Poštnina plačana v gotovini
Sped. in abbon. post. • II Gruppo
Katoliški
Uredništvo in uprava:	Cena: Posamezna štev.	L	25
Gorica, Riva Piazzutta štev. 18	Naročnina : Mesečna	L	110
Poštno ček. račun: štev. 24/12410	Za inozemstvo: Mesečno	L	190 ;
	J ' ^
	1B
Leto V. - Štev. 24
Gorica -11. junija 1953 - Trst
Izhaja vsak četrtek
Nedeljske volitve y Italiji
Volilni rezultati
Nedeljske volitve so za nami. Z njimi se je končala zelo razgibana volilna kampanja. Ta je zajela vso državo, razburila vse duhove, mobilizirala vse sile. Vendar je potekla precej mirno brez kakili posebnih incidentov. Zato so tudi volitve v nedeljo minile v skoro sveti tihoti in zbranosti. Če si v nedeljo šel po našem goriškem mestu, je imelo v resnici nekaj izrednega, dejal bi slovesnega na sebi. Zdelo se je, da se vsi zavedajo pomena, ki ga imajo politične volitve, in pa resnosti dela, ki so ga opravili, ko so oddali svoj glas. Podobno je bilo po vsej državi.
Udeležba je bila vsled tega izredno visoka, najvišja do sedaj, saj je povprečno glasovalo 94% vseh upravičencev, v goriški pokrajini celo 95%. V nekaterih vaseh pri nas so dosegli celo 100% udeležbo. Volitve so se vršile v nedeljo in ponedeljek do dveh popoldne. Nato so začeli šteti glasove, najprej one za senat, nato za poslansko zbornico. Vsled tega so bili znani rezultati za senat že v torek zvečer, dočim za one v poslansko zbornico še v sredo zjutraj nismo vedeli. Uspehi volitev v senat so naslednji:
VLADNE STRANKE:	GLASOV	%
Krščanska demokracija 9.891.754 ali 40.7 Demokratični socialisti 988.773 ali 4.1 225.611	ali	0.9
720.698	ali	3.0
366.317	ali	1.5
SKUPNO 12.196.158	ali	50.2
OPOZIC. STRANKE:
Kom. partija	5.080.143	ali 20.9
Socialisti Monarhisti MSI (fašisti)
Manjše stranke
Republikanci
Liberalci Druge stranke
2.929.906	ali	i2.i
1.734.275	ali	7,1
1.482.101	ali	6.1
876.963	ali	3.6
SKUPNO 12.103.388	ali	49.8
Razlika v glasovih 92.770 ali 0.2
Vladne stranke bodo imele v prihodnjem senatu 125 senatorjev, med temi KD 116; opozicijske pa 112 senatorjev, med temi komunisti 54, socialisti pa 28.
V Gorici je KD dobila 11.913 glasov, komunisti 1834, MIS 3462, ostale siranke pa vse manj. V celotni pokrajini pa je položa j naslednji: KD 36.402, komunisti 18.205, MIS 6180, socialisti 5753, ostale stranke manj.
\ ažnejsi so bili rezultati volitev v poslansko zbornico, zakaj po volilnem zakonu je ona stranka ali skupina strank, ki bi bila dosegla 50% več en glas, imela pravico do 385 poslancev. Zato so vsi izjave za poslansko zbornico še bolj nestrpno čakali nego one za senat. Notranje ministrstvo je dolgo čakalo s to objavo, ki jo je končno dalo v sredo dopoldne. Glasila se je:	\ ladne
stranke so dobile 57.000 glasov manj kol polovico vseh veljavnih oddanih glasov. Zato ne stopi v veljavo novi volilni zakon, temveč si bodo stranke razdelile med sabo poslanska mesta po številu glasov, ki so jih dobile. In sicer vladne stranke:
	glasovi	poslanci
Krščanska dem.	10,859.000	261
Dem. socialisti	1,223.000	19
Liberalci	815.000	14
Republikanci	437.000	5
Volkspartei	122.000	3
Val d’Aosta	/ —	1
SKUPNO	13,487.000	303
OPOZICIJA:
Kom. 113 poslancev, social. 75, monarh. 40, MSI 29; skupno 287 poslancev in 13,550.000 glasov.
'3'n,
Sporazum glede ujetnikov na Koreji
Pogajanja za premirje na Koreji se ugodno razvijajo, tako da so mnogi mnenja, da stojimo tik pred sklenitvijo tega premirja.
Edino vprašanje, ki je oviralo to premirje, je bilo vprašanje vojnih ujetnikov. Kakor poročajo, je bil zadnji ponedeljek tudi o tem vprašanju dosežen sporazum.
Ostala pa je stara težava. Južno-korejska vlada se ni že od začetka strinjala z zadnjimi predlogi glede postopka z istimi vojnimi ujetniki, ki se ne marajo vrniti domov. Vse kaže, da je pri teh predlogih prevladalo stališče Velike Britanije, kateri je šlo za to, da bi prišlo do premirja za vsako ceno, četudi bi ne bilo pri tem zadoščeno upravičenim zahtevam južnih Korejcev, ki so v tem pravičnem boju zoper komunistične napadalce poleg Združenih držav najbolj prizadeti. Južnokorej-ski predsednik Singman Rhee je zavrnil sklenitev takega premirja ter izjavil, da bodo južni Korejci nadaljevali kljub premirju borbo zoper severne napadalce. Razglasil je celo obsedno stanje ter odpoklical vse iužnokorejske generale iz Združenih držav.
Jasno je, da gredo južni Korejci v tem oziru predaleč, a njihovo zadržanje je povsem razumljive. Naj-brže bi se noben drugi narod v podobnem slučaju ne obnašal drugače. Združene države se tega zavedajo ter z južnimi Korejci v tem sporu nadvse korektno in naravnost potrpežljivo postopajo.
Sam predsednik Eisenhower je ppslal zadnjo nedeljo Singman Rheeju posebno poslanico, v kateri
zagotavlja južnim Korejcem prijateljstvo Združenih držav, obenem pa poudarja, da bi smatral za pravo žaloigro morebitni prelom med o-bema narodoma. Eisenhower izjavlja nadalje, da je v sedanjih razmerah treba sprejeti premirje ter končati težavno in krvavo vojno.
V tej poslanici daje Eisenhower južnim Korejcem sledeča zagotovila: 1. Združene države si bodo prizadevale doseči zedinjenost Koreje z mirovnimi sredstvi; 2. Združene države so pripravljene skleniti po podpisu korejskega premirja z južnimi Korejci obrambno pogodbo vzajemne varnosti po vzorcu pogodb, kot jih imajo s Filipini, Avstralijo in Novo Zelando; 3. Vlada Združenih držav je pripravljena pošiljati z odobrenjem kongresa Južni Koreji še nadalje svojo gospodarsko pomoč, tako da bo mogla ta po doseženem miru obnoviti svojo deželo.
Predsednik Eisenhower je obenem zagotovil, da se bodo Združene države posvetovale z južnokorejsko vlado pred in med konferenco za sklenitev miru; omenil je tudi, da bo Južna Koreja po sklenjenem premirju upravljala še več ozemlja, kot ga je pred začetkom sedanje vojne.
Podpisani sporazum glede vojnih ujetnikov sloni na zadnjem komunističnem predlogu, vendar je svobodna odločitev ujetnikov, ki se nočejo vrniti domov, popolnoma zajamčena.
Kako so na ta sporazum glede u-jetnikov reagirali'''južni Korejci, bomo prihodnjič poročali.
Češkoslovaška valutna sleparija
. ?flU,ki ,radio Je 30. majnika spo-V*! ' -f -° *^sk-°slovaška vlada iz-ca a s . junijem nov denar ter ga zamenjala s starim. Po tem sporo-
C U 1’0d° moraH vsi češkoslovaški državljani zamenjati svoj tekoči de-nar v razmerju 50 starih kron za eno novo krono. Le upokojenci bodo mogli zamenjati prvih tri sto kron v razmerju pet proti eni, ostale krone pa kakor ostali državljani.
Razmerje 50 proti 1 velja samo za tekoči denar; za bančne vloge je razmerje zamenjave bolj ugodno ter raste postopoma od 5 do 30 starih kron za eno novo.
Plače bodo znašale za naprej približno le eno petino sedanjih plač. Odpravila se bo prosta prodaja živil in drugih potrebščin. Cena živil ®e ho znižala za 31%, cena ostalih izdelkov pa za 37%.
„ ^ eno besedo: Plače se bodo znižale za približno 80%, medtem ko se bo cena živil znižala le za 31%.
v,e? te^a ^odo izgubili češkoslovaški državljani skoraj ves svoj tekoči in naloženi denar.
Sedanjo valutno reformo češkoslovaške vlade smatrajo dunajski kompetentni krogi za očiten dokaz o gospodarski krizi, ki vlada v Češko-slovaški zadnji dve leti. V Češkoslovaški je vladala zadnje čase sovjetska inflacija. Ljudje so bili polni denarja, a ne zaradi blagostanja, ampak zaradi tega, ker niso mogli denarja zaradi pomanjkanja živil in drugih potrebščin porabiti. Ker češkoslovaška vlada ni mogla povečati proizvodnje živil in drugega blaga, se je odločila, zmanjšati količino denarja. S tem pa ne bo svojega go-
spodarstva prav nič zboljšala, kajti le dovolj velika produkcija živil in drugih potrebščin in tej produkciji primerne plače prinašajo blagostanje deželi.
ECronanje angleške kraljice in katoličani
!
Kronanje angleške kraljice Elizabete II., ki se je vršilo 2. junija, so proslavili tudi angleški katoličani, icalerih je samo v Angliji kakih pet milijonov, da ne omenimo nešteto milijonov katoličanov, ki živijo v britanskih dominionili, kot na pr. v Kanadi, Avstraliji, Novi Zelandi, Indiji, Južni Afriki in v neštetih kolonijah. Za vse te je angleška kraljica najvišja predstavnica velike britanske skupnosti ter simbol njihove politične in gospodarske povezanosti. Zato je razumljivo, da so katoličani vseh teh dežel pozdravili z veseljem to kronanje ter ga na svoj način proslavili.
Tudi sv. oče je poslal k tem slovesnostim svojega zastopnika in sicer v osebi apostolskega nuncija v Belgiji msgr. Femanda Cento.
Že na predvečer kronanja je v westminstrski stolnici imel slovesno pontifikalno mašo londonski nadškof kardinal Bernard Griffin. Sv. maši je prisostvoval papežev odposlanec msgr. Cepto in veliko število visokih katoliških, domačih in tujih osebnosti, med njimi vojvoda norfolški, ki je dedni ceremonijer
(Earl Marshal) angleškega dvora. On je imel častno, toda neprijetno nalogo, urediti sedeže za 7500 povabljencev, ki so se udeležili kronanja, ter rešiti pri tem vprašanja prednosti in dvorne etikete.
