[ Velika nagradna akcija Štajerskega tednika ] /vv «J— ticem MU tfzgguu - mu Poiščite kupon v časopisu. J ftfzyyâèfla 3 s Perutnina Ptuj 110 YEARS ■fi^ maraton 2015 Staro mestno jedro PTUJ / www.polimaraton.s Aktualno Slov. Bistrica • Odlagališče delovalo brez dovoljenj O Strani 2 in 3 Ptuj, torek, 26. maja 2015 letnik LXVIII • št. 40 Odgovorna urednica: Simona Meznarič ISSN 1581-6257 Cena: 1,20 EUR smhIulu Podravje, Ptuj • Krožišče na Mariborski ostaja na papirju Samomorilski manevri voznikov Podjetn iŠtVO Potem, ko je država dobesedno vrgla stran skoraj deset milijonov evrov za nikoli uresničeno gradnjo hitre ceste Ptuj-Ormož, Ptuj • V priča kova- r^S® prihodnost ne obeta niti že leta dolgo načrtovani ureditvi dvojnega nevarnega križišča na Mariborski cesti. Je za takšno stanje kriva Mestna občina Ptuj ali Ministrstvo za infrastrukturo? RADIOPTUJ 89,8° 98,2-10473 www.radio-pl-uj.si nju dokapitalizacije PP O Strani 4 in B O Stran 2 Politika Kidričevo • Ukinjajo oddelek vrtca in dve delovni mesti O Strani 6 in 7 Šport Nogomet • Ljubljančani slavili v »vaterpolu« O Stran 11 Nogomet • Naloga opravljena, sledi najtežji preizkus O Stran 12 Foto: Črtomir Goznik Parlament: Kako pridni so poslanci Podravja Štajerski v digitalni knjižnici: www.dlib.si Vabljeni na avdicijo ansamblov za MM arodna <10 O Strani 2 in 31 Namesto podvoza šest metrov globok bazen deževnice O Strani 2 in 3 Ptuj 3015 Seznam izžrebanih potnikov lahko najdete na strani 22. Avtobus odpelje v Tržič v nedeljo, 31. maja, ob 12.00 z avtobusne postaje Ptuj. ® (Mta p®Ofe55© Perutnina Ptuj Kazenska ovadba: Doklova štirikratno! preplačala počitniški dom? Stranf24 26 Štajerski1TEDNIK Aktualno torek • 19. maja 2015 Slovenija • Prisotnost poslancev na sejah se preverja samo ob nesklepčnosti » Pri opravljanju poslanske funkcije de Poslanci so predstavniki vsega ljudstva, poslanci svojo funkcijo opravljajo poklicno, je zapisano v prvih členih Zakona o poslancih. Izvoljeni predstavniki ljudstva torej zastopajo svoje volivce tudi oziroma predvsem, ko glasujejo o zakonih in drugih sklepih ali v času seje, ko predstavljajo stališča, postavljajo vprašanja. Kako vestno opravljajo svoje naloge, smo preverili v tokratni številki. Kot je še zapisano v omenjenem zakonu, se je poslanec dolžan udeleževati sej državnega zbora in njegovih delovnih teles, katerih član je, ter sodelovati pri delu in odločanju v državnem zboru ter v njegovih delovnih telesih. Seveda obstaja tudi pri tem predpisu izjema od pravila, in sicer ko ima poslanec delovne obveznosti, ki se mu prekrivajo s sejo, lahko o tem obvesti predsednika državnega zbora in opravičeno izostane, enako če ima druge opravičljive razloge. Sicer pa se prisotnost na začetku seje ne preverja, prisotnost v državnem zboru se preveri le, če pride do prekinitve seje ob tretjem ugotavljanju navzočnosti zaradi nesklepčnosti. Že večkrat so se pojavile pobude državljanov, da bi se prihodi in izhodi poslank in poslancev evidentirali. Na vprašanje, ali v hramu demokracije razmišljajo o tem ukrepu, nam je služba za odnose z javnostmi državnega zbora odgovorila: »Poudariti moramo, da pravne podlage za evidentiranje prihodov in izhodov poslank in Uvodnik poslancev v stavbo Državnega zbora ni. Poslanke in poslanci so, kot določa zakon, predstavniki vsega ljudstva, ki svoj mandat izvršujejo v skladu z ustavo, zakonom in poslovnikom državnega zbora. Gre torej za opravljanje funkcije in ne za delovno razmerje. Pri opravljanju poslanske funkcije delovni čas ni niti določen niti določljiv.« In za opravljanje funkcije poslanci mesečno prejemajo od 3.537 do 4.604 evrov bruto (odvisno od funkcij, ki jih opravljajo). Ob prejemku, ki je skoraj trikratnik slovenske povprečne bruto plače, je poslanec upravičen tudi do vseh povračil stroškov, ki pripadajo zaposlenim, in tudi do nadomestila za ločeno življenje, povračila stroškov prevoza ob dela prostih dneh iz kraja, kjer ima službeno stanovanje, do kraja stalnega prebivališča in nazaj, povračila stroškov selitve iz kraja stalnega prebivališča v kraj, kjer ima službeno stanovanje, in nazaj, povračila stroškov za izobraževanje, jubilejne nagrade, odpravnine ob odhodu Kako naivni smo - fop shop Da mamljiva embalaža prodaja tako rekoč vsako bedarijo, je jasno že vrsto let. Marsikomu je videz izdelka postal pomembnejši od same vsebine. Velik prodajni učinek, ima seveda tudi reklama, oglaševanje je postalo gonilna sila prodaje. Ni pomembno, kaj prodajaš, pomembno je, kako to zapakiraš in vztrajno oglašuješ, kar pa na koncu z višjo ceno izdelka tako ali tako plačamo potrošniki. In vsako leto (predvsem spomladi) je isto tudi s tabletami in ostalimi pripravki za hujšanje. Vsi si želijo biti fit, želijo čudež, da bodo tista dva tedna na morju videti dobro in samozavestno. Tega se še kako dobro zavedajo tudi prodajalci, tisti, ki služijo mastne denarje na račun tega, da mi želimo biti všečni in postavni. Zato je pomlad najboljši čas v letu za bombardiranje s fop shop oglasi. Zvečer se naješ ko pujsek, spiješ kak liter kokakole, greš spat, poješ tabletko in uau, čez nekaj dni čudež: postaven kot modeli iz časopisov. Pa ne bo šlo tako. Morda v kakšni pravljici, v tisti, ki nam jo napišejo oglaševalci in prodajalci. V resnici pa bomo morali narediti bistveno več za sebe in svoje telo. Treba bo premakniti ta zadnjo, se odpraviti na pohod, bolj zdravo jesti in tistih nekaj deset evrčkov namesto za čudežne tabletke porabiti za kaj pametnejšega. A dokler bodo naivneži padali na takšne filmske zgodbe v časopisih, do takrat bodo posamezniki bajno živeli na njihov račun. Kakorkoli: če je tistim, ki so jedli krasne penis tabletke, zrasla tista stvarca, potem bodo tudi ti, ki bodo jedli te druge čudežne zadeve, gotovo shujšali. Dženana Kmetec v pokoj. In ko mu preneha mandat, ima poslanec pravico, da se vrne na delo, ki ga je opravljal ob nastopu mandata. Zgolj 12 poslancev je na vsaki seji počakalo do konca Sicer pa se izvoljenci ljudstva fleksibilnosti svojega delov-nika dobro zavedajo. Prenosi sej po televiziji ali prispevki novinarjev iz hrama demokracije pogosto razkrijejo (ne) zasedenost 90 poslanskih sedežev na rednih ali izrednih sejah. Toda kot so v zagovor poslancev povedali v službi za odnose z javnostmi državnega zbora, lahko izvoljenci ljudstva sejo spremljajo iz svojih pisarn, dajejo intervjuje, so na drugih sestankih itd. Sedeži pa niso prazni le med sejo, temveč samevajo tudi v času glasovanja, ko poslanci zastopajo voljo svojih volivcev. Za lažjo obdelavo podatkov smo na posamezni seji izbrali zgolj zadnje glasova- nje, ki je bilo na dnevnem redu posamezne seje, ob tem smo spremljali zgolj tiste poslance, ki v parlamentu sedijo od začetka mandata (zaradi zamenjav ministrov, sekretarjev se je v poslanskih vrstah zamenjalo že 17 poslancev in poslank). Ugotovili smo, da je od izvoljenih poslancev pri zadnjem gla- Podravje, Ormož • Močno deževje povzročilo številne nevšečnosti Zalilo še nedokončani podvoz Minuli konec tedna je močno deževje povsod po državi povzročilo številne nevšečnosti. Reke so poplavljale, narasli so hudourniki. Sprožilo se je več zemeljskih plazov, med drugim tudi v dva v občini Cirkulane. Gasilci so imeli polne roke dela tudi zaradi zalitih kleti in poplav meteornih voda ter podrtih dreves. Posredovali so tudi v Oslušev-cih v občini Ormož, kjer so kar osem ur črpali vodo iz še nedokončanega železniškega podvoza v Osluševcih. »Na intervencijo smo bili poklicani malo pred 10. uro dopoldan zaradi zalitja gradbišča železniškega podvoza v Oslu-ševcih. Zaradi velike količine vode je namreč popustil nasip oz. jarek, kamor je odtekala meteorna voda. Tako je potem vsa voda začela stekati v podvoz in ga zalila,« je pojasnil vodja intervencije iz PGD Cvetkovci Matej Ozmec. Kot je še povedal, je bilo gradbišče skoraj do vrha polno vode. Višina vode, ki je zalila gradbeno jamo, dolgo približno 250 metrov in široko čez 50 metrov, je namreč bila okrog šest metrov. Na pomoč so pri črpanju ogromne količine vode priskočili tudi ptujski gasilci: »Z visoko zmogljivo črpalko Civilne zaščite RS, ki prečrpa 15 kubičnih metrov vode na minuto, smo vodo črpali kar osem ur. Po naših izračunih naj bi šlo za nekaj več kot 7000 kubičnih metrov prečrpane vodo. Slednjo smo spuščali v Bresniški potok, ki smo ga obenem tudi spremljali, da ne bi začel poplavljati,« je še pojasnil vodja intervencije. Zaradi popuščenega nasipa pa bi, če ne bi bil na tisti dan zaradi predvidenih del na celotni relaciji Pragersko-Murska Sobota zaprt železniški promet, ta obstal. Bo zalit podvoz ob močnem deževju stalnica? Sicer pa smo še Ozmeca zaprosili za komentar, ali bo zalitje osluševskega podvoza ob večjem deževju postalo stalnica: »To je težko reči. Je pa znano, da so podvozi ob deževju vedno problematični. Ptuj • Zakaj se je projekt ustavil Krožišče na papirju Križišče pri Mercatorjevi trgovini na Mariborski cesti je gotovo eno najnevarnejših v mestu. Ker gre za cesto, ki vodi tudi do ptujskih Term, je toliko pomembnejše, da se tudi zaradi turistov, ki niso vajeni tega, da morajo včasih dobesedno samomorilsko komu vzeti prednost, če želijo priti na glavno cesto, ta problematika čim prej uredi. Zanimalo nas je, zakaj se je načrtovana izgradnja krožišča tam ustavila. Kot so nam pojasnili na Mestni občini Ptuj, je v občinskem prostorskem načrtu predvidena izdelava občinskega podrobnega prostorskega načrta za prometno ureditev na območju Mariborske ceste pred vstopom na most čez Dravo in Zadružnim trgom. „Po odločitvi glede najbolj optimalne prometne rešitve bo MO Ptuj pristopila k izdelavi občinskega podrobnega prostorskega načrta za umestitev nove ureditve v prostor," so v kratkem odgovoru na naša vprašanja pojasnili na Mestni občini Ptuj. Zakaj ni prišlo do realizacije tega prepotrebnega projekta, pa smo vprašali tudi na Ministrstvu za infrastrukturo, od koder so odgovorili, da je bila na podlagi idejne študije za prometno ureditev na Mariborski cesti do mostu preko reke Drave sprejeta varianta novogradnje okrog 500 m ceste z enosmernim krožnim prometom: „Ta varianta ne povzroči nobenih rušenj objektov in zajema tudi prihodnje predvidene razvojne projekte Mestne občine Ptuj. Slednja mora najprej izdelati vse prostorske akte vključno z umestitvijo v prostor (Občinski podrobni prostorski načrt). Šele takrat bo možno nadaljevati aktivnosti na tem projektu." Na potezi je ptujska občina Žogica je tako sedaj na ptujski občini, a upoštevajoč dejstvo, da bo občinski prostorski načrt sprejet predvidoma jeseni in da v proračunu ni zagotovljenih sredstev za to investicijo, ureditve omenjenega krožišča gotovo ne bo še lep čas. Kdaj bo projekt vendarle izpeljan, pa bo v prvi vrsti odvisno od odzivnosti ptujske občine, ki je po trditvah ministrstva prva na potezi, pa tudi od tega, kako uspešni bodo pri zagotavljanju sredstev. Dženana Kmetec Slovenska Bistrica < Bodo kupi mesto kon Odlagališče železa, ki je le slab kilometer pred strogim centrom mesta Slovenska Bistrica in le dobrih 500 metrov oddaljeno od občinske stavbe in upravne enote, nima uporabnega dovoljenja, so povedali na Upravni enoti Slovenska Bistrica. Vendar je to kljub tej »pomanjkljivosti« delovalo. Pred dnevi pa je Benjamina Kropca, ki ima na tem odlagališču skladiščeno železo, obiskala okoljska inšpekcija, ki je ugotovila nepravilnosti in odredila prepoved nadaljnjega zbiranja in skladiščenja odpadkov. Na februarski seji je slovenje-bistriška svetnica Metka Cvetko iz Stranke mladih - zeleni Evrope dejala, da po informacijah stranke na Kolodvorski ulici v Slovenski Bistrici že nekaj let deluje odpad, ki po njihovih informacijah nima obratovalnega Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Drago Slameršak. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorna urednica: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Martin Ozmec, Jože Šmigoc. Lektorica: Lea Skok Vaupotič. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Megamarketing d.o.o.: (02) 749 34 27 . Internet: www.tednik.si,www.radio-ptuj.si. Cena izvoda v torek in petek 1,20 EUR. Celoletna naročnina: 119,20 EUR, za tujino v torek 114,40 EUR, v petek 105,60 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 60. a členom (ZIPRS 1314-A) Zakona o DDV (Uradni list 46/2013, z dne 29. 5. 2013). torek • 26. maja 2015 Aktualno Štajerski TEDNIK 3 lovni čas ni niti določen niti določljiv! « sovanju na 20 sejah vedno sodelovalo zgolj 12 poslancev, in sicer Urška Ban, Erika Dekleva, Marko Ferluga, Mitja Horvat, Lilijana Kozlovič, Ivan Prelog, Kamal Izidor Shaker, Vojka Šer-gan, Ivan Škodnik, Simon Zajc in Igor Zorčič (vsi SMC) ter Matjaž Han (SD) in Uroš Prikl (DeSUS). Najpogosteje pa je umanjkal glas, torej da se poslanec ali poslanka ni niti prijavil h glasovanju, Alenke Bratušek (kar 13-krat ni glasovala), Fran- ca Breznika (10-krat) in tudi Janeza Janše, ki je kljub krajšemu mandatu na zadnjem glasovanju manjkal na polovici sej. Največ vprašanj postavili poslanci SDS Preverili smo tudi aktivnost poslancev in poslank na področju vprašanj in pobud. S številom vprašanj in pobud prevladuje največja opozicijska stranka SDS, njenih 21 po- slancev je do vključno seje 13. maja postavilo kar 738 vprašanja. Med posamezniki pa po številu vprašanj in pobud prevladujeta prav tako poslanca SDS, in sicer Andrej Čuš s 111 vprašanji in pobudami ter Vinko Gorenak s 63. Nekaj je tudi takih, ki do omenjene seje niso postavili vprašanja ali pobude, to so Milan Brglez, Igor Zorčič ter poslanca italijanske in madžarske narodne skupnosti Roberto Battelli in Laszlo Goncz. Mojca Vtič Res je, da so zmontirane črpal- zmanjka elektrike in te črpalke kušnje s ptujskim podvozom.« Monika Levanič ke. Ampak ob neurjih po navadi ne funkcionirajo. Takšne so iz- Takole je voda zalila še nedokončan železniški podvoz v Osluševcih. Višina vode naj bi bila kar šest metrov. Gasilcem je približno 7.000 kubičnih metrov vode uspelo prečrpati v osmih urah. • Odlagališče je delovalo brez dovoljenj železa ob vstopu v čno le odstranjeni? dovoljenja, s svojo dejavnostjo pa naj bi povzročal umazanijo, hrup in močno zniževal kakovost življenja v širši okolici. Dodala je, da je na odpadu že večkrat prišlo do manjših požarov in da iz skladiščenih avtomobilov v zemljo odtekajo odpadna olja ... Občinski upravi je takrat postavila vprašanje, kaj lahko stori občina, da prepreči nadaljnjo degradacijo okolja. Z občine so ji nato na naslednji aprilski seji odgovorili: »Občina kot institucija nima direktne pristojnosti glede obratovalnega dovoljenja za navedeno dejavnost na tej lokaciji. Glede odprtih vprašanj kontaktiramo z ustreznimi državne institucijami in vas bomo obvestili o možnih ukrepih.