bil tudi en pop in en paž. Vsi vojaki, ki so bili pri bateriji, so bili aretovani in od-gnani v trdnjavo Schlusselborg. Med areto-vancije tudi vojvoda Karel Mihael Meklenburg-Strelilz. Londonski listi trde, da se je zgodil atentat na carja, in da se je prišlo nu sled vojaški zaroti proti carju. Drugi listi pa trdijo, da o kakem atentatu na carja ne more biti govora. Listnica uredniitva. 0—u: «Qorenjec» i veseljem sprejema tudi gospodarske članke. Le na delo I — Poslano a zaostalo gradivo pride prihodnji« na vrsto. Iskrena hvala I Gospodarstvo. Tedenski sejem v Kranju dne 16. t. m. Prignalo se jc glav 217 goveje živine. 2 te-uta, 82 prašičev, - ovac, — kozlov, —, Ibus. — 50 kg pšenice K 10*50, prosa K 8-50. Dobavni razpis. C. kr. ravnateljstvo državne železnice v Beljaku naznanja trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani, da se bo potom javne ponudbe oddalo dobavo železniških pragov (švelerjev). Dobaviti bo, in sicer: 1. za ravnateljstvo v Beljaku 24.000 švelerjev iz mecesnovega lesa vrste IIIII in 3900švelerjev iz hrastovega lesu vrsta II—III; 2.) za ravnateljstvo v Pragi 14.700 švelerjev iz mecesnovega lesa vrste H III. Natančnejši pogoji in ponudbeni uzorci so pri c. kr. ravnateljstvu v Beljaku (oddelek 3) na vpogled. Ponudbe je do najkasneje 28. januarja 1905 do 12. ure opoldne pri navedenem ravnateljstvu v Beljaku vložiti. Prepis dobavnega razpisa leži v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani na vpogled. Konjsko-kovaškega pomočnika in v to stroko spadajočega Učenca takoj sprejme * 8 Gašper Maher kovač in živinozdravn. pomočnik v Škofji Loki. Zaloga 91 „Selske kisle vode" (Vellacher Sauerbrunnen) pri Albinu Bantu, Kranj, Savsko predm. 1 aaboj (50 steklenic) 8 kron. MboljSc strune za citrt, gosti in Kitare. ki drži i00 litrov, in velika kad za vodo se proda pri 6-iJ Leop. Uraniču (Felnar) v Kranju. MCMaaaat ju«v «ons concou**« Z0b0- tehnični fttclji Oton $eyil pri ff. dr. E.Globočniku v Kranju Zobovja, tudi ne da bi se odstranile korenine, z ali brez nebne plošče, iz kavčuka kakor tudi »lata, dalje vravnalnioe in obturatorji se izvršujejo po najnovejših metodah. Plombe v alatu, poroelanu, amalgamu in oementu kakor tudi vse soboidrav-niike operaoije izvršuje tu apeoijalist. Odprto vsako nedeljo od 8. do 6. ure. LotoriJBka srečk* dne II januarja t. 1 (iiadcc: m 21 79 44 22 TapctttiK in preproga* Drag. Puc Ljubljana, Dunajska cesta 18 Izvršuje vsa I apel niska dela lor iinu v zalogi tudi vse predmete te široke lastnega izdelka. Vodja podružnične zaloge pohištva prve kranjske mizarske zadruge v Št. Vidu nad Ljubljano. Odlikovan z zlato svetinjo in častnim križcem v Pariz« dne 88. februarja 1901. fjf.ll Naznanilo. Naznanjam, da ecm leto« nakupil veliko dobrega vina ter ga prodajani na debelo in drobno, Priporočam se slavnemu občinstvu v mestu in nu deželi. 224 b Anton Knmmer gostilna „pri (Jolarju" v Kranju. Večkrat premirano! Glinaste peči štedilnike, banje za kopeli, kakor tudi kipe, vase in druge glinaste izdelke v vseh barvah, trpežne in cene priporoča m a prva in največja tovarna peči in glinastih izdelkov Avgust Drelse v LJubljani.- H. SuitiiP urar v Kranju priporoča svojo izborno zalogo ur, zlatnine m srebrnine po najnižjih cenah. Ceniki zastonj in poštnine prosto. Razpošilja se na vse kraje sveta. Niki'ltusla imkpi-it'iuonl. roskopf. Met* llirliljein dobit) |i"7.nal);i, nijtr|H»*nejša in diUdAba ura, prav Ano kolesje, Pokrov ■UDovitno IipI fld. 8'7rt, nnjftnejta inim.