Sv. maši so prisostvovali med drugimi tudi kanadski ministrski predsednik Saint Laurent, mnogi katoliški ministri dominionov in razni poslaniki in zastopniki tujih držav. Nad vhodom katedrale sta
vihrali zastavi V. Britanije in Vati-kansRga mesta.
Mlp sv. mašo so opravili molitve za kraljico, po sv. maši pa so zapeli britansko himno.
Podobne proslave so se vršile po vseh katoliških cerkvah Anglije.
Kronanje angleške kraljice je izvršil anglikanski canterburvjski nadškof in sicer po obredih, ki segajo v čase, ko je bila Anglija še povsem katoliška dežela.
Sveti oče o vlogi izobražencev v svetu
Na binkoštni praznik je sveti oče govoril rimskim izobražencem. Njegove besede so tako lepe in važne, da bi jih moral poznati vsak katoliški izobraženec in se po njih ravnati.
Po kratkem Uvodu o pomenu binkoštne-ga praznika pravi: »Sveti Duh vam bo pomagal, da boste vedno bolj jasno spoznali, da ne sme biti nobeno področje človeškega dela izvzeto Jezusovemu božjemu vplivu. Že večkrat smo opozorili na veliko zmoto, ko hočejo ljudje delati brez Jezusa ati celo proti Njemu. Ni dvoma, da je samo On Odrešenik in Učitelj.
Evangeliju se mora priznati vloga, da plemeniti vso človeško miselnost, in če se kateri še obotavljajo pred to nujnostjo, da se mora vse temeljito prenovili v krščanskem duhu, tem pokažite vi, da mora vse teoretično in praktično delo, tudi umetnost, voditi krščanski duh. Vi morate biti v sedanjem svetu apostoli krščanske misli in navdihov Svetega Duha. Toda predvsem morate biti vi sami prežeti od krščanstva. Med današnjimi izobraženci prevladujejo tehnične in gospodarske znanosti. Filozofske in metafizične resnice pa stopajo v o-zadje. Ni nam treba dokazati, kako cenimo pridobitve tehnike. Toda metafizične resnice so podlaga materialnemu in duhovnemu svetu, naravnemu in nadnaravnemu.
Za izobražence in vodilne katoličane je nujno potrebno, da vedno bolj spoznavajo večno veljavne resnice in vse bogastvo naše vere. Verski pouk, ki ste ga prejeli v mladosti, ne more zadostovati ne vaši izobrazbi in ne današnjim problemom.
Vi hočete sodelovati pri prenovitvi sveta. Tega pa ne boste zmogli, če se boste popolnoma prilagodili svetu in boste v praktičnem življenju podlegli materialistični miselnosti in boste šli tudi preko mej dovoljenega. Potrebna je zvestoba in trdnost v krščanskem življenju. Gotovo vse to zahteva visoko stopnjo vztrajnosti, toda Sveti Duh vas bo podpiral.
Na drugem mestu vas opozarjam, da bodite polni Duha ljubezni. Zaman bi govorili svetu o prenovitvi v Jezusovem imenu, če ne bi bilo v vas onega, kar je bila Njegova najbolj goreča želja: y>Da bi bili vsi eno (Jan 17,21)!«. Jezus je dal razumeti, da bo ta enotnost eden najmočnejših dokazov za božje poslanstvo. — Bodite torej enotni, ljubljeni sinovi! Ne dovolite, da zaide med vas prekletstvo nesloge, ki slabi vez edinosti med posameznimi skupinami.
Kadar se posameznik za kaj odloča, ga morajo voditi predvsem ideološki (idejni) ratlogi. Že v nekdanjih časih je bilo tako, a v današnjem javnem življenju še mnogo bolj. Za katoličana ne smejo biti odločilne
Boj jezuitom!
Mesečnik »Nove Drogi«, ki je službeno glasilo, s katerim dajejo komunistični vodje navodila posameznim komunističnim celicam, vsebuje navodila kako pričeti borbo proti jezuitom. V obširnem članku so jezuiti prikazani kot najmočnejša sila, ki je v službi reakcionarjev. Redovne družbe pa da so samo sredstva za pripravo novih vojska proti narodom, ki se bore proti kapitalizmu.
Na Poljskem sedaj pričakujejo, da bodo poslej komunistične celice po vsej deželi pričele z ostro gonjo proti jezuitom.
želje posameznikov ali njihove kritike, čeprav so upravičene. Odločilna je stvar, za katero gre, ideje, ki so v ozadju. Po tem nauku bi se moral ravnati vsak katoličan. — Zato se ne bomo naveličali opominjati, ko grozi hiši požar, ko se dvigajo močni napadi proti njej, ko je nujno potrebno združili vse katoliške sile, naj v ognju krščanske ljubezni izginejo vsa medsebojna trenja, užaljenosti in osebni interesi. Zaradi Kristusa se je treba podrediti zakoniti oblasti.
Končno ne pozabite znanega pregovora i »Kakršni so voditelji, takšno je ljudstvo!« Vi pripadate med vodilne poklice. Poklicani ste, da vodite ljudstvo. Prav iz tega dejstva pa prihaja tudi vaša velika odgovornost pred ljudmi, zlasti pred najbolj ponižnimi, ki vas prosijo, da se na vso moč trudite za napredek in da ta napredek postavite v službo posameznikov in skupnosti.
Ali vam smem, predragi sinovi, dali ne-kaj praktičnih nasvetov, ki presegajo meje vašega poklicnega delovanja?	*
Vzemimo župana, sodnika, zdravnika ali druge duševne delavce, ki jih ljudje cenijo zaradi strokovnega znanja, ki vzbujajo zaupanje, ker skrbijo za blagor ljudstva. Če so ti ljudje istočasno poznani kot dosledni katoličani, ki so ponosni na svojo vero. ki prihajajo v cerkev molit, ki izpolnjujejo v vsem božjo voljo, vplivajo s svojim zgledom na ljudstvo vsaj toliko kot duhovnik, če ne celo več. Ali se ni nevera razširila med ljudstvo ravno po izobražencih?— Po isti poti mora priti tudi rešitev zopet med ljudstvo.
Nadalje: Dobro vam je znano, da se je ze mnogo storilo za izboljšanje socialnih razmer s pomočjo zakonodaje ter javnih in zasebnih ustanov. Toda veliko je treba še storiti. Mislimo na široko področje socialne higijene; razen lega se še dobijo na žalost ljudje brez strahu božjega, ki brezobzirno izkoriščajo take razmere, na pr. pomanjkanja dela, in znižujejo plače na neznosen minimum. Katoličan ne sme iz nobenega razloga molčati o takšnih dejstvih, ker nasprotujejo božjemu in človeškemu zakonu, marveč se morajo truditi za njihovo izboljšanje. Da, vi voditelji, župani, zdravniki, morda najprej doznate tovrstne zlorabe. Zakaj bi se potem ne združili k skupnemu delu, da uveljavite pravice človeškega dostojanstva in pravičnosti?
Zavedajte se svoje dolžnosti. Danes gre za sveto borbo, ki jo je treba dobojevati in zmagati: vi spadate k najvplivnejšim častnikom velike katoliške armade. Pred ljudmi se odpira vsa pot nujno potrebne obnove: vi ste izbrana četa krščanskih vodnikov, saj je pot cesto nevarna. Med vami so kako prisrčno jih pozdravljamo — univerzitetni profesorji, srednješolski učitelji, umetniki, zdravniki, pravniki in inženirji. O naj pride Sv. Duh v vaša srca in v njih razlije obilje svojih darov! Bodite, dragi
sinovi, poslušni njegovim navdihom: naj vas preoblikuje v ljudi s jasnimi idejami in odločno in jekleno voljo. Vaša vrnitev bodi začetek dela. V svetu vas čaka toliko in toliko nestrpnih duš. Ko boste vi in vsi katoliško izobraženi prodiruli vedno bolj in bolj, s bistrim umom, z neumor-nostjo, z združenim naporom za krščansKo obnovo, bosta Rim in Italija, bo ves svet dejansko priznal, da je Gospod znova obdaril Svojo Cerkev z novimi radostnimi Binkošlmi.«
Leto V. - štev. 24
Tretja nedelja po binkoštih
Iz življenja Cerkve
lz svetega evangelija po Luku (Lk 15,1-10)
Tisti čas so se približevali Jezusu cestninarji in grešniki, cla bi ga poslušali, Farizeji in pismouki so godrnjali:	»Ta	grešnike sprejema in
je z njimi.« — Povedal jim je pa to priliko: »Kdo izmed vas, ki ima sto ovac in eno izmed njih izgubi, ne pusti devet in devetdeset v puščavi in ne gre za izgubljeno, dokler je ne najde? In ko jo najde, 'si jo zadene vesel na rame: in ko pride domov, skliče prijatelje in sosede in jim pravi: ’Veselite se z menoj, zakaj našel sem svojo ovco, ki je bila izgubljena.’ Povem vam, da bo tako v nebesih večje veselje nad «*-nim grešnikom, ki se spokori, kakor nad devet in devetdesetimi pravičnimi, ki ne potrebujejo pokore. Ali katera Ženu, ki ima deset drahem, če izgubi eno drahmo, ne prižge svetilke in ne pomete hiše in skrbno ne išče, dokler je ne najde? In ko jo najde, skliče prijateljice in sosede in pravi: »Veselite se s menoj, zakaj našla sem drahmo, ki sem jo bila izgubila.’ Tako bo, povem vam, veselje med božjimi angeli nad enim grešnikom, ki se spokori.«
*
ON TE IŠČE
Ko se je v farizejih vzbudilo sumničenje, so sledili Gospodu s hu-dobnittai in kritičnimi pogledi. Ker pa so sebe smatrali za svete in neovrgljivo pravične, so bili do Kristusa naravnost neusmiljeni. So vedno na svetu ljudje, ki se zdijo, da so rojeni prav zato, da proti svojim bližnjim obtežilni material zbirajo.
V njih srcu ni niti iskrice ljubezni pod ledeno skorjo njih mrzle pravičnosti.
Ta odprta in ledena pravičnost je tudi na Kristusu kaj kmalu odkrila veliko napako: »Ta grešnike sprejema in je z njimi.« Z onimi je, kateri ne zaslužijo dotika z robom oblačila, pri katerih je najbolje izogniti se celo njihovemu dihu, da ne postane človek nečist. Na to postavno čistost in na dobro ime samih sebe so farizeji zelo gledali. Zato pa je to Kristusovo občevanje velik o-čitek njegove svetosti.
