F jn praznikov- , ^ except SattmUn. ■^.ndHolid^ PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Uredniiki in upravnllki prostori: 1657 South Lawndale A vs. Office ot Publication: 2857 South Lawndale Ave. Telephone, Rockwell 4004 liste je 16.00 Ka tarad m , * Chicago, SHUT January 1«. IMM. al tka poat-offtaa ■•Sar Um of Ooacraaa at Marali ». lfTS. CHICAGO. ILL.. ČETRTEK. 24. JUUJA (JULY 24). 1S41 Subscription $6.00 Yearly ftTEV.—NUMBER 143 Acceptance for mailing at special rate of poetafe provided tor In section HQS. Act of Oct S, 1017, authorised on June 4. 1118. isi bombardirajo nacijske otorne enote na južni fronti o^oike čete vržene nazaj po naskokih na ¡¡¡¡¡¡novo trdnjavsko črto v ozadju reke Dvi-Poljski letalci se udeležili napadov na uitrijoka središča v zapadni Nemčiji in ijika oporišča v Franciji, Holandiji in Bel-Voditelji finskih kmetov v Kareliji trdi-da sta oe dve provinci odcepili od Rusije i pridružili finski republiki JN, 24. jul.—Okrog 150 ml Je sinoči ponovno i proti Moskvi in oaem 0 je predrlo obrambo ter 1 bombe nt maato. ki so l nek«) požarov In ubile 0, reč oseb. se glasi ra-peročilo is Moakva. Več letal ao Rusi seatrellli. i,24. jul—Sovjetski le-l izvršili napade na na-BOtorne enote v več kra-f fronte in pognali v beg mehanizirani regiment »biji, na južnem koncu pravi danes objavljen komunike. Sovjetske če-iplenile 32 oklopnih av-ov, 25 topov, osem me-nun, 400 motornih vozil motorciklov. Komunike da pozicije v drugih fronte niso bile izpreme- 24. jul —Sinoči objav-pročila omenjajo srdite i smolenskem distriktu roškimi in ruskimi četa-adnji teden so v Berlinu ■li, da je bil ta distrikt Kila dostavljajo, da so solate utrpele ogromne.iz-Mtkah v tem distriktd/ akušale predreti jekleni Več tisoč ruskih vojakov «bitih, ranjenih in ujetih. 23. jul.—-Več oseb je itih in ranjenih in mno-fopij, med temi tudi ena in ena šola, poškodo-»novem nemškam letal-idu na Moskvo. Okrog ah bombnikov je me-■nI* na mesto, ki pa niso nobenega militaristične- jfcu. ki komunike, objavljen ijutraj. omenja nemško-amek v bližini železnice NMurmansk, obenem !Vlja, da rusko-nemška m bila bistveno lzpreme- ms Hopkins obiskal angleškega kralja Poglobitev kooperacije z Ameriko bitk«- so v teku pri Pe-"tou mestu, ki je oddajo milj od Leningrada in 1 k74 ob progi železnice PM-Murman.sk kakor tu-*ktorjih Porkhov, Smo-atomir. V Moskvi pri-Ifcjta obe strani utrpe {««übe v teh bitkah. 1 )* kot obrambni komi-,Vll>l brambovee in ob-na kopnem zaradi **** izvršili, k«) so nem-PjNtla na Moskvo. On ** «o Nemci izgubili 22 v napadu * Poučilo pravi, da «adele niti enega bjekti, m ne vladnih ^ bomba je trešči- * Pr«i poslopjem ameri-, M-ihovaj-t ' t*redila veliko luk m druga javna li'la prizadeta v le-»Jpaki bombt pa so po-k U Venčnih dis- 340 milj od Moskve in leži seve-rozapadno od smolenskega sektorja. Časopisna agentura DNB poroča, da so nemški letalci izvršili uspešne napade na ruske vojaške koncentracije v več krajih dolge fronte. Železniške linije južno od Čerkazija in Kre-menčunga, ukrajinskih mest ob reki Dnjeper, so bile razdejane v bombnih napadih. Drugi nemški uspehi, ki jih omenja Berlin, uključujejo uničenje 73 ruskih tankov v viteb-ski pokrajini na centralni fronti in 220 tankov v sektorju pri reki Dnjester. Čez 10,000 ruskih vojakov so Nemci ujeli v tem sektorju. London. 23. jul.—Angleški letalci so včeraj metali bombe na vojaške objekte v severni Franciji. Tarča bomb so bile med drugim ladjedelnice cb ustju reke Seine, nemška vojaška letališča, hangarji, letala na tleh in nemški parniki v bližini francoskega obrežja. Napada so se udeležili tudi poljski letalci, ki so sestrelili štiri nemške bombnike. Bombe ao padale tudi na po-trajino med Calalsom in Bou- ogno. Drugi roji angleških letal so bombardirali industrijska središča v zapadni Nemčiji, na ! Danskem, Holandskem in v Belgiji ter mesta Frankfurt, Mann leim, Ostend in Cherbourg. Vsa angleška letala razen štirih so se srečno vrnila v svoja opori šča po napadih., Vuokkonleml. Finska. 23. jul. —Kmetje v Kaleriji so bili informirani po svojih voditeljih, da sta se provinci Viena in Au-nus odcepili od sovjetske Rusi-; e in pridružili finski republiki. Ya zborovarvju kmetov je bilo sprejetih več resolucij. Ena izraža zahvalo feldmaršalu Man-nerheimu, ker jih je rešil iz sovjetske sužnjosti in čigar čete zdaj korakajo proti vzhodu. Druga resolucija proglaša osvoboditev Karelije izpod sovjetske nadvlade in naglaša, da je zdaj prišel čas obračuna z boljševiki. London« 23. jul.—Harry L. Hopkins, Rooseveltov zaupnik in administrator posojilno-najem-ninskega zakona, ter premier Churchill sta včeraj obiskala kralja Jurija. Obisk je sledil re-organiziranju vlade, ki pa ni zadovoljilo nekatere elemente. Londonski listi pišejo, da pre-mešanje ni dovolj drastično in da bi morala Anglija dobiti ministra, v čigar področje naj bi spadala produkcija bojne opreme. Premier Churchill doslej še ni povedal, ali bo imenoval ministra za produkcijo. Predmet razpraye na konferenci ni bil naznanjen. Mnenje prevladuje, da se je nanašala na poglobitev kooperacije med Veliko Britanijo in Združenimi državami. Izgleda, da po dveh letih naporov Anglija še ni pripravljena na invazijo kontinenta. Ona še nima dovolj močnih armad in ne potrebnega bojnega materiala, da bi lahko poslala oboroženo al- ANGLU A DOBILA NOVO POSOJILO V AMERIKI Financiranje nakupa vojaških potrebščin VELIKA ANGLEŠKA NAROČILA Waahlngton. D. C« 23. jul.— Federalno posojilna ustanova je naznanila, da je Velika Britanija dobila posojilo v vsoti $425,-000,000 proti poroštvu pol milijarde dolarjev, da bo lahko plačevala vojaške potrebščine, katere je naročila pred sprejetjem posojilno-najemninakega zakona v kongresu. Posojilo je avtori-zirala federalna korporacija za rekonstrukcijo financ z odobritvijo predsednika Roosevelta in na prošnjo J. JoneSa, administratorja federalne posojilne u-stanove. Kupčija je bila isvršena z namenom, da Velika Britanija dobi dolarje, ne da bi bila prisiljena prodati svojih investicij in vrednostnih papirjev pod tržno ceno. Provizije dogovora določajo, da dobi Velika Britanija $100,000,000 na meaec. Obresti na posojilo, ki mora bili plačano v petnajstih letih, bodo znašale tri odstotke. Doba sa lahko raztegne na nadaljnjih pat let, če bo Anglija plačala dve tretjini vso- Domače vesti Obiski Chicago.—Pauline Telban iz Cherokeeja, Kans., in Edward Speiser iz Chicaga sta 22. t. m. obiskala gl. urad SNPJ in uredništvo Prosvete. ? " " Is Juinega IUtnolsa Benld, 111.—Dne 16. t. m. je mrtvoud zadel Vasila Russena, člana društva 356 SNPJ. Odpeljali so ga v bolnišnico St. Francis v Litchfieldu, kjer se mu ia obrača na bolje.—Zbolela je tudi Antonija Raukar, Članica istega društva. Želja je, da Čim prej okreva. Vaatl U Michigans Manistique, Mich.—Pred dna-vi je tukaj umrla Mary LaiiČ, roj. Frankovič, stara 74 let in doma is Lipe pri Vinici v Beli Krajini.—Dalje je naglo umrl John âpehar, star 42 let in rojen v Ameriki. Nov grob v Connecticutu South Norwalk, Conn.—Dna 19. julija je tu umrl John Pir-nat, star okrog 60 let. Zapušča ženo, več otrok, brata in dva omoženi sestri. Is Clavalanda Cleveland.