DOLENJSKI LIST ŠT. 34 (1828) 23. avgusta 1984 STRAN 21 SKUPSCINSKI DOLENJSKI LIST za občine ČRNOMELJ, KRŠKO, METLIKA, NOVO MESTO, RIBNICA, IN TREBNJE Letnik XXI Novo mesto. 23. avgusta 1984 št. 13 VSEBINA N OBČINA KRŠKO 276. Sklep o spremembi stanarin v občini Krško 275. Tržni red 277. Popravek odloka o komunalnih dejavnostih v občini Krško Občina Krško 275 Na podlagi 35. čl. Zakona o blagovnem prometu (Ur. I. SRS, št. 21/77) ter 73. čl. Statuta delovne organizacije Komunalno stavbeno podjetje KOSTAK p. o. Krško, je delavski svet delovne organizacije dne 11.6. 1984 sprejel TRŽNI RED na tržnici Krško. I. SPLOŠNI: DOLOČB L L. člen Tržni red ureja promet s kmetijskimi pridelki, / živilsko prehrambenimi izdelki in drugimi proizvodi na drobno na tržnici, pravice in dolžnosti upravljalen tržnice, poslovni čas, prodajne prostore, prodajno blago, kontrolo nad prodajo in kvaliteto blaga, skladiščenja blaga, vzdrževanje reda in snage ter posebne storitve in pripomočke. V izjemnih primerih je dovoljena tudi prodaja na debelo. 2. člen Promet s kmetijskimi in drugimi živilsko prehrambenimi pridelki in izdelki te obrtnimi izdelki je na tržnici prost, opravlja pa se po določilih tržnega reda. 3. člen Upravljalec tržnice je Komunalno stavbeno podjetje KOSTAK p. o. Krško, Cesta krških žrtev 11 (v nadaljnjem besedilu: upravljal ec L ii. pravici: in dolžnosti UPRAVLJALOA 4. člen Upravljalec zagotavlja na tržnici prodajo kmetijskih pridelkov, živilsko prehrambenih izdelkov, obrtnih izdelki) v in drugih proizvodov brez posrednika. Upravljalec tržnice ima naslednje pravice in dolžnosti: — organizira in vodi poslovanje na tržnici, razporeja in oddaja tržne površine prodajalcem družbenega in zasebnega sektorja, — skrbi za kakovostno in zadostno založenost tržnice s kmetijskimi pri- delki in z drugimi izdelki v sodelovanju s pridelovalci in izdelovalci ter s trgovinskimi in preskrbovalnimi organizacijami iz območja občine, regije. republike in federacije, — skrbi za racionalno prenovo in širitev tržnice, skladišč in objektov ter za razvoj svoje dejavnosti, skladno s potrebami kraja in občine, — ureja, redno v/držuje in razširja komunalne in druge delovne priprave in pripomočke, ki jih ima v upravIja-nju, — skrbi za lep videz, uporabnost in snago na tržnici ter za odstranjevanje odpadkov in snega na tržnici in na dislociranih prodajnih mestih, — poleg drugih pristojnih organov skrbi za javni red in mir ter za korektne odnose med uporabniki na tržnici, — skrbi /a kvaliteto blaga in izloča iz prodaje blrigo, katerega prodaja na tržnici ni dovoljena. — obvešča pristojne organe ogibanju cen in založenosti tržnic, — organizira pregled gob in gozdnih sadežev za prodajo, — organizira priročno.skladiščenje blaga na tržnici, — opravlja tehtanje za potrebe tržnice ter posoja in prodaja tržne pripomočke, — tekoče spremlja cene kmetijskih pridelov na večjih tržnicah v Sloveniji in ostalih republikah ter o tem po potrebi obvešča uporabnike tržnice, — sodeluje s kmetijskimi proizvajalci. trgovskimi organizacijami, gospodarskimi zbornicami, poslovnimi združenji, samoupravna komunalno interesno skupnostjo, svetom potrošnikov, z ustreznimi občinskimi organi, pristojnimi inšpekcijskimi službami, postajo milice itd. 5. člen Promet s kmetijskimi pridelki in drugimi izdelki se po tem tržnem redu opravlja na tržnici. Za prodajo kmetijskih pridelkov rastlinskega porekla v sezoni, za ozimnico