*
Kristus govori svojim zasledovalcem v pesmi s tremi kiticami, v katerih se v treh podobah ponavlja isti refren: božje usmiljenje do zapuščenih in padlih duš je veliko, neskončno. Podoba dobrega pastirja, podoba zgubljene drahme, podoba zgubljenega sina.
Farizeji poznajo življenje svojega naroda in vedo, da pastir pri štetju svoje črede, če zapazi izgubo kakih ovac, sežene vso čredo na hrib in jo tam pusti ter gre iskat izgubljeno ovco, dokler jo ne najde. In tudi vedo, da te izgubljene ovce pastir ne tepe, marveč jo na svoje rame zadene in k čredi nese, pa svojim prijateljem pove, da je čreda spet polnoštevilna, zakaj izgubljeno ovco je našel.
In žena, ki je izgubila vse svoje premoženje ene drahme. Svojo malo robo postavi pred hišo, vse kote pregleda, pomete, v temnih kotih tudi z lučjo posveti, da dobi svoj zaklad. In ni treba posebej poudariti, kako radostno v svojem veselju vsem sosedam ne enkrat, marveč trikrat pove in to natančno tako, da pri tretjem pripovedovanju morda že več resnice ne govori.
In končno tako nežna in mila pesem o izgubljenem sinu, ki zlomljen telesno in duhovno najde pot k očetu v domačo hišo, ko ga je kesanje vrglo k njegovim nogam.
K tem prilikam Kristus ne doda nobene razlage.
*
Vsak boljši kristjan bo znal presoditi tako božjo pravičnost kakor božje usmiljenje. Dvojni strah božji je v nas: eden dober, drugi slab.
V Bogu, katerega kličemo »Oče« vi-
dimo usmiljenega sodnika, ljubeznivega in dobrotljivega. Pa v njem gledamo tudi njega, ki kaznuje in udari, pa se ga zato bojimo. Zato pa jih je toliko, ki žive kot hlapci božji, pa ne vedo, da so v resnici otroci božji. In vendar Bog ni nekaj strašnega, če je svojega edinorojenega Sina človeški materi dal. In ta Sin nam daje upanje, saj ima prebodeno Srce v znamenju ljubezni, »da bi vse nase pritegnil« in »da bi se nihče ne zgubil«. Kako majhno je vse in smešno, kako si človek čudno predstavlja svojega Boga! In vendar tudi tedaj roka božja dilia ljubezen, kadar tepe.
Pokazal boš na dogajanje današnjega sveta in nad tem »usmiljenjem« zmajeval z glavo. Trpljenje in stiske, nerazumljivo preganjanje, težave dneva in strah pred nočjo in podobno. A vedi: božje usmiljenje je nam temno in nedoumljivo trdo. To nas dela na zemlji majhne in nam daje trpeti, da postanemo spet
Nedavno je jugoslovanska skupščina razpravljala o sprejetju novega verskega zakona, ki ureja razmerje raznih ver do države. Zakon je bil razumljivo enoglasno sprejet. Ob tej priliki je imel notranji minister Aleksander Rankovič primeren nagovor, v katerem je zopet ponovil že stare fraze in oblatil katoliško Cerkev in njene škofe kot nespravljive sovražnike države, zaveznike imperialistov, vojne zločince in podobno. Višek zlobnosti pa je minister Aleksander Rankovič dosegel z objavo prikrojenega pisma svete stolice št. 390/53 od 16. febr. 1953 beograjskemu nadškofu dr. Ujčiču. Pismo je objavila v prevodu tudi »Borba« in »Slov. poročevalec«. Pismo so po svoje prikrojili s tem, da so enostavno izpustili tri odstavke, ki jim niso bili všeč in sicer:
». . .
Predvsem pa je treba pomniti, da se je sveta stolica večkrat in ponovno izrazila, da se ne mara na noben način odtegniti, da vzpostavi »modus vivendi« med kat. Cerkvijo in Republiko Jugoslavijo, če le kompetentne oblasti z dejanji pokažejo, da žele spoštovati poglavitne pravice Cerkve. To se pa na žalost ni nikdar doseglo.
Po prekinitvi diplomatskih odnošajev med Jugoslavijo in sveto stolico je varstvo osnovnih pravic Cerkve ostalo zaupano na poseben način vesti, gorečnosti in zvestobi škofov, katerim pripada ne le varstvo vere in navad, ampak tudi zaščita ustanov Cerkve, disciplina ter vzgojne in socialne verske ustanove.
Kot je znano prekorači vsak sporazum med Cerkvijo in vladami zakonito kompetenco škofov in v duhu svetih kanonov pripada samo sveti stolici.«
PISMO V ROKAH RANKOVICA
Kako je prišlo pismo svete stolice v roke notranjega ministra Rankoviča, ko je vendar bilo namenjeno beograjskemu nadškofu? To dejanje je popolnoma v nasprotju z jugoslovanskim kazenskim zakonikom člen 156, ki pravi: »... kdorkoli brez pravice odpre pismo, brzojav, kakršnokoli zalepko, ki ni nanj naslovljena, ali jo zadržuje, bo kaznovan z globo ali z zaporom do šest mesecev...
Tretji odstavek pa dodaje: ...»Če pa prekršek odstavka 1 in 2 tega člena izvrši u-
Tvar, materija, ne čuti in ne pozna čustev; ako jo oživlja duh, pa čuti.
Sedež je srce, med njimi je najodličnejša ljubezen. Kdor je brez ljubezni, je brez srca, mesto njega ima kamen. Tako nam je srce znak ljubezni, pa tudi vsega moralnega udejstvovanja, mišljenja iu stremljenja človekovega, skratka vsega človeka. Saj govorimo: »Ta je dobrega, čistega, pogumnega srca, oni pa hudobnega, umazanega, strahopetnega.«
Ko je Bog ustvaril človeka, je v telo, iz ila zemlje, vdihnil oživljajočega duha. Katero srce je pa oživljeno po najodličnej-
Ijudje, kakor on hoče. Ali si nismo spet gradili babilonskega stolpa v zadnjih dvajsetih letih? Pa je Bog človeštvu danes spet jezike zmešal, na poseben način, a učinek je bil enak. Človeštvo mora danes pred Bogom postati^ majhno, da se bo oko božjega usmiljenja, »ki traja od roda do roda«, usmililo trpečih in malovernih. Kdor pa se zaveda, da nosi v sebi padlo dušo, naj ve, da ga je Bog šel iskat in da ga bo tudi našel v temnih dolinah njegovega zemskega bivanja in zapuščenosti in v goščavi trnjevih grehov. Samo en greh zavira pot božjemu usmiljenju: zakrknjenost.
*
Vemo: dobri Pastir ne pusti nobene ovce, ki je zašla, zato smemo upati na njegovo usmiljenje tudi pri nas. Farizejsko seme pa ni izumrlo. Satanov veter ga je razpihal preko vse zemlje. Še danes so ljudje, ki mislijo, da so pravični in iščejo krivde pri drugih, svojih pa ne vidijo. Sodba o našem bližnjem gre Bogu, zakaj mi nismo poklicani k sodbi in je tudi ne razumemo. Vsaka sodba bližnjega nas naredi trde in sebične.
Podajmo drugim roko ljubezni, samo ljubezen vodi k Očetu. Tudi Bog je poln ljubezni, ko oba do-, mov vodi: pravičnega in grešnika, ki se skesa. Saj je tudi ta otrok božji.
radna oseba v izvrševanju svoje službe, bo delinkvent kaznovan z zaporom do dveh let...«
Pismo je pisano v latinščini. Res je, da minister Rankovič ne zna latinščine in da tudi učenci v šoli večkrat radi preskočijo kak pretežak latinski stavek, ker pač latinščine ne znajo. No, tega se menda Ran-koviču ni bilo treba poslužiti, saj upamo, da ima dobre prevajalce na razpolago. Prepričani smo lahko, da je bila izpustitev namerna, saj so vendar ti trije odstavki pisma bistvene važnosti.
Kdor dvomi o tej zadevi, naj vzame v roke: »Borbo« od 23. maja 1953 štev. 138 stran 2 in pa »Osservatore Romano« od 31. maja 1953 štev. 125 stran 1.
KAJ SO S TEM HOTELI
Oblatiti kat. Cerkev in sveto stolico, da ne želi sporazuma in ureditve položaja med Cerkvijo in državo. Obenem pa so izrabili to priliko za ponoven in grob napad na Vatikan, škofe in katoliški Cerkvi zveste vernike, v katerih bi radi omajali zvestobo. Ponovno so zavrteli že obrabljene gramofonske plošče o sodelovanju duhovščine z okupatorjem, o prisilnem pre-krščevanju, o zavezništvu z imperialisti in podobno.
Te širokoustneže vprašamo samo eno. Ali so si kdaj upali v obraz povedati nemškemu in italijanskemu okupatorju ter Paveliču kaj podobnega, kar si je upal povedati kardinal in nadškof dr. Stepinac na Veliko noč leta 1942 v zagrebški stolnici vpričo Paveliča in njegovih?
NAŠA SODBA
Način postopanja ministra Rankoviča dokazuje zlonamerno težnjo jugoslovanskih oblastnikov, ki jim nikakor ni za ureditev razmerja med Cerkvijo in državo. Način, ki se ga je pravkar poslužil notranji minister Rankovič, kaže veliko naivnost.
Zanima nas, kaj o tem sodijo »ljudsk! duhovniki«, ki tako radi dajejo izjave proti škofom in sveti stolici. Ljudska oblast in oblastniki pa lahko mobilizirajo ves svoj propagandni stroj in svoje zagovornike, ne morejo pa zakriti svojih brezbožnih teženj. Z lažjo tudi v svoji borbi ne bodo prišli daleč, ker bodo prehitro razkrinkan!.
šem duhu? Pač Jezusovo, saj je to srce učlovečenega Sinu božjega: ni oživljeno samo s človeško dušo, ampak biva v njem vsa polnost božanstva.
Srce Jezusovo nam je znak učlovečenega Boga; vsega, kar je Sin božji za nas naredil in še vedno dela. Predvsem nam je znak njegove ljubezni. Ljubezen je namreč gibalo vsega njegovega prizadevanja za nas. Ljubezen ga je silila, da se je za nas u-človečil, da se je za nas daroval na križu, da biva v najsvetejšem zakramentu, da nam neprestano deli po nji milosti.