« Globa znaša med 50.000 in 75.000 evri Mi smo se obrnili na upravno enoto (ki je sosednja stavba občinske), kjer so nam odgovorili, da za zemljišči na parcelah 1593/3 in 1593/4, katerih lastnik je Dušan Videčnik, ni izdano nobeno uporabno dovoljenje. Vprašanje, kakšne dokumente odlagališče ima, da lahko obratuje, smo naslovili na podjetnika Benjamina Kropca, ki je po naših podatkih imel odpad železa na omenjenih zemljiščih. Kropeč nam na vprašanje ni želel odgovoriti. Dejal je le, da odlagališča na teh parcelah nima. Ko smo ga vprašala, kdo torej ima to odlagališče, je odvrnil, naj vprašamo koga drugega. Zgodba o odlagališču pred cen- trom mesta pa je vendarle dobila svoj epilog, in sicer 13. maja, ko je inšpektorica za okolje opravila pregled pri Benjamin Kropcu, ki se ukvarja z odkupom odpadnih surovin. »Ugotovljeno je bilo, da zavezanec prevzema odpadke in jih prehodno skladišči za namen prevoza do naprav za obdelavo odpadkov. Zavezanec je vpisan v evidenco trgovcev, prevoznikov in posrednikov odpadkov. Zaradi ugotovljenih nepravilnosti bo izdana odločba o prepovedi nadaljnjega zbiranja odpadkov, saj za to nima pridobljenega vpisa v evidenco zbiralcev ter odstranitvijo le-teh. Prav tako bo uveden prekrškovni postopek,« so povedali na Inšpektoratu RS za okolje in prostor. Globa za prekršek (z naslova zbiranja ali prevažanja ali posredovanja pri zagotavljanju predelave ali odstranjevanja odpadkov) pa znaša po Zakonu o varstvu okolja od 50.000 do 75.000 evrov. Ob tem so na inšpektoratu dodali, da je bil zoper Benjamina Kropca že leta 2012 uveden inšpekcijski postopek. Mojca Vtič Plastične posode zastirajo pogled na kupe železa. Foto: Mojca Vtič Kako vestni so poslanci Podravja? Poslanec se je dolžan udeleževati sej državnega zbora in njegovih delovnih teles, katerih član je. Seveda obstaja tudi pri tem predpisu izjema od pravila, in sicer ko ima poslanec delovne obveznosti, ki se mu prekrivajo s sejo, lahko o tem obvesti predsednika državnega zbora in opravičeno izostane, enako če ima druge opravičljive razloge. Sicer pa se prisotnost na začetku seje ne preverja, prisotnost v državnem zboru se preveri le, če pride do prekinitve seje ob tretjem ugotavljanju navzočnosti zaradi nesklepčnosti. Prisotnost na zadnjem glasovanju, ki je bilo na dnevnem redu posamezne seje Število vprašanj in pobud Suzana Lep Šimenko 17 37 Andrej Čuš 12 111 Franc Breznik 10 20 Foto: arhiv Poslanec s Ptujskega, Andrej Čuš, je doslej v DZ postavil daleč največ vprašanj (in pobud) med vsemi. Hkrati pa je tudi na vrhu lestvice tistih poslancev, ki so na glasovanjih (ob zaključkih sej DZ) največkrat manjkali ... 12 najbolj vestnih poslancev po udeležbi na sejah, ki nikoli niso manjkali Urška Ban SMC Erika Dekleva SMC Marko Ferluga SMC Matjaž Han SD Mitja Horvat SMC Lilijana Kozlovič SMC Ivan Prelog SMC Uroš Prikl DeSUS Anton Danilo Ranc SMC Kamal Izidor Shaker SMC Vojka Šergan SMC Ivan Škodnik SMC Simon Zajc SMC Igor Zorčič SMC Na posamezni seji smo upoštevali zgolj prisotnost na zadnjem glasovanju, ki je bilo na dnevnem redu posamezne seje. Vir: Državni zbor 10 poslancev, ki so najpogosteje manjkali na glasovanju Ime in priimek Stranka Število izostankov Alenka Bratušek ZaAB 13 Franc Breznik SDS 10 Janez Janša SDS 10* Roberto Battelli Narodnostni poslanec 9 Branko Grims SDS 9 Matjaž Hanžek ZL 9 Tanja Cink SMC 8 Andrej Čuš SDS 8 Marijan Pojbič SDS 8 Branislav Rajič SMC 8 Na posamezni seji smo upoštevali zgolj prisotnost na zadnjem glasovanju, ki je bilo na dnevnem redu posamezne seje. *Poslancu je mandat začasno prenehal Vir: Državni zbor Poslanec se je dolžan udeleževati sej državnega zbora in njegovih delovnih teles, katerih član je. Seveda obstaja tudi pri tem predpisu izjema od pravila, in sicer ko ima poslanec delovne obveznosti, ki se mu prekrivajo s sejo, lahko o tem obvesti predsednika državnega zbora in opravičeno izostane, enako če ima druge opravičljive razloge. Sicer pa se prisotnost na začetku seje ne preverja, prisotnost v državnem zboru se preveri le, če pride do prekinitve seje ob tretjem ugotavljanju navzočnosti zaradi nesklepčnosti. Foto: ML 4 Štajerski TEDNIK Gospodarstvo, podjetništvo torek m 26. maja 2015 Ptuj • V pričakovanju dokapitalizacije Perutnine Ptuj Sredi junija predvidoma znana imena mo »V drugi polovici junija bo jasno, kdo bi potencialno lahko dokapitaliziral Perutnino Ptuj (PP),« napoveduje predsednik uprave in generalni direktor družbe Ime najverjetnejšega novega solastnika Perutnine za zdaj naj ne bi bilo znano. »Tega v upravi ne moremo vedeti, vse dokler nimamo izraženih konkretnih ponudb, konkretnih vlagateljev,« poudari prvi mož ptujskih perutninarjev. Ali bi novi sola-tnik Perutnine lahko bil hrvaški Agrokor? »Agrokor je že bil la- Kako kaže glede slabitev Perutnina Ptuj je v minulih letih zabeležila tudi nekaj »nasedlih« naložb. Med temi so lastniška vlaganja, lastniške povezave ali poroštva (posli s Probanko, Merkurjem, Infond Holdingom, Centrom naložbe, Univitom ...). Ali bo zaradi teh naložb treba v bilancah opraviti slabitve ali pa so jih morebiti že? Roman Glaser: »Naše naložbe so stvar presoje posameznih sodnih instanc, čeprav je naša razlaga, da so povsem realne in izplačljive. Kakšno stališče bosta v zvezi s tem zavzeli pooblaščena revizijska družba in skupščina v naslednjem sklicu, je spet zadeva računovodske obravnave tovrstnih zadev in področja. Dogodka v zvezi z Merkurjem in Infond Holdingom sta v tožbi. V obeh primerih smo prepričani v našo zmago. Gre za nekatere posle Perutnine Ptuj, ki so bili realizirani v času, ki je spodbujal tovrstne oblike rasti. To je bil čas pred finančno krizo in pred gospodarsko recesijo, ki je temeljito pretresla svetovno gospodarsko sceno. Nihče ni mogel predvideti takšnega razpleta, zato gre pač v kasnejših obdobjih za prizadevanja minimiziranja teh vplivov na poslovanje družbe. To v računovodskem pomenu besede rešujemo v teh letih. Razknjižili smo naložbo v Probanko v višini nekaj več kot 11 milijonov evrov, kar pa ni vplivalo na naše poslovanje, saj smo v preteklem poslovnem letu ustvarili rekorden obseg prihodkov in rekorden poslovni rezultat. V zvezi s poroštvom družbi Univit slabitve ne bodo potrebne.« stnik pomembnega deleža, okoli 3,5 odstotka. Med kasnejšimi lastniškimi premiki se je odločil ta delež prodati. To je vse, kar vemo o njegovi povezanosti z našo lastniško strukturo.« Zadružniki in uprava v lastniško koalicijo Bo družbo dokapitaliziral kdo izmed že obstoječih lastnikov ter s tem okrepil svoj lastniški položaj? »Tega posebej ne preverjamo in ne vemo. Lahko pa predvidevam, da predvsem vsi tisti, ki na poslovanje Perutnine Ptuj vežejo tudi svojo poslovno, osebno ali družinsko perspektivo. To pa sta Perutni-narska zadruga Ptuj (PZP) in pa seveda PMP holding. Stališča, da smo v managementu zainteresirani za ohranitev manjšinskega lastniškega deleža, ki nas veže k še odgovornejšemu upravljanju družbe, nismo nikoli negirali. Pravzaprav smo ga izrazili že z ustanovitvijo PMP holdinga, v katerega smo združeni najbolj zainteresirani posamezniki za nadaljnji razvoj Perutnine Ptuj. Sedaj vidimo, da imamo pravzaprav enak interes in cilj kot zadružniki. Zato smo se povezali v koalicijo. Dolgoročni skupni cilj koalicije PMP-PZP je razvoj družbe. Zato bo tudi po končanem postopku dokapitalizacije silno pomembno, da ta koalicija oz. struktura notranjega lastništva ostane.« Da bi koalicija PMP-PZP dokapitalizirala Perutnino, Glaser ne vidi možnosti. »Ker nima denarja. Bi pa to bilo dobro. Vem, da PMP holding denarja nima. Predvidevam tudi, da PZP denarja nima.« Tudi temu, da bi bilo dobro, da bo novi solastnik Perutnine kompatibilen s koalicijo PMP-PZP, Glaser ne oporeka. O pričakovanjih glede profila vlagatelja dodaja: »Interes za pozitivni razvoj družbe bo najbolje uresničen in smiseln, če bo vlagatelj povedal, da je pripravljen podpirati razvoj družbe po programu do leta 2020. Res pa je, da si ne želimo lastnika, ki idej po zastavljenem programu ne bi podpiral. Perutnina ima tako močne blagovne znamke in je v srednjeevropskem ter balkanskem prostoru tako močno pozicionirana, da lahko za novega vlagatelja pomeni samo dodano vrednost (pozicija na trgu, blagovne znamke, EBITDA in EBITDA marža). Naši EBITDA in EBITDA marža sta tako rekoč odlični; med primerljivimi Foto: Črtomir Goznik Po besedah predsednika uprave in generalnega direktorja PP Romana Glaserja bodo svež finančni vložek iz dokapitalizacije v višini 20 milijonov evrov namenili izključno za razvoj in stabilno poslovanje družbe. »Dokapitalizacija je naša dolžnost in obveza, ki jo je uprava sprejela na podlagi zahteve bank,« poudarja Glaser. proizvajalci sta med desetimi najboljšimi v Evropi. Ne želimo si, da bi prišel nekdo, ki bi našo družbo uporabil za kaj drugega kot za nadaljevanje naše temeljne dejavnosti.« Prvi mož Perutnine navaja, da v partnerstvu s PZP, PMP holdingom in posameznimi individualnimi delničarji sestavljajo tesno povezan vertikalni krog, na katerem temeljijo vse poslovne funkcije in s tem celo poslovanje družbe oz. skupine. »V tem krogu bomo zastopali strateške interese in usmeritve Perutnine Ptuj, medtem ko na posamezne delničarje ne bomo Majšperk • Sanacija struge Dravinje pri Koritnem Za rešitev erozijske zajede 40.000 € Vodnogospodarsko podjetje Ptuj v tem mesecu sanira del struge Dravinje v kraju Koritno pri regionalni cesti Poljčane-Majšperk. Predvidena vrednost del je ocenjena na 40.000 evrov, dela pa naj bi se končala konec meseca. Kot je pojasnil direktor podjetja Borut Roškar, se dela izvajajo v sklopu akcijskega načrta interventnih aktivnosti zaradi poplav. »Sanirala se bo erozijska zajeda, predvidena je tudi odstranitev podrtih dreves, ki ovirajo pretočnost v strugi Dravinje. Sanacija erozije bo, zaradi zelo neugodne sestave zemljine, izvedena dvonivojsko iz treh vrst pilotov in vmesnih hlodov. Prostor za hlodi bo zapolnjen s kamnom. Takšna zgradba, v primerjavi s kamnito zložbo v betonu, ne nudi samo zavarovanja pred napredovanjem erozije, ampak omogoča tudi prostor za rast obvodnih rastlin in nudi zatočišče vodnim živalim,« je dela opisal Roškar. Drugih projektov na območju občin Makole in Majšperk v porečju Dravinje ni predvidenih, je pa bila letos podobna ureditev že izvedena v občini Poljčane. Mojca Vtič Sanacija struge Dravinje pri Koritnem je ocenjena na 40.000 evrov Slovenska Bistrica • Impol gostil delegacijo državnega sveta Zahodna obvoznica po petih letih še Pred dvema letoma je Impol obiskal takratni minister za gospodarstvo Stanko Stepišnik, lani najrazličnejših barv in prepričanj. Letos je paradnega konja slovenjebistriškega gospodarstva delegacija državnega sveta? Enako kot njeni predhodniki. Državni svetniki ugotavljajo uspešno katero se bodo angažirali po svojih najboljših močeh. Delegacijo so sestavljali svetniki Milan Lukič, Milan Ozimič, Rudi Matjašič in predsednik Mitja Bervar. Slednji je v pogovorih s slovenjebistriškim županom Ivanom Žagarjem in predstavniki podjetja Impol povedal: »Pogovarjali smo se o obvoznici in problemih, ki tarejo Slovensko Bistrico. Posebej smo se seznanili s situacijo v Impolu, ki je eden izmed biserov naše industrije in res smo ponosni, da imamo taka podjetja, vendar na drugi strani mora država poskrbeti, da vzpostavi pogoje za razvoj, za infrastrukturo, ki je potrebna podjetjem, kot je Impol. Državni svet bo skušal narediti vse, da pride do teh stvari čim prej.« Bo državnim svetnikom uspelo pomagati Impolu in mestu? mmmmmmmmmmmmfiiz. ^¡///////////////////////////^^^^ Ocena vrednosti izgradnje obvoznice je 6,7 milijona evrov Zahodna obvoznica je v državnih načrtih že od leta 2010. Kot so pojasnili na Direkciji RS za infrastrukturo, je v letu 2016 predvideno financiranje v višini 5.000 evrov, v letu 2017 v višini 50.000, v letu 2018 v višini 150.000, v letu 2019 v višini 300.000, v letu 2020 v višini 500.000 in v letu 2021 v višini 6.775.000 evrov. »To je bila načrtovana dinamika projekta. Dejanska dinamika izvedbe projekta pa bo znana šele ob sprejemu proračuna za posamezno leto, ko bo znano, ali bodo ta sredstva v resnici tudi na voljo. Z investicijsko dokumentacijo, ki se mora še pripraviti, bo določena tudi točnejša vrednost naložbe, trenutno gre le za ocene,« so povedali. Zahodna obvoznica ima velik pomen za šestega slovenskega izvoznika in tudi za mesto Slovenska Bistrica, saj bi se prometna obremenitev mesta po oceni Impola zmanjšala za 18.300 tovornjakov letno ter 6.200 osebnih avtomobilov letno. Vladimir Leskovar, namestnik predsednika upravnega odbora, je še pojasnil: »Z izgradnjo zaho- Državniki svetniki s predsednikom M izvršnega direktorja Edvarda Slačka torek • 26. maja 2015 Gospodarstvo, podjetništvo Štajerski FEDNIK S žnih investitorjev Roman Glaser. Sklep o dokapitalizaciji bo nato predvidoma avgusta potrjevala skupščina. »Celotni lastniški paket Perutnine trenutno obsega 5.912.500 emitiranih delnic. Njihova vrednost je definirana v knjigovodski obliki in bo lahko natančna po končani reviziji poslovnega izida za preteklo leto. Nihče, niti jaz, v tem trenutku ne more reči, koliko je PP vredna na trgu. Ker nimamo tržne vrednosti. Imeli bi jo, če bi bili borzna družba. Tržna vrednost se bo pojavila, ko bo nekdo (potencialni investitor) povedal, za koliko delnic je pripravljen za določeno vrednost družbo dokapitalizirati. Takrat se bo vrednost definirala. Oziroma vrednost delnice se bo definirala po sprejetju sklepa skupščine o dokapitalizaciji. Zasedanje skupščine je predvideno za avgust,« pravi predsednik uprave Roman Glaser. V kakšen lastniški delež se bo »pretopilo« 20 milijonov evrov dokapitalizacijskega vložka? »Tega vam ne znam reči, ker ne vem, kakšna bo vrednost delnice. Ko bomo imeli na mizi ponudbe možnih vlagateljev, bomo videli, kaj pričakujejo od svojega vložka. Šele avgusta bomo lahko dali odgovore na ta vprašanja,« dodaja Glaser. Vlada Perutnino umestila med pomembne državne naložbe Pred dnevi se je zgodila še ena zanimivost. Po tem, ko je časnik Finance nedavno napovedal morebitno prodajo približno polovice delnic ptujske družbe, je vlada na seji 14. maja odločila, da naj bi Perutnina Ptuj ostala med pomembnimi državnimi naložbami. To pomeni, da bi država v podjetju ohranila 25-odstotni delež plus eno delnico. Izhajajoč iz tega podatka bi lahko bil paket prodaje Perutnininih delnic na trgu nekoliko manjši, kot so pred časom napovedovale Finance. vplivali, kako naj se obnašajo pri upravljanju svojih lastniških upravičenj. To je odgovornost vsakega posebej.« Mali delničarji ne bodo izbrisani Zastavilo se je tudi vprašanje, ali bi morebiti z dokapitalizaci-jo v višini 20 milijonov evrov prišlo do izbrisa malih delničarjev oziroma razlastitve, kot se je v nekaterih primerih že zgodilo. »Lastnina je v naši družbenopolitični ureditvi sveta stvar. Varujejo jo temelji državnega reda in osnovne pravne formulacije naše ureditve. Zaradi tega insinuacije izbrisa kateregakoli delničarja sploh ne razumemo,« poudarja Glaser. Leta 2020: 300 mio evrov letnih prihodkov Po programu do leta 2020 naj bi Perutnina beležila konstantno, sicer počasno rast. »Z obstoječimi resursi znamo v tem trenutku normalno funkcionirati brez novih zadolžitev, ki jih v prihodnjih nekaj letih ne bo. Leta 2020 vidimo Perutnino Ptuj s 300 milijoni evrov letnega prihodka (lani 257 mio evrov) ter dobrimi 33 milijoni evrov EBITDA (lani 26,3 mio evrov). To je zelo konservativna, vendar sigurna, normalna rast. V teh šestih letih bomo previdno in razumsko rasli na trgih ter izboljševali ekonomiko, na drugi strani pa radikalno zmanjševali zadolžitev. Iz trenutnega dolga sto milijonov evrov se bo zadolžitev družbe do leta 2020 prepolovila. Torej izboljšanje ekonomike na eni in znižanje zadolžitve na drugi strani. Vsakoletno so predvidena tudi vlaganja v višini deset milijonov evrov. S tem bodo družbo zagotovo ohranili pri vrhu evropskih proizvajalcev perutninskega mesa. Sicer pa menim, da bo družba leta 2018 že sposobna najemati nove kredite, kar bo omogočalo hitrejšo rast.« Mojca Zemljarič vedno le pri besedah v predvolilnem obdobju so si kljuko Impola podajale stranke obiskala delegacija državnega sveta (DS). In kaj je povedala delovanje Impola in nujnost izgradnje zahodne obvoznice, za dne obvoznice bi se uredila tudi energetska infrastruktura, kar je ključnega pomena za nadaljnjo širitev Impola. To pa posledično pomeni ustrezen razvoj Impola in širitev dejavnosti na zemljišča, ki jih trenutno ne moremo uporabljati. Državni svetniki so nam zagotovili, da bodo pomagali, da bomo lahko dosegali zadane cilje.« Delegacija državnega sveta je Slovensko Bistrico obiskala na povabilo župana Ivana Žagarja, ki je o obisku povedal: »Osvetlili smo probleme, s katerimi se srečujemo občine, od financiranja do izvajanja nalog. Državnim svetnikom in predsedniku smo predstavili tudi razvojne načrte občine, saj imamo jasno vizijo.