—Dne 21. t. m. ja umrl Matija Buhojamec, star 66 let in doma lz Zveiča pri Hi njah. V Ameriki je bil 35 let in tukaj zapušča brata. Hrvaška država polagoma razpada Bliskovita n»ci-fikacij» Slovencev I pur lo na kjntinent. Donavai as, da- dolo*enem roku. ameriški bombniki, strelivo in| drugi bajni material ne prihajajo v zadostnih količinah v Anglijo. \ Iz dejstva, da sta oba, Hopkins in £burchill, obiskala kralja, sklepajo, da so razpravljali med drugim o povečanju produkcije bombnikov v Ameriki,, katere Anglija potrebuje. Angleški industrije naj bi povečale produkcijo lovslkih in drugih bojnih letal. Anglija želi, da jo Amerika zalaga z oljam in gasolinom v večjem obsegu. évu ,Ul~Nern*k« napa ^ ** **v*ele glavne lt|, bT" P"Mci)e pri Po- k J!?* pr'*1lranJu proti Ftviurêrlni kornunikt dnevih .rditih r ,!"}r)" too v vredi-( * ruskih vo-^ '»njenih in rie tej fronti, i? *» Pti/nali, da so u- umakniti Stalinovo v r,Mdju reke i' J* 'Aidaijeno Hitler imenoval governerje za ruske pokrajine Berlin, 23. jul.—Da je Nemčija uverjena, da bo njena oborožena sila kmalu strla Rusijo, se očijuje v naznanilu, da je Hitler imenoval governerje za ru ske pokrajine. Alfred Rosen berg, ki je bil rojen v Rusiji, je bil imenovan za državnega ministra na vzhodu, Erich Koch, biv ši governer Vzhodne Prusije, pa za govemerja neosvojene Moskve. Heinrich Lohse, governer Schleswig-Holsteirta je bil izbran za poaebnega komisarja Litve, Estonije in Latvije, bivših baltiških državic. To pomeni, da bodo te države priključene Nemčiji. Kari Kaufmann, governer v Hamburgu, je bil imenovan za governerja Ukrajine, bogate ao-vjetske poljedelske pokrsjine tkofcil Turki sestrelili nemško bojno letalo Ankara, Turčija. 23. jul Uradno poročilo pravi, da ao turške protiletalske baterije *relja le na nemško bojno letalo in ga uničile. Letalo se je pojavilo nad mestom Karadjadagom ob Cr nem morju. Trije člani poaadke ao se ubili, ko je letalo treščilo na tla. "Senzacionalno" nacijsko odkritje Predsednik Roosevelt je prostozidar Berlin. 23. jul.—"Največja bitka v zgodovini" je bila potisnjena s prvih stranih berlinskih listov in nadomeščena z velikimi naslovi, ki so informirali nemško javnost o "senzaciji", da je predsednik Združenih držav prostozidar. Veliki naslovi so kričali, da je Roosevelt "razgaljen." Listi so objavili tudi slike, ki kažejo Roosevelta, ko sedi z grupo prostozidarjev, članov organizacije newyorških arhitektov V tej grupi sta tudi dva Rooee-veltova sinova, Franklin in John, in newyorški župan La Guardia. Listi poudarjajo, da Ujni dokumenti, ki so prišli iz Osla, Norveška, v Berlin, razgaljajo Roosevelta In dokazujejo, da je on glavno orodje prostozidarstva. Voelkischer Beobachter je objavil uvodnik, v katerem je rečeno, da bodo tajni norveški dokumenti igrali prav tako važno vlogo v zgodovini te vojne kot oni, ki so jih Nemci odkrili v Varšavi in U Charitu, Francija. Uradni krogi niso povedali, kak-šns je prav za prav značilnoat "odkritja*. Izjavili so le, "da ao dokumenti tiptčni" (Knjiga "Who's Who in Amer-ica" omenja, da je Roosevelt prostozidar, kakor tudi skoro vsi njegovi življenepisci.) Obresti in dividende od zastavljenih vrednoatoih papirjev in dohodkov 41 amariških branž britskih zavarovalnlnskih kom-pan i j bodo zadostoAli za amot-| tizacijo vsega posojils ob zaključku dobe dozorelosti. Deklaracija posojilnic agenture pravi,! da je bila finančna pomoč Veliki Britaniji avtorizirana s sprejetjem zakona v kongresu, da korporacija za rekonstrukcijo | financ lahko da posojilo tuji vladi, da omogoči tej vladi dosego maksimalne vrednosti do-| larja pri izmenjavi njene lastnine v tej deželi. Ko je kongres sprejel posojil no-najemninski zakon, so angle ška naročila orožja, streliva in bojnega materiala v Združenih državah znašala milijone dolar jev. Takrat se je naglašalo, da ima Velika Britanija sklade in velike investicije, da lahko krije vsa naročila, toda finančna pomoč je potrebna ra kritja bodočih potreb. Federalni za kladnik Morgenthau je nedav no izjavil, da so se pojavile po težkoče na ameriških tržiščih in priporočal, naj Amerika da po aojilo Veliki Britaniji. Delovni teden podaljšan v Franciji Vkrhy. Francija. 23. Jul.—Vlada je z dekretom podaljšala d#-lovni teden na 4« ur. Delovni te-de* v večini industrij je bil doslej 40 ur. Velika Britanija se ne bo podala Vojna proti otiiču mora biti zaključena z zmago Toronto. On!.. Kanada. 23 jul. ^Velika Britaniji * ne bo nikdar podala. Mi bomo zmagali v tej vojni in popolnoma uničili naše sovražnike." To izjavo Je podal lord Ath-lonc, generalni governar Kanade in stric angleškega kralja v svojem govoru na konvenciji urednikov liatov, ki Izhajajo v Južni Karolini. Čeprav bo aovraJnlk razdejal angleška meata in povzročil še Večje trpljenje angleškemu IJud-atvu, se ne bomo podali," Je nadaljeval. "Dtiall se bomo naprej oatankov zdrobljene civilizacije In končna zmaga bo naša To na velja samo za nar<»de brltskega imperija, temveč ra ljudetva po veem svetu." Nemški poslanik zapustil Bolivijo Berlinski krogi se jeze na Roosevelta U Paa. Boli vil a. 23. jul.—Poročila o revoltl 40,000 Indljan cev, ki se navdušujejo za tots litarizcm, so dospela sem, ko je nemški poslanik Ernst Wendler, čigar izgon je odredila vlada na obtožbo sodelovanja z zarotniki, ki so nameravali strmoglavi ti vlado predsednika Penarande, zasedel vlak in se odpeljal prot Antofagasti, Čile Revolto med Indijanci so podžgsli agentja o sišča v provinci Cochabambi. Dvanajst voditeljev rebelev ja bilo že aretiranih. Obrambni minister Migue Candia je prej naznanil, da ja bilo več vojaških častnikov, d vilistov In nemških državljanov aretiranih v omenjeni provinci na obtožbo, da so imeli zveze t zarotniki. Dvesto oboroženih stražnikov se je zbrslo na kolodvoru, preden je Windier zasedel vlak Njegove posle Je prevzel dr. Hans Haller, član poslaništva. Iz Berlina je prišla vest, da ao naciji odredili izgon Alfreda Ploreaa, opravnika bolivijskih poslaniških poslov. On mors zapustiti Nemčijo v prihodnjih treh dneh. Policija je naznanila odkritje skladišča orožja In tajna radio l>ostaje v navalu na poslopje nemške firme v La Pazu. Več oaeb je bilo aretiranih v navalu Berlin. 23. Jul. — Rotiaevelto-poslanico kongresu in iz- ANGLEŠKO-AMERI-SPORAZUM GLEDE INDOKINE VO , gon nemškega poalanika iz R< llvije so tukajšnji krogi ozna čili za nov dokaz, da namerava Hooaeveit nastopiti proti <»alšču v Evropi in rabiti Južnoameriške države kot svoje orodje. "Roosevelt je ponovno izrekel nesmiselno trditev, da osišče ogrela /.a ped no hemlsfero," piše Dienst aua Deutachland "Resnica Je. da oalšče ne išče baz ob tej hemi-aferl, dočlm se Amerika stalno vmešava v zadeve vzhodne he-misfere in pridobiva baze druga za drugo." Od nekod v Evropi.—(Iz poročila Chicago Daily News.)