Materialistično naziranje ne priznava
Naši misijonarji
Apostolskemu delu v misijonskih deželah se danes posvečuje okrog 60 naših rojakov. Danes poglejmo na Daljni Vzhod:
NA JAPONSKEM sta se tamošnjim že dolgoletnim delavkam usmiljenkam s. Jožefi Župančič in s. Cireniji Jug ter frančiškanski Marijini misijonarki m. Mariji Maknisi Luževič pridružili pregnanki s Kitajskega s. Katarina Jančar in s. Benjamina Kardinar.
S KITAJSKE so morali: frančiškani oo. dr. Aleš Beniger, Rudolf Pivko in Mirko Kosič; elan parmske misijonske družbe o. Albin Miklavčič; lazaristi gg. Drago Pokorn, Janez Kopač, Andrej Prebil in Karl Wolbang; salezijanca msgr. Joško Kerec in msgr. Jožef Geder. — Iz Caotunga so morale iti slovenjebistriške šolske sestre Konstantina Sarjas, Katarina Rous, Jožefa Kerec, Hilda Drofenik in Marija Jerebič. Iz Kunminga so pregnali br. Štefana Meoliea.
Ostali pa so do sedaj na Kitajskem še: g. Franc Jereb CM, edini beli misijonar v provinci Kiangsi in predstavnik ter varuh tamkajšnjega slovenskega Baragovega misijona. V Šanghaju se še držita frančiškanski Marijini misijonarki m. Kalista Langerholz in s. Gebhardina Hrastnik. Prav od tam je tudi zadnje sporočilo br. Cirila Verdnika CM, ki deluje na lazari-stovski prokuri za Kitajsko.
V 1I0NG KONGU je mladi salezijanski duhovnik Stanislav Pavlin, prej brat laik na Japonskem, in s. Anica Miklavčič, ka-nosijanka, pregnana iz province Šensi.
V MACAO deluje v salezijanski obrtni šoli brat Rafael Mrzel.
Organizator misijonske bolniške službe na Formozi je naš zdravnik dr. Janez Janež.
G. Andrej Majcen (salezijanec) je po izgnanstvu s Kitajske zdaj pomočnik ravnateljstva velike vzgojne ustanove v Hanoju v Vietnamu (Indokini).
ANNAM je delovno področje m. Leonije Pekovec, veliki otok Java pa m. Deodate Hočevar, uršulinke.
V SIAMU še naprej vodi uršulinske šole v glavnem mestu Bangkok m. dr. Ksaverija Pirc, medtem ko je m. Marija Frančiška Novak, uršulinka, zdaj vzgojiteljica v zavodu Regina Coeli v Cienginaju, drugem najvažnejšem siamskem mestu. V Bangkoku pa dela salezijanski brat Joško Bevc.
Pri psihiatru
Pred kratkim so v New Yorku pripovedovali, kaj se je pripetilo nekemu znanemu univerzitetnemu profesorju, ki bi bil rad dobil nekaj dobrih nasvetov pri zdravniku psihiatru (zdravniku za duševne bolezni). Po dolgem oklevanju je poiskal na Park Avenue ime, ki je bilo znano. Stopil je v sprejemnico, ki je bila razkošno urejena, a nikogar ni bilo, ki bi sprejemal. Profesor se je ozrl na dvoje vrat z napisi:
duha. Zato so mu tudi čustva uganka; meni, da so le nekako presnavljanje in prerivanje atomov. Zato tudi nima smisla za najodličnejše čustvo, za ljubezen; ljubezen namreč zahteva neko žrtvovanje. Ima pa smisel za strasti samoljubja in sovraštva, ki vodijo v uboj in rop. Ko taji človeško dušo, taji še bolj Boga, ki je najpopolnejši duh; taji Boga, čeprav je očividno, da tvar, materija nima razuma in da ne more delovati premišljeno, smotrno.
Materialističnemu naziranju polagoma zapade, kdor malikuje svoj ljubi jaz: streže vsakovrstnim strastem; dobro piti. zabavati se in utapljati se v grešne občutke!
Naravno je, da vera takega kristjana omrzne...
Da bi nas Jezus pred vsem tem obvaroval, nam je razodel svoje božanstveno Srce. To privatno razodetje, ki nam ga je izročil leta 1674., 1675. in 1676. po sv. Marjeti Alaeoque in ga je Cerkev sprejela in potrdila, je Jezus prihranil prav za zadnje čase, kot je sam rekel, ko bo ljubezen mnogih omrznila, ljubezen namreč do Boga in tudi do bližnjega. Ali ni ta čas prav posebno sedanji? Ali je bilo kdaj več sovraštva do Boga in medsebojnega sovraštva kot dandanes? Brezbožni komunizem v vsej svoji zlobi to potrjuje. Javna nemorala v kinu in tisku, v modi in ilustracijah to kaže. Brezsrčni kapitalizem to priča.
Kakor gorko sonce topi mrzli sneg, tako ljubezen mehča zakrknjena srca. To Jezus ve. Kako ne bo ljubezen božjega Srca o-mebčala zmaterializirana srca ! Kako ne bo varovala omahujoča srca, da ne omrznejo? Svoje srce, ranjeno, s trnjem ovenčano, goreče v plamenih ljubezni nam stavi pred oči: »Glej, to srce, ki ljudi tako ljubi!« Hoče, da bi postali pozorni, da bi premišljevali, kar je za nas trpel, žrtvo-
moski-žensKe. Stopil je v naslednjo sobo, kjer spet ni nikogar našel razen vrat z napisom: notranji-zunanji. Profesor je šel skozi »notranje« in prišel v še lepšo sobo, iz katere je vodilo dvoje vrat z napisom: oni, ki imajo več kot 10 tisoč dolarjev- dohodkov- — oni, ki imajo manj kot 10 tisoč dolarjev dohodkov. Kako bi mogel imeti vseučiliški profesor več kot 10 tisoč dolarjev dohodkov, in je zato stopil skozi druga vrata ter se znašel na — cesti. (Iz »Pisma«),
Je razlika
Pred nedavnim smo brali o onem ameriškem vojaku, mladem 18-letnem fantu, junaškem borcu na Koreji, ki je prišel domov na dopust, pa v družbi s 16-letno ljubico brez denarja, toda z brezhibnim samokresom, ubil 5 oseb, da si je prisvojil avtomobil in nekaj dolarjev. Ko ga je sodnik vprašal:
»Kako ste mogli vi, mladi fant, kaj takega storiti?« je ta odgovoril:
»Oh, toliko besed zaradi pet od njih! Na Koreji več ko jih pobiješ, več odlikovanj dobiš!«
Fant ni razumel, da je razlika, če pobijaš ljudi, ker ti država ukaže, ali če jih pobijaš na svoj račun. (Iz »Cjav-edala«).
Porušene cerkve vstajajo
Največja cerkev v Monakovem, ki je posvečena sv. Mihaelu, je bila za binkošti ponovno odprta bogoslužju. Cerkev je delo Holandca Sustrisa in je bila zgrajena v XIV. stoletju. L. 1944 je padla nanjo bomba in jo zelo poškodovala. Leto za letom so poslej nadaljevali s popravljanjem tako, da je sedaj obnovitev končana.
Redke take družine
Vseh deset otrok zakoncev Rerreira da Silva iz Lizbone se je posvetilo redovnemu življenju. Šest bratov je stopilo k jezuitom in delujejo v misijonih v Indiji, Zambesi in Makau, štiri sestre pa so redovnice sv. Terezije.
Italijanski socialni teden
Stalni odbor za katoliške socialne tedne v Italiji je določil program za letošnji cialni teden, ki se bo vršil v Palermu on 27. septembra do 3, oktobra t. 1. Kot glavno temo bo obravnaval: »Problem prebivalstva«.
Japonski duhovniki bodo nosili posebne obleke
Avstrijska agencija Katpress je prinesla vest, da so najvišji predstojniki na Japonskem župnikom in kaplanom dovolili zaradi izredne letne vročine nošnjo posebne obleke. Župniki in kaplani da bodo poslej nosili športno srajco z dolgimi rokavi brez suknjiča ali z njim. Na prsih pa bodo imeli srebrn križ, kot znak svojega poklica.
val, vse iz ljubezni. Ljubezen rodi ljube-, zen. Ni mogoče, da bi ostal, kdor je le še količkaj človek, brezčuten, če le resno premišljuje božje Srce Jezusovo.
Da bi to laže dosegli, je naročil sv. Marjeti Alacoque, naj imamo podobo njegovega Srca na vidnem mestu v naših hišah: naj prejemamo prve petke spravno sveto obhajilo, da tako zadoščujemo za vse grehe, s katerimi ga žalimo; enako, uaj slovesno obhajamo praznik njegovega Srca in sicer na petek po osmini sv. Resnjega Telesa.
ALI SI VPISAN VANJ?
Zadoščevanje Srcu Jezusovemu širi apo-stolstvo molitve. Raznobarvne listke, ki jih deli vsak mesec, poznaš. Ali se j)G nj;Ji ravnaš?
Kdo ne pozna dvanajst obljub, ki jih je Jezus dal za vse, ki zaupn0 častijo njegovo Srce? N. pr. »Blagoslovil bom vsa njihova podjetja«... »Grešniki, se bodo spreobrnili, mlačni bodo postali goreči, goTeči se bodo dvignili do visoke stopnje popolnosti«— »listi, ki sirijo to pobožnost, bodo zapisani v mojem Srcu«... Vsem, ki opravljajo pobožno devet prvih petkov v spravo, pa obljublja srečno zadnjo uro.
Ali ni nespameten bolnik, ki noče zdravila, katero mu gotovo posreduje zdravje? Še bolj je nespameten, kdor se za pobožnost do Srca Jezusovega ne meni; posebno še v našem /.materializiranem Času.
Da bi božje Srce Jezusovo kraljevalo v naših družinah in naših sreih, hočemo doseči tudi s posvetitvijo družin presvetemu Srcu. lo je po prvi svetovni vojni posebno siril p. Matej. Mnogi se še spominjate teh lepih slovesnosti. Posvetite se! Obnovile posvetitev!
S.G.
Minister Rankovič in resnica
e%on (Scca ^ejusooega
Borba za pravice slovenske šole
G O S P OIDIA RIS T VIO
Trst. 9. junija 1953.
