POŠTNINA PLAČANA T R BOVINA * IN [Leto II. št 31 ^^■■s^esmeMMasM Ivst 27. novembra 1948 IZHAJA DVAKRAT MESEČNO. UREDNISVO IN UPRAVA V TRSTU, UL. RUGGERO MANNA ST. 29. TELEFON 27—947. CENA: POSAMEZNA STE. VILKA 15:— LIR, 6 DIN. NAROČNINA: LETNA Tj 350.— LIR, 85.— DIN; POLLETNA 180,— LIR, ^45,— DIN. ČEKOVNI RAČUN »LJUDSKA ZALOŽBA TRST. ŠTEV. 11546. — CENE OGLASOV: ZA VSAK MM VIŠINE V ŠIRINI STOLPCA 40.— LIR. Cena lir ht k sosedu je naib'ižja ^ Sromna večina tržaškega prepišiva z zaskrbljenostjo motri ^sP°darski razvoj v Trstu; vse ju.Ja borba za kruh, ki jo povzro-op!)6 neyresiano skakanje cen, jo Vser3^8 na Bospodarsko krizo v . Pridobitnem življenju, v in-Rr|ji. Pomorstvu in trgovini. vj..Qn|,Jastieni članki, ki jih ser-. tržaški nacionalistični tisk s r*uni napovedmi pomoči iz Ri-, od drugod — ki naj bi de-gr 1 k°t «deus ex macchina» — Žača° mimo trezno mislečih Tr-s,,*3?*- Preveč jih je in iztre-Eftp Jih ksr iz malhe. Zadeva z *5n»-Se ^iln vidi vse preveč zamo-Slfj ’ dejanski predstavniki trža-j Prebivalstva nimajo pri njej 2ato je toliko bolj upra-ciion strah, da bodo tudi to ak-Hje !Zrabile sike, ki niso naklo-stj| neodvisnosti Trsta in so avi”0 rušile njegovo gospodarsko y°nomij0. Itju* te rešilne akcije gredo ne-Sia° Ptitno javnosti, ker niso zali;, ne v domača tla in ostajajo ve j Vršini. Cernu bi iskali rešit-fistir ° daleč? Zakaj ne bi izko-si) 1 svojih lastnih proizvodnih P0(jSVoj'b starih zvez z zalednjem, še °navjem? Zakaj mora prav na-dje esto, naša luka postal i oro- «»ločene politike, ko pa druge 81ìl države, kakor n.pr. An- VinLčeda'.i' V.. ^0 l7me je bolj razvijajo trgo-n\J° izmenjavo prav z vzhod-čei0 državami in postavljajo nati ’ naJ gospodarska politika hote lastno pot ločeno od sa-'r Politike. 11] «jmu, v palači Chigi, «v ita-ljajo kih pristojnih krogih» izjav-cio 2 ~~ tako poroča ali Commer-Iììq 4 °re» 12. nov. — ada si že-krjni 0li>anja z Jugoslavijo v kale ob *0li °bliki». Minister Storža t PodPisu trgovinske pogodbe bo ®°s,avijo modro dejal: Ce ne stfJ al>ja prispevala s svojimi Vjje k industrializaciji Jugosla-H.nJ .do to storile druge države, la ž" Anglija. Italija se zdaj poga-ker n°vo pogodbo z Jugoslavijo, %e®feteče sedanja 27. novembra; liOjaJePi list poroča, da se poga-hr izvijajo ugodno, tvjj v od nas Tržačanov pa zah-Vo Ì ’ da odbijemo vsako sosedo-$Voje°nudbo in da rajši upremo kef t Poglede v megleno daljavo, tih. zahteva-visoka politika dru- s!avjJe,lruarja tega leta je Jugo-Ponudila Sto-ju (ZVU) tr-bostj |0 Pogodbo. Ob tej priložene,; Prosila za dodelhev po-bišfijj81a skladišča v Javnih skladb „ " ‘oda še danes se ta pogod-W'Wule v duhu rimskih spojko Q°Vl1 in skladišča so spričo tki, ,gr°mnega prometa v prosti * la’diaa®or Prispe povprečno po 6e na dan, tako zasedena, da H-ejo v njih prostora za Ju- *^ko]Vliaie!j javnih skladišč vam So,* izzvane izjave o neko-lih s 1 svobodnih con, čeprav ^nJerna pristanišča (Gdinja 'n Sčečin) t.j. tržaški tek-ski in ama ponujajo Cehoslova- bv htimadžarski- 1 ^onav' casu pa ustanavljajo v rSovi„ Ju Propagandne urade za Tra ”0 s Trstom. ^6skoZltni Promet čez jugoslavi» je ozemlje po znižanih tari-,'b jf, odprt šele po dveh le-« bjski 'Cer za zdaj samo na bo-* vi °Si’ ker ni bilo to v skla-!■ v>ji n0-1'0 Politiko proti Jugovi ' j , .P* samo v skladu s ko-Hqqj riraškega gospodarstva. HnjV; kakšen zavod razvije tr-ya , stike z Jugoslavijo in > kan ? Počasi amortiziral vlo-.6rašani al.’ že se spotaknejo ob t 'ikviH licence in ga prisilijo h5,°m \r'ji s fašističnim para-to št llc se ?a zaslužka, letnik6 s|ovenski trgovec ali Po dolgih letih vrnil v Trst, odkoder so ga pregnali fašisti, in je med tem časom pridobil drugo državljanstvo, danes že stikajo, hodijo za njim občinski uradniki in birokratski črv toliko časa gloda njegove listine, dokler mu ne izpodkoplje obstanka. Slovenski pridobitniki se vprašujejo, kdo prav za prav ukazuje danes v Trstu? Mar se vračamo v dobo pohoda na Rim? Danes vlada v Trstu pravi rasizem, ki je uničil že cesarstva in bo toliko prej ugonobil trgovinsko mesto. Da se povrnemo k vprašanju odnosov S to-j a do Jugoslavije. Poleg koristi, ki bi jih Sto imelo od živahnejše trgovine z Jugoslavijo, ne sme pametna politika prezreti dejstva, da je sama mirovna pogodba odmerila Jugoslaviji v Trstu poseben položaj. Tako dajo člen 31. Tržaškega statuta odboru sestavljenemu iz predstavnikov Sto-ja, Jugoslavije in Italije, pravico, da upravlja «skupne» dele tržaških prog. Začasno vlado Sto-ja sestavi guverner po predhodnem posvetovanju z Jugoslavijo in Italijo (člen 2. priloga VII). V smislu člena 11. Tržaškega statuta imenuje guvernerja Varnostni svet po posvetovanju z Jugoslavijo in .Italijo Člen 3. priloge Vlil. načelno prepoveduje ustanavljanje prostih con v prosti luki, vendar daja pristaniškemu ravnatelju pravico, da določi posebno pristajališče za jugoslovanske ali italijanske ladje. Člen 7. priloge VIII dopušča predelavo blaga v prosti luki. Predstavnik Jugoslavije predstavlja svojo državo v mednarodni komisiji, ki nadzira delo v prosti luki (člen 3. priloga Vili.). IX. priloga vsebuje določbe o dobavi vode in električnega toka iz Jugoslavije in o obmejnem prometu. že iz teh in raznih drugih določb je razvidno, da so sami tvorci mirovne pogodbe priznali Jugoslaviji v Trstu poseben položaj ne samo glede na jugoslovanski doprinos v drugi svetovni vojni? temveč tudi glede na same tržaške koristi, živahni trgovinski in splošno gospodarski stiki Sto-ja s sosedno državo, čigar ozemlje je imelo pred prvo svetovno vojno največji delež v tržaški trgovini, so pač v korist samemu Trstu. Juooslavija na prvem maslu pri dovozu v Trst Med. 8 in 14 nov t. t- je znašal ■'kupen trza ki že ezniški promet 49 840 ton. Pri dov zu b aga (skupno 8.986 ton) zavzema Jugoslavija prvo me:to s 3.733 tonami, ìtali.a drugo s 2.690, Avstr j n tretje s 1.424 in Cehoslovaika četrto mesto s 468 tonami. Pri izvozu blaga, po železn ci je Av tri a z b1 agami še vedno na prvem mestu (30.254 tonami), sledijo iugoslavija (4-669 tonami), Ita ija (3.461) ter Ceho-s ovaška (1.548 tonami). Konferenca na Bledu Te dni se je na Bledu zaključila konferenca o dobavi električne struje STO-ju iz jugoslovanskih soških elektrarn. Dosežen je bil med drugim sporazum o količini struje, ki jo je Jugoslavija nabavila STO-ju, kakor tudi o njeni ceni in o načinu plačevanja. Sporazumeli so se tudi o nadaljnjih dobavah električnega toka v zvezi s potrebami Trsta in o drugih manj važnih točkah. Delegati se nasprotno niso mo li doeovoriti o bodočih tarifah e-lektričnega toka in so zaradi te?a to vprašanje odgodili. Pripomniti je namreč, da so tudi cene struje italijanskih elektrarn, ki oskrbujejo Trst v polni razvojni fazi in ni zaradi tega za zdaj mogoče predvidevati, kdaj in na kakšni točki se bodo cene dokončno ustalile. * • * Evropska proizvodnja jekla je po podatkih gospodarskega odbora OZN že presegla predvojno in bo na koncu leta znašala okoli 50 milijonov ton. Železarnam nedo-sta4e starega železa, ki ga Evropa v velikih množinah uvaža iz Amerike. Trgovina med Vzhodom in Zapadem Benetke znižujejo luške pristojbine Beneška trgovinska zbornica je 10. tega meseca odobrila znatno znižanje tarife za iztovarjanje premoga. Odslej bo stalo iztovarjanje 1 tone premoga 410 lir, medtem ko je stara tarifa znašala 515 lir. Zaradi konkurenčne borbe med Trstom in Benetkami bo lahko ta ukrep imel občutne posledice tudi za dejavnost tržaškega premogovnega pristanišča, kjer se premog razklada na pomolu V. na primitiven način in je že zaradi tega iztovarjanje precej dražje. Benečani pa so sploh posvetili veliko pažnjo zlasti preureditvi tehničnih naprav v premogovnem pristanišču. Znano je, da se zlasti trudijo, da bi privabili premog, ki se v okviru Marshallovega načrta uvaža v Avstrijo čez Trst. Pod Avstrijo je v Trstu nastalo veliko skladišče premoga, iz katerega so nabavljale premog plovne družbe in zaledja. Pod Italijo so ta promet prevzele Trstu Benetke. PROMET NA REKI NARAŠČA Dosedanji luški promet na Reki je presegel že za 12% pomorski promet iz leta 1913, ko je doseglo to pristanišče najvišjo točko zaposlenosti. Računajo, da je obnova pristaniških naprav dosegla 90% predvojne zmogljivosti. V luki lahko pristaja istočasno 20 velikih ladji. • „Tržaški Lloyd“ pod vodstvom ,Finmare=ja' O občnem zboru italijanske državne družbe «Finmare», o katerem smo na kratko že poročali, prinašajo italijanski gospodarski listi še naslednje podrobnosti: Mornarica Finmare-j a je med vojno zgubila 91% svoje tonaže. Ob začetku vojne je mornarica družb, ki jih obsega «Finmare», razpolagala z 205 enot. in tonažo 1,334.000 medtem ko je bilo v gradnji 23 enot, t.j. 130.000 ton. V aprilu 1945 je ostalo samo še 17 ladij (120.000 ton). V najkrajšem času bo «Fin-mare» razpolagala s 430.000 tonami od tega bo 12 ladij (77.000 ton) popolnoma novih; 16 ladij je bilo rešenih, 26 ladij (165.000 ton) nabavljenih v ZDA ali vrnjenih od ZDA. Med temi je 22 ladij tipa «Liberty» in 4 ladje «N. 3.». Glavne družbe Finmare-a imajo zdaj: «Italia» 23 ladij (69.000 ton), «Tržaški Lloyd» 14 ladij 106.000 ton, «Adriatica» 13 ladij (69.000 ton) in «Tirrenia» 19 ladij (54.730 ton). Delničarjem so te družbe razen «Italia» izplačale 4% dividende. Sporazumno z IRI-jem in ministrstvom je bila ustanovljena nova družba «Società Marittima Nazionale» z udeležbo Finmare-ja družbe «Italia» in «Tržaškega Lloyda». Njen namen je predvsem, da se olajša financiranje obnove ladij «Conte Grande» in «Conte Biancamano», ki bosta izročeni novi družbi. Finmare je v času 1947-48 podelila finančno pomoč svojim družbam v znesku 14 milijard lir. Občni zbor je pooblastil upravni svet, da zviša delniško glavnico na 9, oziroma 18 milijard lir. Izplačana bo dividenda 6,5%. Iz teh podatkov se vidi, da Je «Tržaški Lloyd» popolnoma v objemu Finmare-ja, katerega kapital je v rokah italijanske države. PROMET NA ODRI NARAŠČA V prvih devetih mesecih tega leta je poljsko državno plovno podjetje na Odri prevozilo 270.000 ton