in za boljši) preskrbo stanovanjskih naselij, lahko upravljalec organizira prodajne pr o* tore tudi izven tržnice. Prodajalec mora imeti /a vsako prodajo izven objekta tržnice posebno dovoljenje uprav ljalca. Prodajna mesta določi na predlog upravljalca in krajevne skupnosti pristojni organ skupščine občine. III. POSL OVNI CAS 6. člen Tržnica posluje od 6. do 18. ure, ob nedeljah in praznikih pa od 6. do I I. ure. 7. člen Prodajo blaga na debelo neposrednih proizvajalcev / vozili za velike uporabnike (obrate družbene prehrane, VVZ. hotel, restavracije ali ozimnice itd.) je dovoljena le na posebej določenih in označenih mestih tržnice, ki jih določi upravljalec. Na vseli preostalih delih tržnice pa je dovoljena prodaja na debelo šele po 9. uri. Upravičenost prodaje v večjih količinah presoja uprav ljalec glede na trenutno založenost tržnice. Morebitna potrdila o kupoprodaji blaga na debelo lahko daje tudi upravljalec tržnice. IV. PRODAJNI PROSTORI 8. člen Prodajni prostori na tržnici so: L Prodajna mesta — prodajne mize. 2. Prodajna mesta z nadstreškom. 9. člen Prodajne prostore, navedene v 8. čl., oddaja upravljalec v uporabo uporabnikom dnevno ali /a določen čas. Uporabniki si lahko te prodajne prostore rezervirajo /a določen čas in imajo prednost zasedbe mest, v kolikor jih zasedejo do 8. ure zjutraj. Rezervacije /a prodajne prostore lahko upravljalec odda tudi z natečajem. Pogodbe o rezervacijah za prodajne prostore se sklepajo na novo za vsako koledarsko leto — se praviloma obnavljajo do 15. marca za tekoče leto. Po tem datumu se sklenejo pogodbe o rezervacijah z novimi uporabniki. p' V. PRODAJA BLAGA Splošni pogoji prodaje. K), člen Prodajni pogoji za promet s kmetijskimi in drugimi živilsko — prehrambenimi pridelki in izdelki ter obrtnimi izdelki na tržnici so enaki za vse uporabnike. 11. člen Posamezno vrsto blaga je .dovoljeno razstavljati in prodajati samo na določenem prodajnem prostoru. Prodaja s tal ni dovoljena. Prav tako ni dovoljeno blago za prodajo /lagati neposredno na tla. 12. člen Na tržnici lahko'prodajajo: — kmetijske proizvodne organizacije svoje pridelke fn pridelke kooperantov. — trgovske organizacije, kmetijske pridelke in ostale prehrambene artikle v okviru registriranega predmeta poslovanja, — zasebni pridelovalci kmetijskih pridelkov lastne pridelke osebno aii s svojimi ožjimi družinskimi člani oziroma pri njih zaposlenimi delavci. — nabiralci cvetja, zdravilnih zelišč, gozdnih sadežev in gob. ki sojih nabrali osebno ali z ožjimi družinskimi člani. , — obrtniki in izdelovalci izdelkov obrti lastne izdelke, osebno ali preko družinskih članov ali delavcev, ki so pri njih v rednem delovnem razmerju. 13. člen Organizacije združenega dela. zasebni pridelovalci Kmetijskih pridelkov, obrtniki in izdelovalci izdelkov obrti iz prejšnjega člena, ne morejo poveriti prodajo blaga na prodajnih prostorih osebam, ki nimajo lastnosti delavca v združenem delu v teh O/D ali pogodb o delu z obrtnikom. 14. člen Zasebni pridelovalci kmetijskih pridelkov, obrtniki in izdelovalci izdelkov obrti morajo za prodajo tega blaga na tržnici imeli dokazilo o lastni proizvodnji, če ga nimajo, ga morajo predložiti najkasneje v roku 8 dni. Obrtni izdelki morajo biti v mejah predpisov in dostojnosti, ne smejo žaliti čustev občanov ali izražati enostransko propagando prodajalca. Dokazilo o lastni oproizvodnji po prejšnjem odstavku izda pristojni občinski organ. 