Nedeljska številka nekega tržaškega dnevnika hvali (na drugi strani) velike uspehe italijanskega šolstva tržaške občine v povojni dobi. V preteklem šolskem letu je obiskovalo te šole 26.219 otrok različne starosti v 1.104 razredih. Tudi število u-čilnic se je povečalo tako, da je bilo v preteklem šolskem letu samo 461 razredov brez lastnih učilnic. Seveda bi morali tu dodati še okoli 60 razredov slovenskih šol brez lastnih učilnic. Dopisnika italijanskega lista seveda ne zanimajo potrebe slovenske šole, zato pa je naša dolžnost, odpreti usta, da se ne bi zdelo, da je vse v redu. Ponovno smo že na raznih mestih opozarjali na to, da so slovenske šole marsikje stisnjene v pretesne prostore brez potrebnih učnih pripomočkov, včasih celo brez dostojnih higijenskih naprav. Seveda nam odgovarjajo, da imajo ponekod v južni Italiji učilnice za osnovne šole celo v ne-kakih lesenih kolibah ali skednjih. Toda pri nas ni Italija, temveč posebno ozemlje Pod mednarodno upravo, ki ima po mirovni pogodbi postati nova država. Zavezniška vojaška uprava se trudi, da bi tudi slovenske šole imele dostojne prostore. Ker so mnoge italijanske šole dobile moderna poslopja s vsemi mogočimi učili in najmodernejšo opremo, so hoteli dati t saj eni slovenski šoli, in sicer eni izmed srednjih šol, ki so stisnjene v nekem stanovanjskem poslopju v ul. Lazzaretto Vecchio, novo zgradbo. V ta namen so izplačali 300 milijonov lir. Stavba je že dozidana in po precejšnji in nepotrebni zamudi skoro čisto opremljena. — Toda zavezniški častniki so med tem odšli in na šolskem področju je začel vladati g. prof. Fadda. Pa sem si nekega dne dejal: Ti šment! Bog ve, kako je s to šolo! Ali g. prof. Fadda še kaj misli na to stvar? — In sem smuknil v tisto poslopje in si ga temeljito ogledal. In kaj me je tam najbolj presenetilo. Šolo so zidali za slovenske srednješolce. Klopi in stolčki so pa tako neznatni, da bi bili bolj primerni za kak otroški vrtec kot za srednjo šolo. To mi je dalo misliti: Bogve ali so zavezniški častniki to stvar kaj omenjali g. Faddu ob svojem odhodu. Morebiti so na to v naglici čisto pozabili. Ali pa si je g. Fadda glede te zadeve usvojil čisto nov načrt. Vsekakor bi bilo prav, če bi g. gen. IVinterton malo pobrskal po svojih papirjih, da ugotovi, kako je s tistimi 300 milijoni. Potem bi pa bilo prav, da bi g. general prišel s svojim avtomobilom tudi sam osebno pogledat v tisto stavbo. Saj smo videli tam okrog vozariti celo tržaške-ga župana g. inž. Bartolija, ki mu slovenska šola ni preveč pri srcu. Na vsak način pa mora g. general sam to zadevo razčistiti, ker 300 milijonov lir niso mačje solze.
Iz omenjenega dopisa nedeljske številke tržaškega dnevnika smo tudi izvedeli, da so začeli na italijanskih šolah reševati položaj svojega učiteljstva. V povojnem času je nastal izjemen položaj. Obstoječi zakoni določajo, da morajo učne moči imeti sta-len službeni položaj. Ako se ustanovi kak nov razred na kaki šoli, smejo imenovati začasnega učitelja, toda po dveh letih poizkusa je treba za tisti razred imenovati rednega učitelja. To se pravi, po dveh letih preizkusne dobe je treba razpisati kon-kurz. V zadnjih dveh letih so tudi v Trstu na ta način razpisali dvanajst novih službenih mest na italijanski osnovni šolt. To na podlagi čl. 65. T.U. dne 5-2-1928, št. 571. Toda neka druga določba (ukaz 18 ZVIJ, z dne 8-11-1947, člen 9) pravi, da je vsa organizacija slovenskih šol enaka oni
WILHELM HONERMANN:	21
©če '^Damijan.
Proti koncu meseca je Damijan odpotoval v Tremelov. Samo dva dni je smel ostati doma, nato pa naj Iti se poslovil za vedno.
Zvečer so bili na kmetiji dc Veuster vsi zbrani okrog velike hrastove mize. Tiho so klonili pred božjo voljo. Kaj je bilo treba mnogo besed?
Govorili so o zadnji žetvi in o sejmu. Pripovedovali so si načrte za bodočnost. Gerbard se bo na spomlad poročil z Doro Vermeylcnovo, hčerko tremelovškega mlinarja. Ponosno je pripovedoval, da namerava iz starega mlina napraviti nov valjčni mlin. Marija Deselaers je stopila v trgovino. Že nekaj let je bil poročen z Marijo Feyaert in je imel že dva krepka fantiča.
»Vajini fantje morajo postati misijonarji!« se je šalil Damijan. »Potem jih vse pošljite za mano.«
»Vse je nekoliko preveč,« se je smejal Leon. »Dobila jih bova najmanj en ducat, kajne Marija?«
na italijanskih. Ko smo ponovno zahtevali za slovenske šolnike stalen položaj, so nam odgovarjali, da to ni mogoče pod začasno vojaško upravo, ker bi morda poznejša stalna uprava ozemlja ne sprejela novih šolnikov v svojo službo. Toda ta izgovor je jalov. Samo ob državnih revolucijah se včasih prekine kontinuiteta zakonov in državnih obveznosti. Kadar pa se spreminja uprava kakega ozemlja postavnim potom, se urejajo obstoječe obveznosti s posebnimi mednarodnimi pogodbami v okviru mednarodnega prava in raznih mednarodnih običajev. V tem so z nami istih misli tudi Italijani, kateri obetajo vsem u-službencem na tem ozemlju nebesa ob morebitni združitvi z materjo Italijo. Na slovenski radijski postaji so hoteli slovenskim uslužbencem že sedaj italijanski službeni položaj kar vsiliti. G. prof. Fadda bržkone ne misli tako kmalu izdati ured-
Rafko Vodeb:
Kam potujejo oblaki ?
Oprema in lesorezi Aleksa Ivančeva.
Rim 1953
To je pesniška zbirka posvečena materi. Delimo jo v tri oddelke: Letopis (11 pesmi), Seme brez imena (9 pesmi), Rimski hajkaji (10 pesmi).
Pesmi so ilustrirane s 23 lesorezi. Tisk je lep, papir šatiniran, oprema zelo okusna.
Skeptiku se pri tem rodi vprašanje, da li so te pesmi vredne take opreme?
In tu moram odgovoriti nadvse pritrdilno. Svoje pesmi je Vodeb označil V sklepnih verzih »Besede«, pojoč:
Zdaj si mi slavček in zdaj si ujeda, strašna si, strašna,
Beseda.
Vodebova pesem je polna krščanske, resignacije. Svojemu Bogu poje:
O rad Ti bom prstena drobna žvegla, ki v svojo praznost Tvoj odmev lovi.
Vodeb je mojster besede. V treh vrsticah ti opiše rimski Kolosej takole:
Arena gleda nasmejana, ko sonce z senco pleše pod oboki. Marjetica v razpoki je krvava.
Pesnik se nahaja že več nego eno desetletje v Rimu in zato se v njem oglasa pesem:
Tibera v morju luči in sloki mostovi — kako ta domačnost boli!
Seveda niso vse pesmi, enako močne, vendar moramo mimo reči: Rafko Vodeb
je pesnik.
Slovenskim pesmim je dodan droben zvežček, v katerem so te pesmi prestavljene na italijanski jezik. Kako naš pesnil obvlada laški jezik, nam dokazujejo v prevodu neredka mesta, ki so izvirniku enakovredna.
Marija pa ni rekla nič, le z zardelim obrazom se je nekoliko globlje sklonila nad nogavico, ki jo je pletla.
»Kaj prav za prav pomeni ime Sand-vieh?« je hotel vedeti Peter Winkelmohlen.
»Sandvich je angleška beseda in pomeni po nase kruh z maslom,« je smeje se pojasnil brat. »Imenujejo se pa zato tako, ker ležijo kakor veliki masleni kruhki v veliki skledi oceana.«
»Potem ti bomo poslali gnjat za maslene kruhke,« je brž obljubil hlapec. »Pujsa bo kmalu dobra za zakol.«
Nato so spet vsi molčali. Možje so puhali iz pip. Marija je rožljala s pletkami. Mati je sklenila roke in nepremično gledala svojega najmlajšega. Kmet je s prsti nalahno bobnal po mizi. Nehote je moral misliti na besede, ki jih je nekoč izgovoril pater v Loevenu.
»Zaradi žrtev bomo nekoč blagoslavljali svoje življenje, oče de Veuster!«
Čez nekaj časa je Damijan vstal, vzel iz omare stare zgodbe svetnikov, odprl triindvajseti oktober, in jih položil pred mater na mizo.
»Mati,« je rekel nato, »še enkrat nam beri iz svete knjige!«
bo, ki bi uredila službeni položaj slovenskih šolnikov. Toda kaj pravi k temu Vojaška uprava?
V zadnjem času se je dvignil proti sedanjemu načelniku prof. Faddu kar vihar pritožb. Morda je ZVU prišla do spoznanja, da se je prenaglila, ko je izročila italijanskemu višjemu uradniku tudi slovensko šolo. Bogve, ali je kaj poizvedela Vojaška uprava, kakšna je preteklost g. prof. Fadda, preden je dala svoj pristanek n* njegovo imenovanje. Ali se je uverila, da bo ta mož sposoben in voljan, pravično postopati s Slovenci. Pričakovati bi bilo, da se ne bi zanesla samo na presojo ital. ministra, ki je g. prof. Fadda poslal, ker je dovolj dokazov, da hoče italijanska vlada Trst popolnoma poitalijančiti in slovensko šolo tu zatreti. Čas bi bil, da ZVU nekaj ukrene. Sedanji položaj ni v čast niti italijanski vladi, ki tu preočito kaže, kako bi bilo, ako ji uspejo aneksionistič-ne težnje, še manj pa Varnostnemu svetu Združenih narodov, ki jih predstavlja g. gen. JVinterton.
Božji služabnik
Pater Leopold
kapucin
Gorica 1953
Pretekli teden je izšla knjiga o p. Leopoldu, kapucinu beneške province, kateri je umrl v Padovi pred 11 leti v sluhu svetosti.
Pater Leopold je bil zaveden Hrvat iz Dalmacije, ki je celo življenje hrepenel, da bi mogel na Vzhod med razkolne brate v misijone.
Volja božja pa je bila, da je le dvakrat v življenju za malo časa bil v Kopru in na Reki, drugače je pa večino svojega življenja presedel v spovednici v Padovi.
Žarišče njegovega dela in njegove svetosti je bil zakrament sv. pokore.
Bil je najbolj iskan duhovni vodnik svojega časa.