blaga, to je trikrat toliko kakor v istem času lanskega leta. V celoti so naložili ali razložiti v pristaniščih na Odri 1,3 milijona ton blaga. Potniški promet je znašal 53.000 oseb. V prihodnjem letu bodo zvišali tonažo plovnih enot na Odri na okrog 600.000 ton. Poseben češko-poljski odbor za izgradnjo plovnega prekopa Odra-Donava se je medtem že v drugič sestal in izdelal smernice za velika dela na prekopu, ki se bo pričel graditi v začetku leta 1950. ZSSR IZVAŽA STRATEŠKE SUROVINE V ZDA Dopisnik angleškega lista «News Chronicle» poroča iz New-Yorka. Čeprav je ameriška vlada že pred šestimi meseci prepovedala izvoz v ZSSR vsega blaga, ki bi lahko ipripomlog o k p ojačanju strateške zmogljivosti ZSSR, izvaža ZSSR v ZDA čedalje večje množine kroma in mangana, s katerimi ameriška vojska povečuje svoje strateške naloge. Ameriška oblastva se ' čudijo tej politiki, ki je ostala neizpremenjena tudi za časa berlinske krize. V teku prvih osmih mesecev tekočega leta je ZSSR izvozila v ZDA za 50,4 milijarde dolarjev blaga, lansko leto v istem času 45,2 milijona dolarjev. Izvoz mangana in kroma je narastel za 40% in predstavlja zdaj ‘A sovjetskega izvoza v ZDA. V tem času pa je izvoz iz ZDA v ZSSR padel za 57%. Po statističnih podatkih, ki jih je objavil londonski «Economist», narašča obseg trgovinske izmenjave med vzhodnimi državami in Britanijo. Trgovinska izmenjava je dosegla po vrednosti (v milijonih funtov) med Anglijo in: L. 1947 1938 1948 I. pellet. (I. pollet.) Sovjetsko zvezo 10,94 25,93 14,73 Poljsko 5,10 8,55 8,83 Romunijo 0,11 2,62 1,68 Madžarsko 2,75 1,55 3,72 Cehoslovaško 8,21 5,36 8,37 Jugoslavijo 3,25 1,90 3,63 Praga (IP) Češkoslovaški trgovinski predstavnik v New Yorku Dr. Karel Fink je dopotoval uradno v Prago, da bi z odgovornimi činitelji obravnal celo vrsto problemov, katerih rešitev je važna in nujna za razvoj trgovinskih stikov med Češkoslovaško in ZDA. Na tiskovni konferenci s praškimi novinarji je Dr. Fink govoril o možnosti prodaje češkoslovaških izdelkov na ameriškem trgu in poudaril, da so perspektive v tem pogledu za bodočnost zelo lepe. Češkoslovaško blago ima v ZDA zelo dobro ime in ga ameriški potrošniki radi kupujejo. Za razliko od postopka pri izvozu iz ZDA, ni pri uvozu v ZDA nobenih preprek. Češkoslovaška lahko računa z izvozom svojega tekstilnega blaga vseh vrst, stekla, jablonecke bižuterije, kemičnih snovi in izdelkov, glasbenih predmetov, motornih koles, čokolade, likerjev, piva hmelja in še nekaterih vrst blaga. Potrebno pa je rešiti mnogo problemov, zlasti preučiti podrobno možnosti ameriškega trga in dograditi mrežo predstavnikov. Ni brez zanimivosti, da se tudi ameriški gospodarski strokovnjaki dobro zavedajo, da bo prinesla nova organizacija češkoslovaškega gospodarstva korist zaradi svoje centralizacije in enotnosti tudi v stiku s češkoslovaškimi trgovinskimi Evropski gospodarski odbor O. Z.N. je končno v Ženevi objavil, da je Mednarodna banka za obnovo pripravljena dati evropskim državam - izvoznicam lesa posojilo v skupnem znesku 8 milijonov dolarjev. Ti krediti sodijo v okvir akcije za pospešitev trgovine med vzhodnimi in zapadnimi državami in imajo namen odpraviti pomanjkanje lesa v zapadnih državah. Kredite bodo prejele Jugoslavija, Cehoslovaška, Poljska, Avstrija in Finska za nakup opreme Na sovjetskem področju Berlina so v preteklih dneh otvorili trgovine za prosto prodajo blaga po vzorcu podobnih podjetij v SZ. Prodajalne razpolagajo z raznim blagom in tudi z živilskimi potrebščinami. Par svilenih nogavic prodajajo n.pr. po 35 M, tekstil za moške' obleke od 115-250 M za meter, kožuhe pa od 1.500-15.000 M. * Češkoslovaška proizvodnja piva in slada. V prvih osmih mesecih letošnjega leta so češkoslovaška tovarne piva proizvedle 4,919.685 hektolitrov piva. V istem obdobju lanskega leta je znašala proizvodnja piva 5,518.275 hi. Narasla je proizvodnja slada, ki je dosegla na koncu avgusta 433.079 stotov (lani do avgusta 361.467 stotov). Češkoslovaški tobak. Češkoslovaška je pridelala letos skoraj 7,5 milijona kg tobaka na 6.500 ha zemlje. Pretežna večina pridelka izvira iz Slovaške. Albanijo 0,25 0,01 0,02 Bolgarijo 0,07 0,42 0,18 Finsko 19,77 12,56 20,18 Skupaj 50,45 58,90 61,34 Iz poljskega gospodarstva. Poljska industrija čevljev je izpolnila 8. novembra tega leta letni plan in dosegla proizvodnjo 6,5 milijona parov čevljev. V prvih 10 mesecih tega leta je poljska industrija proizvedla poleg tega 28.000 ton usnja, j— V oktobru so jz poljskih rudnikov izkopali 6,259.000 ton premoga, 3,1% več kakor je bilo predvideno po načrtu. partnerji na zapadu. Češkoslovaška obravnava več širokopoteznih akcij, katerih uresničitev bo pri-pomog a, da bodo kar na boij izrabljene vse možnosti trgovanja. Omeniti je potrebno, da je danes razmeroma zelo malo pritožb s strani ameriških naročnikov v pogledu dobavn.h roko/, pomanj-k.ivosti pa eeveda obstaja, o. Vsa c posameznik se mora zavedati važnosti izvoza za češkoslovaško gospodarstvo in vsakemu mora biti brezpogojno jasno, da se mora delati kar najmanj napak in če je napaka že storjena, nima nobenega smisla jo tajiti. Ce ni mogoče dobavni rok dodržati iz bi o kakršnega raz.oga, je dolžan vsak da to javi pri trgovinskemu partnerju. Ce je reklamacija v pogledu blaga dejansko obrazložena, je pravilno to priznati in zadevo čim prej popraviti. V celoti se pa lahko reče, da razmeroma ze o majhen del češkoslovaških pošiljk v ZDA izkaže v tem ali pa onem pogledu določeno pomanjkanje. Ceškoslovaško-ameriški trgovinski stiki bi se lahko zelo lepo razvijali, če bi ne bilo višjih, političnih posegov v vzajemne odnose. Toda tudi v ZDA je mnogo ljudi, ki se zavedajo, da je potrebno obnoviti gospodarske stike med vsemi državami sveta. potrebne za proizvodnjo lesa. Industrijsko opremo bodo dobavile V. Britanija, Francija. Italija, Belgija, Danska, in Holandija. V zameno bodo vzhodne države izvozile v teku dveh let za 120 milijonov dolarjev lesa kot dodatek k dosedanjemu izvozu. Mednarodni banki bo vrnjen denar z izkupičkom od prodaje teh dodatkov. Po statističnih podatkih Evropskega gospodarskega odbora izvažajo danes vzhodne države samo 22% predvojne količine, in to predvsem zaradi pomanjkanja potrebne opreme. Samo 70% evropskega povpraševanja po lesu je kritih. Najbolj je padla proizvodnja lesa v zapadni Nemčiji, čeprav je proizvodnja v vseh treh zapadnih conah narastla. Pred vojno je zapadna Nemčija proizvedla samo 1,084.000 standardov (1 standard 4,62 kub. m), mehkega lesa na leto in je uvažala 731.000 standardov. Danes pa znaša proizvodnja že 1,132.000 standardov, toda zapadna Nemčija ne uvaža, temveč izvaža za 616.000 standardov v druge države. Tako je razpoložljivost z lesom v zapadni Nemčiji padla na 29% predvojne. Proizvodnja mehkega lesa v Veliki Britaniji je približno na isti ravni kakor je bila pred vojno. — 78.000 standardov na leto. Angleški uvoz je padel od 2,440.000 na 1.440.000 standardov. Tako krije Anglija danes samo 60% svojih dejanskih potreb. Položaj na evropskem lesnem trgu se je znatno poslabšal, ker ni na njem sot jet-kega lesa Pred vojno je ZSSR dovažala na evropski trg nad 1,300.000 standardov mehkega lesa. Pomanjkanje lesa v Evropi je ena izmed glavnih ovir na poti k obnovi. Iz poročila Evropskega gospodarskega odbora je razvidno, da še niso določene vse podrobnosti za pospeševanje trgovinske izmenjave med Vzhodom in Zapadem. Tudi v letu 1949 bo še vedno padala razpoložljivost z lesom. V primeri z potrebami je odobreni kredit 8 milijonov dolarjev vsekakor majhen. Kako bo Avstrija varčevala z lesom Tudi v Avstriji, ki je nekdaj izvažala ogromne količine lesa, še danes primanjkuje te dragocene surovine. Leta 1937 je Avstrija izvozi a 7,2 mi ijona kubičnih metrov lesa, leta 194/. samo 0,6 milijonov, kar predstavlja padec za 90%. Da bi zmanjšali potrošnjo lesa, je neki avstrijski profesor postavil naslednja načela: 1. Treba je predelati vse peči in ognjišča (štedilnike), da bi čim bolj izkoristili gorivo. 2. Po možnosti nadomestiti les s premogom in električnim tokom. 3. Uporabljajo naj se samo impregnirani drogi, stebri, pragovi itd. 4. V načelu naj se temelji gradijo iz kamna ali betona pri gradnji lesenih po-lop j. 5. Gradi naj se tako. da se uporaba le a čim bo j zmanjša, uporabljajo naj se iesonitne plošče, he-raklit itd. 6. Ograje naj bodo rajši iz žice in stebri iz že e za ali iz betona, lesene vodovodne cevi naj se nadomestijo z železnimi, betonskimi ali iz eternità. 7. Tudi v vinogradih naj se mesto lesene opore uporablja žična. 8. Leseno orodje naj se spravlja pod streho. 