15. člen Na tržnici je dovoljeno prodajati samo tako blago, ki izpolnjuje vse pogoje kakovosti, sanitarne, veterinarske ter ostale pogoje, ki jih določajo ustrezni predpisi. To velja za: — vse vrste kmetijskih pridelkov, izdelke živilski) predelovalne indust-' rije in obrti, ribe, školjke, rake, žabe. polže in želve — male živali (žive ali zaklane, oz. njih meso). T 90 Os — cvetje, go/dne sadeže, gobe in zdravilna zelišča. — izdelke obrti. — razne sadike. — časopise, revije in knjige. Prednost prodaje imajo prehrambeni pridelki oz. izdelki in izdelki pristne domače obrti. Če je še na razpolago prodajni prostor, pa se lahko prodaja tudi drugo blago, k i je navedeno v tem členu. Izbor in obseg prodaje izdelkov obrti in drugega blaga določa upravljalen v skladu z veljavnimi predpisi. 16. čleh Zvišanje cen med tržnim dnevom je prepovedano. Na zahtevo kupca je prodajalec dolžan izstavili račun in izmeriti prodajno blago s kontrolnimi merili — tehtnicami, ki so last uprav Ijalca. Prav tako je prodajalec dolžan prodali na zahtev o kupca blago, k i je bilo v skladu s lem tržnim redom prineseno na prodajni prostor. Proda jalec je dolžan kupcu zaviti kupljeno blago na običajen higienski način. 17. člen Prodajalci so dolžni merili in tehtati blago v enotah in z merili, ki so predpisana in običa jna za merjenje določene vrste blaga. Merila morajo ustrezati predpisanim tehničnim pogojeni in mora jo bili pregledana in po predpisih Posebni pogoji prodaje IX. člen Meso domačih živali — perutnine in kuncev —je dovoljeno prodajati le očiščeno in.v celem kosu ter na za to določenih prodajnih mestih v posebnem delu tržnice, ločeno od drugih živil, pod pogojem, da prodajalec prodaja meso hlajeno do 6 C iz hladilne naprave. Pred prodajo mora biti tiieso po prvem odstavku tega člena pregledano od pooblaščenega delavca pristojne veterinarske službe, 19. člen Prodajalci lahko prodajajo živo perutnino. kunce, ptice in ribice v primernih kletkah ali košarah, na posebej določenih prodajnih prostorih. Živali, ki so v prodaji na tržnici, je treba hraniti in napajati Klanje živali na tržnici ali mučenje živali, je prepoveda no. 20. člen Prodajalci lahko prodajajo mlečne izdelke samo na posebno določenem delu (nadkrite) tržnice ter ločeno od drugih živil. Prodaja zdravilnih zelišč in užitnih gob * 21. člen Zdravilna zelišča, gobe in druge gozdne sadeže je dovoljeno prodajati samii na posebej določenih prodajnih prostorih, ločeno od drugih živil, zavite v čist bel papir, papirnate vrečke oz. ustrezne PVC vrečke. Ni dovoljeno prodajali zdravilna zelišča, ki niso sveža ali pravilno posušena in gobe. ki so nepoznane, neužitne, strupene, stare, črvive, obrezane ali nagnite. Od užitnih gob je dovoljeno prodajali le tiste najbolj znane, ki so na- vedene v posebnem spisku na vidnem mestu tržnice. Užitne gobe morajo biti označene z domačim nazivom gobe, zdravilna zelišča pa poleg tega še z botaničnim latinskim imenom. Vsak prodajalec gob in zdravilnih zelišč mora imeti na vidnem mestu napisan tudi svoj priimek, ime in stalno bivališče. Način prodaje določajo predpisi. Kaznivo je prodajati zelišča, ki so redka, zaščitena, ali nepoznana, prav tako nepoznane, sumljive in strupene gobe. Prodajalci jih morajo na opozorilo ustreznega organa odstraniti s tržnice. 