In o tem božjem služabniku, govori naša knjiga v zanimivo razvrščenih poglavjih s posebnim oddelkom o čudežih.
Knjigo je prevedel pisatelj Karel Mauser, uvod ji je napisal duhovni sobrat rajnega, goriški nadškof. Vsebino krasi več slik.
Knjigo toplo priporočamo našim bralcem.
Mati je vzela očala in brala iz zgodb o velikem božjem bojevniku, frančiškanskem bratu Janezu Kapistranu, ki je s križem in mečem vdrl v turški tabor. Mati je brala počasi in glas se ji je tresel.
Brat Damijan je z vso dušo prisluškoval glasu, katerega kmalu nikdar, nikdar več ne bo slišal...
Naslednji dan je šel Damijan z očetom na polje. Kmet skoraj ves čas ni spregovoril besede. Vedel je, kako grenko bo njegovemu sinu slovo tudi od njive.
»Tukaj si prvič nastavil plug, Jožef!« je rekel kmet hipoma. »Ali še ves?«
Damijan je samo nemo prikimal. Da, še je vedel. Vedel je še vse. Kolikokrat je preoral to njivo! Tu ni bilo koščka zemlje, katerega ne bi napojil znoj. Tu je bil kraj, kjer je v tisti viharni noči p0 romanju zarinil roke v zemljo. Da, tu je poznal vsak kamen in vsako rjavo kepo. Ustavil se je, se sklonil, nato pa dvignil polno prgišče prsti, jo dolgo opazoval in nazadnje razmaknil prste, da mu je spolzela skoznje.
»Dobra zemlja, oče,« je rekel tiho.
»Da, dobra zemlja, dobra zemlja!« je kmet počasi odgovoril.
Dela okoli mlade koruze
so pletev, navrhno gnojenje, osipanje, raz-redčenje in zopet pletev.
Pleti moramo, da uničimo škodljivi plevel in da zemljo zrahljamo. S pletvijo razrušimo skorjo zemlje in s tem dosežemo, da zemlja ne izgublja toliko vlage. Zato pa ni pletev na mestu samo pred osipanjem, temveč tudi še pozneje, če se razvije plevel ali če se napravi zemljata skorja.
Z osipanjem pritegnemo zemlje k steblu in na ta način nudimo rastlini več zemlje z redilnimi snovmi, poleg tega pa tudi možnost, da razvije krepkejše korenine, ki so potrebne visokemu steblu s klasom, drugače bi že sapica prekucnila steblo.
Navrhno gnojenje pa je tudi potrebno, posebno če smo bili skopi z gnojenjem pred setvijo. Za vrhno gnojenje prideta v poštev le apneni ali čilski soliter, in sicer na vsakih 100 m- po 1 kg. Kako razdeliti? Če rastejo na vsakem m-’ po 4 stebla, jih raste na 100 m2 po 400. Vsak kg ima 1000 gramov. Če to razdelimo na 400 stebel, potem pride na steblo po 1/2 grama solitra. S tehtnico in čajno žličko prav' lahko določimo na steblo odpadajočo količino solitra, katerega raztrosimo ped daleč okoli, stebla.
Amonijak ali črni prah ne kaže trositi za vrhno gnojenje, ker bi začela pozno delovati in bi razvoju klasa prej škodovala kot koristila, koristila pa bi razvoju slame in taka koruza bi pozno dozorela.
Razredčenje je pri koruzi nujno potrebno. Pregosta koruza raste sicer visoko, a klasov ima malo. Na vsak m2 mora priti primemo število stebel, kot pač odgovarja dotični sorti koruze: kakšenkrat je bolje pustiti 3-4 stebla, pri dragih sortah tudi 5 do 6. Med posameznimi stebli naj bo kolikor mogoče ista razdalja.
In morebitna prazna mesta v vrstah? Ta nastanejo večkrat kljub veliki pazljivosti. — Če smo še v času, presadimo na prazna mesta koruzo od tam, kjer je pregosta: najprej napravi jamo, potem pa z lopato dvigni koruzno steblo z veliko kepo zemlje okoli korenin in prenesi na novo mesto v pripravljeno jamo. Obsuj, zemljo nekoliko steptaj, potem nekoliko zalij in tako presajeno steblo ne bo prav nič zaostajalo za ostalimi. — Podsejati ne kaže. — Na prazna mesta pa lahko sadiš
Ko sta se vrnila domov, se je Damijan ustavil pred križem na dvorišču.
»Tukaj sem često moral klečati, oče!« Dolgo je opazoval klečalnik, ki je kazal v deski globoke razpoke.
»Tu so klečali vsi de Veuster, vsi,« je rekel oče. »In Bog jih je blagoslovil. Tudi Leonovi fantje bodo morali tu klečati.«
»Ampak zrf dvanajst fantov bo treba klop nekoliko podaljšati,« se je smejal Jožef.
Poslovil se je tudi od župnika in učitelja.
»Fant, ne napravi sramote Tremelovu!« mu je naročal duhovnik in mu skušal videti v dušo.
»Jožef, ne pozabi domovine!« ga je opominjal učitelj. »Ponesi Flamsko s seboj v svet! Ne v prgišču zemlje, ki jo nosiš s seboj zavito v papir, ampak v srcu naj te spremlja flamska moč.«
Nazaj grede je šel ob gozdu. Črne jelke so stale tam in mu klicale v spomin blažena otroška leta, ko je bil med njimi puščavnik. Prišel je do puste. Že davno je skrvavela v pozni jeseni. A srebrna pot je še bila tam, pot, po kateri je nekoč šel iskat Boga.
»Da, to je bila domovina!«
tudi fižol, ohrovt ali kapus, krmsko peso, morebiti buče.
*
Predvsem od teh del zavisi visokost pridelka.
Da dobimo prvovrstno seno je predvsem potrebno kositi o pravem času, to je, ko začne cveteti večina trav. Mnogi živinorejci kosijo pozneje, ker mislijo, da na ta način dosežejo bolj bogato košnjo, več sena. Četudi je to deloma reg, je izguba večja kot doseženi dobiček: pri cvetenju potuje namreč mnogo redilnih snovi v seme, ki pa se ob košnji navadno izgubi, poleg tega pa stebla olesenijo in postanejo malo — in težko prebavna; vse na škodo dobrote krme.
Če je vreme nestalno, je zmotno kositi zgodaj zjutraj, ko je na travi še rosa. Oči-vidno bi se trava prej posušila, če bi sonce roso posušilo. Eno je potrebno počakati, da po dežju sonce osuši zemljo in šele potem raztrosimo režnje pokošene trave.
Pod večer spravimo navadno ovenelo travo v kopice, ki jih prihodnji dan zopet razvržemo, da se seno dokončno osuši. V tem oziru veljaj načelo, da napravimo kopice prej kot začne padati rosa, tako da spravimo v kopice še od sončnih žarkov toplo travo. Taka trava se v kopicah na-, dalje suši.
Torej zvečer čimprej napraviti kopice, zjutraj pa razvreči jih čim pozneje. Na ta način bomo seno najprej posušili in dobili najbolj tečno krmo.
Pri sušenju detelje
pa moramo predvsem paziti, da ne izgubi detelja listov in da nam potem ostanejo sama stebla. Največ redilnih snovi je ravno v listih, stebla so mnogo manj vredna.
V tem oziru lahko nekoliko odpomore-mo s pravilnim sušenjem.
Vsakdo bo razumel, da se tanki in plosk-nati listi mnogo prej posušijo, da izgubijo svojo odvišno vodo, kot debela stebla. Zato pa se suhi listi prav lahko odlomijo in odpadejo, če pustimo deteljo na široko raz-trošeno vplivu vročih sončnih žarkov, samo da se krma kmalu posuši. — Namesto tega bi morali deteljo sušiti počasi, to je v bolj debelih plasteh in jo skrbno obračati.
Končno, ne nakladati suhe krme v vročih dnevnih urah, ker se drobi.
Pocenitev umetnih gnojil
S 1. julijem se bo superfosfat pocenil za okoli 4% in amonijev nitrat za 8%, nekoliko tudi druga umetna gnojila; tako je sklenil ministrski odbor za cene. To znižanje sicer ni posebno znatno, a kljub temu predstavlja nad 2 milijardi lir, ki bodo prihranjene kmetijstvu, ki porabi letno za okoli 70 milijard lir umetnih gnojil.
Se izplača sejanje sončnic?
V vojnem času, ko je bilo pomanjkanje maščob in se je za olje lahko vse dobilo, se je sejanje sončnic sijajno izplačalo. Za* to pa so takrat na marsikateri parceli sončnice obračale proti soncu svoje rumene glavice. Takoj v prvih povojnih letih pa se je sejanje zelo skrčilo in danes so redki kmetovalci, ki sejejo sončnice v večjem obsegu.
Se ne izplača!
Sončnice so namreč precej zahtevne, vsaj tako kot koruza in če imamo na izbero, bomo sejali raje koruzo, ki prinaša več dohodka.
Popoldne se je poslovil od domačih. Oče mu je brez besede dolgo stiskal roke. »Dobro napravi!« so rekli bratje in si obrisali oči. Nato je prišlo do najtežjega: slovo od matere.
Kmetica si je ovila rožni venec okrog rok, kot bi bil sveti niz molkovih jagod debela vrv, katere se je mogla oprijeti v najhujši stiski. V sinovem objemu so ji privrele dolgo, z največjim trudom zadrževane solze iz oči.
»Ne jokaj, mati!« jo je tolažil sin. »Pridi jutri v Scherpenheuvel. Peter Winkel-mohlen te bo z vozom pripeljal tja. Pri Materi božji je tolažba. Tam se posloviva.«
Drugi dan so klečali kmetica Ana Katarina de Veuster, Marija Feyaert in brat Damijan pred prestolom Naše ljube Gospe v Scherpcnheuvelu. Med seboj niso spregovorili nobene besede, a nebeški Materi so povedali vse.
Slednjič je kmetica vstala, vzela iz žepa srebrno srce in ga obesila poleg milostnega prestola Device.
»Ker si Avgustu vrnila zdravje,« je hvaležno šepetala. Nato je vzela drugo sre-brno srce in ga obesila poleg prvega.
KlUiLiTlUlRiA
KATOLIŠKI MISIJONARJI SKRBE ZA KOREJSKE SIROTE
Stran 4.