9. Namesto lesenega orodja naj se uporablja železno. * * Avstrijski tranzitni promet peša. Železniški tranzitni promet čez Avstrijo je že od poletja lanskega leta v stalnem nazadovanju. Zadnje popolne statistike iz meseca aprila t. 1. beležijo 185.000 ton neto prometa, to je 18.000 ton manj kakor je znašala mesečna povpreka lanskega leta. Zmanjšal se je predvsem p omet m d Po j-sko in Talijo in med Ce^kos ovar ško in Svico. Proizvodnja svinčnikov v Avstriji narašča. Po izvedbi popravil v tovarni Brevillier-Urban v Goestingu pri Gradcu bodo letos proizvedli 11 milijonov svinčnikov (lansko leto samo 6 milijonov). Pogajanja za dobavo električnega toka Avstriji, ki se vodijo s Cehoslovaško, so zašla na mrtvo točko. Sporazuma iz 1.1947 ni bilo mogoče izvesti. Cehoslovaška bi bila pripravljena dobavljati samo nočen tok. V zimskem času pa je itak v stiski. Živahna trgovina med Anglijo in vzhodnimi državami Cehoslovaška se poteguje za ameriški trg Zanimive izjave njenega trgovin, predstavnika KREDIH ZA POSPEŠEVANJE PROIZVODNJE EESA Izvajanje Marshallovega načrta v Trstu Kako daleč segajo prsti Italije ? G. Robert Galloway, industrijec iz Memphisa, ki ga je ameriška vlada imenovala za načelnika misije ECA za angloamensko področje STO-ja, je v torek na tiskovni konferenci, ki io je sklical ravnatelj finančnega in gospodarskega oddelka ZVU g. White, razložil smernice svojega dela v Trstu. Po poročilu g. Gallowaya, ki ga je prečital načelnik tiskovnega urada major Sasson v ilali.anščini, je g. White pojasnil nekatere točke v zvezi s sestankom mešane komisije v Rimu. Novinarji so nato postavili še razna vprašanja. Kljub vsem tem pojasnilom ni bilo mogoče priti na čisto giede nekaterih točk, zlasti glede odnosov med italijansko vlado, ZVU kot predstavnico tržaškega pasu STO-ja, ter misijo ECA glede izvedbe Marshallovega načrta v Trstu. Kakor vsa gospodarska vprašanja tržaškega področja STO-ja se po sklenitvi znanih marčnih sporazumov z rimsko vlado rešuje tudi vprašanje izvedbe Marshallovega načrta sporazumno z rimsko vlado. To se vidi tudi iz poročila g. Gallowaya, ki se sklicuje na te sporazume in na okolnost, da sta Ralija in angloameriško področje STO-ja povezana z istim denarnim režimom. Obstoji mešana komisija, v kateri rešujejo predstavniki ZVU in italijanske vlade sporazumno z ECA tekoča vprašanja na svojih sestankih v Rimu. Kakor vso tržaško javnost, tako zanima zlasti tržaške gospodarske kroge vprašanje, kako daleč segajo prsti italijanske vlade neposredno po njenih organih in posredno po predstavnikih italijanskih državnih podjetij — italijanska država po IRI-ju še danes kontrolira tržaške ladjedelnice, železarno in glavno plovno družbo, ki po mirovni pogodbi pripadajo STO-ju — v načrte za obnovo tržaškega gospodarstva v okviru Marshallovega načrta._Tr-žaška javnost se namreč ne more otresti vtisa, da je Italija spretno izrabila tudi to priliko, da s krediti ERP pojača svoje postojanke v Trstu neglede na dejanske gospodarske in socialne potrebe tržaškega prebivalstva ter tako u-bije v Tržačanih vsako nado na gospodarsko osamosvojitev. Poklicani bi morali to vprašanje končno pojasniti v obliki, dostopni širši javnosti, toliko prej, ker tržaška javnost ne more priznati raznim «mestnim odborom», ki so se po izjavi g. Wite-a sami konstituirali, pravico, da jo predstavljajo pri izvajanju Marshallove akcije niti jim pripisovati avtoritete, potrebne za zaščito pravic tržaškega gospodarstva. Se tretji razlog podpira to zahtevo tržaških gospodarskih krogov: Tržaški nacionalistični tisk očivid-no nomenoma blodi vodo, da bi lahko vsako tudi najskromnejšo akcijo za obnovo tržaškega gospodarstva prikazal kot plod velikodušnosti italijanske vlade. Tako n.pr. neki tržaški dnevnik poroča dan po tiskovni konferenci g. Gal-loway-a v istem članku o izvedbi naročil v tržaških ladjedelnicah v okviru Galloway-evega programa in o naročilih v ladjedelnicah v Tržiču, t.j. v Italiji (25.000 ton za družbo «Italia», 9.500 ton za beneško družbo «Adriatica» in 9.000 ton za «Tržaški Lloyd»), G. Wite je na tiskovni konferenci govoril tudi o nekih 17 milijardah, ki jih bo Italija poklonila Trstu kot prispevek za izvršitev gradbenega programa; na drugi strani bodo v Trstu gradili tudi ladje za italijanske družbe. Tako nastaja za povprečnega Tržačana vse večja zmeda, ker ne more iz časopisnih poročil razbrati, do katere meje sega STO in kje začenja Italija. Gradbeni načrt Ang oamerišiko področ.e STO-ja je bilo sprejeto v Organizacijo za gospodarsko sodelovanje v Evropi (OECE) v Parizu, ki je organ ECA odnosno ERP, to je Marshal ovega načrta, 14. oktobra 1948. Poleg tega je bila med ZVU in v ado ZDA sk enjena pogodim o izvedbi Marshal ovega načrta na Tržaškem po vzorcu pogodb sklenjenih z drugimi Mar ha levimi državami. Pogodba ni b.la doslej objav jena, vendar je g-Galloway izjavi, da STO-ju ne bo treba vračati kreditov, ki jih bo pre elo iz Marsha 1 ovega sklada. Dosedanja akcija v okviru Marsha lovega načrta je ime’a značaj pomoči, od sl e i pa se bo izval načrt obnove, ki naj bo tra nega pomena za tržaško go podbrstvo. G Galloway ni jasno preciziral kakšne koristi bo imelo gospodarstvo STO-ja od sodelovanja z drugimi evropskimi državami, ki so se priključile Marshallovemu, načrtu; prav to pog avje bi bilo za Trst zanimivo, ker se že pri vsakem koraku ovirajo trgovinski stiki med .STO-jem in vzhodnimi državami. Na oga g. Galloway-a v Trstu ie, da preuči vse načrte za gospodarsko obnovo, ki mu jih pred oži ZVU in jih odpoš je ECA (Economica! Cooperatimi Admini tra-tion —- Uprava za gospodarsko obnovo v Waishingtonu), odnosno OECE v Parizu, ki izvaja ERP (Ec onim ic al Relief Program — Načrt za gospodarsko obnovo, t. j. tako imenovani Marsha lo v načrt). ZVU je predložila OECE načrt za takojšnjo izvedbo in načrt na da'jši rok- Prvi načrt je že odobren. ECA je potrdi’a načrt za) pradnjo lafiij p ykupno tonažo 94 200 ton. Od tega pride za zdaj v gradnjo v Združenih jadranskih ladjedelnicah (GRDA) 10 ladij s skupno tonažo 67.200 ton, in sicer 3 ladje (potniške in tovorne obenem) po 13.000 ton za »Tržaški Lloyd«, 1 25.000-ton- ka ladja za ita ijansko družbo »Italia« in 1 1.000-tonska ribiška ladja- (Ta na-roči'a dobijo lad ede'nice sv. Marka). Naročilo za gradn o druge ribiške ladje z enako tonažo dobi menda ladjedelnica sv. Reka; Znana angleška gospodarska revija' »The Statist« je preobči a1 daljši dopis svojega dopisnika iz Italije o gospodarskih in finančnih razmerah, ki ga prinašamo v glavnih potezah. Okoli 26. septembra je 'nenadoma padel tečaj lire. Mnogi trgovci so pričakovali, da bo italijanska vlada izvedla razvrednotenje. Proti koncu avgusta je dolar na svobodnem trgu v Milanu kvotiral 585 lir (medtem ko je bil uradni tečaj 574) in švicarski frank, 149 lir (uradni tečaj 145 lir), funt uradni te^aj 1,650 .ir- Sredi oktobra so bili tečaji na svobodnem trgu: dolar 635, švicarski frank 168, funt 1.730. Splošno je vladalo mnenje, da bo lira še padala. ITALIJANSKA INDUSTRIJA NI KONKURENČNA Pred letom dni je trgovina cveta dokler ni novembra sledilo drastično omejevanje kreditov in temu splošna depresija. Izvoz se je razvijal s težavo, ker so italijanski proizvodi za 50-60 % dražji kakor v konkurenčnih državah, ki so si opomogle, zlasti v zapadni Nemčiji. Te države .ahko postavijo na trg več blaga, kakor ga zahteva povpraševanje. Na domačem trgu v Italiji so plače in mezde tako nizke, da je kupna moč potrošnika zelo šibka. Neposredna posledica tega je — čeprav je zmogljivost industrije zdaj večja kakor je bila leta 1938 — da je proizvodnja, ki je leta 1947 dosegla 85% proizvodnje iz leta 1938, zopet padla na 66%. Nagrmadile so se ogromne količine neprodanega blaga. Pridelek domačih živil je obilnejši kakor lansko leto, pšenice je bilo za 30% več kakor lani; toda pogosto ga je treba prodajati z izgubo. Nevidni izvozi so na nizki stopnji. Računajoč po tečaju denarja sredi septembra, je bilo za turista življenje v Italiji dražje kakor v Svici, poleg tega je nastopilo slabo vreme, ki je pokvarilo sezono. V Franciji so dohodki iz turizma dosegli skoraj rekord iz leta 1929. PREVISOK TEČAJ LIRE Depresijo (splošno mrtvilo) pripisujejo previsokemu tečaju lire, ki je v veljavi od novembra 1947. Zato je javnost pričakovala, da bo vlada popravila tečaj in zmanjšala sedanjo napetost. Padanje lire na svobodnem trgu so zaradi tega mnogi razlagali kot znak zaže ene popra,e, ki bi bila to iko aže uvedbiva po izvršitvi podobne operacije v Franciji. Računali so, da ne bi moglo priti do tega padca na svobodnem trgu brez vednosti Italijanske banke. Izvozniki morajo izročiti deviznemu uradu polovico pridobljenih deviz, in sicer po uradnem tečaiu, to je po teča.u, ki je znatno nižji kakor izvozni tečaj. Ako se tečaj katere koli tuje valute povzpne previsoko iz kakršnega koli razloga, tedaj ita ijanska brnka samo vrže na trg večje količine te devize, ki jo je prejela od izvoznikov, in tečaj lire se nasproti njej takoj popravi. Pri tem banka tudi zasluži. Proti vsemu pričakovanju je ita- 2 tovorni ladji po 1.000 ton in 2 ribiški ladji po 600 ton bodo gradi.e manjše ladjedelnice. Gradnja ostalih 27.000 ton pride kasneje na dnevni red. Namen je, db se sedanja tonaža tržaške mornarice 180-000 ton dvigne do ieta 1953 na 400.000 ton, tako da bo v mornarici zaposlenih namesto 3.000 7.000 mornarjev. Galloway-evo poročilo poudarja, da so bili odobreni načrti tudi za pospeševanje kmetijstva in ribolova. V tem pogledu bi bila potrebna podrobnejša pojasnila, ker ie splošno znano, da je bilo doslej naše kmetijstvo popolnoma zanemarjeno in v nekem uradu so zagovarjali to svojo nemarnost s tem, da so na kmetijstvo sploh pozabili pri sestavljanju načrtov za obnovo. Galloway je nato naglasil potrebo, da se v smislu smernici ECA odpusti iz industrije vse delavstvo, ki ni nujno potrebno, im zaposli pri drugem delu, na pr-. pri javnih delih. Med razpravo med g- White-om in novinarji je bilo ugotovljeno, da je za zdaj obvisela v zraku akcija za ustanovitev tobačne tovarne v Trstu. Po izjavi g. Whi-te-a se »American Tobacco Company« ni odločila za -graditev tovarne, ker je menila, da vlada še negotovost glede usode Trsta. lijanska vlada, ki noče priti v spor z Mednarodnim denarnim skladom, zanikala vesti o njeni nameri, da izvrši kakršno koli iz-premembo pri sedanjem uradnem tečaju. In ko je spričo pričakovanega razvrednotenja lire nastal beg od lire in so cene pričele skakati iz špekulativnih raziogov, je vlada vrgla na trg 50.000 ton olivnega ol.a lanskega pride.ka in večje množine uvoženih, živil, da prepreči skakanje cen. Padanje lire na svobodnem trgu je prineslo olajšanje v raznih smereh, tako n.pr. v turizmu. Italijanska banka pazi, da ga ohrani v določenih mejah. Po denarni reformi v lanskem letu je bilo pomanjkanje denarja veliko in vlagatelji niso imeli denarja za nakup tujih valut. Polagoma pa se je pojavilo izobilje denarja. Na koncu leta 1947 je bilo v obtoku 788 milijard lir, do konca avgusta 1948 je obtok narastel na 858 mi.ijard na koncu 1947, na 1.900 je popustilo. Okoli 87 milijard lir je prišlo v obtok iz lirskega sklada ECA (Marshallovega načrta). Ker so cene ostale stalne po denarni reformi v novembru 1947, se je vrnilo zaupanje v državo, bančne vloge so narastle od 1.014 milijard na koncu 1947 na 1.900 milijard na koncu maja 1948. Podpisovanje zakladnih bonov je vrglo 1 milijardo lir. Spričo takšnih razmer je