« Mojca Vtič FOTO: Mojca Vtič litjo Bervarjem na čelu in župan Ivan Žagar so si v spremstvu glavnega i ogledali del Impolove proizvodnje. Ptuj • Salon sauvignon Ljubitelji vina in umetnosti so uživali Prvi festival Salon sauvignon, ki ga je organizirala ZRS Bistra Ptuj, je v soboto združil vinarje, gostince, ljubitelje vina, gurmane, glasbo, poezijo in likovno umetnost. Privabili so okrog 500 obiskovalcev. Znanstveno-raziskovalno središče Bistra Ptuj je pod častnim pokroviteljstvom Mestne občine Ptuj ter sponzorstvom podjeta STRABAG, d. o. o., pripravilo festival Salon sauvignon. Idejni vodja projekta je bil Slavko Podbrežnik, organizacijski odbor pa sta vodila in usmerjala Bojan Kobal ter Andrej Sajko. Že v petek, dan pred osrednjim dogodkom, je za predstavnike medijev potekala študijska tura po Halozah. Večerni dogodek v Ptujski kleti je bil posvečen povezovanju umetnosti vina, poezije, glasbe in likovne umetnosti z Igorjem Samoborom, Ljobo Jen-če, Godalnim kvartetom Feguš in svetlobnimi objekti Dušana Fišerja. Zaključili pa so s koncertom Vasko Atanasovski trio. Uvod v festival je bil več kot zadovoljiv in je napovedoval obetaven sobotni, osrednji dogodek, ki pa je po besedah organizatorjev presegel vsa pričakovanja. Svoje sovinjone je predstavljalo 64 uveljavljenih vinarjev iz Slovenije, Hrvaške, Srbije, Avstrije, Madžarske, Francije, Grčije, Turčije, Bolgarije, Južne Afrike, Nove Zelendije in Čila. Prvič v zgodovini Slovenije se je tako na enem mestu v pokušino zbralo 109 sovinjonov. Ob pokušinah, ki jih je spremljala tudi bogata kulinarična ponudba, pa so organizatorji pripravili še dve predavanji, o zgodovini ptujskega vinogradništva in vinarstva in o slovenskih in svetovnih sovinjonih, sobota pa se je zaključila s koncertom in plesalci na prostem, v Sončnem parku, kjer so nastopili Jazz Ladies in Pikaja & The Swing Wings. »Salon sauvignon je zelo kompleksen projekt, ki je združil izjemno raznoliko druščino v enotno ekipo. Kot tak je dokaz, da je mogoče na Ptuju zelo dobro delati skupaj. Pa tudi to; v dominikancu sem videl veliko mladih ljudi, ki so vina pokušali zelo poglobljeno. Gre za mlade generacije, ki užitek užitja vina povezujejo z modernim dojemanjem sveta. Če bodo ti številčna publika salona, mu prerokujem dolgo in lepo življenje," je svoje vtise po festivalu strnil Slavko Podbrežnik, eden izmed idejnih vodij 1. festivala Salon sauvi-gnon. Uspešno izveden festival pa je po mnenju Bojana Kobala dokaz, da je narava v okolici Ptuja primerna za gojenje te zahtevne vinske sorte: „Predvsem pa je dokazal, da si želijo vinoljubci poizkusiti to žlahtno sorto tudi iz ostalih rastišč, doma in po svetu; v izjemnem ambientu in v družbi vrhunske kulinarike lokalnih gostiln.". Dženana Kmetec Festival Salon sauvignon je potekal v soboto na Ptuju. Foto: Boris B. Voglar 6 Štajerski TEDNIK Podravje torek • 19. maja 2015 Kidričevo • Z rebalansom zagotovili sredstva za obnovo zdravstvenega doma Zaradi manjšega vpisa v Cirkovcah ukinjajo Svetniki občine Kidričevo so potrdili prvi letošnji rebalans proračuna, s katerim so zagotovili pol milijona evrov za prenovo starega zdravstvenega oddelek vrtca. Občinski svet je brez težav potrdil prvi rebalans letošnjega proračuna, v katerem so planirani prihodki višji za dobrih 256.000 evrov, tako da sedaj znašajo okoli 6,2 milijona evrov; skupni odhodki pa so višji za dobrih 216.000 evrov in znašajo okoli 6,2 milijona. S tem so zagotovili tudi 500.000 evrov za obnovo starega zdravstvenega doma v Kidričevem. Projekt obnove več kot 60 let stare stavbe je razdeljen v tri etape. Že letos naj bi začeli urejati večstanovanjski objekt, saj po besedah župana Antona Le-skovarja v občini nujno potrebujejo več manjših stanovanj za socialno ogrožene posameznike ali manjše družine. Letos naj bi obnovili pritličje in povsem dotrajano stavbno pohištvo zgradbe starega zdravstvenega doma. V prihodnjem letu naj bi obnovili še drugo in tretje nadstropje, v letu 2017 pa nato še fasado. Za obnovo nekdanjega zdravstvenega doma so na seji potrdili tudi investicijsko dokumentacijo in idejni projekt, zanj pa morajo v treh letih zagotoviti blizu milijon evrov, pri čemer računajo, da jim bo uspelo nekaj denarja pridobiti tudi iz nove razvojne perspektive EU. Foto: M. Ozmec Poslopje starega zdravstvenega doma v Kidričevem bodo še letos začeli preurejati v večstanovanjsko stavbo. V Cirkovcah ukinili oddelek vrtca in s tem dve delovni mesti Zaradi nižjega števila vpisanih otrok v enoti Vrtca Cir-kovce so sicer s pomisleki in grenkim občutkom, kajti s tem ukinjajo tudi dve delovni mesti, sprejeli sklep o zaprtju enega oddelka v enoti Vrtca Cirkovce. Kot je pojasnil župan, je v šolskem letu 2014/15 v enoti Vrtca Cirkovce v petih oddelkih vpisanih 92 otrok. Za naslednje leto pa je vpisanih le 77 otrok, ali 15 manj kot letos. Zaradi tega je vprašanje smotr- nosti obstoja petih oddelkov. V skladu z zakonodajo mora namreč lokalna skupnost zagotoviti v proračunu sredstva zaradi izpada dohodka zaradi manjšega vpisa otrok, kot je določeno v normativih. Da bi razrešili nastalo situacijo, ki je odvisna od financiranja občine, so se v začetku maja sestali z obema ravnateljicama osnovnih šol in pomočnicama ravnateljice obeh enot vrtca. Na podlagi ugotovitev so predlagali, da se v šolskem letu 2015/2016 v enoti Vrtca Cirkovce ukine peti oddelek, zaradi česar bodo prisiljeni ukiniti tudi delovni mesti ene vzgojiteljice in njene pomoč- Gramoznico Pleterje, ki zadnja leta služi tudi kot divje kopališče, bodo preuredili v center za šport, rekreacijo nice. Ob tem je župan izrazil zaskrbljenost zaradi splošnega trenda padanja števila prebivalcev v občini Kidričevo: »Ni zanemarljivo, da se je v zadnjih štirih letih število prebivalcev v občini Kidričevo znižalo za okoli 150 oseb. Samo v Lovren- cu, kjer živim, imamo praznih že 25 hiš, prepričan pa sem, da je v celi občini praznih že več kot 100 hiš. Treba bo ukrepati Ptuj • Sedma redna seja mestnega sveta končana v eni uri Kdaj bodo ptujske seje v celoti javno predvajane Ptujski mestni svetniki in svetnice so se v ponedeljek sestali na sedmi redni seji in z obravnavo vseh točk dnevnega reda končali v eni uri. Razprava je bila ponovno okrog javnega predvajanja celotnih posnetkov sej mestnega sveta, bodisi v zvočni bodisi v video obliki. Ker so seje mestnega sveta posnete na magnetogramu, bi se posnetke predvidoma naložilo na občinsko spletno stran. To s tehničnega in finančnega vidika naj niti ne bi bila prevelika težava. Se pa pri objavi posnetkov poraja dvom zaradi varovanja osebnih podatkov. Za potrebe objave zvočnih posnetkov na spletu Mestna občina Ptuj spreminja tudi Poslovnik mestnega sveta. Za pravno-formalno ureditev področja je vodstvo občine za mnenje zaprosilo Urad informacijske pooblaščenke. Urad je v neobveznem mnenju o tej temi med drugim navedel: »Objava zvočnih posnetkov sej mestnega sveta na svetovnem spletu je lahko z vidika Zakona o varovanju osebnih podatkov dopustna, pod pogojem privolitve posameznikov, ki so udeleženi na sejah mestnega sveta.« Javni objavi posnetkov na spletu ptuj- ski mestni svetniki načeloma ne nasprotujejo. V razpravi so nekateri vnovič poudarili, naj se seje pričnejo v celoti snemati tudi v video obliki in naj se jih javno predvaja ali na spletu ali v programu lokalne televizije. Dokončne odločitve v zvezi s to temo, ki jo meljejo že nekaj zadnjih sej, niso dorekli. V nadaljevanju so razpravljali o spremembah pravilnika, ki določa pogoje za podelitev priznanj in nagrad učencem, dijakom in študentom (za različna področja). S spremembo pravilnika bi se znesek nagrad, namenjen šolajočim, znižal. S tem se mestni svetniki ne strinjajo. Robert Šegula (Neodvisna lista) r .»»» " *■ ■¿m je poudaril: »Pri 29-milijonskem proračunu bomo zdaj gledali na nekaj tisoč evrov, ki bi jih namenili otrokom. Občanom smo že znižali subvencioniranje vode in kanalizacije, zdaj še to ...« je pomisleke nanizal Šegula. Podobno mnenje so v nadaljnji razpravi izrekli tudi predstavniki svetniških skupin SD, NSi /murnus^ Sklep o reviziji poslovanja za leto 2014 Računsko sodišče je 15. aprila izdalo sklep o pri-četku revizije v zvezi s poslovanjem MO Ptuj. Preverjali bodo pravilnost dela poslovanja občine v letu 2014. / Foto: Jože Smigoc Vprašanje javnega predvajanja celotnih sej mestnega sveta na spletu ali lokalni televiziji ptujski mestni svetniki meljejo že nekaj časa. Zaključka za zdaj nobenega ... in SDS. Zato sprememb pravilnika niso potrdili, temveč so dokument umaknili iz razprave in bodo o njem odločali na eni izmed prihodnjih sej. So pa ptujski mestni svetniki potrdili čistopis Kodeksa ravnanja lokalno izvoljenih in imenovanih predstavnikov v MO Ptuj ter se seznanili s poslovnimi poročili javnih zavodov, katerih ustanoviteljica je MO Ptuj. Seznanili so se tudi s poslovnim poročilom družbe KKS Ptuj in poročilom nadzornega odbora o opravljenem pregledu v Vrtcu Ptuj ter za investicijo obnove Mestnega trga. Pri svetniških pobudah je Janez Rožmarin (NSi) predlagal, da bi na dvorišču minoritskega samostana namestili klopi, saj da se tam ustavljajo številni turisti. Marjan Kolarič (SDS) je podal pobudo za spremembo odloka za sofinanciranje delovanja društev - da bi društvom za redno delovanje bilo možno izplačevati avanse. Nuška Gajšek (SD) pa je vložila pisno svetniško pobudo, da bi na Potrčevi, Rogozniški in Osojnikovi cesti, na Puhovi ulici in v Rabelčji vasi ob pločnikih namestili koše za smeti. Gajškova na pristojne še apelira, naj se na območju celotne občine opravi pregled in naj se koši glede na ugotovitve nato tudi ustrezno namestijo. Mojca Zemljarič torek • 2. junija 2015 Podravje Štajerski TEDNIK 7 peti oddelek vrtca doma v Kidričevem. Zaradi zmanjšanega vpisa pa so v Cirkovcah ukinili Ipil Foto: M. Ozmec in oddih. učinkovito in se zadeve lotiti sistematično, saj me podatki resno skrbijo.« M. Ozmec Veliki načrti za gramoznico Pleterje - čakajo le še investitorja ... Precejšen del razprave pa so namenili vsebini odloka OPN za ureditev gramoznice Pleterje, v kateri naj bi od okoli 45 ha vodnih površin dobrih 24 ha namenili za izgradnjo centra za šport, rekreacijo in oddih. Ob tem je direktor občinske uprave Damjan Napast pojasnil, da so za ureditev gramoznice pridobili že skoraj vso potrebno dokumentacijo. V njej načrtujejo ureditev obvodnih in vodnih površin za rekreacijo in turizem. Poleg rekonstrukcije in ureditve priključka na regionalno cesto načrtujejo ureditev dveh parkirišč. Z ustrezno ureditvijo brežin naj bi omogočili dostop do vodne površine. Poleg prostora za kampiranje je predviden tudi zunanji prireditveni prostor s platojem za oder ter naravnimi sedišči po brežini. Na vodni površini je predviden večji plavajoči otok za izvedbo različnih prireditev. Načrtovani so tudi plavajoči pomoli in igrišče na prostem z mivko. Za odvod odpadne vode načrtujejo tudi gradnjo male čistilne naprave. Na drugem območju pa je predvidena izobraževalna funkcija prostora z naravoslovnim turizmom, zato bodo zgradili makadamsko krožno učno pot, postavili informacijske ploščadi in učne točke, ob sprehajalni poti pa so predvidene klopi. Tretje in osrednje območje pa bo namenjeno vodnim športom in rekreaciji. Zgradili naj bi petstebrno vlečnico za smučanje na vodi, uredili bodo progo za veslanje in območje za čolnarjenje. Svetniki so bili nad projektom zelo navdušeni, na občini morajo zagotoviti le še ustreznega investitorja in ureditev gramoznice Pleterje lahko začnejo. Sveta Trojica v Slovenskih goricah • Župan tretji podpredsednik mreže NALAS Fras: »Odločitev je bila soglasna, kar si štejem v veliko čast« Minuli teden je župan občine Sveta Trojica v Slov. goricah Darko Fras na redni letni skupščini mreže NALAS, ki je potekala v mestu Plovdiv, uradno prevzel mesto tretjega podpredsednika mreže NALAS. _ í Foto: Arhiv »Imenovanje sem pričakoval. Odločitev na skupščini je bila sprejeta praktično soglasno, kar si štejem v veliko čast in razumem kot veliko zaupanje vseh članic v moje delo in sposobnosti,« je povedal trojiški župan Darko Fras (na fotografiji prvi z leve strani). Kot so zapisali v sporočilu za javnost, mreža združenj lokalnih oblasti JV Evrope, katere članica je tudi Skupnost občin Slovenije (SOS), na nivoju vodstva deluje po principu rotacije. Tako na vsakoletni skupščini NALAS vsako leto prevzame vodstvo organizacije drug predsednik, sočasno pa se imenuje dva podpredsednika organizacije. Predsedstvo SOS je na svoji 1. redni seji aprila imenovalo Darka Frasa, ki bo v letu 2015 tretji podpredsednik mreže NALAS, leto za tem drugi podpredsednik, leta 2017 prvi podpredsednik, leta 2018 pa bo prevzel predsedovanje te organizacije, ki združuje 16 združenj občin iz JV Evrope, več kot 9000 občin iz regije in preko njih 80 milijonov prebivalcev. Novi tretji podpredsednik mreže NALAS je za naš medij povedal: »Imenovanje sem pričakoval, saj gre za dogovor med članicami. Res pa je, da je bila odločitev na skupščini sprejeta praktično soglasno, kar si štejem v veliko čast in razumem kot veliko zaupanje vseh članic v moje delo in sposobnosti. Mesto podpredsednika je priložnost, da še aktivneje in učinkoviteje zasto- pamo in uveljavljamo svoje interese v delovanju mreže NALAS. Glede na dejstvo, da bom, kot je predvideno s statutom mreže, leta 2018 predsedoval mreži in bo torej Slovenija v tem letu tudi gostiteljica letne skupščine NA-LAS, bo to vsekakor dobra priložnost za še boljšo promocijo naših lokalnih skupnosti, zlasti seveda turistične ponudbe in pa promocije naših gospodarskih potencialov v smislu privabljanja tujih investicij ali izmenjave izkušenj in dobrih praks z drugimi ... « Monika Levanič Ormož • 25 let od odvzema orožja Vrnili so se v leto 1990 Minuli ponedeljek je minilo natanko četrt stoletja od takrat, ko je takratna Jugoslovanska ljudska armada (JLA) iz skladišča Teritorialne obrambe (TO) v Ormožu odpeljala orožje. Na tokratni krajši slovesnosti so se s pomočjo zbirateljev militarij vrnili v leto 1990. Oblečeni v oblačila takratne JLA in s prav takšnim kamionom, kot je leta 1990 iz Ormoža odpeljal orožje, so na simbolični način spomnili na takratni čas. »18. maja 1990 se je uresničilo tisto, kar smo kakšen teden prej slutili: da bodo prišli odvzet orožje TO, občinskega štaba v Ormožu. Zahtevali smo pojasnila, vendar jih nismo dobili kot pripadniki TO. Takrat, dopoldan, je prišla v Ormož skupina pripadnikov JLA s sedmimi kamioni. Parkirali so pred gradom, kjer je bil sedež občine, in ravno v tistem času so zasedali novoizvoljeni občinski veljaki. Takrat so, ko so zganjali hrup na grajskem dvorišču, dosegali prvi zastavljeni cilj; ustrahovati slovensko demokratično izvoljeno oblast. Potem je iz te kolone odpeljal en kamion pred skladišče orožja na današnji Kerenčičev trg 5, kjer imela TO nova skladišča z alarmnimi napravami, ki so bile povezane na takratno postajo milice. Takrat je neki podčastnik prinesel kuverto, pokazal ukaz. Vsi smo morali pred skladišče in nemočno spremljati, kako so na kamion nalagali orožje,« je dogodke iz tistih časov opisal predsednik Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo Ormož Miran Fišer. Ormožani so takrat glasno protestirali proti odvzemu orožja, saj je šlo za orožje, ki je bilo v lasti TO Ormož. »Orožje so kljub našim protestom odpeljali v Kidričevo, kjer je bilo nameščeno v objekt TO, občinske- ga štaba Ptuj, vendar je bilo zastraženo s pripadniki JLA. Tako smo šele septembra izvedli prvi poizkus tajnega izvzema tega orožja. Prav s tem orožjem, ki smo ga uspeli pripeljali iz Kidričevega, smo pozneje branili Ormož. Šlo je za natanko 135 kosov orožja,« je dodal Fišer. MŠ Foto: Miha Soštarič Ormožani so se na simbolični način spomnili maja 1990, ko je takratna JLA iz Ormoža odpeljala orožje, ki je bilo v lasti TO. Ormož • Sodelovanje s srbskim Irigom Pomoč pri vstopu v EU Srbska občina Irig, ki je v Sremu v Vojvodini, si želi sodelovanja z občino Ormož. Ormožani so povabilo sprejeli in pred kratkim sta obe občini podpisali dogovor o sodelovanju. »Že do sedaj sodelujemo z nekaterimi srbskimi občinami. Dalj časa sodelujemo z občino Osečina, v zadnjem obdobju pa tudi z občino Sremski Karlovci. K podpisu dogovora smo pristali, da vam pomagamo na poti v Evropsko unijo. V Sloveniji si želimo, da bi Srbija čim prej postala članica Evropske unije,« je dejal ormoški župan Alojz Sok. V svojem nagovoru je ormoški župan spregovoril tudi o življenju v skupni Evropski uniji (EU). »Na eni strani so prednosti, na drugi strani tudi kakšne pomanjkljivosti. Ampak dejstvo je, da boljše rešitve trenutno za Evropo, kot je EU, ni. Če bi Makedonija danes že bila članica EU, potem ne bi gledali danes teh posnetkov, ki jih vidimo. Ne bi se pogovarjali o tem incidentu, ker EU to rešuje na drugačen način. Želimo si, da bi bil Balkan, ki nikoli ni bil območje popolnega miru, čim prej v celoti v EU in to bi bila garancija za dolgotrajni mir.