KATOLIŠKI GLAS
Leto V. - 'ev. 24
Z GORIŠKEGA
Škofijski evharistični kongres v Gorici
Zaključno dejanje slovesnosti ob priliki dvestoletnice goriške nadškofije bo škofijski evharistični kongres v Gorici v tednu od 14. do 21. junija. Pred tem so se vršili po vseh farah in po vseh dekanijah župnijski in dekanijski evharistični kongresi, ki so ponekod zelo dobro uspeli. Slovenci smo take evharistične slovesnosti imeli že preteklo leto spomladi, v italijanskih farah pa so slične kongrese imeli letos zlasti v mesecu aprilu in maju. Teden od 14. do 21. junija pa mora hiti krona vseh teh evharističnih slovesnosti ter doseči svoj višek v nedeljo 21. junija. Program v omenjenem tednu je naslednji:
V nedeljo 14. junija otvoritev evharističnega tedna z dnevom za može in fante.
V ponedeljek 15. junija dan redovnic. Torek 16. junija duhovniški dan. Zjutraj
bodo ordinacije, nato pa razna zborovanja za duhovnike.
Sreda 17. junija dan deklet.
Četrtek 18. junija dan otrok.
Petek 19. junija dan mater.
Sobota 20. junija dan bolnikov.
Nedelja 21. junija sklep kongresa s slovesno pontifikalno mašo, katero bo daroval *ka rdinal Tisserant ob navzočnosti številnih nadškofov in škofov ter civilnih oblasti. Popoldne tega dne bo evharistična procesija po mestu s končnim blagoslovom na Travniku.
Dnevi za posamezne stanove so določeni za vso škofijo. Verniki so zato vabljeni,
da se zberejo v Gorici že zjutraj, ko bo zanje sv. maša s skupnim sv. obhajilom, nato pa bodo sledile razne konference v cerkvi ali izven nje.
Slovenski verniki
bomo ob tej priliki imeli naslednje svoje posebne pobožnosti in zborovanja:
V sredo 10. junija začetek tridnevnice pri Sv. Ivanu. Zvečer ob osmi uri govor in nato blagoslov.
V četrtek 11. junija ob 6h zjutraj sv. maša istotam; zvečer govor in blagoslov ob 8. uri.
V petek 12. junija, praznik presv. Srca Jezusovega, spored isti kot v četrtek.
V soboto 13. junija, praznik sv. Antona Padovanskega, ob 6. uri zjutraj sv. maša pri Sv. Antonu Starem za Mar. družbo in ostale vernike.
V tednu od 14. do 21. junija bo v stolnici vsak dan ob 6. uri sv. maša pred izpostavljenim Najsvetejšim s kratkim premišljevanjem ter petjem.
V sredo 17. junija, dan deklet, bo ob 8.30 zvečer v Domu Brezmadežne zborovanje krščanskih deklet.
V petek 19. junija, dan mater, bo istotam ob 8.30 zvečer zborovanje krščanskih mater.
Slovenske vernike vabimo, da se teh svojih pobožnosti in zborovanj v obilnem številu udeleže.
Navodila za procesijo prinesemo prihodnjič.
Jameljski cerkveni pevci vas vabijo, da pridete na nedeljo sv. Antona, 14. junija v Jamlje.
Igrali bodo Pinžgarjevo igro:
» V
R
I
A «
Začetek ob 3. uri popoldne.
Prisrčno vabljeni!
Uspehi na slovenskih srednjih šolah v Gorici
Podajamo imena dijakov in dijakinj drž. srednjih šol s slovenskim učnim jezikom v Gorici, ki so izdelali:
NA KLASIČNEM LICEJU:
I. razr.:	Bednarieh Alojzij, Del Bene Jožef.
II. razr.: Blažič Oskar, Bratuž Andrej, Bregant Dimitrij, Corsi Tatjana, Erraco Franko.
Dijaki in dijakinje III. razr. bodo v drugi polovici junija polagali zrelostni izpit; uspeh bo javljen po končanih izpitih.
NA VIŠJI GIMNAZIJI:
IV. razr.: Bregant Ivan, Černič Ivan, Gruden Aleš, Pauletig Jožef.
Dijaki in dijakinje V. razreda polagajo sedaj sprejemni izpit v licej; uspeli bo javljen po končanih izpitih.
NA UČITELJIŠČU:
I. razr.: Ciuch Tatjana, Lenardi Marija, Perat Marija, “ Peteani Lidija, Petrussa Vilma.
II. razr.: Logar Alojzija, Polh Majda, Strucheli Franka.
III. razr.: Boneta Ivanka, FERLETIČ Marija (odličnjakinja), Grauner Elda, Mozetič Milena, Peteani Majda, Qualla (Hvala) Marija, Šauli Cvetka, Tomšič Vanda, Visintin Ana.
Dijaki in dijakinje IV. razreda bodo v drugi polovici junija polagali usposoblje-nostni izpit; uspeh bo javljen po končanih izpitih.
NA NIŽJI SREDNJI ŠOLI:
I. razr.:	BEDNARICH Marjan (odlič-
njak), Gergolet Maksimilijan, Kerševan
POZOR !
POZOR !
POZOR !
DARILNE POŠILJKE
Ali ste že naročili darilno pošiljko pri tvrdki
IMPORT CITRUS EXPORT
Lastnik Aleksander Goljevšček
TRST - TORREBIANCA 27 - TELEFON 24467
Storite to čimprej, ker Vaši sorodniki, znanci in prijatelji nujno potrebujejo in pričakujejo Vašo pomoč.
Silvan. Kleindienst Ksaverij, Lupine Zdravko, PETEANI Zdravko (odličnjak), Pri-mosig Silvester, Tomšič Zdravko, Brescia Klavdija, Brisco Gabrijela, Brisco Gverina. Cristiani Ivanka, Gulin Miroslava, Jachin Marija, Kacin Marjeta, Komac Lucija, Ko-mjanc Miroslava, Prinčič Dragica, Vidrih Ana, VISINTIN Franka (odličnjakinja).
II. razr.:	ČERNO Viljem (odličnjak),
Corsi Hadrijan, Culetto Julijan, Di Battista Roman, Primožič Mirko, Sirca Franko, Sussi Emidij, Tomasetig Ivan, Tul Idle, Visintin Emil, Ambrosi Marta, Berlot Silva, Ferletič Klavdija, Gorjan Amelija, Gravner Ida, Marušič Elda, Paoletti Zlatka, Saksida Marija Lajla.
Dijaki in dijakinje III. razreda polagajo sedaj nižji tečajni izpit; uspeh bo objavljen po končanem izpitu.
NA STROKOVNI ŠOLI:
Ciueiat Pavel, Codermaz Peter, Crali Jurij, Gergolet Marij, Gomišček Kazimir, Guinzi Bernardin, Florenin Albin, Koren Franko, Kovic Andrej, Jelen Valter, Marega Renat, Markocig Stanislav, Martinelli Livij, Mes-chnik Adolf, Ožbot Herminij, Petejan Jožef, Sfiligoj Alfred, Sitar Vojko, Sosol Valter, Velušček Ferdinand, Vidimari Jožef, Camauli Anamarija, Cecon Lidij, Drosghig Lucila, Gomisci Marija, Krapež Ivana. Macorig Adelina, Obljubek Gabrijela, Oit-zinger Albina, Oitzinger Lilijana, Pavletič Ana, Rutar Marija, Škubla Marija, Simiz Ana, Sinico Gracijana, Sinico Silvan, Valentinčič Romana, Visintin Ivanka, Visintin Jolanda, Zollia Rojc Zaira.
II. razr.: Castellan Pavel, Devetta Mirko, Dornik Klavdij, Durčik Božidar, Ferligoj Marij, Frandolig Jožef, Grendene Umbert, Jarc Marij, Pellegrini Roman, Petejan Marcel, Pipan Jožef, Specogna Umbert, Tomažič Stanislav, Vižintin Zlatko, Tabai Edvard, Zuri Amedej, Batistič Cirila, Brai-ni Malvina, Cernetig Valentina, Cernigoi Klavdija, Petejan Marija, Pivec Silvana, Susic Angela, Tomšič Marija, Turco Marija, Zotti Jolanda, Žižmond Lilijana.
Dijaki in dijakinje III. razreda polagajo sedaj zaključni izpit; uspeh bo javljen po končanih izpitih.
Šolsko skrbništvo v Gorici
naznanja, da so objavljene prednostne lestvice za učitelje, ki so zmagali pri natečaju za 20 službenih mest na osnovnih šolah v goriški pokrajini, kakor je bilo razpisano Z odredbo z dne 16. 9. 1952.
Pozdravi
Bivši občinski svetovalec v Števerjanu Albert Gabrovec iskreno pozdravlja preko nagega lista vse prijatelje, znance in posebno vse Števerjance. Z družino je srečno' dospel v Avstralijo, kjer je kar zadovoljen. Prosi tudi, naj mu pošiljamo »Katol. glas«, ker želi še naprej ostati njegov naročnik. •
Lepe spominskejpodobice
na pok. zlatomašnika in komponista Vinka VODOPIVCA prodaja Katoliška knjigarna v Gorici po ceni 15 lir za kom. Preplačila se hvaležno sprejemajo.
zato so oni v cerkvi bolj glasno molili. Skoraj vsi šolski otroci so jih spremljali tisti dan k obhajilni mizi. Popoldne so prvoobhajanci pri krstnem kamnu odločno ponovili krstno obljubo. Bog daj. da bi svojo obljubo res tudi vedno držali! Dramski odsek je pripravil vsem prijetno presenečenje z igro: »Beli cvetovi«. Težko bi našli bolj primerno igro za dan prvega svetega obhajila.
Šmarnice so za nami. V začetku je bil res »sončni maj«, končal se je pa z mrazom. Marijine častilke so zvesto prihajale vsako jutro k šmamični pobožnosti. Vedno se jih je nabralo lepo število. Za šolsko mladino so bile šmarnice vsak večer v Marijinem domu. -"Nekoliko so privlačile obljublj ene nagrade, se bolj pa življenjepis mlade svetnice Marije Goretti. Mnogi niso manjkali niti enkrat. Za zaključek so otroci pripravili majhno akademijo Mariji na čast.
SLOVENSKA OSNOVNA ŠOLA PRI SV. IVANU
priredi v ponedeljek 15. junija ob 20. uri v Avditoriju pravljično igro:
» P
K A «
v štirih dejanjih.
Vabljeni so starši in ljubitelji mladih. Pridite! Vstopnice dobite pri ravnateljstvih osnovnih šol.
S TRŽAŠKEGA
Razstava na Opčinah
Učenci in učenke Državnega dvoletnega industrijskega tečaja, s priključenim III. razredom na Opčinah, priredijo ob zaključku šolskega leta 1952-1953 šolsko razstavo svojih izdelkov.