na razpolago več denarja in danes nalagajo denar zopet isti ljudje kakor poprej: tako se je tečaj lir na svobodnem trgu vrnil na starega, ki je bil v veljavi, ko je Einaudi izvedel denarno reformo. Pisec je mnenja, da ni verjetno da bi italijanska vlada v teh razmerah izvedla kakršno koli denarno reformo, toliko manj, ker vse kaže, da je italijansko gospodarstvo prešlo vrhunec krize in je na poti k. splošnemu ozdravljenju. Vlada ne mara delati poskusov z umetnimi posegi, kakor bi bilo razvrednotenje lire. STANJE DRŽAVNIH FINANC Postavlja se vprašanje, kaj nameravata storiti ita-ijanska vlada za pobijanje sedanjega gospodarskega mrtvila in kako bo izkoristi a Marshallov načrt. V finančnem letu 1947-48 so znašali izdatki v državnem gospodarstvu 1,548 in dohodki 827 milijard, primanjkljaj torej 721 milijard; v poslovnem letu 1948-49 so predvideni izdatki v znesku 1,252, dohodki 801, primanjkljaj torej 451 milijard lir. Vlada upa, da bo iz «lirskega sklada» krila lahko 77 milijard primanjkljaja, tako da bo ostalo še 374 milijard lir primanjkljaja. Država si je olajšala svoje finance s tem, da je odpravila razne podpore, kakor podporo za politično ceno kruha, dalje s povišanjem cen goriva, električnega toka ter poštnih in brzojavnih tarif. Ko bi cene ostale stalne — tako računajo v vladnih krogih — bodo dosegli ravnotežje proračuna 1952—1953, in sicer pri 1.500 milijard izdatkov in prav toliko dohodkov. Ker še ni doseženo ravnovesje prora unu, narašča denarni obtok, toda s počasnejšim korakom; na koncu 1946 je obtok znašal 505 „Bata” doma in na tujem Podjetje «Bata» v Zlinu na Ce-hoslovaškem je spremenilo svoj naziv in se bo odslej vsaj začasno imenovalo OKG (Obutev, Koža, Guma). Znano je, da sta na sosvetu še drugi dve veliki podjetji «Bata» in sicer v Indiji in v Alžiru. Bivši lastnik češkoslovaške tovarne Jan Bata živi zdaj v ZDA, kjer je ustanovil vrsto podjetij, ki proizvajajo predvsem gumijasto obutev. Vsa ta podjetja so izkorištiia svetovni sloves tovarne v Zlinu in s tem močno konkurirala stari češkoslovaški znamki. Iz teh okoliščin izvira preimenovanje velikega češkoslovaškega podjetja. * • POLJSKA INDUSTRIJA POLJEDELSKIH STROJEV Poljska industrija poljedelskih strojev naglo napreduje. Današnja proizvodnja prekaša predvojno za okrog 20%. Velika proizvodnja omogoča ne zamo zadostitev domačih potreb, temveč zalaga tudi znaten izvoz, namenjen na Balkan V kratkem bodo po'ožili plinski vod iz Porurja do Holandije. Izpeljana bosta dva voda; prvi pojde od nemškega mesta Emmericha do holandskega mesta Doetinchema, drugi pa cd Bocholta v Nemčiji do Aaltena v Holandiji. milijard, na koncu 1947 788 milijard lir, na koncu avgusta 1948 858 milijard lir; v letu 1946 je narastel mesečno povprečno za 24 milijard, v letu 1948 za 8 milijard. Ce bo naraščanje obtoka ostalo v dosedanjih mejah, upa Italijanska banka, da bo liro o-hrani a pri sedanjem tečaju. To bi bilo v korist italijanskega gospodarstva, ki mora uvažati gorivo in. surovine. MARSHALLOV NAČRT INDUSTRIJA IN ZAPOSLENOST Po uradnih podatkih je 1,700.000 nezaposlenih delavcev, v resni:! pa jih je več. Mnoga podjetja držijo več delavcev, kakor bi jfm bilo potrebno; to jih spravlja v težak finančni položaj. Pred bankrotom se rešujejo z državnimi podporami. Odgovorni činitelji v Italiji so mnenja, da je treba industrijo postaviti čim prej na čisto gospodarsko podlago, da bo lahko konkurirala inozemskim. Načelnik misije ECA za Italijo Zellerbach je 3. septembra izjavil, da je nujno potrebno izvesti drastično preobrazbo italijanskega gospodarstva, ako naj Marshallov načrt v Italiji uspe. Po vsej Italiji bodo odpustili ne dovolj zaposlene delavce, je dejal Zellerbach. Mnogo podjetij se drži pokoncu z državno pomočjo. Podjetja, ki ne morejo živeti brez državne pomoči, naj ustavijo svoje obrate. Industrije, ki se ne morejo vzdržati, naj poginejo. Svobodna konkurenca bo odločila, katera industrija bo preživela. Odpuščeni delavci naj se zaposlijo pri javnih delih. OVIRE PRI IZVAJANJU NAČRTA Izvajanje tega programa je naletelo na nepričakovane ovire. Ko bi se šibkejšim podjetjem ustavila podpora, bi morala iskati denarja drugod. Za zdaj je edini vir ERP. Toda ta vir ne zadostuje. V teku prvega leta izvajanja Marshallovega načrta so bile od 600 milijonov dolarjev 4/5 potrošene za uvoz hrane, premoga, petroleja in surovina. Samo 1/5 je bila uporabljiva za industrijska posojila. Zdaj je hrane, surovin, premoga, električnega toka, petroleja in važnejših življenjskih potrebščin dovolj, tako da bo odslej več kreditov na razpolago za industrijo, ako uspejo načrti za povečanje pridelka žita v južni Italiji. NEPRIJETNA KONTROLA POSLOVNIH KNJIG Toda podjetja, ki bi rada dobila kredite iz ERP, morajo dovoliti, da jim uprava ECA v Italiji pregleda poslovne knjige, da bi dobila vpogled v vse njihovo poslovanje. Do zdaj je prav malo tvrdk ugodilo tej želji uprave ECA v Italiji. Mnogi nočejo tega storiti, ker skrivajo podatke o stanju svojih podjetij pred finančnimi organi, ki bi jim sicer naložili višje davke. V državah, kjer je državno uradništvo tako slabo plačano kakor v Italiji, se podjetja toliko laže izognejo davkom Vlada sicer obljublja, preobrazbo davčnega sistema, toda je ne izvede, ker se boji, da bi ta pretresla njen proračun. Angleško mnenje o gospodarskem in finančnem položaju v Italiji Medtem je ECA pozvala indu-strijce, naj postavijo vladi predloge kako naj bi se izvedla davčna reforma, da bi se povišali državni dohodki in industrij cem omogočila proizvodnja za izvoz po konkurenčnih cenah. Z druge strani je bila vlada pozvana, naj osvobodi industrijce obveze, da zadržijo tudi delavstvo, ki ni podjetjem nujno potrebno; nato naj bi vlada s krediti iz «lirskega sklada» pričela izvajati velika javna dela (gradnja stanovanj, železnic, elektrifikacija, meljoracija itd.) in tako zaposlila delavce, odpuščene iz industrijskih podjetij. Program za javna dela je bil izdelan in čaka za odobritev. Ko bo industrija proizvajala cenejše, bo domači trg oživel in ko se odpusti delavstvo, ki ni nujno potrebno, se bo proizvodnja na glavo nameščenca dvignila za 25-30%. Pisec zaključuje, da vlada med poslovnimi krogi in upravo ECA v Italiji optimizem. Kaj pa druga stran? Priobčili smo v glavnih potezah poročilo londonske gospodarske revije o gospodarskem stanju v Italiji, da bi naša javnost čula tudi mnenje glasila, ki je vsekakor naklonjeno Italiji predvsem, ker vlada v Italiji kapitalistični gospodarski sistem in ker je Italija dejansko prešla v blok zapad-nih držav. Pazljivi čitatelj je takoj opazil da se piščev optimizen naslanja na raznih «če» in «če». Dalje pisec ne računa s socialnimi vprašanji, ki so tako tesno povezana z industrijskim in gospodarskim razvojem sploh. Na francoskem primeru vidimo, da socialne zaostritve lahko pokvarijo vse gospodarske načrte. Prav v tej zvezi je značilno prevpračanje vse krivde za visoke proizvodne stroške italijanske industrije na preštevilno zaposlenost, t.j. na delavstvo. Nikjer niti namiga na potrebo, da bi tudi druga stran, to je delovajalci morali doprinesti potrebne žrtve k zboljšanju proizvodnih razmer. Tako pripoveduje- jo potniki, ki prihajajo iz Mil803’ da niso v italijanskih industrijski/ slojih še nikdar tako luksuzno 21 veli kakor danes; saj so itaiiJaB ski industrije! temeljito izkoristi konjunkturo, ki jim jo je prineS svetovna vojna z uničenjem gromnega dela industrije v sre° nji Evropi, v Franciji, Angliji >“ v Podonavju, ki je prej konku rala italijanski. Obremenitev tržaškega potrošnik1 Za nas državljane Sto-ja je va| na ugotovitev «Statista», da P10'^ vaja italijanska industrija c 50-60% dražje, kakor so cene B mednarodnem trgu. Po tem se di, kdo ima korist od gospodar® povezanosti Sto-ja z Italijo, ali Italija. Nedavno so cene tka®1” v ZDA padle za 20% v Trstu P* plačujemo tkanine po cenah, ". kršnim na svetu ni para. Ne* časa je kazalo, da bodo bomba2 tkanine pocenile, v resnici P8 v bistvu ostalo pri starih in gre le za sezonsko nazadov' tik pred zimo. Italijanski g°; darski tisk, ki je v rokah zai® resiranih industrijcev in f cenf va»)* velet3' pitala, že pripravlja javnost to, naj ne računa s pocenitvijo nenih tkanin. Tehnične novosti vir Batteile Memorai Institut) V lumbusu (ZDA) je preizkusil Chestera F. Carlsona iz ^eV3' ka, s( katerim je mogoče P1"6* tiskovine, risbe in fotografije 6 uporabe barve (črnila). N°v .. čin pretiskunja se imenuje 8 p rografija« (xeros pomeni p o 9r t suh, graphein pa pisati). Pri g. se uporablja lahek tiskarski s* Pri novem načinu reprodukcij izločeno delo za izdelavo k- J, ti uporaba jedkovin. KserO0r ranje je podobno fotografir» ker se pri tem uporabljata loba in tema. Zvišanje prispevkov za socialne zavarovani8 V začetku tega meseca so skoraj neopaženo raztegnili na angloameriško področje STO-ja nove tarife za socialno zavarovanje, ki so v Italiji v veljavi že od avgusta meseca. V Italijanski republiki so takrat nove odredbe pri delodajalcih izzvale oster odpor. Združenji industrijcev in trgovcev sta celo pozivali svoje člane, naj ne plačajo novih pristojbin, v tisku pa so zahtevali od napol državnega Zavoda za socialno skrbstvo; naj objavi svoje bilance in naj opraviči, kako upravlja agromne vsote, ki jih zbira s prispevki delodajalcev in deloma delavcev. V debato so posegli ministri in znani gospodarstveniki, medtem ko je zavod s svoje strani skušal opravičiti svoje delo. Kljub temu pa se še danes ni ta debata polegla. Zlasti industrije! kaj radi opravičujejo visoke proizvodne cene italijanskih izdelkov z bremenom, ki ga morajo prenašati za plačevanje socialnih zavarovalnin. V samem Trstu pa ni prišel v tem pogledu v javnost noben glas. ■t: Morda so se tukajšnji vdali misli, da morajo PaS jijj sprejemati, vse kar jim ji lijanska zakonodaja. V resU1^ povišek prispevkov za s°Lf zavarovanje več kakor 00 , Navedli bomo za primerjavo • in novo zavarovalnino, ki )° pr strtih rajo plačevati za enega nameščenega na indus' področju (mesečno). . > Prej