—Ustvaritev neodvisne hrvaške države po osišču se je skisala. Notranji nemiri in neprestani boji z upornimi četniki (komitaši) na Hrvaškem in v Bosni in drugi problemi so že tako gorostasni, da lahko vsak čas potegnejo Pa-veličevo vlado v prepad. Vojvoda Spoletto, novi hrvaški kralj, se Še ne upa stopiti na irvaška tla, ker ve, da ne more storiti ničesar in njegovo življenje ni vredno nič v splošnem caosu in terorju. Značilno je pa to, da Italijani sami lokavo pomagajo k zmešnjavi—na brigajo se dosti za krvave konflikte med Hrvati samimi menda upajoč, da 3odo po padcu Pavellčeve vlade vzeli direktno kontrolo nad vso Hrvaško. Kljub debelemu zastoru cenzuro, ki pokriva vso bivšo Jugoslavijo, zdaj pa zdaj kaj pride na dan, da zunanji svet vidi, kaj se godi tamkaj. Nemški listi, ki se zdaj tlaka jo v Jugoslaviji, vsak «Jas kaj namignejo. Pred dnevi so poročali, da sta bila dva Pavaličava policista— eden teh celo njegov telesni stražnik—zavratno ubita in vlada je odredila javno žalovanje po vsej Hrvaški. Takoj , so bile izvršene masna aretacije in veli ko število "komunistov" je bilo obešenih v Zagrebu. Kmalu potem so našli v gozdu blizu Za graba strašno razmaaarjano tru plo nekega Paveliftevaga policista ln spat ja vlada prijela nekega inženirja, odvetnika, profesorja, žurnalista in nekoliko "drugih Židov."—Oni dan Je bilo zaprtih &90 oseb v Zagrebu, ker so kršile policijske odredbe. Neki mlad fant je na zagrebški uli d zavpil "Žlvio Rusija!" In U ko j je bil obsojen ns smrt. Skratka: po treh mesecih okupirane Jugoslavije nI tsmksj še nobenegs reda, nobenega miru In nobene civilne organizacije Pavellč s svojo kliko ne more ni kamor, ker nima podpore; man ko 1»% Hrvatov Je z nJim. Star dr. Vladko Maček, vodjs hrva ške krnetske stranke, mirno sedi na svojem domu v Krestincu In ne reče nič in ne dela nič. Prav tako se obnaša tt&% vseh Hrva tov: ne rečejo nič in ne delajo nič. Nove meje še danes niso zna ne, niti niso označene, Ljudje ne vedo, kaj bi počeli—med tam pa bolj in bolj zmanjkuje življenj skih potrebščin. Po vseh mestih prodajsjo ves živež v odmerkih. V onem delu Slovenije, ki je pod nemško okupacijo, pritiskajo Neinci z germanizacljo in na cifikacijo z bliskovito naglico Vsi slovenski napisi so i/ginili I z javnosti in Slovenci ae upu Jo govoriti v svojem Jeziku sarno še doma za zaprtimi vratml. Veliko število Slovencev Je že pobegnilo na Hrvaško In nekam na Ju«. Japonska ßtavila nove zahteve Petainovi vladi ^ WASHINGTON MOTRI RAZPLET SITUACIJE V italijanskem delu Slovenije I Je kulturni pritisk nekoliko ¡manjši In tarn so še dvojezični napisi ulic in krsjev. Ogrske oblasti v Slavoniji in Banatu Izseljujejo Srbe in Hrvate mendi nekam v staro Srbijo. Kar cele vasi dol»e |K»r.lv, da morajo v 4H urah oditi, nu njihove kmetije pa prihajajo Madžari I* SedmograAke. London. 23. jul,—Diskusija med Veliko Britanijo in Zdru-ženimi državami glede korakov -proti Japonski, ki bodo podvse-ti, če bo slednja skušala okupirati nadaljnje baze v francoski ndokini, so rezultirala v popolnem sporazumu. To je razvid-non iz članka, ki gu ja objavil Vernon Bartlett, član parlamenta, v listu News Cronlcla danes zjutraj. "V London dospela poročila sa glase, da sa Japonaka aripravlja na akcijo, da dobi kontrolo nad zalivom Camranh in drugimi letalskimi in morna-ričnimi bazami v Indokini," pravi Bartlett. "Znano ja, da je Japonska stavila nova zahteve Petainovi vladi v Vichyju." Daily Sketch omenja, da ja bil ) red me t razgovora mad Harry-jem Hopkinsom, Rooseveltovim zaupnikom, kl je nedavno dospal v London, ln člani Churchlllove vlade skupna blokada proti Japonski, če se bo odločila sa agresijo proti Indokini ali sovjetski Rusiji. Waahington. D. C.. 23, Jul.— Vladni krogi pašno motra razvoj situacije in izražajo zaakrb-Ijonost glede novih japonakih kratenj na Daljnem vzhodu, ki ogražajo varnost Malajskega polotoka in Singapora, strategič-nih točk britskega imperija. Predsednik Roosevelt ja izjavil, da je bil informiran, da Ja tokijska vlada poostrila cenzuro radijskih in kubelskih komunikacij, kar on smatra za značilno. Poročila iz Vichyja omenjajo pogajanju med francoako in Japonsko vlado, kar dokazuje, da Tokio zahteva nadaljnja koncesije v Indokini ekonomskega in militarističnegs značaja. O situaciji nu Daljnem vzhodu Je bila dizkuzija v Beli hiši, katere so se udeležili senator Walter F. George, senator Tom Connally, federulni zakladnik Morgenthau in državni podtajnlk Wallas. Tokio. 23. jul__Japonski čaao- pisi, ki večkrst Izražajo mnenja vladnih krogov, pišejo, da se britske, kitajske in svobodne francoske fete pripravljajo na invazijo Indokine Domej, u-redna časopisna agentura, pravi, da set kitajske čete zbirajo v provincah Jurtun in Kwsngsi, angle* ške In francoske pu na Malajskem .polotoku. ftanflhal. 21 Jul.—Nadaljnja omejitve potniškega prometa na železnicah, ki spajajo severno Kitajsko z Mandžurijo, so bile odrejene. Poročila lz zunanjih virov m* gluse, da ja bil železniški promet med Pekingom In Korejo *us)>eridireri. Belgijski kmetje posvarjéni pred napadi Bruselj, Belgljs, 23 Jul,—Poljedelski department Je poavaril kmet« pred bombami angleških letalcev Opozorjen! ao bili, da Angleži mečejo zažlgalne b«mibe na žitna polja, da jih uničijo Cilejski mornarji na danskih pomikih Santiago, Čile, 23. Jul -Čllej-1 »ki mornarji ao bili upoalenl na petih danskih parnlkih, katere je vlada zasegla Parniki bodo vzdrževali promet med čllejsko republiko in Združenimi državami. Amerika morda dobi baze v Liberiji Waehlngton, 1) C., 23 Jul.— Dasi Je predsednik Roosevelt izjavil, da ne bo poelal vojaških čet na drugo stran Atlantika, sa tu širijo govoril», «ia bo Amerika morda dobila letalska ln mor-narlčne baze v „Liberiji, zamorski državici ob« zapadnem afriškem obrežju. Kepublika Liberija Je bila formirana 1. 1B47 s po-i močjo amer iških organizacij, ki leo ae zanimala za ustanovitev kolonije za oevobojene zamorska sužnje Med njo, Veliko Britanijo In Ameriko ao teant odnolsji In gotovo je, da se ne bo upirala konstrukciji baz na svojem ozemlju. m» Četrtek Glasovi iz naselbin THE EN LIC HTENMRNT in iajtnina IMtVEHIU M A SODNI poorosns jbonotb da je toliko star in so vprašali njegovo sestrično, staro nad 70 let. Povedala jim je, ko je bila ona še majhna, je bil on še star mož. Rekla je, da je gotova, da e star nad sto let. In to bo dovolj za danes, jutri je še drugi dan.—Frank Barblč, 53. «mirto» HN ur rmr lHaiov po dogovoru Sokoptel Soptoor ta tunkov m nm rra£*)o Rokopl* Uterarao vttbu» mvmM. ermr tt4) m vm«)o poSiljaUlJu «¿«Ju. 1« prllotU i**U>tao. tUlug l|f «| M'—nTfil Ml 1 • IIV1 rf MBBIll m4 »moliiiud mrtuum »111 m* k« r*«ir»w. othm «to. •»<* M »te*, W W,U * v «olr thn mmiimM kr «ill Mi—S rotenih UteUaa. te v slu Rov šepet obratuje Piney Ferk, O. — Tukajšnji rov Hanna Coal Co. je 17. julija zopet pričel z obratom. Zaprt je bil tri mesece in pol in v tem času so ga popolnoma mehanizirali znotraj in zunaj. Pravijo, da bodo delali s manj delavci in po tri šihte na dan, ako se zopet ne bo kaj pohudičilo. Kompanija pa ne bo tako izbirala delavce kot je pred letom dni grozila. Na delo bo morala sprejeti vse od kraja. Delalo se bo šest dni na teden in na tri šihte na dan. Delavci bodo delali po pet dni na teden in se bodo vrstili, tako da bo vsakdo imel dan počitnic v tednu. Nace Žlemberger. 