- k;i. kIiI. 8'60. 1 14 'i9 Zahtevajte pri nakupu Varstvena znamka. Schicht-ovo štedilno milo z znamko jelen'. Ono je BJB3JT* zajamčeno čisto ~Bej in brez vsake škodljive primes'. — Pere izvrstno. Kdor hoče dobiti zares jamčeno pristno, perilu neškodljivo milo, naj pazi dobro, da bo imel vsak komad 119 28 ime „Schioht" In varstveno znamko „Jelen". $obiva se povsod! «* JURIJ SCHICHT s* (CcsKo) največja Mirna sVoje Vrst« na eVropsK«« Kontinentu. Vsem p, n prijateljem iti zuanrem javljamo prrliižun vest, i|;t je onša preljuba mati, or.iroiriH tašč«, gn .p.i c. kr okr. idravnika in sanitetnega svetnika vdova po dulsji in murni bolezni v Onuleu dne Iti. t. m. preniinuln. Zemski ostanki nepozabne pokojne so »a položili dne 18. t. m na šenllenarl-skfin pokopališču v Gradcu k rasnemu počitku. V Kit A NJI', 1». januarja 1905. Olgu Savnik roj. Mally, Ida M«lly, lideri. — Dr. Edvard Savnlk, Hi. mmm WSBBMBMMM Zahvala. mmm Tukajšni gg. trgovci so izročili znesek 500 K. v korist tukajšnemu uboz-nemu zakladu in 600 K dijaški kuhinji v Kranju kot odkupnino od običajnih novoletnih daril. Za ta velikodušni dar se zahvaljujeta: Župaaatvo v Kranja, odbor „Dijaske kohnje" v Kranju, dne L">. januarja 1900. 10 1 JOS. VEIBL J. Spreitzerjev naslednik LJUBLJANA, Sloinftltove tilloe* sat. A. Stavbno-umetno In koistrukcljsko klluCivilCirstvo. Žično omrežje na stroj, ograje na mir o dvoru, obmejno omrežje, vezna vrata, balkoni, verande, stolpne krile, štedilnike itd. Specijaliteta: 103-88 valjični zastori (Rollbalken). K. Podkrajiek s^il.m laike * frizer L n dime li gospode. Ljubiiam. s». Petra c. 35 priporoma za gojite/ las in za umivanje glave svoj zdraviliško p'i-piročeni gorko in mrzlo zračni sušilni u parat. Suši brez nadležne vročine. Ne provzročuje skrčenja las Vpliva dobro na pospeševanje rasti las. Dalje izvršujejo vsakovrstna dela is lss. Oddelek za dame i separatuim vhodom. p. Jurišić, lekarnar PaKrac. PozorI Bolnemu zdravje 1 Pozor! Slabemu moči Vidmarić ka*e kmetom moč »Pakralklh kapljic" in „Slavonske zeli. PakraSke kapljice in slavonska zel, to »U danes dve naj-priljuhljenejši ljudski zduivili med narodom, ker ta dva leka delujeta got/ivo in z najboljšim uspehom ter sta si odprla pot mi vse strani sveta. Pakraeke kapljice dtlujejo izvrstno pri vseh želodčnih in in črevesnih boleznih ter odstranjujejo krče, bolesti iz želodca, vetrove in čistijo kri, pospešujejo prebavo, zganjajo male in velike gliste, odstranjujo mnil.co in vse druge I olezni, ki vsled mrzlice nastajajo. Zdravijo vse bolezni na jetrih in vrani- i. Najboljše iredstvo proti bolesti maternice in madron; zato ne smejo manjkati v nobeni meščanski in kmečki hiši Nsj vsakdo naroči in naslovi: PETER »t. 20B, Slavonija. - Denar se pošilja naprej ali s poštnim JURlftlC, lekarnar v Pakri povzrljem. Omi je sledeča (franko na vsako pošto): 12 stekleničic '1 ducat) & kron, 24 stekleničic (2 dueata) 8 kron BO vin., 86 steklr-ničir (» ducati) 12 kron 40 vin., 48 Rtekleniči.- (4 ducati) 1« kron, «0 htekleničli' (f> ducatov) 18 kron. Manj kakor 12 steklena'ir se ne razpošilja. Slavonaka aal se rabi s prav sijajnim in najboljšim vspehom proti zastarelemu kašlju, bolečinam v prsih, zaniolklosti, hripnvos i v grlu, težkemu dihanju, astmi, proti bodenju, kataru in odstranjuje goste sline ter deluje izvrstno pri vsoh, tudi najstarejših prsnih in pljučnih bolestih. Cena je sledeča (franku na vsako posto). 