L. Seda) a) dopolnilni fond za soc-18,85% 6.250 10,00% *' b) družinska doklada 37,00% 6.250 18,45% c) blagajna za dopolnitev zaS 3,50% 6.250 1,50% ' č) fond za socialno solidari1-0^ 13,00% 6.250 ' Skupaj ,gj 71,35% 6.250 34,45% Iz gornjih podatkov je da so se prispevki za na’ postavke zvišali od lir. 4.45/j lir 6.717,75, t. je za nad 50%' Tržaško javnost zavrne vprašanje, kako se upora ogromni zneski, ki se ste® ^ tržaški zavod za socialno rovanje. Zaslužki zaostajajo za stro^ Nedavna odprava poHtičnih cen nekaterih o novnih živil in javnih uslug je zadela nov udarec kupni moči širokih množic potrošnikov. Številke, ki jih objavlja odbor za cene življenjskih potrebščin v Trstu so v tem pogleda dober in nesumljiv vir za presojanje po’o-žaja- V naslednji razpredelnici so navedeni mesečni stroški družine sestavljene iz petih članov (2 odrasla, 2 otroka od 4—9 let in 1 otrok pod 4. letom); v drugem .’to'pcu je naveden mesečni indeks stroškov na osnovi december 1945 = 100; v tretjem sto'pcu smo preračunali mesečni zaslužek strokovnega delavca v industriji; zaslužek se nanaša na delavca z ženo in dvema otrokoma, vključen je 13 mesec, božična doklada itd. (25 dnevnic na mesec); dec- 1945 18.850 100 9.186 arvg. 1946 16.122 86,91 11.649 dec. 1946 21.475 115,77 17.305 jul. 1947 32.740 176,50 26.346 okt. 1947 35.821 193,11 29.588 jun. 1948 32.439 174,88 30.275 sept. 1948 31.151 167,93 30.275 okt. 1948 33.689 181,61 32.043 Iz navedenih podatkov je razvidno, da ni mesečna mezda strokovnega delavca v industriji nikdar dosegla skromno preračunanih stroškov tipične tržaške družine. Za osta'e kategorije delavstva je položaj še slabši, ker se primer, i ki smo ga navedli nanaša ".^1 razmerno dobro p 'ačano 0 silo. jjl V primerjavi z angustonj j ko so stroški za življenj^ trebe dosegli namižjo t°c ^ se ti oktobra letošnjega ;f podvojili. Pretežni del f je bil namenjen nakupa / (povprečno c krog 67% 1,3 jj škov)_ Za obleko in obute» ^ j omenjeni od totek postopn žal od 20 na 16. Stroški Za^ vanje niso zaznamovali t . sprememb; 0,80 v decerrib* in 1,77 v 'avgustu 1948. Za ^ ' in luč jp potroši a družin® ft> tobra 1948 nekaj nad 5%'^ l‘ stroški pa so se sukali °W. c-. ; vseh izdatkov. Nenaden deksa cen življenjskih Pvjjfi od septembra (167,93) d° tega leta (181, 61) je z0V%é sicer še ne popo'noma j'.^i ; ravnovesje med družins® / datki in prejemki. Ko so “ i' reč cene živil kolikor t0 1 li'e, so se pričele ostale nenadoma dvigati. lie, električne struje in P^n^;’f pr. že v novembru povzr° .x papir in lepenka, izdelki oziroma predivo in tkanine iz lanu, «onoplje in jute, izdelki iz gume, Keramika in porcelan, steklo, ce- vi in drugi izdelki iz raznih kovin, uieriini in znanstveni insirui..enti, eksplozivi in lovski strelni male-rial, pisalni, računski in šivalni str°ji, avtomobili, kolesa, barve, kemični in medicinski proizvodi, raznovrstno potrošno blago iz o-blacilne stroke itd. Razpredelnica B — Turško iz-vozno blago: Ribe 10.000 ton; rib-u olje in jetra; živi "prašiči 1000 ® av> jajca 2500 ton; čebelji vosek; . °sti, kopita in rogovje; sui ove !n Polobdelane kože drobnice, zaj-Cev in kuncev; ščetine; volna Uioerra in druga; preproge; razni Poljski proizvodi; lešniki in suho Sadje; lanena in druga semena; urašis; tobak; opij; bombaž; ma-Shez.it, črni jantar, baker, kromo-a *n druge rude itd. Ni pa iz-enjava tudi drugih proizvodov, 1 niso navedeni v razpredelnicah, a i Prekoračenje določenih kontingentov. Državi sta si pridržali pra-Vlc°, da zahtevata pri nabavah v vrednosti nad 100 turških funtov izvirno spričevalo. Dosedanje že odobrene pogodbe se lahko izvršijo po predpisih, ki so veljali pred 15. novembrom. Plačilni sporazum predvideva, da se odpre pri U.I.C. (Ufficio Italiano dei Cambi) račun v ameriških dolarjih na ime turške centralne banke, v katere dobro se bodo vpisali vsi zneski, ki bodo vplačani v Italiji v korist fizičnih ali pravnih oseb iz Turčije, in obratno. Plačila se izvršujejo v domači državi in v domači valuti in obsegajo ne samo ceno blaga, nego tudi prevozne stroške po železnici in po morju ter zavarovalne in druge stroške. Vrednost celotne trgovinske izmenjave je bila določena na 140 milijonov turških funtov, t.j. okoli 30 milijard italijanskih lir (po tečaju 205 lir za 1 turški funt). Vrednost izvoza italijanskih tkanin bo dosegla 35 milijonov turških funtov, vrednost surovega železa in jekla okoli 6 milijonov, kmetijskih strojev 6 milijonov in vrednost izvoženih mehaničnih izdelkov 5 milijonov turških funtov. Radovedni smo, kolikšen kontingent bo italijanska vlada odmerila tržaški industriji. Med Poljsko in vzhodno Nemčijo je bil dosežen dopo nilni sporazum k trgovinski pogodbi sk e-njeni marca 1948. Celotna izmenjava b aga bi po marčnem sporazumu znašala v eto. njem letu 60 milijonov dolarjev, po novem sporazumu pa bo znaša a 96 mili, onov do ar jev Polaska bo izvaža a predvsem premog z zameno za stroje, kalijeve so i, les in ke- Biconija uvaža 100.000 ton boksita iz Madžarske. SKUPNA POGODBA ZA TRGOVINSKO STROKO (oblačilna kategorija in kategorija raznega blaga) V naslednjem prinašamo glavno vsebino mezdne pogodbe z dne 30. oktobra 1948, ki velja za oblačilno kategorijo in za kategorijo trgovine z raznim blagom. Za ka- Kat. a) Uradniško osebje (mesečno): Pisarniško: 1. Tehnični in upravni vodje, vodje urada in računski vodje 2. Konceptni računski uradniki, samostojni korespondenti, glavni blagajniki in drugo osebje z enakovrstnim konceptnim delom 3. Računski uradniki, navadni korespondenti in blagajniki, stenotipisti in drugo osebje z enakovrstnim delom 4. Pomožni računski uradniki, fak-turisti, kontometristi, arhi visti, strojepisci, zunanji izterjevalci, telefonisti in drugi podobni nameščenci Prodajalniško in skladiščno: 5. Ravnatelji, ki so odgovorni za prodajo, in poslovodje podružnic izven cone $6A. Prodajalniški poslovodje z nad | 3 prodajalci ali blagajniškimi uslužbenci, skladiščniki - prevze-movalci z nad 3 skladiščniki, iz-ložniki prve kategorije 6B Drugi prodajalniški poslovodje in skladiščniki - prevzemovalci ter izložniki druge kategorije 6C Vodje oddelkov z ne več ko 3 prodajalci, disciplinski kontrolo-rij 7. Pomočniki, skladiščniki, blagajničarji v prodajalni z odgovornostjo za blagajno, zavijalci z odgovornostjo 8. Pomožni komiji in skladiščniki, nameščenci pri blagajni, registra-torji, pomožni izložniki, oblačilke tegorijo jestvinarjev bo sklenjena posebna pogodba. Nameščenci trgovinskih podjetij prejemajo od 1. oktobra 1948 dalje osnovno plačo pa naslednji razpredelnici: Moški: 25.600 17.050 12.900 10.150 25.600 Zenske: 25.600 15.300 11.550 8.350 25.600 17.050 15.300 15.300 13.800 14.600 13.100 12.900 10.150 11.550 8.350 b. Neuradniško osebje (tedensko): Nameščenci pisarn, prodajaln in skladišč: 9. Nameščenci za odbiranje lesa, pakiranje pohištva, stekla, keramike ali drugega blaga, ki zahteva posebno iz- 2.650 vežbanost, kontrolorji, skladiščni delavci s poznavanjem blaga, izdelovalke košar in vencev 10. Sluge, raznašale! paketov in čistilci 2.525 10. a Sli 2.525 11. Zavijalci, znamenoval- ci in težaško osebje Delavsko osebje: 12. Kvalificirani delavci 13. Nekvalificirani delavci 14. Šoferji s tehnično pripravo: a) pri 8-urnem delu b) pri 10-urnem delu 15. Šoferji brez tehnične priprave: a) pri 8-urnem delu b) pri 10-urnem delu 16. Koči jazi in vozniki 17. Dnevni in nočni pazniki 18. Gasilci, varuhi, vratarji, ki se jim daje tudi stanovanje St.p.: 715 645 (575)1 625 (510): 455 (375); 715 645 (575) 645 (575) 645 (575) 625 (510) 455 (375) ”2.290 2.650 2.290 2.650 3.320 2.525 3.160 2.765 3.130] 2.650 JAVNA DELA V TRSTU IN OKOLICI 2. Vajeniška doba traja največ tri leta in se mora pričeti pred dovršenim 19. življenjskim letom. Vajenec ima v prvem letu pravico na 30%, v drugem na 45 in v tretjem na 60% tistih prejemkov, ki gredo izučenemu nameščencu. 3. Plače po razpredelnici so začetne. Uradniku gredo starostni poviški (»scatti«) po vsakih dveh letih službe, a največ 8-krat. Višina vsakokratnega starostnega poviška je razvidna v zadnji rubriki gornje razpredelnice; v oklepaju označeni znesek velja za žensko osebje. Neuradniškemu osebju pa gre starostni povišek po vsakih petih letih službe in znaša vsaki-krat 2% od osnovne plače. Pomožni komiji imajo po dovršenih 11 letih službe pravno, aa napredujejo v kategorijo trgovskih pc močnikov. 4. Dopust znaša od 1. avgusta dalje: do dveh službenih let 12, do šestih 16, do desetih 20, do dvajsetih 25, naprej pa 30 dni v letu. 5. Kar zadeva odpravnino za uradništvo, se upošteva pri službenih letih do konca leta 1939 15/30 dejanskih prejemkov v trenutku odpovedi, in sicer brez dra-ginjske doklade; pri službenih letih od začetka leta 1940 do konca leta 1947 25/30 dejanske plače, kakršna je veljala v trenutku odpovedi, pri službenih letih od 1. januarja 1948 dalje pa 30/30 enake de.aniske p are. Neuradniško osebje pa prejme za službeno dobo do konca leta 1947 odpravnino po tedaj veljavnih mezdnih pogodbah, za čas od 1.1.1948 dalje pa odpravnino v višini 12 dni za vsako leto. Draginjska doklada se pri višini plače ozir. odpravnine upošteva od 1. januarja 1947 dalje, in sicer pri neuradniškem osebju takoj, pri uradniškem pa, čim izide v tem pogledu ukaz ZVU, ki bo popravil dosedanje predpise o tej stvari. Fredpi i o odp.avnini po tej pogodbi veljajo od 1. avgusta 1948 dalje. 6. Podi, et ja mora'o poleg prejemkov po gornjih določbah (in seveda draginjskih doklad, ki so določene za to kategorijo) izplačati vsemu osebju tudi enkratno nakazilo «una tantum», ki znaša (drugo števi ko p meni starostni povišek za v ako »scatto«): 1. kat.: moški 53.200 + 1.472, ženske isto; - 2. kat.: m.21.375+807, ž. 19.000 + 712; 3. kat.: m.12.350 + 617, ž.10.925+475; 4. kat.: m. 6.175 + 285, ž.5.225+237; 5. kat.: m. in Ž.53.200 +1.472: 6A kat.: m.21.375 + 807, ž.19.000+712; 6B kat.: 19.000 + 807, ž.17.100 + 712; CC kat.: m. 18.050 + 807, ž. 16.150+ 712; 7. kat.: m.12.350 + 617, ž.9.975+475; 8. kat.: m.6.175 + 285, ž.5.225+237. 