176. PKO0VETA MIT-M a» Uwatete A»«.. CkUmm. Ruski volak pri atsmšlsam bombniku, kateri le fajU sestreljen t spopadu s sovjetskimi letaki. prav toča pada. Torej vabim vse gospodinjske klube in druge od blizu in daleč, da nas poseti-te tisti večer. Igrala bo godba J. Kramarja prav lušne komade, naše članice pa bodo skrbele za dober prigrizek—pravijo, da bodo tudi koruzo pekle. Torej mi bo ostalo v spominu. Kot rečeno, je bilo priv Antonu Raku, ki je imel besedo tikii pri Frick Čoal Co., veliko "boardarjev". Takrat nisem razumela, zakaj me je on nagovarjal, naj se poročim z enim njegovih "boardarjev"—on je imel že tudi svo- na svidenje na Syganu 13. septembra. Amalla Horvat, 6. jo hčer za možitev. Ampak je tako kot pravi star pregovor, da prava ljubezen tli, ako ne gori. In tako je pri meni več veljala samo ena prijazna beseda od Martina Gorenca kot sto Rakovih. ~ -- NekoČ pravi Rak Martinu: "Ti si moj boarder in jaz ti bom pomagal, da boš imel veliko ohcet." Sli smo kupovat potrebščine in poročne prstane v La-trobe k nekemu neznanemu trgovcu — Rak je bil najin meše-tar. Prstani so bili v škatlicah, na katerih je bilo zapisano, da so 16-karatni, v resnici so bili pa iz bakra ali medenine. Čez nekaj mesecev je odpadlo vse zlato s tistih "zlatih" prstanov —škoda, da jih nisem ohranila za spvmjn. Tam je Martin kupil poročno obleko zase in zame. Ko je plačal, mu je pa tisti Nemec dal v darilo belo posteljno pregrinjalo. Anton Rak je bil tudi prodajalec piva, ki so ga vozili s konji iz Latroba. Kot sem že omenila, je Martinu rekel, da mu bo pomagal, da bo velika ohcet —sto kekov piva, mrs. Rak pa je spckla potic iz 100 funtov moke. Ona je re6 veliko delala za najino ohcet, ki je trajala pet dni—tako dolgo, da je moj mož zbolel še na veselici. Ko je bilo konec ohceti, je bilo tudi konec veselja. Martina smo posLali v bolnišnico v Latrobe in kot sem že enkrat pisala, sva ostala revna kot cerkvene miši. Nama ni ostalo drugega kot pridne roke in precej velik dolg v kompa-nijski trgovini. Ko je Martin ozdravil, je moral trdo delati, da jc plačal dolg od ohceti. Gotovo se še spominjajo najini prijatelji, kako smo se imeli v West-morelandu pred mnogimi leti. Te vrstice sem napisala kot spomin na tiste dni. Raku vseeno želim, da bi še ozdravil. Mogoče se bova se videla in kaj pogovorila. On ve, da jc bilo tako kot sem opisala in nič drugače. Mrs. Rakovi in njeni družini pa želiva z Martinom vse najbolje. Anna Gcrenc. 106. Uredniška pripomba: Prosimo, da pišete prihodnjič samo na eno stran. O Rusiji in dopisih Bellingkam, Waah.—Evropska vojna je poleg gorja ustvarila tudi velike politične konfuzije. še pred par leti so vsi plavo-krvni podpirali Hitlerja proti H usi j i In mu verjeli, da je sovražnik bolj&cvikov. Iz tega vzroka mu je bilo dovoljeno vse, kar jc počel in še Cehusio-vaAko je dobil kar na krožniku. Karkoli je Stalin pičeL, je gotovo to, da se je bal Hitlerja. On je gotovo vedel za nevarnost, ki preti njegovemu režimu s strani nacljskr Nemčije. Ce je njegov (Stalinovi režim slab ali dober za delovni narod, jaz ne vem. Tako je prišlo, di je Stalin podpisal pakt s Hitlerjem. Po-u-m pa smo čitali v naših naprednih Ustih o "izrtajstvu in zvezi" komunistov z naciji. Danes pa je jasno, če bi bilo uspelo onim. ki so hoteli vojno med (Dalje aa ). itraai.) H JULIJA_ lovice j starega kraja »rimofi» mdnih umrl . 1 marca je P° hud«m * 1 ¿dlegei zahrbtni bo-K^ Josko Munih v - Ncku dnl ?red !v?Jim ► ¿ marca bi bU dokon-lel Rodil se je pri ¡sv. fcV ¿edni Pušarjevi dru-Ciijo je študiral v I univerzo na Dunaju ln licu. PO dovršenih pravdah je stopil v politično ii je dobro napredoval, i-tovno vojno je služboval ^aisar pri okrajnem gla-LvSežani in je v Ustih wUncem napravil mno-fcm-a. Po prevratu je sto-službo v Jugoslaviji. , ^ služboval v Beogra-|T Ljubljani, kjer je postal nadzornik obilnega za-4va. Kljub lepim izgle-fcodočnost, ni bil zadovo-Vieklo ga je domov, v rod-, na Mostu, ki ga je bila zrušila, klicala ga je do-jemlja. Temu klicu, tej jubezni ni mogel odoleti. ndal se je lepi karieri in J koncu 1. 1922 vrnil v ¡drago domačijo. Mesto je pri takratnem goriškem tem odboru in upal, da bo ii zmožnostmi tudi uspel. 1923 je izbruhnila faši-icvolucija in je pometla nigim tudi z goriškim de-odborom in dr. Muniho-Ino namesčenje je splava-vodi. Ostal je kot provi-reierent za vojnoodškod-iideve pri deželnem Hi-»m zavodu. Ko so po pri-desetih letih vprašanja škode jela iti h kraju, je začeti misliti na novo Ker so za vsako državno alno upravno službo pri edpisani predpogoji, ki jih 'oiko nt imel, se je odlomiti k odvetništvu. Kot ivmk je služboval nekaj Milanu, potem se je pa Gorico in stopil v odvet-pisarno znanega goriške-Inika dr. Stecchine, s je deloval do svoje i Josko je bil po svojem .dober, titfin ljubeznjiv. prijatelj, poln obzirnosti m imel nobenega so-ib in so ga vsi, ki so ga i radi imeli Njegova * smrt je bridko odjek-^ v Jugoslaviji, kjer je No prijateljev? Bil je to volje in v družbi ve-pa ni ljubil glasne in je bil nagnjen k sa-9«ju Njegova mehka na-prežeta z obzirnostjo ni bila borbena in vsakodnevnim nepri-Zato se je javljala v njem brinja utrujenost, ki ga K" pa n. rad tožil, ^ feta začel izmikati m * J1' vdal samevanju. *** telesni šibkosti je vplivalo tudi na nje- Fiv"tvino :,t;lMJC. in prc. r-«1 da je bolezen dooiila.. Kenije ' in je padel zadet od sovražne puščice; v drugem delu knjige pa popisuje svoje lastne sporni ne, ko je služil najprej nesrečnemu FVideriku, nato pa njegovemu sinu in poslednjemu Celjanu Urhu. Pisateljica je s posebno toplino očrta Ia tragično Friderikovo ljubezen do lepe Veronike iz De-senic. Stari grof Herman, ki je prvi utrdil moč in bogastvo Celjskih, je koval drzne načrte za svojo hišo. Videl je kraljevsko krono na glavi enega avojih potomcev. Temu velikemu cilju je žrtvoval vse, in Friderik se je moral brez ljubezni poročiti s Frankopanko. Zakon ni bil srečen. Njegov spor z očetom zaradi Veronike je bil hvaležna snov za pisatelje in dramatike. Sin, ki se je rodil Frideriku iz zakona s Frankopanko, je preživel svojo mladost pri teti, lepi Barbari, ki se je tudi po očetovi želji poročila s kraljem Sigismundom. In v njem se je tragično ponovila očetova usoda: brez ljubezni, kakor je pač zahtevala korist celjske hiše, se je poročil s hčerko srbskega vladarja Brankoviča. In kakor nekoč ponosna Frankopanka, je zdaj samevala na celjskem dvoru Katarina, njen mož pa je hodil po svetu za svojimi drznimi cilji in delil svojo, ljubezen z mlado Marjeto in z mnogimi drugimi. Katarina je povila dva dečka in deklico. Vsi trije so u-mrli v zgodnjih letih. Ko se je Urhu kraljevska krona blišča la že čisto od blizu, mu je umrl zadnji sin. Urh je pozabil, da nima več potomcev in da je bila že sklenjena dedna pogodba med njim in njegovim sovražnikom, Habsburgovcem Friderikom. A takrat, ko se je za hip že zdelo, da se bo vrnil k svoji zakoniti ženi, in so vsi upali, da bo še dobil potomca, ga je pokosilo sovraštvo Hunyadijevega sina. Poslednjega Celjana so položili v grobnico Celjskih v minoritski cerkvi in oboroženi cesarski glasnik je nad krsto zlomil šlem in ščit in razdrobil grb Celjskih ... Nekaj posebnega daje romanu slog, ki si ga je izbrala pisateljica — slog starinskega rokopisa, ves preprežen z modrovanjem o minljivosti, o grehu, ki ga veliki in močni, kakor so