Otvoritev razstave bo v soboto 13. t. m. ob 10.30 dopoldne ter bo odprta do 14. junija t. m. nepretrgoma do 20. ure.
Obisk razstave priporočamo.
Priročnik za Šolske maše
Ta teden je prišel v Trstu v prodajo prnk-t ircil priročnik za skupne šolske sv. maše. Obsega mašne molitve na prvi strani; molitve za skupno obhajilo na drugi strani; na tretji in četrti strani pa razne ljudske pesmi. Priročnik je natisnjen na deberej-šem papirju. — V prodaji je v trgovini Fortunato v Trstu, ki je tudi založila natis.
Procesija sv. Rešnjega Telesa
Velika je bila udeležba pri procesiji sv. Rešnjega Telesa, posebno otrok je bilo veliko. Če starši pošiljajo otroke k procesiji, je znamenje, da niso popolnoma neverni. Veliko je bilo pa tudi število gledalcev. O teh bi se lahko reklo, da večina ni prišla iz pobožnosti, kakor judje, ki so prišli v Betanijo ne zaradi Jezusa, ampak da bi Lazarja videli.
Zakaj ni bilo slišati nič slovenskega petja in molitve? Procesija ima na ta način zgolj italijanski značaj, to pa odvrača mnoge Slovence od udeležbe.
Ne mogli bi verjeti, če bi z lastnimi očmi ne videli, da so reditelji vmes med slovensko žensko Marijino družbo' vrinili dve zastavi italijanskih organizacij. Čemu se nosijo v procesiji zastave društev, ki nimajo nobenega člana več? Ali samo zato, da se trga slovenska organizacija in se prikaže kot italijanska?
ALI VESTE, da z naročilom darilnega paketa pri Slovenskem karitativnem društvu Slokad v Trstu, ul. Rittmajer 6 (trgovina) - cas. post. 252 -podpirate naše dijake? Poseben popust za gg. duhovnike, profesorje, učitelje, čč. sestre itd.
Življenjepis Patra Leopolda je izšel
Prošnje za relikvije, podobice in življenjepis v slovenskem jeziku božjega služabnika patra Leopolda, kakor tudi vsa poročila o uslišanjih, pošljite na naslov: l • Fidelis Kraner, Convento Cappuccini, Via \ ittorio Veneto 6, Gorizia. — Knjiga je v razprodaji tudi v Katoliški knjigarni v Gorici; v Trstu v knjigarni Fortunato. Dobite jo tudi pri p. Alfonzu pri kapucinih na Montuzzi. Cena knjigi lir 400.— brez poštnine. Ta življenjepis je primerno darilo za vsako priliko.
Iz Rojana
Na vnebohod smo imeli lepo uspelo slovesnost prvega svetega obhajila. Prvoobhajanci so se zavedali, da jih je letos malo,
Kuharico, perfektno, tudi za ostala dela v stanovanju, išče rodbina dveh članov. Želimo večletne reference. Odlična hrana, visoka plača. Nastop takoj. Javiti se na naslov: Dr. Košiča^ Trst, via Torrebianca 19, tel. 29230.
Odgovorni urednik: Stanko Stanič Tiska tiskarna Budin v Gorici
V soboto 20. junija, na trideseti dan prezgodnje smrti, se bo vršila v Trstu slovesna sveta maša zadušniea za pokojnega prelata
Dr. Alojzija Odarja
Veliki slovenski duhovnik in znanstvenik je bil mnogim Slovencem v Trstu prijatelj, učitelj in vzgojitelj. Zato vabimo vse znance blagega pokojnika, da bi se udeležili skupne žalne svečanosti. Sveta maša zadušniea bo v župni cerkvi v Rojanu 20. junija ob 8.30.
Pokojnega prelata in velikega dobrotnika naš ega naroda zelo priporočamo v molitev.
Dne	21. maja 1953. je mimo v Gospodu	zaspala, previdena s	tolažili	svete	vere.
na M. \	iški gori v Sloveniji, naša predraga	mamica in stara mati
Makuc Lucija
Za pokoj njene duše so bile opravljene	sv. maše zadušnice	v	farni	cerkvi	na
•M. Viski	gori (Slovenija) ih v Oaklandu (Kalifornija).
Vsem, ki so ji v težkih dneh stali ob strani in ki so počastili njen svetniški spomin, posebno pa gospodu župniku, najiskrenejsa zahvala.
MAKUC IVAN
poslovodja tob. tov. v Oaklandu zase in za sorodnike
»Ker si. Jožefa poklicala za misijonarja!« je vzdihnila in smehljaj ji je spreletel nagubani obraz .
Marija Feyaert je ihtela. Frater Damijan pa je krčevito stisnil roke in vedno spet molil:
»Svete Devica, daj materi moči in tudi moje srce sprejmi v svoje varstvo.«
Vsem trem se je smehljala Nasa ljuba Gospa iz Scherpenhucvela in nekoliko nagnila milostno žezlo.
Ko so zapustili cerkev, so šli nemo drug poleg drugega k vozu, s katerim se je Damijan pripeljal iz Loevena. Poleg je stal Peter Winkelmohlen s kmečkim vozom. Stari hlapec je neprestano pokal z bičem, da ni zatuilil od bolesti in vendar so mu svetle solze tekle v brado.
Vsaka dva koraka je Damijan obstal in gledal nazaj k viliki, z zvezdami posuti kupoli, pod katero je bivala Mali božja.
»Ne mudi se ti še!« se je smehljala mati. A sin je tiho rekel:
»Saj jo zadnjikrat vidim. Pustite me, da se je še enkrat nagledam!«
Obstali so pred odprtimi vrati voza.
»No, poslovimo se!« je rekla mati. Poslednjič je objela svojega siiia, katerega
na zemlji ne bo videla nikdar več. Jokaje je Marija stisnila Damijanu roko in stari Peter se je prav tako molče poslovil. Nobene besede ni mogel spraviti preko ustnic.
»Zbogom za vedno!« je Še enkrat zaklical Damijan, nato pa naglo stopil v samostanski voz. Konji so potegnili, še zadnji pozdrav in vse je minilo. Ženi sta ostati sami pred milostno cerkvijo Matere božje.
»Sveta Devica!« je šepetala mati s tresočimi se ustnicami. »Zdaj razumem, kaj sl trpela ob četrti postaji križevega pota.«
Stopili sta na voz. Peter Winkelmohlen je splezal na kozla in mrmral:
»Jaz, osel, sem pa kar pozabil, da bi ga vprašal, kam naj pošljemo pujsino gnjat. No, zdaj je prepozno. Hi, Bela!« Hlapec je mogočno počil z bičem.
Kobila je stresla z glavo, pihnila skozi nosnice in odpeketala nazaj v Tremelov.
Na dan vseh svetnikov leta 1863. je bral Damijan v Bremerhavenu stopil na brhko trijambornico »R. W. Wood«, ki naj bi misijonarje prepeljala na Havajske otoke.
PLAVAJOČI SAMOSTAN
2e osem dni je veter pihal v nasprotno smer.
»R. \V. Woo,k je še vedno tičal v Vezeri. Ladja je bila s svojim golim vrvjem videti kot oskubljen ptič. Prazni jambori so bili podobni vislicam, havajska zastava je žalostno opletala ob drog in veriga pri sidru je zateglo rožljala. Na krovu so polegali mornarji in obračali hrbte proti bledemu jesenskemu soncu.
Na eni izmed slanikovih kadi je sedel Peter Larsen, prvi mornariški podčastnik, srepo gledal prek ograje na palubi in pljuval v Vezero.
»Deset vozlov napravi,« je mrmral. »Napravi deset vozlov!«
»Kdo napravi deset vozlov?« je vprašal tesar, ki je čepel na kupu ladijske vrvi in se je zdehajoče pretegnil.
»Moj pljunek,« mu je zasolil podčastnik in odgriznil košček žvečilnega tobaka.
»Meni bi bilo ljubše, če bi ta stara barka napravila deset vozlov,« je robantil tesar. »Osem dni že tičimo v tej prekleti sladki vodi. Pred božičem ne pridemo več na lužo.«
»Vrag naj se stegne! Preklelo vendar!« je rentačil Peter.
»Ne kolni, Larsen!« jo zaklical Jakob Vcrhaalen, stari jadrar, ki je sedel s staro,
zamazano biblijo v roki pri velikem jamboru.
»Ne pridiguj spet, Vstajenski Jack!« ga je zasmehoval podčastnik. »To rajši prepusti kapucinom in nunam, ki so na barki. Toliko pobožnosti še ni hkrati plavalo čez lužo!«
»Oni nimajo prave vere razsvetljenih,« je obžaloval jadrar. »Ničesar ne vedo o sodnem dnevu in o vstajenju.« Po teh besedah se je Vstajenski Jack spet zatopil v sveto knjigo,
»Prav pravi samostan je postal. 'R. W. Wood\« je dalje robantil mornariški podčastnik. »Če odpreš gobec in bi preklel hudobca, da bi ga po vampu klalo, pa priteče kaka nunica preko krova in se ti sprevrže kletev v oeenaš.«
»Povejte no, kakšna srca pa imajo tile tam prav za prav spredaj na obleki?« je vprašal tesar.
»Dobro je imeti dve srci!« se je vmešal zdaj drugi mornar Fric Krause, doma iz Berlina. »Dve srci sem si tudi jaz dal tetovirati na prsi, da je ne pozabim, berlinske rožice. Dobro je imeti dve srci!«
»Pusti svoje neslane šale, Krause!« je
zaklical drugi krma*) ki je pravkar raz-siročeno prišel prek ladijskega krova. »Iz verskih stvari in podobnega se kar nič ne norčuj. Sploh so pa patri in nune docela drugačni, kot sem si jaz predstavljal. Mislil sem, da povešajo nos do kolen in od same svetosti nikogar ne pogledajo. Zdaj pa vidim, da je to povsem drugače.«
»Res, res!« je dodal tesar. »Nune so prijazne in prav pravi ljudje. Celo smejati se znajo.«
»In patri, saprabolt, moram reči!« je pritrdil Peter Larsen. »Eden je včeraj splezal prav gor v opazovališče, da bi pogledal po vremenu. Kakor mačka je plezal, vam rečem, lu ni nič napačne pobožnosti in tako omejeni tudi niso kakor Vstajenski Jack.«
»Pusti ga na miru! V verskih rečeh ne smeš nikogar zasmehovati!« je ponovil drugi krmar.
»Cernu neki se peljejo prek luže ?« se je režal Fric Krause. »Na miru naj pustijo uboge Kanake! Kar požro naj jih ljudo-žrci v pragozdu. Vsako tele ima svoje veselje!«
(Nadaljevanje)