2 originalni steklenici 8 krone 40 vin., 4 originalne steklenice 5 kron 80 vin., 6 originalnih steklenic 8 kron 20 vin. Manj kakor dve steklenici se ne razpošilja. Prosim, d« se naročaje naravnost od mene pod naslovom: PETER JURIŠIĆ, lekarnar v Pakracu 209, Slavonija. 195 0 h Ljubljane v 160-1 Novi Tork i dobro proato hrano. Odhaja se iz Ljubljane vsak pon deljek, torek it. četrtek v tednu. Izvrstna sigurna vožnja z brzoparnik samo 6 dni. Pojasnila po večkrat brez-Zastopnik: plačno. Pil SEUNIli, Ljubljana, Dunajska cesta 31 (zraven šrange). Trgovina z železnino in špecerijskim blagom „JV?ER3(UR« peter jVfajdič Priporoča bogato zalogo po nizki ceni, kuhinjsko posodo, mizarsko, ključavničarsko, kovaško, zidarsko, črevljarsko orodje in orodje za poljedelce, kakor pljuge, lemeža, železne brane, vile, motike, sekire, železne grublje; nadalje sledilna ognjišča, vodne žage, pilo, kovanje za okna in vrata, žico, zičnike, ka-Iranovo lepko, železno in pocinkano plošče v ino, kar-bolinej, trsje zn obijanje stropov, vlito kotle. Veliko izbor slamoreznlc, železnih peči HonaMaPertland-cement« traVerzc, stare, železnice Siti šine za kolesa, podvozi in d tugoželezo, gosalkO za vodnjake, cevi in vsakovrstno špecerijsko biago. Zaloga svetilk, zaloga različnth barv. 5104 Ejubljaita (Kolizej) IvABfO na Marije Terezij« cesti Bogata zaloga pohištva vsake vrste v vspIi cenah. Ogle dala, slike v vseh velikostih. Zalagatelj društva c. kr. avstrijskih državnih uradnikov Popolna oprava za vile. Specijaliteta : Gostilniški stoli. !»7 :tl Modroci iz žiina-tega omrežja, afri-čanske trave ali žime, prve vrste redno v zalogi. In spalno soho oii 180 gld. narrrj. Divan z okraski. i /šla }*.- „Dobra Kuharica64 Spisala M i n k.i Vasi i t v a v založništva Lavosl. Schwentner-ja v Ljubljani. Dobiva se samo vezana; cena 6 K, po pošti 6 K 55 h. Oh«C|a na 1)78 straneh \tf ItegO 1800 JOCtploV tj pripravljanje ntjokuiOAJtih juli dninar* in Uda kuhe, ima 3 fino koloriranih lahti iti ji trdno in MSgttntao v platno vezana. Hvali jo vse: kuharici v tvojega rtrokoVfljaskega stališča, liltrarni kritika taradl lepega, Miku iiraavnsfs jezika, lina dami zaradi njene lepe, pri slovenskih kn-liartikih knjigah nemi'mine »prema, in konečno varčna gospodinja laradi njeni- cene, ker ni nič dražja, nego znane nemške kuharske knjige. 10 t;& Krojaški salon za gospode Ivan Magdić Ljubljana, Stari trg18 Izdelovanje vsakovrstne garderobe za gospode po najnovejših žurnallh iz najmodernejšega in najboljšega tu-zemskega in inozemskega blaga. Uniformiranje in zaloga potrebščin 221 6 za Sokole. lovama za stroje, železo In kovino-IIvarna v Ljubljani priporoča kot posebnost žage in vae stroje y.a obdelovanje lesa. Ki a n c 11 - I u r I) i 11 B osobito za Kflfine naprave i veza ne neposredno y. vratilom. Sesalno-genera-t o r s k i plinski ni o I o r i, najcenejša gonilna sila 1 do 3 vin. Ki konjsko silo in uro. Šivalni »troji in kolesa 121 -Iti ie za zobe Tovarniška zalogu Ivan Jax-a v Ljubljani Dunajska cesla 17 priporoča svoje najholj priznane šivalne stroje in kolesa ''.eniki se dopošljejo na zahlevaiije zastonj. kapljice sv. JVfarka Te glasovite in oenadkrllj Ivo kapljice sv. Marka se uporabljajo /a notranjo iu zunanje bolezni. Osobito odstranjujejo tiganje iu otekanja po ko.