bili Celjski, smejo počenjati, ne da bi jih mogel kdor koli klicati na odgovornost, o večnem zakonu življenja, ki samo kaznuje zlo, pa naj ga je bila prizadejala tudi kronana glava ... Knjigo, ki jo je okusno opremil arh. Vlado Gajšck, je izdala Jugoslovanska knjigarna. K. S. NAJSTAREJŠI BREŽIČAN UMRL Daleč naokrog so poznali najstarejšega moža v Brcžicah, Antona Jevšenaka, paznika v občinski klavnici. , Zibelka mu je tekla od leta 1852, v Ločah blizu Slov. Konjic. Kot mlad fant je šel za kruhom, učit se mesarske obrti. Pozneje je v lepem Celju postal samosto- jen mesar in gostilničar. Bil je prijazen in postrežljiv nasproti vsakemu gostu. Preprost in dober je bil naš Anton, vedno je neustrašeno dvigal prapor nacionalne misli in je znal vsakega nasprotnika ostro in jedrnato zavrniti. V času najtežjih političnih trenutkov je šel ponosno v boj za boljšo bodočnost slovenskega iivlja, čeprav je tedaj nasprotnik krčevito vihtel bič nad našimi lirbti. Kakor v Celju, tak je ostal tudi v Brežicah, kjer je pred 3& leti nastopil službo v tukajšnji občinski klavnici. Tu je bil vseskozi delaven, marljiv in vesten do skrajnosti. Kmalu bi dopolnil 89 let, pa je k\jub visoki starosti še vedno delal v klavnici ter rad povsod pomagal, pa ni čuda, da je bil med vsemi, posebno med mesarji zelo priljubljen. Počival je le takrat, ko je z veseljem prebiral politične in druge novice v "Jutru", a preteklo jesen mu je začel pešati vid. Zadnjih 14 dni pa je tako oslabel, da je moral ostati v postelji. | Dne 22. marca, ko je sonce že vzelo slovo za vinskimi griči, je tam v hišici ob Savi našemu ne-utrudljivemu Antonu prenehalo biti njegovo dobro srce. Zaprl je svoje trudne oči in ni mogel več pričakati prvega pomladanskega dne. —- Poleg 77-letne žene je v Brežicah Še mnogo takih, ki se bodo radi spominjali kremenite-ga moža. Glasovi iz naselbin (Nadaljevanja a t strani.) Nemčijo in Rusijo, bi zdaj gotovo ne bilo ne Stalina niti bolj-ševiške Rusije. To kaže, kako strategična je bila tista "pogodba" med Hitlerjem in Stalinom, kateri pa ni verjel ne prvi ne drugi. Upad na Finsko in okupacija treh baltiških državic ni bila nič drugega kot šance proti Nemčiji. Vše je tako prišlo kot je Kremlin pričakoval, razen nekaj se je kompletno predrugačilo, in to jc, da Anglija ni zaveznica Nemčije proti Rusiji, kot je bila želja angleških "aplzarjev" z Baldvvinom in potem Chamber-lainom na čelu. Danes je ta veliki imperij zaveznik Rusije in z njim vred najbrže tudi Amerika, ki je proti Hitlerju—proti človeku, od katerega so prej pla-vokrvni pričakovali, da jih reši komunizma. Prvo fazo je torej izigral Stalin. Hitler je napravil velikansko pomoto, ker ni prej uničil Stalina in potem šel nad Anglijo. Naj nihče ne misli, da sem za Hitlerja. Ne! Jaz sem za USA in za nobenega drugega. Pišem le dejstva kot jih jaz vidim. Enkrat se bo končala tudi ta vojna, toda kakšne bodo posledice—kdo ve? V sredni Prosveti vidim tri dopise. Strinjam se z Barbičem. Ženske se na splošno ne udeležujejo društvenih sej. SNPJ jim garantira enake pravice in jim tudi nalaga enake dolžnosti. Mnoge članice—pa tudi člani— vidijo le prvo, na drugo *£ ne ozirajo. Drugi dopis jc od neke članice, ki urgira delegate, naj izvolijo tudi ženske v glavni odbor. Temu dopisu odgovarja tudi dopis br. Barbiča. Tretji dopis sc ogreva za pomoč starim PROSVETA članom in pravi, da so gradili jednoto. Mogoče so jo pa tudi —podirali. Dopisnica sama priznava, da ni "izobražena". Ampak ona se v tem moti. Jaz pa pravim, da je izobražena, če ne v tem, pa v gospodinjatvu ali v čem drugem. Samo jednotinih poslov ne razume prav. Ona vid^ le osem milijonov in starce, ki so jednoto ustanovili, naprej so jo pa gradili tudi drugi, mlajši. Jaz sem osebno poznal stare in zveste člane, ki so jednoti plačevali res velik asesment, a jednote je pa tudi njim svesto plačevala bolniško podporo in smrtnino dedičem. Po pravičnem računu je jednota veliko več izplačala članom kot pa ao vplačali, v mnogih slučajih tudi desetkrat več. Jednota. ako hoče, da bo prispevala, mora gledati, da se upe-Ije več„4>ravice za one, ki jo v resnici grade. Stari člani so jo ustanovili, toda jednoto je treba graditi ataloo. Z drugo besedo: ustanovljena je bila enkrat, ne pa zgrajena; gradnja ac stalno nadaljuje, ker je stalen proces. Vsak mesec pošiljajo tajniki asesment jednoti. V tem se torej članica moti in sploh vsakdo, ki misli, da je bila jednota zgrajena z ustanovitvijo. Takrat ae je gradnja šele pričela. V zvezi s to razpravo mi pridejo na misel županske volitve v Milwaukeeju .pred par leti. Kot so časopisi tak rut poročali, so ženske izvolile novega "lepega" župana, ki jc povrhu Še ''lepo per1 in imel "spolno privlačnost". Zukaj so "drvele" za njim? Zato, ker so jim politika in županski posli neznani. Posledica je bila, da je bil poražen mož, ki je že prej pokazal, da je sposoben za to važno mesto. Tako, drage sestre! Vsak človek je za nekaj ustvarjen. Jaz vas občudujem in spoštujem, in to posebno takrat, kadar se lepo po kuhinji obračate in dobre jedače na mizo prinesete. Tudi to je umetnost in izobrazba. Le žal mi je, da jaz nisem tako srečen, da bi bil deležen te vaše Izobrazbe — gospodinjstva in kuhe. Jaz vem kolike vrednosti je ta vaša izobrazba nad puhlo ln jez-norito politiko, ker sem sam bcč-lar ln nikdar zadovoljen, ker nisem za gospodinjstvo in kuho. In tako je vsled tega tudi bečlar nezadovoljen. Georga Gornik« 493. Wilson imenovan za poslanika v Indiji Washington, D. C., 22. jul. — Predsednik Roosevelt je včeraj imenoval Thomasu M. Wilaona, izkušenega diplomata, za poslanika v indiji. On je bil doslej generalni konzul v Kulkuti. Imenovanje je sledilo naznanilu angleške vlade, da je izbrala Sban-kara Bajpaja za poslanika Indije v Združenih državah. Slednji bo prevzel svoj urad v Washing-tonu prihodnji mesec. Angleški mornarji se izkrcali v španski luhi Vigo, Španija, 22. jul. — Španski parnik Nuevo Klisa je pri-poljal 25 članov posadke angleškega parni ka Mulverniana v to luka Slednji parnik so potopile nemške bomb«', ko se je nahajal v bližini portugalskega o-brežja. 129 angleških mornarjev jp takrat izgubilo življenje. U 0 CELJSKIH govor pri- x morskim Slovencem , Govoril ga Je dr. Vladimir Rlbar. tajnik Jugoslovanskega pnaiaaUtva e VVaaklagioau. D. C., lo ala inaaaga slovanskega voditelja le Trala OftokarJa RšharJe. dae 12. julija t. L s krat-kovalna poalaje WRUL WRUW v Boatonu. Masa. "Moji dragi primorski rojaki: — Danes se obračam do vas kot sin našega solnčhega Primorja ' knjige" in v •J".. Kur» t i J4. 0b kon-^4 " '" izšel roman pi-'iibrcehtsamer (-'ijfcki m nikdar •l|>.no f>00 straneh '"J«la zgodovino v v'-|*»ri in pro- 'ah rcdnji veških " svoj* go-ke ha Ar.. N} p! A, .«lfr.m?A»!rl.n P.»* fc Cfc.