« Sok je ob tem poudaril, da so slovenska mesta s srbskimi dobro sodelovala že v takratni skupni državi, »dobrega sodelovanja pa si želimo tudi sedaj«. »Zahvaljujem se občini Ormož za razumevanje in sodelovanje, za katerega sem prepričan, da bo tvorno in uspešno. Za nas je izrednega pomena, da je občina Ormož prepoznala naše potrebe in da skupaj lažje prebrodimo pot k EU. Želim si, da bi naše sodelovanje nadaljevale številne generacije občanov obeh občin,« je dodal namestnik predsednika skupščine občine Irig Božidar Ivanic. Občini bosta sodelovali na številnih področjih, prizadevali pa si bosta k skupnemu napredku na gospodarskem, kulturnem, športnem, socialnem in okoljskem področju. Ormožani so gostom pokazali številne turistične znamenitosti, ker pa je občina Irig, podobno kot tudi občina Ormož, kmetijska občina, so si Srbi ogledali kmetijske posevke. MŠ Foto: Miha Šoštarič Ormoški župan Alojz Sok in namestnik predsednika skupščine občine Irig Božidar Ivanič sta podpisala dogovor o sodelovanju občin. 8 Štajerski TEDNIK Kmetijstvo torek • 26. maja 2015 Ptuj • Sedanjost in prihodnost dopolnilnih dejavnosti na kmetiji »Kjer se rodiš, tam je tvoja duša, tam zelis ostati, vendar ne za vsako ceno!« Dopolnilne dejavnosti na kmetiji širijo zavedanje, da kmetijstvo ni zgolj pridelava hrane, temveč je lahko nekaj več. In moZnosti za razvoj na pode-Zelju veliko, te so raznolike in ljudem omogočajo tako razvijanje svojih poslovnih idej kot dodaten vir zasluZka. V Sloveniji je skupaj registriranih 15.358 dopolnilnih dejavnosti na 4.859 kmetijah, je bilo povedano na okrogli mizi Dopolnilne dejavnosti na kmetiji - priloZnosti ali ovire?, ki je bila organizira v sklopu letošnjih Dobrot slovenskih kmetij. Na okrogli mizi je med drugimi sodeloval tudi minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Dejan Židan, ki je izpostavil, da je bilo še v letu 2005 registriranih 3.146 dopolnilnih dejavnosti, s katerimi se je ukvarjalo okoli 4 % vseh kmetijskih gospodarstev, sedaj pa je dopolnilnih dejavnosti registriranih skoraj štirikrat več. Kot ugotavljajo na ministrstvu, se v okviru dopolnilnih dejavnosti najpogosteje opravljajo storitve s kmetijsko in gozdarsko mehanizacijo ter dejavnosti, povezane s predelavo hrane in turizem na kmetiji. V Avstriji je samoumevno, da kmet prodaja svoje pridelke Glede na to, da Slovenci radi kot primer dobre zakonske ureditve navajamo avstrijsko zakonodajo, je na okrogli mizi sodelovala tudi Olga Voglauer iz kmetijske zbornice avstrijske Koroške. Povedala je, kako je sistem dopolnilnih dejavnosti urejen pri njih. »V Avstriji je nad 40.000 kmetij, ki se ukvarjajo z dopolnilno dejavnostjo, polovica jih živi od dopolnilnih dejavnosti. Enotna davčna vrednost, po kateri je ovrednoten naš dohodek - pavšal, kmetom dovoljuje, da opravljamo dopolnilne dejavnosti, ne da jih dodatno registriramo. Dopolnilna dejavnost se šteje, če promet ne preseže 33.000 evrov na leto. V tem primeru kmetija enkrat letno na socialno zavarovalnico javi promet. Če kmet prekorači to mejo, se šteje za obrtnika. To pa zanj pomeni več papirologi-je. Sicer pa je bistvena razlika med dopolnilnimi dejavnostmi v Sloveniji in pri nas, da nam ni treba vsake malenkosti prijavljati, promet na leto zadostuje. Kmet je tudi že sam po sebi upravičen do tega, da prodaja domače proizvode, da je aktiven. Pomembno je spodbujati podjetniško obnašanje kmetov,« je povedala Voglauerjeva. V Sloveniji preveč birokratskih zahtev Na okrogli mizi je sodeloval tudi predsednik Obrtno-podje-tniške zbornice Slovenije Branko Meh, ki je izpostavil, da se tudi obrtniki soočajo s prevelikimi birokratskimi zahtevami. »Želimo, da vlada in ministrstvo zagotovita pogoje, da bomo lahko delali in zaposlovali. Če ne bi bilo toliko birokratskih ovir, potem bi se lahko še več zaposlovalo in se prispevalo več v blagajno. Če to zmorejo v Avstriji, ne vidim razloga, zakaj tega tukaj ne zmoremo,« je povedal. Meh je še opozoril na uvedbo davčnih blagajn. Dejal je, da želi država z davčnimi blagajnami dodatno preverjati kmete in obrtnike. Tudi predsednik Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije Cvetko Zupančič je dodal, da bi morali pri uvedbi davčnih blagajn določiti izjeme. »Slovenske kmetije so manjše od evropskega povpre- Ponovna uporaba in recikliranje tekstilnih odpadkov - projekt PORETEKS Trajnost projekta Poreteks o Globalna industrija tekstila povzroča resne probleme kot so črpanje vodnih virov, poraba elektrike, uporaba kemikalij in pesticidov. Če bi vsak prebivalec ponovno uporabil ali predelal 1 kilogram oblačil, bi prihranili 6.000 litrov vode. Da bi k temu spodbudili čim širšo javnost, projekt PORETEKS ponuja več praktičnih rešitev na področju ponovne uporabe in recikliranja odpadnega tekstila na čezmejnem območju Slovenija - Hrvaška. Nova generacija izdelkov iz rabljenih tekstilij Potencialni trg tekstilnih odpadkov v Sloveniji je 30.000 ton letno, modni trendi se hitro spreminjajo, zato se v prihodnje pričakuje še naraščanje količin rabljenega in odpadnega tekstila. Zlatko Zadravec, Javna razvojna agencija občine Ormož: »Če želimo ustvarjati zelena delovna mesta na tem področju, je potrebno odpadke obravnavati kot vir surovin in ne le nekaj, kar je potrebno odložiti, dvigniti pomen, da sta ponovna uporaba in recikliranje koristna za družbo in spodbuditi zavedanje, da so naravni viri omejeni.« Zaključna čezmejna modna revija v Varaždinu (30. maj) V okviru programa usposabljanja inovativne modne obnove rabljenega tekstila se je izvajalo več modnih delavnic pod strokovnim vodenjem slovenskih in hrvaških modnih oblikovalcev. Željko Knezic, Tekstilno-tehnološka fakulteta v Zagrebu: »Cilj delavnice v Varaždinu je, da osebe, ki niso imele nikakršnega predznanja v rokovanju s tekstilom, prepoznajo vrednost v vsakem tekstilnem predmetu in iz njega izdelajo novo oblačilo s pridihom lastne kreativnosti.« Danijel Brkljač, Evolution: »Zaključno čezmejno modno revijo bomo organizirali 30. maja v Varaždinu, kjer bodo prikazane izbrane eko-kreacije, ustvarjene v ciklusu delavnic na Ptuju, Čakovcu in Varaždinu. Vabljeni!« Zaradi hiperprodukcije proizvodnje oblačil in tekstila projekt spodbuja ponovno uporabo in recikliranje odpadnega tekstila za varovanje okolja. Z junijem 2015 se projekt zaključi in učinki ob koncu projekta se odražajo na več ravneh. Klavdija Rižnar, vodja projekta, ZRS Bistra Ptuj: Trajnost projekta je dosežena, saj se zbiranje odpadnega tekstila nadaljuje, mobilna aplikacija o pravilnem ločevanju odpadkov še bo naprej dosegljiva 24 ur na dan, izvajale se bodo praktične delavnice za mlade in prostovoljce; slednjim bo s pridobljenimi izkušnjami, znanji o obnovi rabljenega tekstila dana možnost kasnejše zaposlitve na tem področju. Bistveno smo prispevali k zmanjšanju količin odpadkov (37 ton), izboljšali okoljsko osveščenost med prebivalci o pomenu varovanja življenjskega okolja in dvignili zavest o potrebni spremembi potrošniškega trenda za čistejše in bolj zdravo okolje. Prenos izkušenj in v projektu razvitih praks na druga območja in interesna področja bomo razširjali v prihodnje, tudi s pomočjo publikacije »Odpadni tekstil za okoljsko prihodnost na čezmejnem območju Slovenija-Hrvaška«. Projekt Poreteks se izvaja v okviru evropskega teritorialnega sodelovanja Slovenija-Hrvaška 2007-2013 in je sofinanciran s strani Evropskega sklada za regionalni razvoj ter Službe vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko. Za dodatne informacije: bistra@bistra.si čja in kmetijska dejavnost je premajhna za preživetje, zato je pomembno, da iz tistega, kar znaš, tudi nekaj iztržiš. V Avstriji je 33.000 evrov prometa tisto, kar pove, da je nekaj dopolnilna dejavnost ali obrt. Pri nas pa imamo obvezno knjigovodstvo postavljeno na 7.500 evrih. Kdo si je to izmislil. Tega v Avstriji nimajo. Na ljudi gledamo prevečkrat kot na prevarante, bolj jim moramo zaupati in spustiti te zavore,« je povedal. Zupančič je še prepričan, da bi se morali zakoni in akti prilagoditi tako, da bodo spodbujali ohranjanje podeželja. Dodal je: »Tam, kjer se rodiš, tam je tvoja duša, tam želiš ostati, vendar ne, da tam izdihneš in ne za vsako ceno.« S spremembo zakonodaje do manj papirologije, pavšala še nekaj let ne bo Sicer pa se sedaj pripravlja že sedma sprememba uredbe o dopolnilnih dejavnostih na kmetiji. »Pot je šla od zagona dopolnilnih dejavnosti, pospeševanja, uokvirjanja, reguliranja, obdavčenja in omejevanja. V katero Foto: Črtomir Goznik V Avstriji se za dopolnilno dejavnost šteje, če promet ne preseže 33.000 evrov na leto. V tem primeju kmetija enkrat letno na socialno zavarovalnico javi promet. Če kmet prekorači to mejo, se šteje za obrtnika. To pa zanj pomeni več papirologije. Pri nas pa imamo obvezno knjigovodstvo postavljeno na 7.500 evrih. Lenart • Lenarški planinci praznovali 40 let ustanovitve društva Štiri desetletja bogate zgodovine zdaj v zborniku V začetku meseca je Planinsko društvo Lenart obeleZilo 40-letnico delovanja, ki so jo proslavili Ze s tradicionalnim, 23. pohodom na Zavrh in s proslavo. Ob tej priloZnosti so izdali tudi obširen zbornik. Okrog 200 udeležencev je uživalo v proslavi ob 40-letnici delovanja drugega najštevilčnejšega lenarškega društva. Slovesnost so popestrili s pestrim kulturnim programom. Na prireditvi je predsednik Planinske zveze Slovenije Bojan Rotovnik zaslužnim članom in prijateljem društva podelil posebna priznanja Planinskega društva (PD) Lenart. Ob tej priložnosti pa je društvo še izdalo obširen zbornik, naslovljen 40 let PD Lenart. PD Lenart je bilo sicer ustanovljeno decembra 1974. S 301 članom v letu 2014 vseh generacij je drugo najštevilčnejše društvo v občini Lenart, ki je skozi vse leto zelo aktivno. Letno namreč priredi od 20 do 30 akcij. Najbolj je znano po tradicionalnih pohodih. V 40 letih so skupno priredili več kot 800 izletov, po- hodov, predavanj in kulturnih dogodkov z več kot 40.000 udeleženci. Pohvalijo se lahko tudi s številnimi drugimi dejavnostmi. Kljub temu da so drugo najštevilčnejše društvo, pa želijo število članov še povečati, in sicer tam na 300. Zato nameravajo razširiti in okrepiti osnovnošolsko in predšolsko planinsko dejavnost. Monika Levanič J^Nti m______ Foto: Janez Ferlinc Na proslavi ob 40-letnici delovanja Planinskega društva Lenart se je zbralo okrog 200 udeležencev. torek • 26. maja 2015 Kmetijstvo ŠtajerskiTEBKlK 9 smer gre sedaj?« je Andreja Krt Stopar, koordinatorica okrogle mize, vprašala ministra. Židan je odgovoril, da ponovno spreminjajo pravni red, ker so na ministrstvu ugotovili, da je največja ovira na področju dopolnilnih dejavnosti prekomerno pisanje papirjev. »Sistem spreminjamo v takšnega, da bo veljal način primarnega dokumenta, torej da ne bo potrebe, da se neki papir trikrat prepiše. Prav tako smo upoštevali pobudo, da se lahko dejavnosti izvajajo tudi v drugem obratu. Torej da se npr. bučnice lahko stiskajo v dru- gem obratu. Sicer pa je uredba usklajena s kmetijskim prostorom, sedaj jo je treba uskladiti še z drugimi resorji,« je povedal Židan. Glede obdavčitve dopolnilnih dejavnosti pa je dejal, da je prepričan, da bi s pavšalno obremenitvijo država pobrala še več davka kot preko vodenja knjig, saj da kmetija zelo lahko prikaže negativen izid. Dodal pa je, da sedaj deluje strokovna skupina za pavšal in da ministrstvo čaka na njihov predlog. »Nimamo pa še izračunov, da bi lahko določili pavšalni znesek, saj se stanje na področju dopolnilnih dejavnosti prehitro spreminja. Če bo uredba zdržala pet let, bomo imeli podlago za izračun pavšala,« je povedal Ži-dan. Ob tem pa je poudaril, da razlike v obdavčitvi s. p. in dopolnilne dejavnosti praktično ni ter nadaljeval: »Razlika je, da dopolnilna dejavnost ne odžira pokojnine. Sicer pa glede davkov ni razlike,« je povedal. Predsednik KGZS Cvetko Zupančič je na okrogli mizi še dejal, da je cilj zbornice, da ima kmetijstvo poseben status in da ni izenačeno z ostalim gospodarstvom. »V državnem interesu mora biti, da se kmetijska območja ohranjajo in da se obdelajo. Dopolnilne dejavnosti morajo imeti poseben status in kot posebne jih moramo prepoznati, saj je njihova funkcija večkratna. Ne želimo posebnih privilegijev, želimo, da bo človeku omogočeno, da si lahko glede na dohodke ustvari dobro življenje,« je sklenil Cvetko Zupančič. Mojca Vtič AKCIJSKA PONUDBA traja od 25. 5. do 7. 6. 2015 V prodajalnah: Žerak PODLEHNIK, T: (02) 768 00 20 Žerak VIDEM PRI PTUJU, T: (02) 761 05 83 Žerak MAJŠPERK - BREG, T: (02) 794 01 60 Boreci • Nova reja piščancev Boljše meso, višja cena V prenovo farme v Borecih v občini Križevci, ki jo upravlja Perutninarska zadruga Ptuj, so vložili 250.000 evrov in piščancem zagotovili boljše bivanjske pogoje. Perutnina Ptuj ima novo iz-delčno linijo svoje blagovne znamke, ki so jo poimenovali Natur premium. Potrošnikom bodo odslej ponujali meso piščancev, ki so bili rejeni v dobrih življenjskih pogojih, kakršne predpisuje standard premium piščančje reje. To rejo so začeli na farmi v Borecih v prleški občini Križevci, kjer so za okoli 250.000 evrov prenovili hleve. Najopaznejša novost, ki jo uvaja premium piščančja reja, je poseben pokrit nadstrešek ob celotni dolžini hleva. Njegova površina obsega vsaj 20 odstotkov rejne površine. »V bistvu gre za izpopolnitev naše filozofije, da kar največ naravnih lastnosti v naravnem okolju vzrejenih piščancev pripeljemo do končnega izbora potrošnikov in njihovih kulinaričnih kreacij. Seveda s pomočjo najnovejše tehnologije za obdelavo perutninskega mesa,« je dejal predsednik uprave in generalni direktor Perutnine Ptuj Roman Glaser. Tovrstno nadgradnjo ohranjanja naravnih lastnosti vzrejenih kakovosti do končnega živila je pravzaprav spodbudil Perutni-nin švicarski partner, oziroma kupec. Zato so začeli izpopolnjevati posamezne tehnološke Foto: Niko Soštarič Predsednik uprave in generalni direktor Perutnine Ptuj Roman Glaser in direktor Perutninarske zadruge Ptuj Andrej Tkalec sta si ogledala na farmi v Borecih novo rejo piščancev. Ob hlevih v Borecih so zdaj nameščeni posebni pokriti nadstreški, ki nudijo piščancem boljše pogoje bivanja. postopke, začenši z adaptacijo vzrejnih farm pri kooperantih v naravnem okolju. Brojlerjem - piščancem, pitanim za meso -so dali priložnost poudarjenega sonaravnega bivanja z večjimi površinami za gibanje na prostem. »To je izhodišče za velik napredek tako na področju vsestranske prehranske kakovosti Perutnininih živil kakor tudi na področju dobrobiti živali, ekologije in okoljske politike sploh,« je izpostavil Glaser. Način proizvodnje piščancev, poimenovan premium piščan-čja reja, je že uveljavljen v Franciji, Nemčiji, Švici in na Nizozemskem. Omenjenim državam se je zdaj pridružila tudi Slovenija. Po farmi v Borecih, kjer redijo 125.000 piščancev, bodo na vrsto za obnovo hlevov in spremembo reje prišle tudi druge farme. Zaradi stroškov obnov objektov ne bodo vse proizvodnje