9., 12., 14a in 18. kat.: m.7.262 + 146, ž.5.955 + 125; 10., 10a, 15a kat: m.6.847 + 146, ž.5.602 + 125; 11. in 13. kat.: m. 6.225 + 125, ž.5.105 + 103; 14b kat.: m.9.130 + 187; 15b kat.: m. 8.715+187; 16. kat.: m.7.470 + 166; 17. kat.: m.8.508+165. 7. Kolikor ni z novimi določbami spremenjena .ostane še vnaprej v veljavi dosedanja mezdna pogodba z dne 11. septembra 1947. 8. Ta pogodba velja do konca tekočega leta 1948. V januarju se bodo pričela pogajanja med delodajalci in delojemalci za novo pogodbo. Celotno besedilo mezdne pogodbe je na vpogled v pisarni združenja, kjer se dobe tudi podrobnejša pojasnila. Reorganizacija trgovinskih zbornic. Pripravlja se načrt zakona o radikalni preobrazbi trgovinskih zbornic. Vrnjena jim bo polna avtonomija. Ukinjeni bodo pokrajinski uradi industrije in trgovine. V vodstvu trgovskih zbornic bodo zastopani tudi zastopniki delavcev. V občinskem svetu so pričeli z razpravljanjem o programu javnih del, ki so že v teku ali ki se bodo pričela po odobritvi zadevnih načrtov s strani vojaške uprave. Skupna vsota, ki je bila odobrena za izvajanje teh javnih del znaša okrog 2,5 milijarde. Med najvažnejšimi objekti, ki so v gradnji ali ki se bodo zgradili so med drugim naslednji: 1. Šolsko poslopje pri sv. Andreju (310 milijonov lir). 2. Preureditev hiš za izgnane stanovanjske najemnike pri Sveti Ani. Doslej so družine, ki so stanovale v omenjenih hišah razpolagale le z enim prostorom, zdaj pa bodo preuredili te prostore tako, da bo vsaka družina imela na razpolago kuhinjo in eno sobo. Teh stanovanj bo 66. Družine, ki zdaj stanujejo v teh poslopjih bodo nastanili v novem poslopju, ki ga bodo morali zgraditi. Skupno bodo stroški znašali 190 milijonov lir. 3. Zgraditev poslopja za razkuževanje (250 milijonov lir). 4. Zgraditev treh stanovanjskih poslopij, kjer bodo nastanili dru žine, ki zdaj začasno stanujejo v nekaterih šolskih poslopjih m sedmih otroških vrtcih. 5. Zgraditev nove mestne klavnice. 6. Razna dela, med drugim razširitev električne razsvetljave na predmestna področja. Za objekte označene pod točkami 4, 5 in 6 niso še sestavili točnih načrtov, niti točnih proračunov. Malo smo Culi dosedaj o novem programu javnih del v ostalih slovenskih običnah STO-j a (Nabrežini, Zgoniku, V. Repnu in Dolini). Napeljava električnega omrežja v naslednje vasi bi spadala vsekakor med najvažnejše potrebe, ki bi jih porali nujno upoštevati pri sestavljanju programa za javna dela: v Mali Repen, Zgonik, Salež, Samotorco, Vižovije, Trnovco, Mačkovlje, Cerovlje in Meajo vas in Uročano. Elektrifikacijo vseh omemenih vasi (razen Gročane ki je najbolj zapuščena vas na ozemlju in ji med drugim o-stala edino naselje brez vodovoda) bi lahko izvedli z zgraditvijo enega samega električnega voda. S tem bi vsaj delovna dvignili okoliške vasi iz sedanje zaostalosti in to na pragu Trsta. Ogromen primanjkljaj v tržaškem proračunu Tržaški oočin.ki svet je odobril prora^n za i. la»9. Dohodki bodo zna. a i 1.23u .513.690 iir, izdatki pa 4.075.644.000 lir; primankijaj torej 2-840.130.400 lir- Samo stroški za nemaščeno o-eo.e prekaša,o vse občinske dohodke za iir 1.050.333.145. AuEGAT izkazuje 25Q milijonov priman.kijaja. Pripomniti je, da niso v proračun vključeni stroški za javna, de.a, ki jih bo občina i vršila s krediti voja ke uprave. V poročilu o prorajunu je rečeno, da začasni občinski svet ne misli na zmanjšanje izdatkov za osebje, ki so narastli 50-krac v primerjavi z 1. 1938. Dohodki so se povišali 20-krat. * NOVE BRIVSKE TARIFE Od 19. novembra so v veljavi nove brivske tarife: 1. kategorija: striženje las 150, britje 60, 2. kategorija: striženje las 140, britje 55, 3. kategorija: striženje las 130, britje 50, PODRAŽITEV VOZNINE NA OPENSKEM TRAMVAJU? Obveščeni smo, da je ravnateljstvo družbe, ki je lastnica openskega tramva. a, pred ožila ZVU prošnjo za novo povišanje vozni- ne na tej progi. Trdijo, da igre za povišanje, kakršnega doslej potniki niso bili vajeni. Po novem predlogu naj bi bila cena dijaške mesečne vozovnice povišana od od 330 na 600 in uradniške od 480 na 900 iir. G ede ma to, da je bi.a voznina na tej progi v teku enega leta že podvojena, upa občinstvo, da se bo družba zadovoljila; s povišan em, ki upošteva tudi socialne razmere v Trstu. Izvoz češkoslovaških avtomobilov, Češkoslovaška industr.ja avtomobilov ie že dosegla skoro 50% proizvodnje predvidene po ce'ot-mem dvoletnem p anu. V letu 1949 bo Cehoslovaška razdelila izvozne kontingente avtomobilov med’ razne države po naslednjih odstotkih: Pol. ika 29%, Jugoslavija 10, Romunija 7,5, Bo gari.a 7, Belgija 6,5, SZ 5,5 Madžarska 5,5 ostale države pa 29,4%. ‘V čigavem imenu nastopa ? Na tiskovni konferenci, ki jo je sklical g. White, načelnik finančnega in gospodarskega odseka Z. V.U., da bi šefu misije ECA v Trstu g. Galiowayu dal priložnost, da razloži smernice za izvajanje Marshallovega načrta v Trstu, je predstavnik nekega slovenskega il-sta postavil tudi vprašanje: Ali je mogoče iz sklada Marshallovega načrta dobiti kredite na račun posojila, ki bi ga bilo treba vrniti, ali pa kot dar za obnovo slovenskih gospodarskih ustanov, ki so bile uničene za časa italijanske vladavine v Trstu. G. White je odgovoril, da mu ni popolnoma znan pravni položaj teh ustanov, vendar je ZVU pripravljena preučiti zadevo in jo po možnosti upoštevati pri delitvi kreditov. Predstavnik slovenskega lista je dodal, da je usoda teh gospodarskih ustanov (bank, posojilnic, itd.) predobro znana vsej tržaški javnosti. Na to je g. White sporazumno z g. Gallowayem odgovoril, da ni namen ERP podpreti razne kreditne zavode, banke zavarovalnice, pač pa predvsem industrijska podjetja. Le takšna slovenska podjetja bi prišla v poštev. Ko se je predstavnik slovenskega lista kmalu nato iz neznanega razloga odstranil, se je oglasil k besedi g. Lieblein, dopisnik švicarskega lista «Neue Zuercher Zeitung», in besno napadel omenjenega predstavnika slovenskega lista. Odsotni se seveda ni mogel braniti. Toda nas ne zanima osebno obračunavanje, pač pa bistvo spora. Predstavnik inozemskega lista in celo lista iz nevtralne Svice si 3e v Trstu dovolil da pred predstavniki sveta domačega in tujega tiska ter ZVU brani nasilje nad slovenskimi denarnimi in drugimi gospodarskimi zavodi, ki so bili uničeni za časa italijanske vladavine. «To so danes mrtve ustanove, je dejal g. Lieblein, in nikakor ne kaže, da bi jih obujali.» Takšna je torej morala g. Lieb-leina. Kar je bilo pod Italijo našega uničenega je dokončno uničeno. Kar je bilo požganega za časa liberalnih in fašističnih vlad je požgano, kar je bilo uničenega ali s fašističnimi odloki izročeno italijanskim bankam (Tržaška posojilnica in hranilnica, Trgovsko-obrtna zadruga itd.) to je dokončno uničeno in likvidirano. Vlagatelji in solastniki uničenih in nasilno likvidiranih slovenskih kreditnih zavodov bi radi hoteli vedeti samo, v čigavem imenu je govoril g. Lieblein in ali se list, ki mu on dopisuje, strinja z javnimi nastopi svojega tržaškega dopisnika. j, roti koncu 18. Lto etja je posta rst eno izmed najvažnejših po v 0r kih tržišč v Evropi, Prome tržaški luki se je stalno veča + dvignil na zavidljivo višini sebno po sklenjenem miru t mPo/orn»a l. 1797, s katerin Po "Ui*rUa pridobila vso do gi *«**0 obal od reke Pada (i ÙU do a'ban ko-tjrškt v -e- Avstriji so priključ il po ec (zn Benečiie tudi vzhodno Istri Pr del I tre je bil že davni £ ? v sklopu Av trije) »Beneškoi tor r^aCi' ° ter ozemlie Boke Ko Pil 6 *n obenem prepustil šte-Po-Vh ,adi,s,ci Park v beneških z m bn° pa v dalmatinskih lukah b0 o 9 mi ladjami za dolgo p'ov • o tem se je av tri j ska trgov-Sta 7ri0rnar*ca izredno poveča'a bi o^e iaciij Za do’go p ovbo je n- pr. I. 1805 naslednje: Istri 593 ,adi’ S d 8 ” DeIerna Da'macija 236 ” Bq, ro^ni'k 363 ” Ka Kotorska 392 ” Skupaj 1.592 Razvoj tržaškega p lovstva in pomorske uprave I --------- Na „parizarjih" iz zaledja in tržaških ladjah čez sinje morje Naravno je, da je postala tudi trgovina v Trstu izredno živahna. Letno je do 7.000 ladij izvaža o iz tržaške luke razno b ago v tuje kraje in prib ižno enako štev do ladij uvažalo blago iz čezmorskih krajev v Trst. Nad 6.000 voz raznih velikosti, tretjina teh ve.ikih voz (t. imen. parizar, ev) skupno Z nai 50.000 ton tovora je letno prevaža o raznovrstno b ago po-Ijede ske pridelke, rudnike proizvode in obrtne izdelke iz vseh, tudi oddaljenih pokrajin Avstrije v Tr t in nazaj v približno isti množini zopet blago, ki se je uvažalo iz tujine, Izvažali so predvsem: les in drva, že ezo, baker in bakrenino, tobak stek o, volno in vo’nino, platno, svi'o, nadalje osoljeno me.o in pa žito ter moko. Uvažali pa so predvsem: olje, kavo, začin-be in drugo ko'onfa'no blago, južno sad e, barvila Itd. Mnoge ze o umestne vladne odredbe, tako -h. pr. izjemne carinske d ločbe ža domače blago (predno tne carine), nagrade za izvozno blago kot platno, volno, volnino itd., so močno pospeševale tržaško trgovino in izvoz. V Trstu so postavili velika skladi ča za žito, saj je znašal letno dovoz žita iz notranjosti države v Trst nad 30-000 ton. Avstrija je navezala preko Trst i ž vahne trgovinske stike Z raznimi deže'ami ob Jadran kem morju, Sredozemlju in ob Črnem morju, p L tudi z deželami B ižnje-ga in Daljnega vzhoda, kakor tudi z zapadnimi in severnimi evropskimi državami, posebn . s Francijo, Portugalsko, Anglijo, Rusijo i dr., dalje še s Severno in Južno Ameriko. Za tržaško luko pa je bi a po .ebno važna trgovina z Levantom. Trst je bil težišče vse pomorske trgovine Avstrije z inozem tvom. — V dobi Marije Terezije in Jože- fa II o postavi i v Trstu več važnih javnih zgradb ter luških objektov in naprav, zlasti: vladno po. «op; e, prvo borzo, carinarnico, veliko javno bolnico in sirotišnico. Velik kmal (1754), novi pomor-■'k lazaret, b izu sedanjega g'av-nega kolodvora; pozneje so ga porušili, ko so luko razširi i. Iz Te-menjaka pri Vrdeli so izpeljali vod > v mesto. Otočič tedanje trdnjavice Culc so zvezali s kopnem. (Svetilnik na