-uál O, Tr<» fašističnih metodah "naclonuli-alrane". A to vse |hk! pretvezo višjega državnega intereaa in tako zvane višje kulture. In po yseh teh izkustvih naj Slovenci še verujejo "CJ aul a j ter Ju" Mu a aollniju, da bo čuval nacionalno (»isebriost nov« province. In j**li vam znano, kakšna je ta provin ca? Ta provinca je le mali košček naše Slovenije, kajti po u kazu Iz Berlina fašistični vodja se j« moral umakniti iz že zaae denih krajev, da bi prepustil večji del našega narode neiz prosnemu in sadističnemu so vražniku današnje civillzacijcl ¡hunskemu poglavarju Hitlerju Triindvajset let že trpi naš narod v Julijski Krajini, vedno * upajoč, da pride dan, ko se od-| pro vrata njegove ječe in da bo-j de tudi on deležen onega, kai vaakemu narodu po neravnem pravu pripada, to je njegov* .svoUala ln kakor Je lete 11114 j ai Raka vlada v Nliu vsemu svetu objavila, da ae »i baka vojaka bori za svobodo vseh Srbov, Hrvatov in Slovencev, tako je i tudt danes jugoslovanska vlada j po tvojem predsedniku Dušanu i tairnovicu izjavila, da ao etlji na-I še borbe iw aemo vata jen je do | sedejne Jugoslavije, ampak tudi | osvoboditev in zedinjenje vaeh I Brbov, Hrvatov in Slovencev iz latre, Trsta ln Gorico, naših br a I tov Iz Kor sku&ulu, tu uprava, z vsemi sredatvi uničiti in Iztri biti? Ali nI ravno ptedfešistična Italija odredila meje, ki mi bil« prava nogaelja naiodnoatnogu principa, in ni bila ravno ona, ki nam ni hotelu nikdai priznati manjšinskih pravic, med trm ko :n* je Jugoaluviju obve/ttlu In dala neznatnim Itulljanskim manjšinam vse privilegije narodne skupine, ki je štela le nekoliko tiaočev oseb? < H tem seveda še ni rečeno, da bi ne bilo možno sodelovanje / našim itulijaiiskini soacdom v bodočnosti. Kavno iiuapiotim Ako sta dva navezana «liug na drugega, to sta ravno nuAu /iva naroda« ki ae drug drugega iz-popoinujete Proatoia je za te gu in ouegu dovolj in ko pride do iskrenega ln pravi« nega Ke delovanja jn medsebojnega razumevanja, b«Mta jugoftiovahsko in italijansko ljudstvo ko se bo rešilo fašističnega jat m* mogla zgraditi na tem delu IC-vrope v demokratičnem ln svo-bodnern novem icdu ckonoinak«' in polili«'t»«» organizacijsko strukturo, ki Ikj ne samo služila našim narodom, ampak tudi raz* vilku in napredku srednje In vzhodne K u rope. To sem hotgl v kratkem poudariti, ila boste tudi vi, moji dragi brutje in sestre, vedeli, da so v tej veliki borbi zu svobodo in prerojenje vsega civiliziranega sveta-'bije tudi boj za vus in za vašo svobodo in obstunck, in da je jugoslovunsku vludu tudi za vos govorila, ko si je postavila kot enega od svojih glavnih ciljev vstajenje in zedinjenjc vseh Srbov, Hrvatov in Slovencev. Dane* sc bije boj slovanstva proti nadutemu in pohlepnemu nacizmu, ker se v isti bojni liniji bojujejo z nami tudi naši bratje Cehoslovuki, Poljaki in Kusi, in ko zn}>et stopa na plun iculuu in iskrena ideju slovun-skegu bratstva. Borimo se za nuš olwtunek in zu nušo svobodo, lotlu oBenem tudi zu ohranitev današnjo civilizacije ut pridobitve svobodnega človeškega duha. Slovani so človeštvu dull že mnogo velikih umov in njihovo današnjo stališče, ki so gu zavzeli nu struni pravice in pravičnosti, jo zopet dokaz demokratičnega in svobodiiegu reda v Evropi." — Juyo*love»i*M Kurir. Aretacije vojaških častnikov v Boliviji Preukavm nacijake zarota ta nadaljuje La Paa. BoilvUa. 23. jul.—Vuč visokih vojaških častnikov je bilo aretiranih v zvezi s proisku-vo~ nacljsku zuroto, katere cilj jo bil strniogluvljenje sedanje vlude. Polog častnikov je bilo aretiranih tuili ^oč civilistov v provinci Cochabambi, kjer Je iiilo glavno gnezdo zarotnikov, Herman Schroth, nemški državljan in bivši upravitelj firme Lloyd Aoreo Uollviano, Je bil tudi aretiran. Zadnjo soboto je vlada razglasila stunje obleganja, da pro-preči pud, ki so ga nameravali uprizoriti pristaši in ugentje na-oljsko Nemčije. Trlji čusnlkurji Ui bivši finančni minister Victor Paz Ustonsaoro so bili aiivlirani. Vludu je odredila izgon Kine-sta Wendlerja, nemškega |>oaltt-niku, na obtožbo sodelovanju z zarotniki, Predstavnik poslaništva Je izjuvil, du bo Wondlor zapustil Bolivijo «iutios in odpo-tovul v Antofuguslo, Cilu. List Ultiinu itoru poroča, da so bile odkrite tri tajne nacljsku radiopoMtaje, cnu v uruiiu nemškega poslaništva. Dalje poroča,. da je policija našla skladišča orožja In streliva v več provincah. T" J«' prišlo v H«»!lvlJo i/. NemliJe. («lavni bolivljskl zarotniki so linell tesne zvezo z nemškim poslaništvom. Tajfun zajel japonsko provinco Na tisoče ljudi ostalo brez strehe Tokio. 2.1. Jul. Nu tisoče Ju-I Milite v Je brez strebe kot |iowlt-dica to jI udu, ki Je divjul na Ju-[smskein. Najmanj ljudi Je izgubilo življenje1'in vet sto je bilo ranjenih. Najli«ilj prizadeta Je provinca ftizoiiku.. Tajfun, ki je sledil deževnim nalivom, je - povzročil ogromno ško*ta imenovali k«e misije, ki |x*lo «l«»lomila meje. Naiaanaalllvelše dnavne do-lavaka vaall so v dnevniku "Pro-svelt" Ali lih čilsle vseh dan? POLOM ¿MILE ZOLA ROMAN IZ VOJNE L. 187071 Preložil VLADIMIR LEVSTIK (Se nadaljuje.) Jetniki, ki so jih dovažali iz Nemčije nazaj ter jih postavljali v polke, se niso mogli na-srditi nad Parizom; vrhutega so krožile še govorice o grozodejstvih komune, ki so tirale njegovo razburjenje preko vseh mej, s tem, da so žalile njegovo spoštovanje do tuje lastnine in njegovo potrebo po redu. Ostal je bil korenina ljudstva, razumni kmet, ki je želel miru, da bi mogel spet pričeti delati, pridobivati in popravljati svoje moči V tem naraščajočem srdu, ki je dušil celo njegove najnežnejše skrbi, pa so ga zlasti gne-vili požari. Požigati hiše, požigati palače, zato, ker nisi močnejši? Ah, to je preveč! Samo roparji morejo biti sposobni takšnega ravnanja. In on, ki se mu je prejšnji večer krčilo srce ob izvrševanju naglih sodb, ni bilo več gospodar samega sebe; divje, tuleč je bil okrog sebe, in oči so mu bulile iz jam. llurno je planil Jean s par ljudmi svojega oddelka v ulico Du Bac. Od kraja ni videl nikogar, menil je, da so izpraznili barikado. Nato pa je zagledal »podaj med dvema vrečama prsti komunarda, ki se je gibal, nastavljal puško in streljal še vedno v smeri Lillske ceste. In pod besnim pogonom usode je pritekel nad moža ter ka s sunkom bajoneta pripel na barikado. Maurice prej ni imel časa, da bi se obrnil. Zdaj je kriknil in dvignil glavo. Požari so jih obsevali s slepečo lučjo. "O Jean, moj stari Jean, ali si ti?" Umreti je pač hotel, s srdito nestrpnostjo je čakal smrti. Toda poginiti od roke bratove, to je bilo preveč, to mu je pokvarilo smrt in jo zastrupilo s strašno bridkostjo. "Ali si ti, Jean, moj stari Jean?" Kakor zadet od bliska in mahoma iztreznjen, /;a je meril Jean z očmi. Bila sta sama, ostali vojaki so stekli za bežečimi. Okoli njih so pla-meneli požari vedno više, okna so bruhala velike rdeče plamene, v notranjščini hiš pa se je slišalo rušenje žarečih stropov. In Jean se je zgrudil ob Mauricu, otipavaje ga in skušaje ga dvigniti, da vidi, ali ga ne bi mogel še otetl. "O mali moj, ubogi moj mali!" Ko je vlak, ki je prihajal iz Sedana okrog devete ure po neštetih zamudah naposled dospel na kolodvor Saint-Denis, je že sijala velika rdeča zarja na južnem nebu, kakor da se je razža-rel ves Pariz. Čim temnejša je prihajala noč, tem svetlejša in večja je bila ta zarja; polagoma se je razžirila po Vsem obzorju ter krvavila mimoleteče oblačke, izginjajoče na vztoku v zgoščenih temah. Hcnrijcta je prva skočila Iz železniškega voza, vznemirjena -nad to ognjeno zarjo, ki so jo potniki zagledali skozi okna drvečega