spreminjali v to novo obliko, bo pa velik del proizvodnje v prihodnje baziral na tej tehnologiji. Strokovnjaki vedo povedati, da je meso piščancev iz te reje boljše, znamka Natur Premium pa bo prinesla tudi višjo ceno izdelkov. »Potrošnik se bo odločal, kaj bo za sebe vzel s police. Ali to novo znamko ali pa osnovno. Cena teh izdelkov bo do deset odstotkov višja,« dodaja Glaser. Andrej Tkalec, direktor Peru-tninarske zadruge Ptuj, je povedal, da so se obnove hlevov za premium piščančjo rejo lotili že tudi nekateri zasebni rejci. »Trideset let spremljam rejo. In ta reja je res nekaj posebnega. Poudariti je treba predvsem dnevno svetlobo. Tri odstotke talne površine je dodanih oken in tudi izpustov, kjer te živali rastejo brez umetne svetlobe. Sam izpust, ki ga je 20 odstotkov talne rejne površine, pa je nekaj posebnega, saj zagotavlja več kisika in manj smradu,« je dejal Tkalec. Novo rejo so redno začeli aprila, tedensko pa zakolje-jo 20.000 do 30.000 piščancev iz te reje. Niko Šoštarič Svinjski kare brez kože 10 Štajerski TEDNIK Kultura in izobraževanje torek • 26. maja 2015 Slovenija • Teden ljubiteljske kulture Kulturniki s(m)o ponoreli! Ne, ne - nič slabega se ni dogajalo v kulturi; kulturniški navdušenci smo (tudi sam se štejem mednje) ponoreli v pozitivnem smislu besede. Ta teden je namreč v naši državi v znamenju ljubiteljske kulture, zato so se v mnogih okoljih odločili pripraviti prikaze svojih dejavnosti. Največkrat v obliki takšnih in drugačnih kulturnih maratonov. V Ptuju iz množice dogodkov, ki smo jih lahko obiskali, omenimo maraton štirih predstav, ki so ga pripravili v torek, 19. maja, ustvarjalci, zbrani okrog Stare steklarske: člani gledališko-lut-kovne sekcije, Teatra III in Gledališkega studia pri DPD Svoboda. Zjutraj so za otroke prve triade odigrali lutkovno predstavo Ah, te princese - oh, ti princi. Gre za predstavo, ki so jo pripravile brezposelne učiteljice v okviru neformalnega pridobivanja gledaliških veščin, gledališke pedagogike in metodike. Z njo so sodelovali na območnem in regijskem srečanju, upajo pa tudi, da jih bo selektor izbral za državno srečanje lutkovnih skupin v juniju. Za nekoliko večje osnovnošolce so okrog poldneva dvakrat odigrali predstavo Pepelka - Pepelka - Pepelka, ki je kot krstna uprizoritev nastala v sezoni 2013/2014 in dobila na državnem srečanju gledaliških skupin zlato priznanje. Zvečer so predstavo zaigrali še zadnjič za odrasle. In čeprav so otroci v tem času prerasli kostume, so ostali enako odlični in živahni, je povedala mentorica Gledališkega studia in režiserka Branka Bezeljak. Torkov maraton štirih predstav bodo sklenili s peto predstavo v soboto ob 16. uri z zadnjo ponovitvijo Grenkih sadežev pravice v tej sezoni. Branka Bezeljak nam je predstavila tudi nekaj statističnih podatkov o predstavah: s Pepelko so doslej nastopili 17-krat, s Princeskami 19-krat, z Grenkimi sadeži pa 18-krat; skupaj je 42 igralcev s petimi mentorji pripravilo 54 predstav za skoraj dva tisoč gledalcev. Foto: Črtomir Goznik Utrinek z gledališkega maratona v Stari steklarski: Pepelka - Pepelka - Pepelka Seveda imate še možnost obiskati katero od prireditev ob tednu kulture, saj je ponudba pestra in nastaja tudi sproti. Čeprav - nisem prepričan, ali res vsak dogodek sodi pod to »blagovno znamko«. To, da bodo na nekem dvorišču posadili drevo in jim bodo ob tem prepevali ljudski pevci, že ni nekaj, kar bi osebno uvrstil v teden kulture. Konec koncev poznam marsikatero go- spodinjo, ki si ob presajanju solate na svojem vrtu zapoje kakšno ljudsko - pa temu najbrž nobena ne reče kulturni dogodek. Kaj šele, da bi se »dala v časopis« ... Jože Šmigoc Slovenija • Dijaško podjetje leta 2015 Srebrno priznanje za dijakinje Ekonomske šole Ptuj Na 2. sejmu dijaških podjetij v Ljubljani se je dijaško podjetje ptujske Ekonomske šole ST_AR_ DAR.EŠ uvrstilo na 2. mesto in si tako zaslužilo srebrno priznanje. Na šoli so zelo zadovoljni, saj je to še en dokaz več o kakovosti projektnega dela. Pod mentorstvom Sonje Šaše in Patricije Koler so dijakinje Ekonomske šole Ptuj ustanovile svoje čisto pravo dijaško podjetje, s katerim so v začetku tega meseca tekmovale tudi na sejmu dijaških podjetij. V podjetju so „zaposlene" dijakinje: Sindi Zo-rec, Nina Kosar, Evelin Malec, Barbara Jurgec, Rebeka Malec in Nina Drevenšek, vsaka pa ima točno določeno nalogo. »Najin cilj je, da dijaki pridobivajo izkušnje na področju pod- jetništva in trženja. Unikatnim izdelkom, ki jih dijaki izdelajo v aranžerskem programu pod vodstvom profesorice Vesne Emeršič, smo hoteli dodati vrednost in jih prodati na trgu,« sta pojasnili mentorici. Podjetje prodaja unikatne ročno izdelane aranžerske izdelke, ki nastajajo pri praktičnem pouku, s čimer zagotavljajo finančna sredstva za nakup materiala za izvedbo praktičnega pouka aranžerjev. Pri izvedbi ideje in organizaciji dela v podjetju jim je pomagal tudi računovodski servis TARA Brigita Zorec, s. p., iz Ormoža in dr. Lidija Tušek, strokovna raziskovalna sodelavka iz ZRS Bistra Ptuj. Kakovost dela ptujskega dijaškega podjetja pa je na 2. sejmu dijaških podjetij v Ljubljani prepoznala tudi komisija Zavoda za spodbujanje podjetnosti mladih. Srebrno priznanje jim je podelila predvsem zaradi tega, ker so v podjetju povezale zamisli in aktivnosti dijakov iz dveh izobraževalnih programov Ekonomske šole Ptuj - aranžerski tehnik in ekonomski tehnik. Dženana Kmetec Foto: arhiv šole Dijaki in mentorici dijaškega podjetja Sonja Šaše in Patrici-ja Koler Ptuj • Bo, kar bo Ekstramobili tlakujejo pot v prihodnost Šesto srečanje Go car go ali Bo, kar bo, ki ga vrsto let zapored organizira Šolski center Ptuj, je ponovno privabilo množico mladih inovatorjev in konstruktorjev iz osnovnih šol Slovenije in Hrvaške. V športni dvorani Šolskega centra na Ptuju se je v četrtek dopoldne s svojimi ekstramo-bilističnimi izumi predstavljalo 14 ekip širšega ptujskega območja in 6 ekip iz sosednje Hrvaške. Gre za projekt, ki predstavlja poklice, povezane z izdelavo avtomobila, mladi pa s pomočjo tega pokažejo ročne spretnosti in vizualno olepšajo svoje izume. Na zaključni prireditvi se ekipe med seboj pomerijo tudi v spretnostnih vožnjah z izdelanimi ekstramobili, kar je zmeraj pika na i celotnega projekta. Avtor in vodja projekta Go car go je Stanko Kostanjevec, ki je letos projekt še nekoliko nadgradil. Zraven tega, da so privabili novo ekipo iz Hodošana na Hrvaškem, so imeli še predstavitev vojaškega vozila, gasilci pa so izvedli prikaz reševanja ponesrečenca iz vozila, kar je bilo za dijake in osnovnošolce izjemno poučno. Tudi letos so bili ekstramobili izjemni. Letos prvič so dogodek zaradi slabega vremena organizirali v športni dvorani in ne na parkirišču, kar pa se ni izkazalo kot pomanjkljivost, temveč prednost, saj je bil teren še boljši za vožnjo. Zato se lahko zgodi, da bo tudi v prihodnje zaključna prireditev potekala v tem prostoru. Gre za pomemben projekt, ki povezuje osnovnošolce in dijake, slednji namreč pripravijo podvozje, ki ga osnovnošolci nadgrajujejo po svojih željah in idejah. Projekt so prijavili tudi na razpis Erasmus; če uspejo, bo to pomenilo dodatna finančna sredstva in morda tudi nadgradnjo projekta ter vključitev še več šol. „Projekt pa je pomemben tudi z vidika poznavanja poklicev in programov, za katere izobražujemo. Osnovnošolci skozi projektni način dela najlažje spoznavajo naše delo in se tudi sami pozabavajo,"je poudaril Ko-stanjevec. Ekstramobili pa so bili od petka do včeraj na ogled tudi v trgovskem centru Qlandia. Dženana Kmetec Ptuj • Skupni koncert Kulturnega društva Rogoznica Mozaik glasbe in plesov V nedeljo, 17. maja, so člani Kulturnega društva Rogoznica v dvorani Doma krajanov Rogoznica priredili skupen koncert društva. Na njem so svoje delo predstavili več kot sto zbranim obiskovalcem. Koncert je bil izveden v okviru vseslovenskega Tedna ljubiteljske kulture. Na koncertu se je predstavilo veh šest sekcij društva, ki trenutno združuje več kot sto petdeset članov. Gostje so si lahko ob vstopu v dvorano ogledali razstavo likovnih del, nastalih na likovnih delavnicah Likovne sekcije KD Rogoznica. Pred začetkom koncerta so si lahko gledalci na velikem platnu ogledali tudi posnetke sekcij Koranti Rogoznica ter Orači iz Kicarja. Na odru pa so se zbranim predstavili: plesalci otroške fol- klorne skupine Klopotec, DPD Svoboda Ptuj pod vodstvom Lidije Kolarič in Nine Meško. Sledil je nastop njihovih starejših kolegov iz Folklorne skupine KD Rogoznica pod umetniškim vodstvom Jureta Meška. Sekcija ljudskih pevcev in godcev Stari prijatelji iz Kicarja je pod vodstvom Janeza Kocmuta zaigrala in zapela del svojega repertoarja, kot zadnji pa so nastopili pevci MPZ KD Rogoznica pod taktirko zborovodje Gregorja Lačna. Ob koncu so se nastopajoči zahvalili dolgoletnemu predsedniku društva Marjanu Cajnku, ki je zaslužen za ponovno oživitev ljubiteljske kulture v četrtni skupnosti Rogoznica in prenovo tamkajšnjega Doma krajanov. V osemnajstih letih je poskrbel za kulturno prebujenje kraja in prepoznavnost društva tudi izven meja naše domovine. Ob tej priložnosti so mu podelili naziv častnega člana društva. Nino Galun Foto: ČG Foto: NG Nogomet Naloga opravljena, sledi najtežji preizkus Stran 12 Gimnastika Tri medalje za ptujsko gimnastiko Stran 12 Tenis Potočnikova v Velenju do prve zmage Stran 13 Padalstvo Gregorič v BiH slavil med posamezniki Stran 13 Nogomet Derbi na Ptuju v korist Mariborčanov Stran 14 Šolski šport Odločali so podaljški in sedemmetrovke Stran 14 Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gonc, Janko Bez-jak, Milan Zupanc, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Silva Razlag, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič tednik íPoíluiajti naí na íu¿toun¿m íjitzíu! RADIOPTUJ tut a/ttetcc www.radio-ptuj.si E-mail: sport@radio-tednik.si Nogomet • 1. SNL, 35. krog Ljubljančani slavili v »vaterpolu « Zavrč - Olimpija Ljubljana 1:2 (1:0) STRELCI: 1:0 Kiš (45.), 1:1 Mitrovic (55.), 1:2 Šporar (88.) ZAVRČ: Pridigar, Novoselec, Antic, Bogdan, Datkovic, Polic, Muminovic, Težak (od 70. Du-kic), Matjašič (od 87. Korošec), Kelenc (od 77. Monjac), Kiš. Trener: Ivica Solomun. OLIMPIJA: Brljak (od 43. Šeliga), Vukčevic, Bajric, Mitrovic, Matic, Kapun, Šporar, Fink, Ba-skera (od 78. Golubar), Žinko, Rodic (od 46. Burgic). Trener: Aleksandar Radosavljevic. Igralci Zavrča so srečanje začeli z upanjem na zmago, ki bi jih utrdila na 5. mestu, kar je med sezono postal cilj kluba. Zmaje je le še zmaga teoretično ohranjala v boju za evropska tekmovanja, toda po zmagoslavju Domžal proti Radomljam tega ne bodo dosegli. Na koncu so zmago kljub vsemu slavili gostje, ki bodo sezono končali na 4. mestu in brez Evrope ... Letošnja končna statistika medsebojnih obračunov belih in zelenih je porazna za Haložane, saj so izgubili vse štiri dvoboje, čeprav bi si v soboto glede na prikazano zaslužili kaj več kot le časten poraz. Veselje tik pred odmorom Nedavne zelo obilne padavine so dodobra otežile razmere za igre, kljub temu pa je teren dobro vzdržal, saj je bil le precej razmočen, medtem ko blata, ki smo ga bili vajeni v preteklih letih, ni bilo. To pomeni, da je nova drenaža v Športnem parku, ki je bila narejena letos pozimi, kakovostno izvedena. Seveda so bili na preizkušnji tudi igralci obeh ekip, kajti vedelo se je, da se gledalci kakovostnega nogometa ne bodo ravno naužili, toda svojo nalogo so predvsem po zaslugi drugega polčasa dobro opravili. Prvi polčas je minil v slabi, raztrgani igri, brez pravih priložnosti. Za Olimpijo sta povsem nenevarno poskušala Matič in Baskera. V pravi uspavanki sta 300 premraže- nih gledalcev nekoliko ogrela le Polic in Novoselec, ki sta poskušala v 32. minuti. Ko je že vse kazalo, da bo prvih 45 minut minilo brez golov, so »udarili«domačini: Kelenc je z desne z razdalje »skrajšanega kota« podal do osamljenega Kiša, ki je z diagonalnim strelom po tleh matiral Šeligo, ki je le nekaj trenutkov prej zamenjal poškodovanega Brljaka - 1:0. Iz treh poskusov zadeli dvakrat Dež se je na začetku drugega dela igre spet okrepil, toda PRVALiGA TelekomSIovenije REZULTATI 35. KROGA: Zavrč - Olimpija 1:2 (1:0); Luka Koper - Rudar 0:3 (0:1); strelci: Bolha 31., Tolimir 79., Ra-dujko 87.; rdeči karton: Štromajer 45./Koper; Domžale - Radomlje 4:0 (1:0); strelci: Vuk 26., 72., Podlogar 69., Ožbolt 90.; rdeči karton: Zukic 57./Radomlje; Celje - Gorica 0:3 (0:2); strelci: Johnson 14., Eleke 34., Vetrih 75./11-m; Krka - Maribor 1:3 (0:2); strelci: Aniekan 85.; Sallalich 37., 82., Mendy 45. 78 67 65 61 49 46 39 37 34 16 1. MARIBOR 35 24 6 5 74:32 2. CELJE 35 19 10 6 55:30 3. DOMŽALE 35 20 5 10 50:22 4. OLIMPIJA LJUBLJANA 35 17 10 8 55:30 5. ZAVRČ 35 15 4 16 38:48 6. RUDAR VELENJE 35 12 10 13 43:40 7. KOPER 35 12 3 20 35:58 8. KRKA 35 10 7 18 37:54 9. GORICA 35 9 7 19 36:46 10. RADOMLJE 35 4 4 27 21:84 Olimpija brez Evrope, Gorica še upa Predzadnji krog je že dal dokončen odgovor o tem, katere ekipe nas bodo v naslednji sezoni zastopale v evropskih tekmovanjih. Maribor bo še šesto leto zapored evropsko sezono začel v kvalifikacijah za sanjsko Ligo prvakov, Celje, Domžale in Koper (pokalni prvak) pa se bodo podali v kvalifikacije za Evropsko ligo. Brez Evrope je ostala Olimpija, ceno pa je prvi (prostovoljno) plačal športni direktor Mile Ačimovič, ki je odstopil s tega položaja. Ljubljančani so sicer v tem krogu slavili v Zavrču, s čimer so zaokrožili uspešni krog gostov, ki so slavili na štirih tekmah. Edino domačo zmago so v lokalnem derbiju vknjižili Domžalča-ni, zadnji zadetek na tekmi pa je dosegel mladi Alen Ožbolt, ki je bil pred tednom odločilni igralec na tekmi finala mladinskega pokala proti Aluminiju v Kopru. Vzpon forme še naprej potrjuje Gorica, ki je tokrat zasluženo slavila na Areni Petrol. Za neposreden obstanek v ligi bo Gorica verjetno prekratka (Krka potrebuje v zadnjem krogu točko proti odpisanim Radomljam), vsekakor pa bodo izrazit favorit v dodatnih kvalifikacijah za obstanek. Možni tekmeci so Aluminij, Krško in Roltek Dob ... JM »Prvič v sezoni nam je uspel preobrat« Aleksandar Radosavljevic, trener Olimpije: »Potrebovali smo kar nekaj časa, da smo se navadili na težko igrišče, ki je bilo zelo razmočeno. Kljub zaostanku smo se v garderobi ob polčasu dogovorili, da poskušamo iztržiti zmago, kar nam je na koncu tudi uspelo. Igralci so res pokazali pravi karakter in mislim celo, da je letos prvič, da nam je po zaostanku uspel preobrat.« Ivica Solomun, trener Zavrča: »Tekma je bila glede na pogoje precej zahtevna. Nam se je odprla v končnici prvega polčasa, ko smo zadeli, kar bi nam moralo olajšati zadevo, toda v drugem delu na žalost nismo imeli ne znanja ne kakovosti, da bi končali tekmo v svojo korist. Česar nismo želeli, se je nato tudi zgodilo - prejeli smo drugi zadetek, ki je plod neizkušenosti naših igralcev. Ko se igra 'na rezultat', se vidi, da ti mladi igralci še niso dorasli temu, kar se od njih pričakuje.« Ivan Novoselec, igralec Zavrča: »Čeprav je bilo težko, na igrišču je bilo ogromno vode, smo igrali dobro. Povedli smo in menim, da bi morali glede na prikazano osvojiti tri točke. Toda Olimpija je iz dveh udarcev prišla do zmage, mi pa svojih izjemnih priložnosti nismo izkoristili. Resnično mi je žal, saj menim, da smo bili boljši tekmec.