n em so postavil pozneje t. j. I. 1834). Kot je bilo omenjeno, je že Karel VI. dal popraviti vse važne ceste, k so vodi e v Trst in tako tudi glavno cesto, ki je vezala Trst z Dunajem. Leta 1778. so\ zg odili ce ti, ki je vodVa iznad Rojan’, na Opčine, in dalje na Kras. B la pa je dokaj strma. Za- to so zgradili pozneje l. 1830 novo bolj položno traso z ovinkom nad Vrde’o. Izdani so bili tudi razni ukrepi za zaščito gozdnih kompleksov v oko'ici in za pospeševanje kmetijstva. — Konec 18. sto’etja so nastali v Evropi težki vo ni zapletljaji, ki so zaustavili trgovino in plovbo po morju. FrancoJce vojne, francoska okupacija, ki je trajala od leta 1809 do 1813, in angleška blokada so, Trst in tržaško trgovino občutno prizadele. Vojne prilike in operacije na morju in pa tudi na tem področju vpeljani sistem kontinentalne zapore, vse to je skrajno neugodna vplivalo na tržaško trgovino. Francozi jo pustili le malo prejšnjih ugodnosti v trgovanju na področju luke in s0 dejansko odpravili » vobodno luko« v Trstu. Prekomorska trgovina je bila v polnem zastoju, samo trgovina z Malo Azijo se je nekoliko ugodneje razvila. Blagostanje in gospodarita o Trsta je v splošnem za časa| francoske vlade zelo nazadova'o. Promet v tržaški luki je znašal l. 1813. komaj 1/8 prometa ob koncu 18. itoletjti. Vojna in vojni dogodki so pa na avstrijsko trgovsko mornarico porazno vplivali. Po vojni (l. 1815.) je štelo domače trgovsko brodovje skupno komaj 504 ladij za do go plovbo nap ran] 1.599 ladij v letu 1805. in je o falò poleg tega še nekaj nad 1.000 brodov Za obalno plovbo. Ko pa je nastopil mir (1815. I.) se je tržaško pomorstvo dvignilo na prejšnjo višino in jo kmalu celo prekosilo. • * * POLOŽAJ SREDNJEGA ANGLEŠKEGA SLOJA Nuffieldova ustanova je naKaza-la 20.000 funtov Za preučevanje položaja srednjega sloja na Ang'e-škem_ Preučevanje bo trajalo 5 let. Izved'a ga bo gospodarska in politična šo'a v Londonu. Preiskovala bo, kako ljudstvo raste ini pada v današnjem kompliciranem' razrednem sistemu; zanimalo jo ho, ali so živi enjske razmere srednjega sloja res čedalje težje. RAZVOJ PREBIVALSTVA LB SRBIJE! ^ Vojna je strahovito kosila Iz «Ekonomista», nove gospodarske revije v Beogradu posnemamo naslednje podatke o zadnjem popisu prebivalstva (15. marca 1948) v LR Srbiji. Po začasnih podatkih je ta dan štela LR Srbija 6,523.224 prebivalcev, ki so bili razdeljeni: 4 mil. 134.416 v ožji Srbiji, 1,661.632 v avtonomni pokrajini Vojvodini in 727.176 v avtonomni Kosovsko-meiohijski oblasti. Prebivalstvo LR Srbije je od prejšnjega štetja (1.1931), t.j. v teku 17 let, narastlo samo za 780.000 ljudi, kar je glede na visoki pri-rodni prirastek v predvojni Jugoslaviji malo. Med tem časom se je nad Jugoslavijo zvalila strahotna vojna; narodnoosvobodilna borba proti fašističnim napadalcem je zahtevala okoli 1,700.000 žrtev. Jugoslavija je v tej borbi žrtvova'a ves svoj naravni prirastek zadnjih 10 let, saj je bilo njeno prebivalstvo cenjeno decembra 1938 na 15.490.000 duš, t.j. približno prav toliko, kolikor znaša danes. V borbi, ki jo je Jugoslavija vodila na strani zaveznikov za skupno stvar, so padali moški in ženske, staro in mlado, vendar je dalo svoje življenje več odraslih moških, kar je razvidno tudi iz popisa. Marca 1948 leta so namreč našteli: Področje Moški Ženske LR Srbija 3,170.991 3.352.233 Srbila (ožja) 2,004.655 2,129.761 Vojvodina 795.280 866.352 Kos.-met. oblast 371.056 356.120 Iz navedenih podatkov se vidi, da je v LR Srbiji 181.262 več žensk kakor moških. V LR Srbiji pride na 1.000 moških 1.057 žensk, v vsej Jugoslaviji pa na 1.000 moških 1.078 žensk. Zaradi industrializacije države se prebivalstvo seli z dežele v mesta. V 15 mestih ožje Srbije se je indeks prebivalstva — nasproti 100 v letu 1931 — dvignil na 140, v Vojvodini na 109, v Metohiji 117; v 27 mestih vse LR Srbije na 126. Indeks porasta vsega prebivalstva v ožji Srbiji se je dvignil na 118, v Vojvodini na 101, v Kos-meto-hijski oblasti na 130, v vsej LR Srbiji na 112. Splošne gospodarske in socialne razmere v Cangkajšekovi Kitajski so vprav obupne. Samo v Kanton-ski pokrajini je bilo spomladi letošnjega leta okoli 250.000 nezaposlenih. V Tsin Taou je bilo med. 1.500 podjetji 1.200 zaprtih. Proizvodnja je dosegla komaj 10% predvojno. Dejansko so deželo prehranjevala ZDA. Kitajska je že 12 let v vojni. Znani voditelj Kuomintanga Holigton Tong je izjavil, da je bilo leta 1947 22 milijonov Kitajcev brez strehe. Socialne razmere so med najpomembnejšimi činitelji v sedanji državljanski vojni. Samo 20-30% zemlje je v rokah srednjih in malih kmetov, z ostalo pa razpolagajo veleposestniki. Na deželi vlada oderuštvo. Gospodarstvo in finance Cangkajškove Kitajske ZDA razočarane — Tudi valutna reforma odpovedala Vojni dogodki na Daljnem vz du so spet zbudili pozornost na to skrajno važno področje sveta. Da se Cangkajšekova vlada nahaja pred dogodki, ki bodo odlo.iini za usodo 430 milijonskega prebivalstva Kitajske, je jasno razvidno tudi iz gospodarske zagate, v katero je zašla nankinška vlada. Na gospodarskem področju je namreč položaj nacionalistične Kitajske porazen in ni čuda, če celo ZDA, ki imajo na tem delu sveta ogromne gospodarske interese, resno premišljujejo, ali je sploh vredno podpreti potapljajoče se finance Cangkajška. Značilni so predvsem podatki z denarnega področja. Leta 1936. so plačevali za 1 ameriški dolar 3,36 kitajskih dolarjev; julija 1945, to je tik pred japonsko kapitulacijo, je ameriški dolar kvotiral 20 kitaj kih do ar.ev, leto pozne, e 3350, julija lanskega leta pa že na 43.000 Na koncu leta 1947 so plačali za ameriški dolar 165.000, preteklega avgusta pa 1,2 milijona kit. dol. Ko so priče'e ZDA od očne.š» podpirati nacionalistično Kitajsko, je Cangkajšek avgusta letošn'epa leta izvede denarn oreformo- U-vedel je nov denar «jen» in mu določil tečaj 4 «jene» za 1 ameriški do ar, kar je na 'dežno ust-e-zalo staremu razmerju med kitajskim in ameriškim denarjem. Pre- povedal je obenem tudi vsako povišanje mezd in plač. Reforma ni imela pričakovanega učinka. Mesec dni po vladnem ukrepu so plačevali že 20 jenov za 1 ameriški dolar. Nič boljši ni položaj državnih financ. Znano je, da presegajo vojni stroški vse državne dohodke. Ze v prvem finančnem letu po po-država potrošila 154 milijard kitaj-razu Japonske je Cangkajšekova skih dolarjev za vojsko, medtem ko so vsi dohodki v tem letu znašali le 59 milijard dol. Poznejši podatki o državnih 'financah niso bili : p' oh ob avl eni. Znatna ameriška finančna pomoč — 700 milijonov ameriških dolarjev — je skopnela kot sneg. Večina prejemkov se je porazgubila po vi.uga tih kana h vojne organizacije a i pa preš a v roke upornjko/, ki prod rajo s severa. Sami Američani so pr:zna i, da so jih mnogokrat Cangkajšekovi generali opeharili za ogromne vsote denarja pri izplačevanju naiona-lističnih čet. Pogosto so poveljniki dvigali 50% večje vsote, kakor so jih stvarno porabili za plačevanje podrejenih vojakov. Pomočn:k ang eškega zunarrega mini tra je izjavi1, da iznašajo ang’eške inve=.tic;je v Sangaju nad 107 mi i onov fjntov šter ingo/. NA AMERIŠKEM TRŽIŠČU NEW-YORK 29-X 5-XI 12-XI 19-XI Bombaž (stot. dol. za funt) 31.70 31.87 32,28 32.22 Volna (sto. dol. za funt) 161.— 164.90 170,— 172.50 Juta (stot. dol. za funt) 18.50 18.35 18.75 18.30 Baker (stot. dol. za funt) 23.50 23.50 23.50 23.50 Cin (stot. dol. za funt) 103,— 103.— 103.— 103,— Aluminij (stot. dol. za funt) 17. - 17,— 17,— 17 — CHICAGO Pšenica (stot. dol. za bušel) 229,— 229,— 232.37 236.75 Koruza (stot. dol. za bušel) 142.75 139.87 142.87 141.25 Goved-voli I. (stot. dol. za funt) 40.50 40.76 40.50 40.25 Kava Santos (stot. dol. za funt) 26.875 27.125 27.75 28.25 Surovo železo (dol. za tono) 48.50 48.50 48.50 48.50 Prejeli smo prve tri številke gospodarskega časopisa «Ekonomist», ki ga izdaja «Društvo ekonomista SrbLe» v Beogradu (Kn. Mihajlo-va 36). Časopis se ne bavi samo z gospodarskimi in finančnimi vprašanji LR Srbije, temveč sledi gospodarskemu in finančnemu razvoju v vsej Jugoslaviji. Poleg tega priobčuje tudi članke splošne gospodarske in finančne narave. V prvi številki obravnava tudi vprašanje popisa prebivalstva Jugoslavije in omenja, da so se popisi v sosednjih državah, kakor v Italiji (v Trstu in Istri) in Avstriji tako prikrojevali, da so te države lahko opravičevale svojo raznarodovalno politiko nasproti jugoslovanskim manjšinam. — V dvcjni številki (2 - 3) prinaša «E-konomist» podatke o zadnjem popisu prebivalstva (leta 1948) v LR Srbiji. Podatke navajamo na drugem mestu. Borba za svetovno tržišče čaja V Londonu so sklepali že od nekdaj skoro vse glavne posle na svetovnem tržišču čaja. Indija in Ceylon, ki sta dejansko še vedno sestavni del britanskega imperija sta bila namreč glavna dobavitelja čaja, saj pridelata skupno okrog 3UU.UU0 ton čaja letno, t. j. okrog tri petine celotne svetovne proizvodnje. Ostala proizvodnja odpade na Holandsko Indijo (80.000 ton), na Japonsko (50.000 ton), na Kitajsko (povprečni izvoz 40 tisoč ton), na Sovjetsko zvezo (20 tisoč ton), na Indokino (10.000 ton) ter na Formozo (10.000 ton). Indijska in ceylonska vlada se zdaj zelo prizadevata, da bi v Kalkuti, odnosno v Kolumbu ustvarili močna svetovna središča za trgovino s čajem. Temu se Anglija seveda upira in računa, da bo londonski trg ohranil ne samo doslej nesporno nadvlado v Evropi, temveč, da se bo uveljavil tudi v ZDA; to bi omogočilo tudi znaten dotok močne valute v Veliko Britanijo. Opazovalci pa menijo, da bo London vsekakor zgubil na važnosti, ki jo je do zdaj zavzemal na svetovnem tržišču čaja. Med drugim navajija dejstvo, da bi ne prišli indijski in ceylonski prodajalci, ki bi hoteli prodajati svoje blago na londonski trg več mesecev do denarja, in se zaradi tega ti rajši pogajajo z ameriškimi in ostalimi kupci brez nepotrebnih posredovalcev. Kakava ne bo dovolj Po mnenju izvedencev bo v prihodnjih letih na svetu primanjkovalo kakava. Povprečna svetovna proizvodnja kakava je znašala pred vojno nekaj