vlaka, preko črnih poljryj. Sicer pa so pruski vojaki, ki ho straiill kolodvor, prisilili vsakogar, da Je Izstopil, dočim sta na peronu dva izmed njih klicala v raakavi francoščini: "Pariz gori . . . Vlak ne vozi dalje, vse izstopi! ... Pariz gori, Pariz gori..." To je navdalo Henrijeto s strašno tesnobo Moj Bog, torej prihaja vendarle prekrasno? Ker Maurice ni odgovoril na njeni zadnji dve pismi, Jo je vsled čimdalje bolj vznemirjajočih vesti iz Pariza mučil tak smrten ncpokoj, da je nagloma sklenila (»staviti Hrmilly. V hiši strica Fouchar-da Jo je že več mesecev mučila vedno večja žalost. Okupacijske čete so postajale tem nezmer-nejše in tem krutejše v svojih zahtevah, čim dalje m* je upiral Pariz. In zdaj, ko so se polki drug za drugim vračali v Nemčijo, so neprestani prehodi vojukov iznova odirali vasi in me- sta. Tisto jutro, ko je vstala pred dnevom, da stopi v Sedanu v železniški vlak, je videla dvorišče pristave preplavljeno s konjeniki, ki so ležali pestro vse navskriž, zaviti v svoje plašče, in spali. Bili so tako številni, da so pokrivali zemljo. Nato ob nenadni budnici rogov, so vstali pokoncu, molče, odeti v dolge gube, tako tesno drug ob drugem, da se jI je zdelo, kakor da prisostvuje vstajenju bojišča ob gromu trombe sodnega dne. In ko je prišla v Saint-Denis, je zopet našla Pruse, in ti so kričali klic groze in osuploetl: "Vsi izstopijo, vlak ne vozi dalje ... Pariz gori, Pariz gori ..." Vsa potrta in zmedene je tekla Henrijeta s svojim malim kovčegom vprašat za pojasnila. V Parizu je divjal boj že dva dni, železniška zveza je bila razrušena, Prusi so ostali opazovalci. Toda ona je hotela vseeno dalje; ko je zagledala na peronu stotnika, poveljujočega oddelku, ki je zasedal kolodvor, je stekla k njemu. "Gospod, k bratu se vozim, ki se strašno vznemirjam zanj. Rotim vaa, omogočite mi nadaljevati pot." Obstala je in se prekinila v največjem presenečenju, kajti spoznala je stotnika, ki mu je pll-novka obsevala obraz. "Vi ste, Otto ... Ah, bodite tako dobri, ko naju slučaj še enkrat vodi skupa." Otto Guenther, njen bratranec, je bil še vedno brezhibno stisnjen v svojo uniformo gardne-ga stotnika. Kazal je kakor zmerorji svoj suhoparni obraz lepega, stasltega častnika. In on ni spoznal te nežne, slabotne ženice z bledoplavi-ml lasmi In lepim, krotkim obličjem, skritim pod pajčolanom njenega klobuka. Sele vrla In poštena jasnost njenih oči mu je naposled zdramila spomin. Zamahnil Je, nič drugega. "Saj veste, da imam brata pri vojakih", je vneto nadaljevala Henrijeta. "Ostal je v Parizu, bojim se, da se je pomešal v to strašno borbo ... Rotim vas, Otto, omogočite mi, da nadaljujem pot." Takrat se je odločil izpregovoriti. \ "Zagotavljam vas, da ne premorem ničesar ... Že od Včerajšnjega dne ne vozi več nobeden ylak; zdi se mi, da so pri nasipih razdrli železnico .. . In jaz nimam na razpolago niti voza, niti konja, niti človeka, da bi vas vodil." Ona ga je gledala; le jecljala je, zamolkle tožbe v svoji žalosti, da ga vidi tako mrzlega, tako trdno namenjenega, da jI ne pomore. •*0 moj Bog, torej nočete storiti ničesar ... O moj Bog, do koga naj se obrnem?" Ti Prusi, vsegamogočnl gospodarji, ki bi bili z eno besedo preobrnili vse mesto, rekvirirall sto voz in priklicali iz hlevov tisoč konj! On pa se Je branil, z oholim obrazom zmagovalca, čigar zakon je, da se nikdar ne mešaj v zadeve premaganih; nedvomno so se mu zdeli nečisti ljudje, ki bi lahko omadeževali njegovo svežo slavo. "Torej", je povzela Henrijeta, skušaje se pomiriti, "vi veste vsaj, kaj se godi, in mi lahko poveste." On se je drobno, Jedva čutno nasmehnil. "Pariz gori . . . Glejte, pojdite semkaj, odtod se dobro vidi." Stopal Je pred njo, ostnvil postajo in Sel kakih sto metrov ob progi, do železne brvi, ki se je vzpenjala nad tirom. Ko sta prišla po ozkih stopnicah na vrh in se naslonila na ograjo, se je razvila pred njima vsa brczbrežnost ravnine onostran prstenega pobočja, "Vidite, Pariz gori..." (Dalje prihodnjič.) R. J. Thomas (levo), predsednik avtne unije CIO. in Reld Robinson, predsednik unije Mino. Mill fc Smelter Workers. =s Tadej pl Spobijan t Nadaljevanj« ta konac.) Nekoč ml ga je namreč zmanjkalo, ruvno v trenutku, ko sem i;a najbolj j m »t ieboval Razsrdil sem se in sem do krvi nalul neko Nemko, pri kateri seiri lul v gostih. Slcpurica je )Httr|>ežljivo prenašala udarce; k dnevt-važna dela, ja/ pa sem si kuijtal čas k spanjem Delal nisem nikoli in tudi nisem smel, ljubila me je preveč ter me je hotela prelil a •niti » svojimi rokami. Sčasoma sem se vsega naveli-i al in neke spomladi sern jo brez v/loka zapustil /ljubilo m» mi j< po' svetu in «Misel s« m proti ju pieko Alp k jadranski obali (¡icdi Min delal v raznih krajih. v tovarnah, v rudnikih, po |nivm«I le /a kratek čas. na J vet sem m* pic/iv!jal t beračenjem Zanimiva obtt je beračenje po deicllt Ljudje ao neumni, boje ti in er jih znaš izrabiti, lahko delaš imenitne kupčije. Naj-l>oljie je hoditi po kmetih; kmetje mi ¿¡(«toljubni, poatrežejo »a di ir iz navade, ako Jih pa tuješ v domovino in čisto nazadnje ji omeniš, dn si tešč že dva dni . . . Zasmiliš se ji, poaadi te za mizo in te založi z jedjo in pijačo. Poatanc prijaznejša, smeji ¡te in te izprašuje o domovini, o rodbini, o potovanju, ti pa urno tlačiš v usta božje darove, pripoveduješ ji o svojem potovanju, o ne-srečah in neprilikah, o bratih in sestrah, o dragi mamici, ki te .-eljno čaka tam v daljni deželi, 0 prijateljih, katerih ni nikjer; izmišljaš si različne dogodke in jo zabavaš na v»e strani. Ko al >c sit, se začneš jMislavljati, za -Mfaljuješ se tak«» geuljlvo, da Ji mIijo solze v oči, in ko odhajui po 1 loti, m* nemara ozira za teboj j skozi okna ali skozi kako špra njo. Vidiš, tako ae dela dan za dnevom. Seveda včasih naletiš na izjeme, ali le_ redkokdaj; vobče je uspeh ugoden, če se znaš obnašati. l-ep koa svoj» -.»« življenje tem pretolkel na ta naein. pteho-l*»tem se ttjdil sem Alpe od Adri|e do Hena. Prideš v hi-' odrske ravnine Poljsko in never-ne kraje. Opo/ll aem da ao revnejši ljudje tudi UilJ usmiljeni kakor bogati, vem slučaje, da sem jim snedel zadnji kos kruha z mize. — —v ' » V Trstu sem se ustavil delj časa. Tam je mnogo sleparjev in sleparlc. Zašel sem v tako družbo, organiziruno v posamez ne skupine, v vrste tatov, goljufov, igralcev, zapeljivcev in vla čug. Delo je bilo jako umetno razdeljeno. Tat je, ki so Imeli najnevarnejši >poael, so kradli po skladišč i h in potem prodajali stvari trgovcem in agentom, goljufali in skubli stranke, onim ki so prihajali v Trst iskat dela so proti visoki odškodnini preskrbovali poala. • Zapeljive! in vlačuge so dovajali lahkomiselne ljudi v zakotne gostilne in kavarne, kjer so čakali igralci sploh vse je bilo tako urejeno, da je Slo iz roke v roko. Jaz sem opravljal v družbi z nekim Hr vatom Palankovičem službo goljufa. |ltl je gotovo ciganskega poknlenja. igral je namreč silno lepo na goali in citre. a je bi jako poeaane pameti Spominjam se, kako se je neumno režal, ako sva do krvi odrla kmetakega reveža, ki je prišel za delom, pa je stal sredi ceste brez denarja, brez dela. ne vedoč ne kod ne kam Ne smeš misliti, da sva bila