« Foto: Črtomir Goznik Dejan Polič in Karlo Težak (bela dresa, Zavrč) ter Miran Burgič in Nik Kapun (Olimpija) so imeli na razmočenem igrišču precej težav z obvladovanjem žoge. nogometaši obeh moštev so pokazali precej več kot v prvem delu igre. Po desetih minutah nadaljevanja je poskušal Šporar, toda Pridigar je njegov poskus z roba kazenskega prostora odbil. Že v naslednji akciji se je vse pričelo od začetka: po prekršku nad Vukčevicem je Baskera z desne podal v kazenski prostor, kjer je bil najvišji branilec Mitrovic in z glavo matiral Pridigarja - 1:1. Sledile so »domače« minute, ko je najprej Kiš za las zgrešil, neuspešen je bil še Matjašič, kar pa je bil šele uvod v izjemno priložnost tokratnega kapetana Datkovica, ki je v 70. minuti iz petih metrov neoviran zgrešil nemogoče, saj je le nastreljal Šeligo. Lepo priložnost je na drugi strani zapravil Burgic, izkazal se je Pridigar. V končnici so oslabljeni Haložani, zaradi poškodb sta manjkala kape-tan Cvek in trenutno najbolj vroč igralec Zorko, poskušali vse, da bi prišli do zmage, toda do nje so se nepričakovano dokopali zeleno-beli. V 88. minuti so izpeljali izjemno akcijo: nekdanji Zavrčan Golubar je poslal predložek, Burgic je s prsmi žogo lepo spustil Šporarju, ki je s pravim projektilom zadel za zmago Ljubljančanov - 1:2. Škoda, kajti predvsem drugi del igre domačih je bil spodbuden, toda spet so plačali ceno mladosti in neizkušenosti, saj niso znali realizirati res lepih priložnosti, na drugi strani pa so zmaji od treh strelov na tekmi v domačo mrežo pospravili kar dva. Tadej Podvršek Motokros • Dirka za SP Gajser v Veliki Britaniji še drugič letos brez nastopa na dirki Na sedmi preizkušnji svetovnega prvenstva v moto-krosu v Veliki Britaniji je bil slovenski delež skromen. Tim Gajser, ki sicer uspešno nastopa v razredu MX2, zaradi padca na ogrevanju ni smel nastopiti na dirki, medtem ko je Klemen Ger-čar preizkušnjo razreda MXGP končal v ozadju. Gajser je že drugič v tej sezoni ostal brez nastopa zaradi zdravstvenih razlogov. Na Tajskem je, potem ko so ga oskrbeli zaradi dehidracije, moral izpustiti eno vožnjo, tokrat je ostal brez celotne dirke. Odločitev je preventivna, vodstvo tekmovanja namreč po padcih, pri katerih pride do udarca v glavo, kar se je na ogrevanju zgodilo mlademu slovenskemu dirkaču, ne dovoli nastopanja na dirki. Gajser je padel na jutranjem ogrevanju, potem pa ga je zadel njegov motor. Čeprav posledice niso bile hujše, Gajser je lahko sam zapustil stezo, pa pravila določajo obvezen počitek. Njegovo moštvo je pred začetkom dirke sporočilo, da je Gajser zdrav, vendar spoštujejo odločitev krovne zveze, zdaj pa se bodo osredotočili na naslednjo dirko. Skupno je po sedmih letošnjih postajah v SP na vrhu Herlings s 308 točkami, Gu-illod je drugi z 216, Latvijec Pauls Jonass pa tretji z 213. Zaradi prisilnega počitka je Gajser zdrsnil na 8. mesto, ima pa 169 točk. Dirkači v MXGP in MX2 bodo na delu spet ob koncu tedna, ko bo na sporedu preizkušnja v francoskem Villars sous Ecotu. sta 12 Štajerski Šport, šport mladih torek • 26. maja 2015 Nogomet • 2. SNL, 26. krog Naloga opravljena, sledi najtežji preizkus sezone Aluminij - Šmartno 1982 2:0 (1:0) STRELCA: 1:0 Nunic (37.), 2:0 Kurež (89.) ALUMINIJ: Lipovac, Čeh, Medved, Topolovec, Leuštek, Vindiš (od 61. Petrovič), Kozar, Ž. Ško-flek (od 46. Ploj), Nunic (od 76. Školnik), Prašnikar, Kurež. Trener: Damijan Romih ŠMARTNO 1928: Tetičkovič, Mrevlje (od 89. Roškar), Bukšek, Lanovšek, Bezovnik, F. Škoflek, Dokič, Zamernik, Maze, Sina-novič (od 89. Volk), Dobnik (od 55. Zabukovnik). Trener: Simon Oblak. RDEČI KARTON: Bukšek (79.) »Vknjižili smo pričakovano zmago, do katere pa smo prišli na nekoliko težji način, kot smo si zamislili. Kljub temu fantom čestitam za opravljeno nalogo,« je po tekmi s Šmartnim povedal trener Aluminija Damijan Romih, ki je pred srečanjem z zadnje-uvrščeno ekipo prvenstva nekoliko spremenil začetno enajsterico glede na predhodna srečanja. Tako so na klopi ostali Murko, Bizjak, Vrbanec in Školnik, Lon-zarič pa sploh ni bil med 18 prijavljenimi igralci. V deževnem vremenu si je srečanje ogledalo kakšnih 100 gledalcev. Za zelo ofenzivno naravnano ekipo, v kateri so bili skupaj Nunic, Kurež, Škoflek in Prašnikar, je bil osnovni cilj čim prej doseči zadetek. To bi se lahko zgo- Foto: Črtomir Goznik Robert Kurež je bil po dolgem času v začetni enajsterici Aluminija, zaupanje trenerja pa je upravičil z zelo solidno predstavo in doseženim zadetkom. dilo že v 1. minuti, a je gostujoči vratar ubranil strel Ško-fleka s strani. Gostje so edini resni poskus na vrata Lipovca usmerili v 4. minuti (Maze), ob tem pa so se zelo kompaktno postavili v obrambi in z disciplinirano igro odbijali napade gostiteljev. Ti so se intenzivno vrstili do 15. minute (poskusi Prašnikarja, Nuniča in Kureža), nato pa so precej uplahnili. Po približno pol ure igre sta sledila še dva poskusa Kureža, nato pa je v 37. minuti stvari v svoje roke vzel kapetan Topolovec: lepo je prodrl po levi strani in žogo podal v sredino do Nuniča, ki NK Aluminij vabi privržence na tekmo v Krško NK Aluminij se je za tekmo zadnjega kroga v Krškem odločil povabiti svoje privržence na organizirani ogled srečanja. Iz Kidričevega bo v Krško peljal posebni avtobus, predhodno je treba do četrtka oddati prijavo sekretarju kluba Tonetu Pernatu (051 310 626). Prevoz je brezplačen! je iz bližine zadel v polno -1:0. Do polčasa so Kidričani še poskušali povišati vodstvo, a brez uspeha. Tudi v drugem polčasu se situacija na igrišču ni spremenila: gostitelji so si ustvar- Damijan Romih, trener Aluminija: »Najpomembneje je, da smo to srečanje zmagali. Tri točke so nas pripeljale še bližje k želenemu cilju, saj imamo sedaj zelo dobro izhodišče pred zadnjim krogom - o svoji usodi odločamo sami. Prevladovali smo skozi celotno srečanje in si pripravili precej situacij, iz katerih bi lahko zadeli. Na drugi strani so bili gostje zelo dobro postavljeni na igrišču, niso nam puščali veliko prostora za kombiniranje. Zadovoljen sem z rezultatom, nekoliko manj pa z našo učinkovitostjo.« Denis Topolovec, Aluminij: »V prvi vrsti je pomembno, da smo dosegli cilj - to je bila zmaga. Glede na uvrstitev na lestvici se je tekmec prikazal v zelo dobri luči, predvsem so se zelo organizirano branili. Glede na priložnosti bi lahko zadeli še večkrat, a tudi 2:0 je sprejemljiv rezultat. jali številne (pol)priložnosti, a do spremembe rezultata ni prišlo. Med drugim je bil zadetek Prašnikarja razveljavljen zaradi prekrška v napadu, ob tem so Kidričani še dvakrat zadeli stativo - Škol- nik iz prostega strela v 81. minuti, Topolovec pa z glavo v 87. minuti. Pred tem je bil v 79. minuti pri gostih izključen Alen Bukšek, ki je kot zadnji igralec obrambe s prekrškom zaustavil prodirajočega Prašnikarja. V 89. minuti pa so Kidričani vendarle zadeli: po dolgi akciji je Ploj na koncu potisnil žogo do Kureža, ta pa jo je tik ob stativi poslal v gol - 2:0. 2. SNL: Roltek Dob izpadel iz boja za prvaka 2. SNL REZULTATI 26. KROGA: Aluminij - Šmartno 1928 2:0 (1:0); Triglav Kranj - Krško 2:2 (1:1); strelci: 0:1 Petric (24.), 1:1 M. Poplatnik (26.), 1:2 Djukic (63./ avtogol), 2:2 Djukic (71.); rdeča kartona: Šmit (85.(Triglav), Frelih (90./Krško); Ankaran-Hrvatini - Šenčur 6:3 (3:1); strelci 1:0 Vodeb (21.), 1:1 Rujovic (26./11 m), 2:1 Vekic (30.), 3:1 Pahor (38.), 4:1 Vekic (57.), 5:1 Pahor (70.), 5:2 Rujovic (85.), 6:2 Vodeb (89.), 6:3 Rujovic (90.); TKK Tolmin - Farmtech Veržej 4:2 (1:1); strelci: 1:0 Da. Soka-novic (33.), 1:1 Trstenjak (36.), 1:2 Trstenjak (64.), 2:2 Da. So-kanovic (65.), 3:2 De. Sokanovic (83.), 4:2 Da. Sokanovic (89.); Roltek Dob - Dravinja Kostroj 1:3 (0:0); strelci: 1:0 Češnjevar (52.), 1:1 Gaber (66.), 1:2 Čan-der (82., z 11 m), 1:3 Kidrič (89.). 1. ALUMINIJ 26 15 5 6 49:20 50 2. KRŠKO 26 14 6 6 47:28 48 3. ROLTEK DOB 26 14 4 8 50:26 46 4. ANKARAN-H. 26 11 6 9 41:37 39 5. TRIGLAV KRANJ 26 11 5 10 43:39 38 6. TKK TOLMIN 26 12 2 12 42:40 38 7. FARMT. VERŽEJ 26 11 5 10 37:41 38 8. ŠENČUR 26 9 5 12 34:46 32 9. DRAVINJA KOS. 27 7 7 12 43:45 28 10. ŠMARTNO 28 26 1 5 20 17:81 8 Tako je tudi v tretjem obračunu v sezoni med tema dvema tekmecema bil rezultat identičen - 2:0 za Aluminij. Kidričani sedaj mirno pričakujejo srečanje zadnjega kroga v Krškem, ki bo neposredno odločalo o uvrstitvi na vrhu 2. lige. Z zmago ali remijem bi Aluminij osvojil 1., v primeru poraza pa končno 2. mesto. Jože Mohorič Cirkovce • Dražba rokavic Dejana Zavca Če si želite v svoji zbirki boksarske rokavice, s katerimi se je Dejan Zavec pripravljal na dvoboj za svetovnega prvaka, in če želite prispevati v dober namen, potem lahko sodelujete v spletni dražbi, na kateri prodajajo Deja-nove rokavice z njegovim lastnoročnim podpisom. Kot je pojasnila predsednica upravnega odbora šolskega sklada Nataša Fras Haslinger, poteka dražba Dejanovih rokavic od 19. do 28. maja, podrobnejši podatki o njej pa so na voljo na spletni strani OŠ Cirkovce: www.os-cirkovce. si. Dejanove rokavice so na ogled tudi v vitrini avle OŠ Cirkovce. Sicer pa na dražbi Dejanovih rokavic veljajo stoletna dražbena pravila: „vide-no - draženo - kupljeno - plačano". Višina ponudb je ažurno objavljana na spletni strani. Izklicna cena Dejanovih rokavic je bila 100 evrov, trenutno pa je najvišji ponujeni znesek 500 evrov. Najvišjemu ponudniku jih bodo izročili na dogodku Cirkovška olimpijada, 29. maja, ob 12. uri. In kako so Cirkovčani prišli do Dejanovih rokavic? Učitelj športa na OŠ Cirkovce Simon Vidovič je skupaj z učenci zvesti navijač Dejana Zavca, zato so Dejana obiskali na treningih v okviru izbirnih predmetov šport za zdrav- Gimnastika • Državno prvenstvo Tri medalje za ptujsko gimnastiko je in šport za sprostitev. Ob tem so mu pripravili presenečenje, zato jim je boksarski šampion v zahvalo podaril svoje lastnoročno podpisane boksarske rokavice. Dražbo prireja Šolski sklad OŠ in Vrtca Cirkovce, izkupiček od prodaje pa bo namenjen šolskemu skladu, ki financira pomoč otrokom iz socialno šibkih družin, obisk šole v naravi, šolske ekskurzije, obisk šolskih tekmovanj in nakup potrebne opreme v vrtcu in šoli, za katero ni mogoče dobiti sredstev od drugih virov. Za vse dodatne informacije sta na voljo Nataša Fras Haslinger (041 789 573) ali Simon Vidovič (031 244 087). -OM Gimnastika velja prav gotovo za enega najtežjih in najbolj kompleksnih športov, v katerem predvsem v mlajših selekcijah uspešno delajo v Gimnastičnem društvu Ptuj. Nekaj mesecev so mladi telovadci in telovadke redno pripravljali bolj ali manj zahteven program ali vaje za nastop na državnem prvenstvu v orodni gimnastiki. Tega je preteklo soboto izvedlo ŠD Partizan Renče, kjer je v vseh starostnih skupinah telovadilo 380 tekmovalcev. Precej številčno ekipo je tokrat imelo tudi ptujsko društvo, v kateri postavi je bila tokrat po dveletnem premoru njihova najboljša tekmovalka v zadnjih letih Tjaša Flanjak. Ta je po premoru spet pokazala, da je v dobri formi, saj je po orodjih dobila naslednje ocene - na preskoku 10, na bradlji 9,8, na gredi 9,8 in v parterju 9. Na treh od štirih orodjih je Flanjakova dobila najboljše ocene, a je kljub temu osvojila 2. mesto - za zmagovalko pri članicah je zaostala zgolj za 0,1 točke. Velik napredek je od lanske sezone naredil Tevž Vargič, saj je zelo pozitivno presenetil s 1. mestom pri cicibanih. V zelo številčni konkurenci je mladi telovadec prejel Ekipa GD Ptuj, ki je nastopila na DP v Renčah. na preskoku oceno 9,4 , na bradlji 9, na drogu 9.3 in v parterju 9,5. Vse te ocene kažejo, da je Vargič nadarjen gimnastičar in je v Renčah zasluženo postal državni prvak. Ob tem je GD Ptuj zabeležilo tudi 3. mesto, ki si ga je prislužila ekipa mladink. V tej starostni skupini so nastopile štiri ptujske tekmovalke, ki so dobro opravile s svojimi nastopi: 4. je bila Vita To-ličič, 6. Nuša Majcenovič, 13. Eva Veselič in 18. Nina Ekart. Starejše deklice so bile ekipno četrte, medtem ko so posameznice zasedle naslednja mesta: 11. Lea Skok, 12. Anja Molnar, 18. Mia Molnar, 23. Pia Panič, 33. Zala Veselič, 38. Anja Šešerko in 39. Manja Ekart. Vsi ti rezultati kažejo, da Ptujčani sodijo v širši vrh športne gimnastike v Sloveniji, zelo pa veseli tudi dejstvo, da se po premoru med najboljše slovenske tekmovalke ponovno vrača tudi Tjaša Flanjak. David Breznik torek • 26. maja 2015 Šport, šport mladih Štajerski 13 Namizni tenis • Zagiping Tenis • Članska ITF-turnirja, turnir TE U-16 Daniela v Zagrebu med najboljšo osmerico Potočnikova v Velenju do zmage med dvojicami V Zagrebu je pretekli teden potekal že 62. Zagiping, zelo množično in priljubljeno tekmovanje mladih namiznote-niških igralcev iz vse Evrope. Tega se množično udeležujejo tudi Slovenci, ki so letos osvojili prva mesta v dveh kategorijah: Deni Kožul med mladinci in Katarina Stražar med kadetinjami. Številno zastopstvo sta imela tudi NTK Ptuj in NTK Cirkovce. Izmed vseh je najboljši rezultat dosegla Daniela Tomanič Butkovska (NTK Ptuj) v kategoriji mlajših kadetinj, saj je osvojila 5. do 8. mesto. V četrtfinalu je šele po petih nizih izgubila proti kasnejši zmagovalki iz Srbije Danieli Karkuševi. Med najboljših 16 sta se prebila še Marsel Šegula pri kadetih in Anja Bezjak (oba NTK Ptuj) pri mladinkah. Končne uvrstitve: najmlajši kadeti: 17.-32.: Nino Šegula (P); kadeti: 9. do 16.: Marsel Šegula (P), Gašper Cvetič (C), Jernej Masten Toplak (P - oba obstala v skupini); najmlajše kadeti nje: 17. do 32.: Klara Šegula (P) in Lara Belaj (C); mlajše kadetinje: 5.-8.: Daniela Tomanič Butkovska (P), 17. do 32.: Nika Belaj in Ina Unger (obe C); kadetinje: 17.-26.: Katja Krajnc (P), Iva Unger (C - v skupini); mladinke: 9.-16.: Anja Bez-jak (P). JM Športni napovednik 15. Sandijev memorial Klub malega nogometa Vitomarci Petlja prireja 15. Sandijev memorial, nočni turnir v malem nogometu, ki bo potekal na asfaltnem igrišču pri OŠ v Vitomarcih (po pravilih FIFA 4 +1). Program prireditve, 29. do 31. maj: petek, 29. maj: - turnir v kategorijah od U-8 do U-14, - turnir med zaselki občine Sveti Andraž, - žreb za članski Sandijev memorialni turnir; sobota, 30. maj: - turnir v kategoriji U-19, - turnir v veteranski konkurenci, - prijateljska tekma ženskih ekip, - Sandijev memorialni turnir v članski konkurenci za prehodni pokal (skupinski del); nedelja, 31. maj: - nadaljevanje Sandijevega memorialnega turnirja, - velika boksarska revija za Pokal Pivovarne Kozel. Informacije: prijave ekip do žreba, ki bo v petek, 29. 5., ob 21.uri, ali predhodno po telefonu 031 634 847 ali e-mailu: rojs.darko@gmail.com. Mladinci, U-8 do U-14, U-19, turnir med zaselki in ženske nastopajo brez prijavni-ne. Veterani imajo 6 € prijavnine na igralca (v ceno všteta malica), člani na ekipo 60 € (vsaka ekipa prejme ob prijavi pet kuponov za pivo Kozel). Nagradni sklad članskega turnirja znaša 2.430 evrov. Prireditev bo izvedena v vsakem vremenu. ODMEVI IZ ŠPORTA ^ vsak ponedeljek med 09.00 in 10.00 z Jankom Bezjakom. dT ŠPORTNE NOVICE \ vsak dan ob 13.10 w Da boste na tekočem o domačih in svetovnih športnih dogodkih poslušajte RADIO PTUJ. ITF-turnir na Bolu: Zidanškova do polfinala Tamara Zidanšek (611. na WTA) je tudi prejšnji teden ostala na Braču in odigrala še tretji zaporedni ITF-turnir z nagradnim skladom 10 tisoč dolarjev (na prvih dveh se je uvrstila v finale in v 2. krog). Tokrat je zaradi manjše težave z ramenom igrala le med posameznicami. Bila je zelo uspešna, saj se je uvrstila v polfinale. Že v 1. krogu jo je čakala visoka ovira v obliki 6. nosilke Agnes Bukta. 21-letna Ma-džarka je trenutno 527. igralka sveta, a jo je članica TK Terme Ptuj v tesnem obračunu ugnala v treh nizih. Zmaga je Tamari »odprla žreb«, kar je odlično izkoristila in nanizala dve gladki zmagi proti dvema 18-letnicama: najprej je ugnala Argentinko Ano Victorio Gobbi Monllau (1178.), po- Članski ITF-turnir na Bolu, rezultati: 1. krog: Zidanšek - Agnes Bukta (Madžarska, 6.) 3:6, 6:2, 6:4, Čuk - Mariana Dražic (Hrvaška) 6:1, 6:2; 2. krog: Zidanšek - Ana Victoria Gobbi Monllau (Argentina) 6:0, 6:2, Čuk - Oleksandra Ko-rashvili (Ukrajina, 5.) 6:1, 6:3; četrtfinale: Zidanšek - Martina Bašic (Hrvaška) 6:0, 6:2, Čuk - Tena Lukas (Hrvaška, 3.) 2:6, 4:6; polfinale: Zidanšek - Anastasia Komardina (Rusija, 7.) 1:6, 2:6; finale: Komardina (7.) - Gjor-cheska (Makedonija, 2.) 