22. člen Prodajalci živil na tržnici morajo biti oblečeni v skladu z veljavnimi predpisi. Še posebej pa morajo prodajalci živil živalskega izvzemi, mlevskih izdelkov, kislega zemlja, repe in ■ podobnih živil., poleg belih halj. predpasnikov in pokrival, nositi še bele narokavnike. 23. člen Iz sanitarnih in higienskih razlogov prodajalci na istem prodajnem prostoru lahko prodajajo istočasno le istovrstno blago. Označenje blaga in prodajnega prostora 24. člen Trgovske organizacije in prodajalci izdelkov domače obrti in druge obrti, so dolžni prodajne prostore označiti s lirmo in cenikom. Obliko in velikost firme določi upravljalen i dogovoru z uporabnikom prodajnega prostora. Samovoljno postavljanje raznih reklam in neprimernih nadstreškov ni dovoljeno. Prodajalci delovnih organizacij morajo imeti na delovni obleki vidno napisano svoje ime in priimek —etiketo. Razstavljeno prodajno blago prodajalcev na tržnici mora biti vidno označeno s prodajno ceno. vrsto in kvaliteto. Družbeno pravne osebe, ki prodajajo na tržnici zelenjavo in sadje, morajo na za to določenem mestu tržnice dnevno objaviti cene nekaterih vrst bitma. Če je za posamezne vrste blaga s posebnimi predpisi o jugoslovanskih standardih določeno posebno označevanje. je prodajalec dolžan blago označiti po teh predpisih. Prepovedi na tržnici 25. člen Na tržnici je prepovedano prodajati: — vse vrste alkoholnih pijač. — nepakirane in nedeklarirane testenine ali druge'predelane kmetijske pridelke, razen kisa ne zelenjave in drugega sušenega sadjtn — pse. mačke, male živali — razen perutnine, ptičev, kuncev in akvarijskih ribic. — nepasterizirano in nepakirano mleko, — razbita, natrta ali umazana jajca. — zelenjavo, ki ni sveža, je preveč mokra, ima neprijeten vonj. je zmrznjena, uvela, ali drugače neprimerna za prehrano. — sadje, ki ni zrelo, ni sveže, je umazano ali nagnito, ima neprijeten vonj, je razpokano, obtolčeno, .na-mrznjeno ali napadeno od karantenskih škodljivcev ali bolezni, — sveže meso in mesne izdelke zasebnih proizvajalcev, razen perutnine in kuncev, — blago, ki bi žalilo čustva občanov ali ustvarjalo enostransko propagando. Prekupčevanje blaga je prepovedano. ’ Blago slabše kakovosti rastlinskega porekla se lahko prodaja le za na to določenih mestih z oznako ..slaba kakovost" in mora biti ločena od prodaje ostalega blaga. 26. člen Prepovedano je: — zavijanje prodanega blaga, ki služi za prehrano v surovem stanju, v tiskan ali nečist papir, — pranje Blaga na tržnici. — otipavanje in prebiranje blaga s strani kupcev, — vodenje pso\ po tržnici, — kajenje in pluvanje v prostorih, kjer se prodajajo živila, — poleževanje ali popivanje na tržnici, — zadrževanje prodajalcev na tržnici po končanem poslovnem času. — samovoljno zavzemanje prodajnih prostorov. — parkiranje na tržnici. — vožnja z dvokolesi ali vodenje le-teh po tržnici. — shranjevanje ročnih vozičkov, dvokoles, trokoles ali drugih prevoznih sredstev na tržnici. VI. KONTROLA PRODAJI IN K VALI 11 II BLAGA 27. člen Na tržnici kontrolirajo prodajo in kvaliteto blaga nadzorniki — ipkasan-ti in drugi pooblaščeni delavci upravljajva ter pristojni organi inšpekcijske službe in pooblaščeni zavodi. 2X. člen Delavci upravljalen so dolžni sodelovati z delavci inšpekcijske službe in. uprave za notranje zadeve Krško ter jih o kršitvah in ugotovitvah na tržnici redno obveščati. 