nad 700.000 ton. Glavni nasadi kakavnega drevja so na Zlati obali v Afriki <40h), v Braziliji (20%) in v Nigeriji (15%). Kljub povečanju potrošnje pa se je proizvodnja kakava med vojno in po vojni znatno zmanjšala. ker so nasade v Afriki napadle razne bolezni. Letos so pridelali na pr. 20% kakava manj kakor lani, cena proizvodov v dolarjih pa je narasla za 472-krat v primerjavi z letom 1942. Vse kaže, da ne bo vo mogoče zadostiti povpraševanju kakava vsaj za nadaljnjih 4—5 let in da bodo še na-dabe razdeljevali to surovino po kontingentih med razne države. Za kakav se zanimajo zlasti ameriški trusti, ki so poverili «American Cocoa Research Instituteu» nalogo, da preuči ukrepe, ki bi omogočili razvoj in izboljšanje ka-kavnih kultur. * AMERIŠKI IN SREDOZEMSKI PETROLEJ. Revija «Petroleum Time » ceni, da sp rezerve zemeljskih olj v Srednjem vzhodu vsa; za 5 bi1 i; ono v sodov večje kot ležišča ZDA. V drugi polovici novembra niso razna tržišča beležila znatnih iz-prememb. Posli potekajo mirno, med ponudbo in povpraševanjem vlada uravnovešenje; gibanje cen ni zavzelo velikega obsega. Trg je še vedno pod vplivom kritičnih razmer splošnega gospodarskega položaja. Sklepajo se kratkoročne pogodbe za zadostitev najnujnejših potreb. Zaradi tega je blagovni promet še daleč pod normalno količino. Cene kmetijskih proizvodov kažejo na stalnost, opazovalci pa tudi menijo, da ne bo na tem področju v bodoče posebnih presenečenj;. Zmerno nihanje nekaterih proizvodov je normalen sezonski pojav ali posledica večje ali manjše razpoložljivosti blaga. Tendenca po podražitvi se nasprotno pojavlja, čeprav še v nejasnih obrisih, pri industrijskih izdelkih. Vsi gospodarski krogi stalno naglašajo, da je industrijska proizvodnja predraga in da bi le njena pocenitev dovedla do večjega povpraševanja in oživitve tržišča industrijskih izdelkov. Naraščajoča davčna bremena, podražitev javnih uslug in deloma težnja po čezmernem zaslužku so doslej onemogočili vsako znižanje lastne cene indusrijskih proizvodov. . * OLIVNO OLJE Iz vsega Sredozemlja prihajajo slabe vesti o letošnji letini olivnega olja. Slabo kažejo zlasti oljčni nasadi v južni in srednji Italiji kjer so že pričeli s pobiranjem pridelka. Računajo, da bo letošnji pridelek olivnega olja v Italiji dosegel le 60% povprečne letine in le- 30% lanske izredno bogate proizvodnje. Po vsej verjetnosti bo zaradi tega v prihodnjih mesecih cena olivnega olja znatno narasla. To velja predvsem za olivno olje boljše kakovosti; baje italijanska vlada ima namreč v zalogi še precejšnje količine slabših vrst lanskega pridelka, s katerimi bo lahko vplivala na tržne cene. Na vseh tržiščih se je že pojavila tendenca po podražitvi, ki še ni zavzela večjega obsega. Finejše olje kvotira zdaj v srednji Italiji 600-660 lir za kg. Južna olja iste vrste pa plačujejo 560 670 lir za kg. IZREDNO DOBRA PROIZVODNJA SLADKORJA Po na novejših podatk h bo letošnja svetovna proizvodnja s ad-kor a prekoračila predvojno povprečno proizvodnjo za okrog 1 milijon ton in bo do eg a ali ce"ql prekosila 30 mfijono/ ton. Sama evropska proizvodnja (brez SV) bo skoro za 2 milijona to,n večja odj lan ke. S aba pa bo nasprotno 'e proizvodn a kuban koga sladkorja. Lani so ga pride a i v Kubi 5,96 mi ij onov ton, medtem ko bo letošnji pr de ek za 560-000 ton nižji od lanskega- S Filipmskih otokov poročajo o dobrem donosu trsnega s adkorja (300.000 ton več kakor lansko leto). ARGENTINA OMEJUJE PRISELJEVANJE Iz Argentino poročajo, da bo tamkajšnja v’ada znatno omeji'a dohod priseljencev in da bo v tem, pog edu revidira a vse že sklenjene sporazume o izšle jevanju iz raznih evrop k:h držav z asti iz Italije in Spanne. Od-ilej bodoi izdajali 'e dovol.en.a za pre-eFtev tehnikov, ki jih nujno potrebujejo za gospodarski razvoj dežele. Do nedavnega je Argentina računa’a na ve'ik dohod de ovne si e, ki bi morala pospešiti vse panoge argentinske go-podarske dejavnosti. V zadnjih časih pa se je no-tra i gospodar ki položaj precej poslabša in zdaj se bojijo ce'oi brezposelnosti.. JUGOSLAVIJA NA MEDNARODNIH SEJMIH V 1949 Po poročilih iz Beograda se bo Jugoslavija udeležila naslednjih mednarodnih sejmov v letu 1949: v Utrechtu (od 29. marca - 7. aprila), Milanu (12. - 27. aprila), Poznanju (23. aprila - 10. maja), Budimpešti, (6. - 17. maja), Parizu (21. maja - 6. junija): nadalje jesenskih sejmov v Pragi, na Dunaju, Plovdivu, Stokholmu in Trstu. * VEC VOLNE V JUŽNI AFRIKI Po poročilih iz Retorije je letošnja striža vrgla 210 milijonov funtov (1 funt = 0,45 kg) volne, t.j. 5% več kakor lansko leto. Po letu 1941 se je prvič zgodilo, da je striža vrgla več kakor prejšnje Jeto. 3B O 1 VALUTE V MILANU 12-XI 25-XI Min. Maks. Funt šterling zl. 9.300 9.200 9.200 9.300 Napoleon 7.200 7.200 7.050 7.200 Do'ar 640 635 630 640 Francoski frank 136 132 130 136 Švicarski frank 163 160 159 163 Funt št. paoir 1.775 1.825 1.750 1.825 Avstrijski šiling 16,50 15,— 14,50 16,50 Zlato 940 940 940 940 BANKOVCI V ZURICHU dne 19. novembra 1948 Z.D. A. 3,92, B lg i ja 7,70 Anglija 11,25 Holandska 74,— Francija 0,81 Sveiska 70,— Italija 0,60 Paits ina 7,750 Avstrija 8,25 Španija 11,50 Cohoslovaška 1,— Argentina 47,— Z A. VREDNOSTNI PAPIRJI V TRSTU 12-XI 25-XI Min. Maks. Južna železnica 2.255 2.325 2.200 2.325 Splošne zavarov. 8.875 9.090 8.780 9.090 Assicuratrice 1.000 1.050 990 1.050 Riun.Adr. Sic. 2.140 2.170 2.025 2.170 Jerolimič 1.400 1.400 1.400 1.400 »Istra-Trst« 710 710 710 710 »Lošinj« 5.150 5.150 5.150 5.150 Mar inolič 1.200 1.200 1.200 1.200 Premuda 3.765 3.765 3.765 3.765 Tripkovič 5.900 5.900 5.900 5.900 Openski tram 1 1.020 1.020 1.020 1.020 Terni 485 496 466 496 ILVA 289 280 245 289 Zdr. jad. ladjed. 294 288 288 294 Ampelea 300 300 300 300 Arrigoni 320 320 320 320 Soške cementarne 135 135 135 135 ŽITARICE Po nedavni podražitvi so se cene pšenice v glavne ustalile. Cene ostalih žitaric nasplošno neiz-premenjene. Predvidevajo znatem porast kupčij v zvezi s prazniki, ki so na pragu. Na bližnjih tržiščih plačujejo žitarice po naslednjih najvišjih in najnižjih cenah na debelo: pšenica I 9.500-9.700, II 9.300-9.500, III 9.000-9.300; koruza 5.500-6.100; ječmen 5.800-6.500; oves 3.600-4.300. VINO Na vinskem trgu se je pojavila tendenca k na raščanju cen. Kupčije so narasle, vendar še niso zavzele običajnega obsega. Kupci iščejo predvsem boljša alkoholna vina. Proizvajalci pa nasprotno radi ponujajo za zdaj slabša vina, ker računajo, da bo kakovostni proizvod dosegel v bližnji bodočnosti boljše kvotacije. V Trstu veljajo naslednje cene na debelo fco grosist: črno južno vino 12,5-15 stop. lir 600-630 'za hi-stop; bela južna vina 650. V Veroni: soave 540-580, bardolina 540-550. V Toskani običajna vina 10-11 stop. lir 4.500-5.200 za hi, 11 12 stop. 5.200-6.400, nad 12 stop. lir 7.400; fina vina 11-12 stop. lir 7.500-8.000, 12-13 stop. 8.000-9.500, 13-14 stop. 9.500-11.000. ZlVlNA Z bližnjih tržišč prihajajo vesti o nazadovanju cen. Pocenili so zlasti prašiči. Pri perutnini so se začele širiti kužne bolezni, ki silijo proizvajalce k razprodaji. V Benečiji se cene sukajo okrog naslednjih kvotacij: voli 280-320, krave 230-280; teleta 410-450; prašiči pitani 380-420, prašički 320-450 kokoši 480-500; zajci 170-180. Potrošnja lesa v Italiji omejena Na tržaškem lesnem trgu ni be-ežiti v zadnjih časih znatnih sprememb. V Ita. ij i so se cene ohrani e še precej krepke, čeprav vlada za les v sedan. i sezoni zelo ma’o zanimanja. V južni Tirolski, ki predstavpai za Italico največ,o proizvodno pod- ročje lesa, se beleži velika raz-polož jivost mehkega žaganega le" sa tretje in četrte vrste, medtem ko primanjkujejo sortimenti bolj' ših vrst- Podražil so hlodi za ža-go, ker je pr če’a lema industrija nakupovati večje ko ič ne b’aga-Značilno je, da lastniki gozdov ze'o neradi prodajajo les na pa" nju, ker verjetno računajo z boljšimi prodajami v prihodmi spo" mlaidli. Zadnje cene fco Bocem s° ras ednje: okrog'a smr-ekov'na io je1 ovina (nad 20 cm prem.): tir 7—9-000 za k”b. m; deske »tom-bante« 15—17 000;'! 28—30.000, IT 22—23.000, III 13.5000—14.500, IV 8—10.000; tramovi u T. 8—9.000; ce'u’ozni les 3 500—4 500 za kub. m. Mecesnovg deske I 33—35 000, D 23—25 000, III 12—13.000, IV 8.000 do 9 000. V Lombardiji so veljale nekoliko nižje cene. Sp'oh poteka ita'i'anki lesni trg precej čudno. Pred vojno 3e Ita,;ja. ki je razpo’agala t”di * gozdovi d°ven kega in hrvatskffl?®1 Primorja, uvaža'a v-ako ’eto pcv-rrešno 3 mi ijone kubčmh mefroV lesa. Pričakovali so. da se bo uvoz lesa v povojnih let’h vsaj podvoji' za zado-tdev ogromnih potreb pri obnevi. Stvarno pa je Ita’ij» v tem 'etu uvoz"a dor'ej 'e nekai nad 2 mi i ona kub.čmh metrov lesa Tako bi mora’a Palila P° pogodb; ti vozitj iz Jvgo='a'’ije 200.000 kub. m lesnega materia’®' dvignila pa ga je le od1 70—80.000 kub. m- Poles tega je bi’o predvideno. da bo Ita'i ja wozi'a v okviru ERP v prvem pnVetju plana okrog 70 QOQ k-b. m lesa, stvarno pa s° uvozili na ta račun le 10.000 k'-b m; tudi v tret'em trom^" seč'11 p'aua ne bo uvoz prekosi1 10.000 kub. m- Kliub temu pa so lesni proiz' va'a’ci in trgovci mnenja, da b°( prej a'i s’e' pr’š'a zonet dobra koni"kt"ra To pa je seveda °^’ vi™ predvsem od gradbene dejavnosti ki jo bo Italija razvila v prihodnjem letu. Izdaja: Založništvo »Gospodarstva* Odgovarja: Dr. Mirko Koršič Tiska »Zadružna tiskarna« v Trstu POTOVALNI IN TURISTIČNI URAD ADRIJA-EXPRESS TRST — ULICA FABIO SEVERO ŠT. 5 b — TRST TELEFON 29-2-43 SOC. AN. FflBBH’CA AGCUIP STORI - MUA'0 D. D. TOVARNA AKUMULATORJEV - TELEFON 54 -[20 Baterija vseli prednosti R. K. D. 3. T. fl. m. vicini KOVINSKI USMERJEVALCI WESTIHIGHO0SB ZAVORE IN SUHE SKLOPKE - OPREMA ZA AVTOMOBILE - TEHNIČNE POTREBŠČINE TRST, UL. FABIO SEVERO 5 FRANJO RUPENA & Ci d. z o. z. Uvoz - Izvoz TRST — VIA UDINE 15 - TEL. 86-48 Trgovina na debelo z vsakovrstnim lesom, premogom, ogljem, drvmi za kurjavo Zaloga vina Avtoprevozništvo ZADRUGA PRODAJALCEV MLEKA prodaja PRISTNO PASTERIZIRANO MLER0 S 3% MAŠČOBE Trst - Ulica A. Caccia št. 3