6:3, 1:6, 6:3. Nina Potočnik (desno) in Natalija Šipek sta na članskem ITF-tur-nirju v Velenju slavili med dvojicami. tem pa še domačinko Martino Bašic (1015.). Polfinalni obračun je bil zaradi dežja s petka prestavljen na soboto, varovanka trenerja Zorana Krajnca pa je na drugi strani mreže imela vrstnico Anastasio Komardini (597.). Čeprav končni izid tega ne potrjuje, sta z levičarko iz Rusije bili izenačen dvoboj, a je bila tekmica precej uspešnejša pri zbiranju zaključnih točk. Rusinja je na koncu zbrala le 11 točk več kot Tamara (49:60) ... Komardina je slavila tudi v finalu. ITF-turnir v Velenju Na igriščih ŠTK Velenje je bil pretekli teden odigran prvi turnir ITF Petrol turneje, ki zajema štiri profesionalne turnirje, katere vrhunec predstavlja 25 tisoč dolarjev vreden turnir v Mariboru. V Velenju (10 tisoč dolarjev nagradnega sklada) je letos nastopila 18-letna Nina Potočnik (Galtena). Med posameznicami je svoje nastope končala v 1. Članski ITF-turnir v Velenju, rezultati, dvojice: četrtfinale: Potočni k/Šipe k - Kramperova/Muchova (Češka, 3.) 1:6, 6:4, 10:8; polfinale: Potočni k/Šipe k -Njiric/Papamichal (Hrvaška/ Grčija, 1.) 6:3, 6:3; finale: Potočnik/Šipek - Kla-sen/Neuwirth (Nemčija/Avstrija, 2.) 4:6, 6:3, 10:4. krogu, kjer jo je z rezultatom 6:3, 2:6, 4:6 ugnala vrstnica iz Češke Karolina Muchova. Nina je bila veliko uspešnejša med dvojicami, kjer je nastopila skupaj z Natalijo Šipek. 18-letnici sta ugnali dva postavljena para, najprej 3. nosilki iz Češke, nato pa še 1. nosilki turnirja, 21-le-tno Hrvatico Pilvio Njiric in 22-letno Grkinjo Despino Pa-pamichal. To jima je zagotovilo nastop v velikem finalu, kjer sta se meril z nemško-av-strijsko dvojico. A tudi 2. nosilki, 21-letna Anna Klasen in 22-letna Yvonne Neuwirth, nista mogli ustaviti slovenske dvojice, ki je predvsem odlič- no odigrala zaključni skrajšani niz do desete točke in se veselila prestižne turnirske zmage. To je Ninin prvenec v članski kategoriji. Bergantov memorial, TE U-16: Maruša izločila 1. nosilko V Mariboru je potekal turnir serije Tennis Europe za kategoriji U-14 in U-16 - Ber-gantov memorial. Ta vsako leto privabi številne mlade iz vse Evrope, skupno se jih zbere več kot 200. Tokrat je na njem iz ptujskega kluba TK Terme Ptuj najbolje nastopila Maruša Plank v kategoriji U-16. Med posameznicami je med drugim premagala 1. nosilko, Madžarko Frozsino Szabo, 176. igralko lestvice TE U-16 (Maruša je trenutno na 501. mestu). To ji je uspelo v 2. krogu, v četrtfinalu pa je nato doživela hladno švicarsko prho ... Pri dečkih U-14 je nastopil Blaž Vidovič, ki ga je v 1. krogu po uri in pol igre ugnal Danec Grundtvig. Med dvojicami sta se Blaž Vidovič in Patrik Kovačevič prebila do 2. kroga, kjer sta ju (6:7(1), 6:4, 9:11) izločila 3. nosilca, Švicarja Malkowski in Riedi. Jože Mohorič Bergantov memorial, TE U-16, rezultati, dekleta: 1. krog: Plank - Sarah Pospi-schill (Avstrija) 7:5, 7:5; 2. krog: Plank - Fruzsina Szabo (Madžarska, 1.) 6;4, 6:4; četrtfinale: Plank - Nadine Keller (Švica, 6.) 0:6, 0:6. Padalstvo • Aeroklub Ptuj Gregoric slavil med posamezniki, ekipa druga Tekma v Banjaluki, rezultati: RADIOPTUJ 89,8 °98,£° 104,3 www.radio-ptuj.si S pomladjo se začne sezona padalstva. Da se je sezona že resno pričela, pa so minuli vikend dokazali ptujski padalci, ki so pod streho spravili že prvo letošnjo tekmo v skokih na cilj. Že drugo leto zapored so sodelovali na memorialnem padalskem pokalu v Banjaluki z nazivom Pet zvezd, v spomin petim v letalski nesreči preminulim padalcem. Tudi letos je bila tekma sestavljena nekoliko drugače, kot je to v navadi na tekmah za svetovni pokal. Namesto petih so ekipo sestavljali le štirje tekmovalci, pravilo osmih predvidenih serij je ostalo. Kljub občasnemu vetru, ki je po moči mejil na meji regularnosti, je organizatorjem uspelo speljati vse serije. Ptujčanom je uspelo sestaviti kar dve ekipi. Prvo postavo so pod imenom svojega tokratnega sponzorja Zerox Ptuj zastopali Tonček Gregorič, Marko Veselič, Tomaž Korpar in Matevž Cestnik. Drugo ekipo Zerox Ptuj 2 so sestavljali Sergej Ptujska ekipa Zeerox 1 je v Bosni in Hercegovini osvojila 2. mesto. Pukšič, Helena Lukman, Igor Vidovič in novinka na padalskih tekmah Nina Ro-gina. Sama tekma je bila prava mala psihološka vojna. Kar še posebej velja za prvo ptujsko ekipo v zadnjih dveh serijah. Sprva je kazalo, da bodo zlahka odnesli zlato, nato pa se je boj za stopničke močno zaostril. V predzadnji seriji so imeli precejšnjo prednost pred drugouvrščeno ekipo iz Prijedorja. Zapihal je veter z močjo čez mejo dovoljenega in tekma se je prekinila za dve uri. Po dveh urah čakanja, da se veter umiri, je sledila odločilna osma serija. Bosanski veter je bil na strani domačih padalcev. Domačini so izpeljali serijo, kakršno redko vidimo na tekmah za svetovni pokal, saj so zadnjo serijo vsi štirje tekmovalci zadeli čisti center. Ptujčane je veter na žalost odpihnil na prav tako odlično drugo mesto. Med posamezniki pa je vendarle blestel Ptujčan Tonček Gregorič. Kot se za izkušenega padalca, ki ima za seboj že posamezniki: 1. Tonček Gregorič (Slo), 2. Boban Ivetič (BiH), 3. Draško Lajič (BiH), 4. Matevž Cestnik ... 7. Tomaž Korpar ... 10. Marko Veselič ... 12. Sergej Pukšič in Igor Vidovič; ekipno: 1. AK Prijedor, 2. Ze-rox Ptuj, 3. Tandem Experti ... 5. Zerox Ptuj 2. kar nekaj tekem v svetovnem merilu spodobi, je pometel s konkurenco, in to z rezultatom, ki bi mu ga lahko zavidali tudi na tekmah za svetovni pokal. Kar v petih serijah je zadel čisti center, v skupnem seštevku pa nabral le 7 kazenskih centimetrov. Nekoliko manj sreče je imel njegov mlajši kolega Matevž Cestnik, saj sta ga od stopničk ločila le dva kazenska centimetra in je tako pristal na nehvaležnem četrtem mestu. Ptujski padalci z optimizmom grejo naprej. Načrtujejo kar nekaj tekem po Balkanu in Evropi, za podmladek se jim tudi ni treba letos bati, saj so v svoje vrste sprejeli kar šest učencev. Vesna Osterc 14 Štajerski Šport, šolski šport torek m 26. maja 2015 Nogomet m 3. SNL sever, lige MNZ Ptuj Derbi na Ptuju v korist Mariborčanov 3. SNL sever REZULTATI 24. KROGA: Mons Claudius - Šampion 3:2 (1:1), Drava Ptuj - Maribor B 0:1 (0:1), Podvinci Betonarna Kuhar - Fosilum Šentjur 4:1 (3:0). PRESTAVLJENE TEKME: Šmarje pri Jelšah - Malečnik (26. 5. ob 17.45), AjDAS Lenart - AHA Emmi Bistrica (27. 5., ob 17.30), Fužinar Noži Ravne - Koroška Dravograd (27. 5., ob 17.30), Radlje - Korotan Prevalje (27. 5., ob 18.00). 1. MARIBOR B 24 21 1 2 77:22 64 2. DRAVA PTUJ 24 17 4 3 70:28 55 3. PODVINCI KUHAR 24 12 3 9 45:34 39 4. ŠMARJE PRI J. 23 11 3 9 43:32 36 5. KOR. DRAVOGRAD 23 10 6 7 50:41 36 6. MONS CLAUDIUS 24 11 2 11 34:58 35 7. ŠAMPION 24 11 1 12 62:48 34 8. FUŽINAR RAVNE 23 710 6 35:35 31 9. AJDAS LENART 23 10 0 13 38:42 30 10. FOSILUM ŠENTJUR24 9 3 12 37:53 30 11. RADLJE 23 8 5 10 42:39 29 12. KOROT. PREVALJE 23 9 2 12 41:44 29 13. MALEČNIK 23 4 1 18 26:75 13 14. AHA E. BISTRICA 23 3 1 19 15:64 10 DRAVA PTUJ - MARIBOR B 0:1 (0:1) STRELEC: 0:1 Hajric (40.) DRAVA PTUJ: Ajlec, Krajnc De., Šoštarič (od 75. Majcen), Tomažič Šeruga, Tisaj, Čeh N., Krajnc Da., Čeh A., Šalamun (od 25. Roškar), Rešek, Lavrinc (od 62. Lugonjic). Trener: Franc Fridl. Lepo število gledalcev (približno 250) se je zbralo na Mestnem stadionu na Ptuju na derbiju vodilnih ekip 3. lige sever med Dravo in Mariborom B, ki so na razmočenem igrišču spremljali zanimivo tekmo. Na te pogoje so se na začetku hitreje prilagodili mlajši gostje, saj so imeli v prvih dvajsetih minutah rahlo pobudo v igri. V tem obdobju je v 12. minuti glavni sodnik Habjanič zaradi namernega udarca izključil pri gostih Sirka (brcnil je Dana Krajnca), domači igralec je nato v afektu nespametno reagiral in tudi sam dobil rdeči karton. Na sredini prvega dela je domača vrsta prevzela pobudo na igrišču in je prvič resneje zapretila. Akcijo, v kateri sta sodelovala Tisaj in Šalamun, je s strelom čez vrata s kakšnih petnajstih metrov zaključil Na-stja Čeh. Še v boljši situaciji je bil v 30. minuti domači branilec Denis Krajnc, ki se je dobro znašel v kazenskem prostoru, a je Cotman njegov strel odbil v kot. V sami končnici prvega polčasa so gostje, pri katerih so z zaključnimi streli v prvem delu poizkušali Hotic, Voric in Pušaver, povedli. Kreator igre Hotic je poslal dolgo podajo iz prostega strela, žoga je preletela domačo obrambo, na drugi vratnici pa jo je v gol spretno potisnil Hajric - 0:1. V drugem polčasu smo videli še bolj odprto predstavo z večjim številom lepih priložnosti na obeh straneh. Nogometaši Drave so goste od 60. minute naprej popolnoma potisnili na njihovo polovico, bili so absolutno boljši tekmec, a so obenem puščali precej prostora za hitre protinapade Mariborčanom. Najprej sta v nadaljevanju za goste imela iz takšnih situacij priložnosti Ploj in Hajric, medtem ko sta v zadnjem Foto: Črtomir Goznik Nogometaši Maribora so z minimalno zmago na Ptuju potrdili 1. mesto na lestvici 3. lige sever. delu tekme nevarno poizkusila še Hotič in Vokic, čigar strel je Ajlec odbil v prečko. Na drugi strani si je tudi Drava priigrala nekaj dobrih priložnosti, ki jih je v večini primerov pripravil Nastja Čeh in ves čas je »dišalo« po zadetku. Največkrat je za modre v nadaljevanju streljal Tisaj, medtem ko so nevarno poizkusili še Lugonjic, Aleš Čeh in Tomažič Šeruga, a zadetka niso dosegli. Dravaši se bodo sedaj osredotočili na finale Pokala MNZ Ptuj (v sredo s Stojnci), nato na končnico ligaškega tekmovanja in za konec še na najpomembnejši tekmi sezone - dodatne kvalifikacije za napredovanje v 2. slovensko ligo. Odločitev že v prvem polčasu: PODVINCI BETONARNA KUHAR - FOSILUM ŠENTJUR 4:1 (3:0) STRELCI: 1:0 Šebela (20.), 2:0 Šebela (27.), 3:0 Osterc (30.), 3:1 Zdovc (86.), 4:1 Pal (88.) PODVINCI BETONARNA KUHAR: Klasinc, Brumen, Fran-gež, Naric, Kajzer, Kuserbanj (od 82. Orovič), Sagadin, Pože-gar (od 75. Zagoršek), Osterc, Šebela, Toplak (od 86. Pal). Trener: Miran Ljubec. Igralci Podvincev so zelo odločno začeli tekmo z nepredvidljivim Fosilumom, ki je bil tokrat ves čas tekme v podrejenem položaju. Aktivnejši domačini so bili nevarni že v uvodu tekme preko Šebele, ki je streljal z glavo čez gol, in Saga-dina, katerega strel s strani je gostujoči vratar ubranil. Kontinuirani napadi so se domačim obrestovali v 20. minuti, saj je po podaji Toplaka s strani zelo natančno - pod prečko - zadel Ljubec ostaja na klopi Podvincev do konca sezone Čeprav smo prejšnji teden poročali o odstopu trenerja Podvincev Mirana Ljubca, ta po dodatnem pogovoru z vodstvom kluba ostaja na mestu trenerja članske ekipe do konca sezone. Na sporedu sta še dva kroga. kapetan Šebela - 1:0. Isti igralec je sedem minut kasneje povišal vodstvo na 2:0: zelo aktivni in razpoloženi Kuserbanj je poslal žogo proti oddaljeni vra-tnici, Šebela pa jo je potisnil v gol. V 30. minuti so gledalci videli najlepšo potezo tekme, saj je Osterc samostojno prodrl in s približno 25 metrov dosegel izjemen evrogol - 3:0. Šentjur-čani si razen polpriložnosti na začetku tekme v 1. delu niso pripravili izrazitejše priložnosti. V nadaljevanju so domačini popolnoma kontrolirali potek tekme in so bistveno umirili dogajanje na zelenici. Kakšnih 150 gledalcev je v drugem polčasu že v 46. minuti ogrel Toplak, saj je odlično izvedel prosti strel s približno 25 metrov, a še enkrat več se je z vrhunsko parado izkazal vratar Juri-šič. Sledilo je še nekaj polpriložnosti domačih preko Osterca in Zagorška. V zaključku tekme je Fosilum izkoristil rahlo nezbranost domače obrambe in preko Zdovca znižal rezultat na 3:1. Končni rezultat je po lepi podaji Sagadina z natančnim diagonalnim strelom postavil Pal - 4:1. Podvinčani so z zmago še naprej ostali realni kandidati za končno 3. mesto v 3. ligi sever. David Breznik Superliga: Gerečja vas Vidmu »diha za ovratnik« V Superligi sta bili odigrani le dve tekmi, in sicer obe v ligi za prvaka. Gerečja vas je gostila Ormož, s katerim je letos že imela velike težave. Tokrat ni bilo tako, vijoličasti so bili boljši v vseh segmentih Večina sobotnih tekem v sredo Zaradi obilnih padavin se je vodstvo tekmovanja v ligah MNZ Ptuj odločilo za prestavitev večine sobotnih obračunov. Tako bodo prestavljene sobotne tekme 1. in 2. razreda odigrane v sredo, 27. 5., tekmi v ligi za obstanek v Superligi pa bosta na sporedu v sredo, 3. 6. igre in so zasluženo slavili, čeprav sta zadetka padla šele v zadnji tretjini tekme. S tem so Videmčanom jasno sporočili, da se bodo do konca borili za naslov prvaka. Na nedeljskem srečanju med Stojnci in Središčem ob Dravi, ki je bilo nekaj časa vprašljivo zaradi visokega vodostaja reke Drave, gledalci niso videli zmagovalca, bilo je 1:1. Liga za prvaka REZULTATI 21. KROGA: Gerečja vas - Carrera Optyl Ormož 2:0 (0:0); strelca: Bo-škovič (68.), Rozman (90., z 11 m); Stojnci - Središče ob Dravi 1:1 1. VIDEM 20 16 1 3 55:15 49 2. GEREČJA VAS 20 15 2 3 59:15 47 3. C. OPTYL ORMOŽ 20 13 1 6 50:25 40 4. STOJNCI 21 11 4 6 40:21 37 5. SREDIŠČE OB D. 21 8 3 10 35:53 26 tp 1. liga MNZ Ptuj REZULTAT 17. KROGA: Le- skovec - Markovci 2:4 (0:2). Prestavljene tekme: Zgornja Pols kava - Lovrenc, Tržec -Podlehnik; Dornava Vrtnarstvo Kovačec -Skorba, Podvinci betonarna Kuhar - Gorišnica (tekme bodo odigrane v sredo 27. 5. ob 17:00). 2. liga MNZ Ptuj REZULTATA 17. KROGA: Hajdoše - Majšperk 2:2 (2:1), Grajena - Makole 0:3 (0:2). Prestavljene tekme: Slovenja vas - Rogoznica; Pragersko 75 - Pols kava avto prevozništvo Grobelnik (v sredo, 27. 5., ob 17:00). Veteranske lige MNZ Ptuj VETERANI 35 REZULTATI 15. KROGA: Dornava - Apače 0:0, Spodnja Polskava - Skorba, Videm -Grajena 3:1. 1. VIDEM 15 10 4 1 45:10 34 2. GRAJENA 15 8 3 4 45:14 27 3. SP. POLSKAVA 14 7 2 5 33:18 23 4. SKORBA 13 6 2 5 21:27 20 5. DORNAVA 14 3 5 6 13:37 14 6. APAČE 15 0 2 13 5:56 2 VETERANI 40 - VZHOD REZULTATI 14. KROGA: Ormož - Borovci 6:1, Podlehnik - Podvinci 0:3, Markovci - Gorišnica 0:0, Leskovec - Tržec (29. 5., ob 18:00). 1. PODVINCI 14 12 1 1 49:10 37 2. ORMOŽ 14 11 1 2 52:14 34 3. GORIŠNICA 14 9 2 3 56:17 29 4. MARKOVCI 14 5 5 4 27:17 20 5. LESKOVEC 13 2 4 7 15:27 10 6. TRŽEC 13 2 4 7 13:46 10 7. PODLEHNIK 14 2 3 9 18:28 9 8. BOROVCI 14 1 2 11 11:82 5 VETERANI 40 - ZAHOD REZULTATI 15. KROGA: Zgornja Polskava - Pragersko 1:0, Pohorje Oplotnica -Lovrenc 1:1, Hajdina - Majšperk 4:5. 1. LOVRENC 15 10 2 3 44:24 32 2. POHORJE OPLOT. 15 8 1 6 37:20 25 3. ZG. POLSKAVA 15 7 2 6 25:24 23 4. PRAGERSKO 15 6 2 7 29:35 20 5. HAJDINA 15 6 2 7 32:41 20 6. MAJŠPERK 15 3 1 11 26:49 10 jb Športni napovednik Nogomet • Pokal MNZ Ptuj FINALE - SREDA ob 17.00: Stojnci - Drava Ptuj (stadion v Stojncih) 1. LIGA MNZ PTUJ PARI 17. KROGA - SREDA ob 17.00: Tržec - Podlehnik, Dornava Vrtnarstvo Kovačec - Skorba, Podvinci Betonarna Kuhar - Gorišnica. 2. LIGA MNZ PTUJ PARI 17. KROGA - SREDA ob 17.00: Slovenja vas - Rogoznica, Pragersko 75 - Polskava avtoprevozništvo Grobelnik. db Šolski šport m Rokomet Odločali so podaljški in sedemmetrovke Zmagovalna ekipa OŠ Ormož Medobčinsko prvenstvo: OŠ Gorišnica pred vsemi Medobčinskega tekmovanja v rokometu za učence letnika 2002 in mlajše se je letos udeležilo šest ekip. Predtekmova-nje je konec marca potekalo na OŠ Ljudski vrt (Gorišnica, Ljudski vrt, Mladika) in OŠ Majšperk (OŠ Majšperk, Olga Meglič, Destrnik-Trnovska vas). Po dve najboljši ekipi sta si prislužili nastop na finalnem turnirju, ki je bil v ponedeljek, 13. 4., izveden na OŠ Ljudski vrt. Dramatičen razplet je napredovanje na območno tekmovanje prinesel ekipama OŠ Gorišnica in OŠ Olge Meglič, brez napredovanja pa so ostali učenci OŠ Ljudski vrt, čeprav so v uvodnem srečanju ugnali kasnejše zmagovalce. Rezultati: Gorišnica - Ljudski vrt 4:11, Olge Meglič - Majšperk 15:11, Ljudski vrt - Majšperk 8:8, Gorišnica - Olge Meglič 16:11, Olge Meglič - Ljudski vrt 9:7, Majšperk - Gorišnica 15:18. Vrstni red: 1. OŠ Gorišnica (4 točke) 2. OŠ Olge Meglič (4 točke) 3. OŠ Ljudski vrt (3 točke) 4. OŠ Majšperk (1 točka) 5. OŠ Destrnik-Trnovska vas 6. OŠ Mladika Območno prvenstvo V Gorišnici je v četrtek, 14. 