29. člen Kupci lahko preverijo težo kupljenega blaga na kontrolnih tehtnicah. V primeru spora med potrošnikom in prodajalci se potrošniki lahko obrnejo za pomoč na službujočega delavca upravljalen. Pritožbe in pojasnila v zvezi s n-žnim redom sprejemajo in dajejo delavci upravljalen, zlasti nadzorniki ni-kasanti na tržnici. Pritožbe in ugotovitve v primerih večjih kršitev določil tržnega reda lahko kupci — potrošniki sporočajo upravljalen vsak delovni dan med 9. in II. uro na vodstvo tržnice. VIL skladiščenji; blaga 30. člen Skladiščenje blaga po poteku poslovnega časa ni dovoljeno na tržnici. Po končanem poslov nem času prodaj-jalci neprodano blago lahko shranijo v skladiščnih prostorih upravljalen. 31. člen Živila živalskega izvora morajo biti skladiščena v hladilnicah ali v hladilnih vitrinah, druga živila pa samo v sanitarno 'in higiensko urejenih ter pregledanih skladiščih. 32. člen Blago, ki je namenjeno za skladiščenje, mora biti sortirano, čisto, ne sme biti v razsutem stanju, temveč embalirano v primernih posodah ali zabojih, največ 100 kg v enem kosu. Vlil. VZDRZLVAN.lt; RLDA IN SNAGE 33. člen Prodajalci so dolžni vzdrževati red in snago na svojih prodajnih prostorih. Po poteku poslovnega časa ali ko je blago prodano, so prodajalci dolžni zapustiti tržnico in iz prodajnega prostora odstraniti embalažo, odpadke in neprodano blago. Drobne odpadke morajo odlagati v smetnjake. papirno oz. kartonsko embalažo v za to •namenjene kontejnerje, večje odpadke oz. embalažo pa so dolžni odvažati s tržnice. V času. ko ima prodajalec razstavljeno blago, svojega prodajnega prostora ne sme zapuščati. 34. člen Za vzdrževanje reda in snage mora upravljalen: , — dnevno čistiti prodajne prostore in skladišča, kijih uporabniki tržnice skupno uporabljajo. — nameščati posode in kontejnerje za odmetavanje odpadkov in embalaže. — organizirati dnevni odvoz vseh odpadkov. 35. člen Prodajalci so dolžni zaradi varstva živil pred onesnaževanjem prekrivati prodajne mize. s'primernimi PVC pregrinjali. ■ Skrbeti morajo za osebno higieno in izgled. tako da so čisti, primerno negovani in oblečeni, da niso vinjeni, preglasni in nedostojnega vedenja. 36. člen Delavci uprav Ijalca so dolžni takoj obvestiti pristojne organe, če na tržnici opazijo sumljive osebe Iz neprimernim m nenormalnim vedenjem kažejo znake klatešiva. tatvine in izzivanja, ogrožajo varnost ipd.) ter osebe, pri katerih je očiten suhi nalezljive, bolezni. Dovoz blaga na tržnico sc vsktajujc s pioinetiiimi rešite.oni m predpisi v Krškem. Ltovo/ hhiga na tižnico s tovornimi vozili a piavlioma ilovolten najdlje 2 tiri po začetku, poslovnega časa. z ročnitpi vozički pa vesposlovni čas. Odvoz neprodanega blaga s tržnice je dovoljen praviloma po poteku poslovnega, časa. IV POSEBNE STORITVI IN PRIPOMOČKI 3X. člen Upravljalee lahko nudi upoiabniku posebne storitve m inventar p> veljavnem ceniku: — tehtnice, uteži, senčnike, stojala, prodajne nize. stojnice, stolice, cc- = se ra os ra 90 >cn H (/) i — stroške spremembe zazidalnega načrta za Šentlenart I — stroške geodetske delitve zemljišča — objave natečaja v Dolenjskem listu — stroške glede zemljiškoknjižnega prenosa pravice uporabe. Na javni natečaj se pristopi s pismeno ponudbo do 8. ure na dan javnega natečaja na sedežu enote v Brežicah. K ponudbi se položi varščina 10.000.- din. 567/34-84 u r-l / n n \ tozd industrija gradbene keramike trebnje — račje selo — stalna razprodaja opuščenih programov keramičnih ploščic — vzorčnih programov — tekoče proizvodnje — klasirane ploščice V industrijski prodajalni v Račjem selu, tel. 068/44-250