5., potekalo še območno tekmovanje. Najbolj izenačeno in dramatično šolsko tekmovanje letos je postreglo z najtesnejšo končnico - kar tri tekme od štirih so se končale s podaljški! Najdaljšo so potegnili učenci OŠ Ormož, ki so v polfinalu ugnali vrstnike iz OŠ Olga Meglič po izvajanju 7-metrovk, v finalu pa po podaljšku še vrstnike iz OŠ Gorišnica. Tekmovanje se na tej stopnji konča. Rezultati: OŠ Gorišnica - OŠ Velika Nedelja 8:8 (9:8 po podaljšku), OŠ Ormož - OŠ Olge Meglič 7:7 (8:7 po podaljšku in penalih); tekma za 3. mesto: OŠ Olge Meglič - OŠ Velika Nedelja 8:12; tekma za 1. mesto: OŠ Gorišnica - OŠ Ormož 10:10 (11:12 po podaljšku). Vrstni red: 1. OŠ Ormož 2. OŠ Gorišnica 3. OŠ Velika Nedelja 4. OŠ Olge Meglič JM Domačini iz OŠ Gorišnica so v finalu klonili šele po podaljšku. torek • 2. junija 2015 Kultura in izobraževanje Štajerski FEDNIK 15 Ptuj • 8. javna radijska oddaja Radia Ptuj med ljudskimi pevci in godci Ljudska pesem še kako živa Ob izteku 26. tradicionalne razstave Dobrote slovenskih kmetij so že osmo leto zapored oder zasedli ljudski pevci in godci s Ptujskega. T a» Polno dvorišče / .. i./ . \ t . \ Kot je povedala odgovorna urednica Radia Ptuj Polona Ambrožič Bombek, dobrote naših kmetij niso samo dobre stare jedi, so tudi pesmi, glasba, navade, šege in običaji. Na Ptujskem tradicijo nekdanjega življenja in dela na vasi obujajo in ohranjajo ter prenašajo na mladi rod številne skupine ljudskih pevcev in pevk ter godcev. Občinstvo, ki je tudi letos napolnilo dvorišče minorit-skega samostana, je še enkrat pokazalo, da sta ljudska pesem in glasba še kako živi, ljudje ju radi poslušajo, igrajo in pojejo. Družba Radio-Tednik Ptuj je 8. javno radijsko oddajo Med ljudskimi pevci in godci pripravila v sodelovanju z organizacijskim odborom 26. razstave Dobrote slovenskih kmetij. MG fFOtOščJtomir Goznik Muzikantje FD Lancova vas 16 Štajerski TEDNIK Ljudje in dogodki torek • 26. maja 2015 Zetale • Sklenili dveletni mednarodni projekt partnerskih šol Comenius povezal 44 učencev in učiteljev petih evropskih držav S slavnostno akademijo na osnovni šoli Žetale so minuli petek sklenili dveletni projekt šolskih partnerstev Comenius, v katerem je skozi več različnih aktivnosti sodelovalo 44 učencev in učiteljev iz Slovaške, Italije, Španije, Tlirčije in Slovenije. Foto: M. Ozmec V večjezičnem kulturnem programu so nastopili učenci petih sodelujočih osnovnih šol iz Italije, Španije, Slovaške, Turčije in Slovenije. številne znamenitosti Žetal, Ptuja in Slovenije. Po protokolarnem sprejemu veleposlanika Slovaške Juraja Migaša, namestnika veleposlanice Turčije Umuta Vatansa Aydina in evropo-slanca Slovenije v evropskem parlamentu Igorja Šoltesa so v petek pripravili še slavnostno akademijo, na kateri so emi-nentni gostje odgovarjali tudi na vprašanja učencev. Ravnateljica OŠ Žetale Silvestra Klemenčič je izrazila prepričanje, da so se udeleženci projekta pri nas dobro počutili in da so doživeli veliko lepih trenutkov, ob koncu pa poudarila: »Ponosna sem, da lahko tudi tako male šole, kot je naša, sodelujemo in go- Projekt Comenius so na OŠ Žetale začeli leta 2013, v letu evropskega državljanstva, zato so ga poimenovali »Gre za nas, gre za Evropo - It's about us, about Europe!« V projektu so sodelovali učenci in učitelji iz krajev Montorio Romano v Italiji, Carigrad v Turčiji, Las Palmas na otoku Gran Canaria v Španiji, Košice na Slovaškem ter iz OŠ Žetale v Sloveniji. Kot je ob zaključku poudarila vodja in glavna koordinatorica projekta Tanja Nikolovski iz OŠ Žetale, so dosegli osnovni namen, saj so sodelujoči učenci in učitelji skozi različne projektne aktivno- sti in obiske spoznavali, kako pomembno je zavedanje, da smo vsi evropski državljani in kako koristno je poznati tudi kulturo, običaje, navade in jezik drugih članic EU. OŠ Žetale je v tem času obiskalo 10 učencev z učitelji in ravnatelji, ki so jih gostili učenci iz Žetal. V projektnem timu OŠ Žetale je sodelovalo osem učiteljic in 12 učencev, ki so bili tudi na izmenjavi v tujini. Program sklepnih prireditev so v Žetalah začeli že v torek, njihovi gostje iz štirih evropskih držav pa so se aktivno vključili v različne delavnice, ogledali pa so si tudi » M i ffl ' stimo tako velik dogodek in s tem dokažemo, da smo tudi mi del Evrope.« Evroposlanec Igor Šoltes je menil, da so taka in podobna srečanja učencev in učiteljev pomemben in zelo koristen dogodek: »Evropa po zaslugi tega projekta že ve za Žetale, nekateri v Sloveniji pa še vedno ne vedo, kje je ta čudovit kraj. Zelo rad pridem na dogodke, v katere so vključeni otroci, saj se mi zdi prav, da tudi mladim generacijam pokažemo, kako pomembno je sobivanje z različnimi narodi, da je prav to v Evropi prednost.« Goste iz partnerskih dežel je sprejel tudi župan občine Žetale Anton Butolen. M. Ozmec Ptuj • Največji sinhr Četvorka V petek točno opoldne je bila Kljub dežju se je tudi na Ptuju Plesna šola Urška je tudi letos organizirala že tradicionalno maturantsko parado, ki so se je udeležili plesalci v petinštiridesetih mestih Srbije, Makedonije, Črne gore, Bosne in Hercegovi- Foto: M. Ozmec Poleg učencev in učiteljev petih partnerskih držav so se slovesnosti v Zetalah udeležili tudi veleposlanik Slovaške Juraj Migaš, namestnik veleposlanice Turčije Umut Vatan Aydin ter evroposlanec Igor Šoltes. V petek so tudi na Ptuju zaplesali m Radio Ptuj • Budilkarji se preizkušajo v poklicih Navdušeni nad topljenjem maščobe Voditelj Štajerske budilke Kristijan Šmid je v okviru akcije spoznavanja različnih poklicev spoznaval izvajanje kavitacije. S tem postopkom ga je seznanila svetovalka za zdrav način življenja Darinka Pesek iz Slimer centra na Ptuju. Kavitacija je trenutno naj- ultrazvokom. Darinka Pesek je bolj iskan način topljenja ma- pojasnila, da je bila na začetku ščob, saj se pri tem ne posega nekoliko presenečena, da na v telo, ampak maščobo topijo z spoznavanje poklica prihaja Foto: Črtomir Goznik moški, vendar jo je Kristijan s svojim karakterjem takoj prepričal: ''Sicer je večinoma opazoval, ob koncu pa se je v izvajanju kavitacije preizkusil tudi sam. Naredili smo mu tudi osebno wellness analizo s posebno tehtnico Tanita, ki med drugim pokaže odstotek maščobe v telesu in vitalnost metabolizma," je pojasnila. Postopek traja 80 minut, že po prvem tretmaju pa izgine od enega do pet centimetrov maščobe. "Če stranke želijo boljši rezultat, je seveda priporočljivo, da se tudi veliko gibljejo in zdravo prehranjujejo," je dodala. Večinoma se stranke odločijo za odstranjevanje maščobe na trebuhu, pred poletjem se obisk poveča tudi za okoli 60 %, pa tudi Kristijan je očitno svojo nalogo zelo dobro opravil, saj se je po njegovem obisku število strank povečalo za okoli 50 %. Tudi za Kristjana je bila kavi-tacija povsem nova in zanimiva izkušnja: ''Gre za zelo učinkovit postopek, s katerim največkrat odstranjujejo maščobo v predelu trebuha in stegen. Vsekakor pa mora tisti, ki izvaja kavitaci-jo, dobro vedeti, kako ravnati z aparatom - pod kakšnim kotom ga uporabljati, da dobro učinkuje. Sicer postopek poteka počasi, je pa zelo učinkovit,'' je bil nadušen. ns Radio Ptuj • Budilkarji se preizkušajo v Maser mora stranko V okviru akcije spoznavanja novih poklicev je voditelj Štajerske tru na Ptuju mu je potek masaže predstavila Alenka Perhač. »Kristijan je bil najprej masi-ranec, da se je seznanil s tem, kaj sploh počnemo. Maser mora najprej stranko spoznati, saj ima vsak človek drugačen prag bolečine, pomemben pa je tudi pogovor o tem, ali ima stranka kakšne posebnosti ali težave, na katere je treba paziti. To je predvsem pomembno pri tistih, ki imajo že nekoliko deformirano hrbtenico, saj bi z nepravilno masažo lahko stranki škodovali,« je pojasnila Alenka Perhač in dodala, da je pri vsaki stranki masaža drugačna, saj je treba prilagoditi pritisk, ki je glede na posameznikovo počutje lahko močan ali rahel. »Glavno je, da se stranka počuti sproščeno, saj je sprošče- nega človeka lažje masirati. Če so mišice napete, je učinek masaže slabši, naslednji dan pa se lahko pojavijo tudi bolečine,« je dodala. Najpogosteje stranke pridejo na masažo zaradi vozličkov, bolečin v vratu in predelu lopatic, kar pa masaža uspešno olajša. Da maser dobi občutek za dotike, je potrebno veliko kilometrine in izkušenj. »Kristjan je bil super, preizkusil je osnove masaže in tako dobil občutek, kakšno je delo maserja,« je Alenka Perhač povedala o Kri-stijanovem delu. »Izkušnja ob spoznavanju dela maserja je bila enkratna, saj sem spoznal, da maser s svojim delom ljudem prinaša torek • 26. maja 2015 Ljudje in dogodki Štajerski TEDNIK 17 Slovenska Bistrica • S pecivom in tekom zbrali 530 evrov Za dobrodelni namen je teklo 97 udeležencev Slovenjebistriška lions in leo klub sta 17. maja sodelovala v vseslovenski akciji Tečem, da pomagam. Za dobrodelne namene so udeleženci vseh starosti tekli v sedmih mestih, tudi v Slovenski Bistrici, kjer se je zbralo 97 tekačev. Z zbiranjem prostovoljnih prispevkov so bistriški člani lions in leo kluba zbrali 530 evrov. »Zadovoljni smo z udeležbo, saj je vsako leto več udeležencev teka. Je pa ta tek simbolnega in ne tekmovalnega pomena. Tekli smo stari, mladi, športniki in nešportniki z dobrodelnim namenom in namenom, da opozorimo, da so med nami tudi slepi in slabovidni, gluhi in naglušni,« je povedal predsednik Lions kluba Slovenska Bistrica Ivan Kosi. Za dobrodelne namene so v okviru te akcije tekli tudi v Radencih, Novi Gorici, Slovenj Gradcu, v Celju, Novem mestu in Luciji. V sedmih slovenskih mestih se je na prireditvah lions klubov zbralo 1900 udeležencev, ki so prispevali skupaj 9300 evrov prostovoljnih prispevkov. Kot že omenjeno, sta slovenjebistriška kluba zbrala 530 oni maturantski ples na svetu pod dežniki ponovno odplesana največja maturantska četvorka na svetu, trlo maturantov, ki so romantično poplesavali v dežju. ne, Hrvaške in Slovenije. Letos sicer vreme organizatorjem in plesalcem ni bilo naklonjeno, a jih nikakor ni ustavilo. Parada je bila tudi letos mno- žično obiskana, a v veljavi ostaja obstoječi Guinnessov rekord s 33-202 plešočimi na več lokacijah in 7.244 plesalk in plesalcev na enem mestu. Dženana Kmetec aturantski ples. poklicih najprej spoznati budilke Kristijan Šmid spoznaval poklic maserja. V Slimer cen- dobro energijo. Je pa delo precej naporno, kajti tudi maser potrebuje regeneracijo. Ne samo fizično, tudi psihično je delo precej naporno, saj se mora maser dobro osredotočiti na svoje delo. Bi pa to delo lahko opravljal, čeprav vem, da bi potreboval ogromno vaje,« je zaključil Kristijan in dodal, da se bo zagotovo še vrnil in si privoščil masažo tudi izven delovnega časa. ns If v v Foto: Črtomir Goznik evrov. Polovico denarja bodo Slovenjebistričani namenili zvezam društev slepih in slabovidnih ter gluhih in naglušnih, drugo polovico pa bodo obdržali v klubih in denar porabili za enake namene. V Slovenski Bistrici sta se teka udeležila tudi športnik in športnica leta občine Slovenska Bistrica Matjaž Ceraj in Saša Babšek, člani Judo kluba Oplotnica, Teja Tropan, obetavna članica Judo kluba Impol, ter tudi član slovenske smučarske reprezentance Klemen Kosi. Mariborčan je na vprašanje organizatorjev, ali pozna športne dosežke tukajšnjih športnikov, odgovoril, da je do zdaj njegova edina povezava s Slovensko Bistrico prijatelj iz te občine, ki mu posoja zapiske. Dobrodelni tek po bistriškem parku je spremljal tudi dan družin, ki sta ga tradicio- nalno priredila Lions klub (in njegov podmladek) Leo klub Slovenska Bistrica. Otroci so lahko nedeljski dopoldan preživeli na napihljivih blazinah, izdelovali nakit, ustvarjali iz slanega testa ali se posladkali v Leo pekarni Miš maš. Mojca Vtič Po slovenjebistriškem parku je teklo 97 udeležencev, med njimi tudi Klemen Kosi, Saša Babšek in Teja Tropan. Foto: Mojca Vtič Marcos Tavares Verjamemo v štajerske uspehe! Za celovite poslovne rešitve obiščite nov Si.mobilov poslovni center Maribor v hotelu City. Gre za prvi Si.mobilov center, namenjen le podjetjem. V njem bomo vam, podjetnikom, pomagali do boljšega poslovanja, vam svetovali, kako hitreje do uspeha, ter vam predstavili storitve, ki vam poslovno pot lahko olajšajo. Si.mobilov poslovni center Maribor Ul. kneza Koclja 22 (hotel City) Maribor m: 030 33 11 33 (3 simobil.si Foto: ČG 18 Šta/m&TEDNlK Zeleni tednik torek • 26. maja 2015 Moje cvetje • Miša Pušenjak, specialistka za zelenjadarstvo in okrasne rastline Rastline pomagajo rastlinam Da si lahko z rastlinskimi pripravki pomagamo k boljšemu zdravju, so vedeli že nekaj stoletij nazaj. Tudi vrtovi so nastali sprva kot zeliščni vrt, šele kasneje so se na vrt preselile tudi zelenjadnice. Da pa si rastline med seboj pomagajo k boljšemu zdravju, je bilo tudi nekoč nekoliko manj znano, čeprav so nekatere kombinacije rastlin znane že skoraj tako dolgo, kot gojimo same rastline pri nas. Prav dobro pa ve, da rastline v mešani družbi veliko bolje uspevajo. Kaj pa na našem zelenjavnem vrtu? Nekoč so poznali vsaj nekatere kombinacije, česen so sadili med jagode in visok fižol je ovijal koruzo. V času pretekle filozofije, ki je želela strog red in disciplino, se je tak način razmišljanja preselil tudi na zelenjavni vrt. Vrt je lep samo, če so na njem strogo urejene gredice, na vsaki gredici samo ena vrtnina. Če nismo posejali cele grede z njo, smo že položili desko, samo da so bile vrtnine strogo ločene. Zelišča smo skoraj pozabili, rožice pa odselili na cvetlične grede. Zelenjava, nič kaj barvita, skoraj brez medičine in cvetnega prahu, pa je samevala, še plevel smo popolnoma pregnali z vrta, saj smo vsako travico sproti izpulili. Na takem vrtu se vrtnine ne počutijo najbolje, tudi čebele in drugi opraševalci jih ne obiščejo radi, še manj pa različne koristne žuželke. Vrt je pust in žalosten. Kaj bi torej lahko naredili? Najprej se naj na vrt vrnejo cvetlice, posebej tiste, ki dišijo, imajo veliko cvetnega prahu in medičine. Med najbolj pomembnimi so seveda ognjič, žametnica in kapucinke. Vse tri so pomembno vplivajo na številne škodljivce v tleh, pa tudi na vrtninah. Posebej bi izpostavile kapucinke, o katerih se manj govori. Te cvetlice so užitne, praktično cela rastlina s plodovi vred je lahko uvrščena na naš jedilnik. Že s svojim vonjem odganja številne ze- meljske škodljivce, tudi strune in koreninske uši, s svojimi koreninskimi izločki pa tudi raz-kužuje zemljo pred škodljivimi glivicami, ki povzročajo težave pri mnogih vrtninah. Odlična je kot mejica na krompirjevi gredici, saj njenega vonja ne mara koloradski hrošč, ob kapusnicah, da bo manj škodljivcev in ob sadnem drevju. Pustite njene poganjke rasti tudi med vrtnine, mogoče bo pridelek res nekoliko nižji, a ne veliko. Vendar bo zelo zdrav. Na vrtu, ob zelenjadnicah pa naj rasejo tudi zelišča. Se spomnite, nekoč so bila na tistem krogu sredi vrta ali pa na gredici, ki je vrt obdajala. Zelišča že s svojim vonjem odganjajo številne škodljivce ali pa jih tako zamorijo, da preprosto svoje gostiteljske rastline ne najdejo Bazilika je sveta rastlina Katera zelišča naj torej rastejo na zelenjavni gredici. Prav gotovo je bazilika prva med njimi. V Aziji ji pripisujejo tako velike moči, da jo res imenujejo sveta rastlina. Baziliko sadimo ob plodovke, paradižnik, papriko, tudi jajčevec, čeprav tam predlagam bolj kapucinke in ognjič. Poleg tega bodo njene družbe vesele vse bučnice. Bazilik je tudi v Sloveniji kar nekaj vrst. Mnogi imajo prav z tisto, najbolj poznano z bleščečimi listi, kar nekaj slabih izkušenj, saj v deževnem vremenu ne uspeva. Tudi sadike je dokaj težko vzgojiti doma, zato to delo prepustite profesionalnim vrtnarjem. Vendar danes dobite Mclj Veliki traven Junij Rožnik 2015 l petek 17 nedelja rt 60ei41PH<.iNl«PELi sobota lO w 10 ponedeljek a! G '>' te