navadna strgana postopača, ne. bila sva elegantno napravljena gospoda v cilindrih in rokavicah. Nekaj rasa je ilo vrlo dobro izpod rok, ker pa nisva ho- tela plačevati dolžnih zneskov v blagajno, so nsju izključili. To pa je bila najina sreča, kmalu jotem je oblast zasledila vso tol- x> in jo zaprla po ječah. Prav se jI je zgodilo! S Palankovičem sva postala velika prijatelja, priučil me je tudi igranju na citre in na zimo sva se namenila v Italijo. Zatrjeval mi je, da je bil že večkrat tam, da se izplača, z igranjem se zaslužijo lepi denarci. Alpe je pobelil sneg, midva sva pa odrinila proti jugu. Skrbel me je prehod čez državno mejo, oba sva bila brez potnih listov. "Ne skrbi!" je dejal Palanko-vič. "Okaniva jih. Čemu so mejni stražniki? Da jih prevar riš, prosim te!" Res sva jih imenito obrila. Tovariš je izbral pravi čas in odredil vse tako, da sva brez ovire prišla čez mejo. Takoj sva pričela z igranjem. Palankovič je rezal gosli, jaz sem ga spremljal na citre. Dobrodošla sva bila povsod, gostilna, kjer sva nastopila midva, je bila polna gostov in poslušalcev. Vendar se nisva mudila nikjer predolgo, najin cilj so bila mesta, Benetke, Milan, Tuiin. Tovariš je pripovedoval toliko lepega o njih, o darežljivih prebi valcih, o dobrih zaslužkih, o vinu, cenejšem, nego je po naših mestih voda. V Benetkah sva začela razvijati pravo cigansko delovanje. Največ se je zasluži- lo zvečer v kavarnah in hotelih. Ali kako priti v nje? Kavarnar ji, hotelirji in restavraterji so veliki sovražniki potujočih igralcev, zapirajo jim vrata in jih mečejo čez prag. Premeteni Palankovič je vedel že iz izkušnje, kako treba stvar prijeti. Vsaka italijanska kavarna ali hotel ima dvojen vhod. Pri enem vhodu je poslal mene v kavarno, pri drugem je čakal on ugodne prilike. Seveda so markerji planili po meni in me suvali nazaj. Medtem je vstopil on nemoteno in začel igrati na gosli naj privlačnejše skladbe in ko so ga hoteli izriniti, si je že osvojil srca dovzetnega občinstva, zahtevalo je igralca k sebi. Palankovič je zahteval še mene in na ta način sva se navadno vrinila v kavarne in hotele Iz Benetk sva se podala v Ve-rono, iz Verone v Padovo in iz Padove naprej po Lombardiji v Milan. Miran je razkošno sijajno mesto, kavam in zabavišč je menda toliko, da v nobenem drugem italijanskem mestu ne Kakor drugod, isto sva vršila tudi tukaj; dopoldne sva spala popoldne in na noč sva obiska vala razne kavarne, taverne igrala in pila vino. Lombardsko vino, moj drargi! Pri nas vina niti ne poznamo, navajeni smo vsake luže. Po deset, petnajst soldov ga je bilo do preostanka Nikjer nisva popila toliko vina kakor ravno v Milanu, nikjer pojedla toliko dobrega in tudi nikjer odnesla toliko lir. ' ' Iz Milana sva odšla v Turin, iz Turina preko Apenin v Flo-renco, odtod pa sva ae obrnila proti severu Omeniti še moram, da postopač ni nikjer tako varen kakor v Italiji. Kerabinerji sicer krožijo okrog, a ravno s temi je nsjmunjša skrb. Srečaš na cesti karabinerja, hudogledega, brkatega moža, premotri te od pet do glave In zarožlja z zaponkami. Razumeš . ,. sežeš za srajco in mu vljudno pomoliš svoje papirje, davno ne kak potni list. ampak kako staro Solako jizprečevalo, keko drugo aodnij-sko izkarilo, ki ae glasi bogve na katero ime. samo da Je dovolj kol kovano in pečateno. Mož gleda v branje, skufta H-tatl. kima . . . seveda nemščino razume karabiner v apeninskih gorah, in nazadnje ti s zadovolj- nim obrazom i?roči "potni list". Še več, če vidi, da si raztrgan in shujšan, poseže v žep in ti podari liro zato, da si ga goljufal. Dve leti sva pohajkovala s Palankovičem po Italiji in nikoli nisva prišla z njimi navskriž. Po dveh letih sva oatavila Italijo in se vrnila. Glasbeno orodje je nama odslužilo, naveličala sva se juga, solnca, vina in vsega.- Potem se nisva klatila dolgo skupaj; Palankoviča je oblast radi nekega starega zločina zasledovala, vjela ga je spečega v hlevu ter ga tirala pod ključ. Ostal sem sam. Napotil sem se po deželi, a sem kmalu naletel; v Avstriji stvar ni tako preprosta kakor v Italiji, treba je imeti dovoljenje za izvrševanje postopaške obrti. Uradno potrjeno izpričevalo o štirinajstdnevnem delu, veljavno za dobo šestih mesecev, računano od zaznamovanega datuma. Zaradi teh formalnosti sem vstopil v delo pri nekem kmetu in sem štirinajst dni cepil drva. Kmet mi je napisal potrdilo, župan je podpisal in pctrdil z občinskim pečatom, pa sem bil varen šest mesecev. Na ta način sem potoval dalje; kadar je potekel čas, sem si pravico obnovil. Iskusil sem vse; ni dela, ki bi ga ne znal prijeti v roke. ~ Bil sem cestni pometač, glu-mač, tesar, drvar, ribič, delal sem v tovarnah, v rudokopih, na železnicah, na poljju, kidal sem gnoj, brodaril po rekah, vozaril za kmete. Če mi je delo ugajalo, sem vztrajal dalje, če ne, sem šel naprej, včasih sam, včasih me je spremljal kak tovariš. Pri tem sem nenadoma našel svojo sestro Štefanijo. Prišel sem do velikega, lepega gradu blizu majhnega trga v precej prostorni planinski kotlini. Po naključju sva se sešla; sprehajala se je v parku pred gradom, slučajno sem prišel mimo in jo hipoma spoznal. Bila je še prejšnja Štefanija, lepa, ponosna, le nekoliko izrazitejša j^ postala. Predstavil sem se ji. Kako se je prestrašila brata — cestnega vagabunda. Ni verjela svojim očem, pa me je le povabila k sebi v grad. Ostal sem pri njej par tednov, pil in jedel z njene mize in poslušal njene tožbe. Objokavala me je noč in dan, svarila me ter mi očitala preteklost. "Da bi vsaj svojemu stanu prizanesel!" je ihtela. "Kaj ne veš, da si plemič? Ne le ¿ebi, vsemu plemstvu škoduješ s svojim propalim življenjem, najbolj pa meni in bratu! Daj, vrni se na pravo pot!" Slovesno sem ji obljubil in jokal z njo vred. Večne solze, vedno tugovanje mi je jelo presedati ln v par tednih sem zapustil grsd in sestro. Odslej se še nisva videla. Zdaj ima že gotovo precej dorasle otroke. Moje nadaljnje življenje si lahko sam predstavljaš, podobno je temu, ki sem ti ga (/pisal. Lahko rečem: neumen nisem bil nikoli, razen tedaj, ko sem se dal opehariti Židu Wolfu in mu pomagal do lepe vsote. Kadar sem stradal, sem bil lačen, kadar sem se najedel, sem bil sit, prav tako kakor oni, po kojih žilah se ne pretaka fMemenitaška kri." "AH se nič ne kesete svojega življenja?" sem ga vprašal na koncu. "Zakaj? Jaz poznam svet in razmere! Ljudje moje vrste ao potrebni človeški družbi. Kadar bo svet tako popoln, tako dovršen. da ne bo potreboval v svoji sredi potepuhov ln barab, tedaj bo propel." Nisem maral ugovarjati njegovemu čudnemu prerokovanju. razmišljal sem rajši o povesti njegovega življenja. Zanimiva zgodba je bila; kazala mi je eno izmed tistih oeeb, ki ne jaoanajo mej sveta, ki lahko prenašajo najhujšo bedo, lakoto in trpljenje, ki pa zbesne v uživanju in ginejo same strasti. Razmišljal sem dolgo v noč. Poleg mene je spal Tadej in smrčal v hripavem basu. Počival je mirno, roke pod glavo, cilinder pomaknjen na oči, z iztegnjenim truplom. Tako spa-vajo le brezskrbneži Gozd, zavit v utripavajočo mesečino, je dremal naokrog, skezi veje in vrhove je šelestel veter enakomerno pesem. Čez dolgo sem zaspal še jaz. Vsa trda od mraza, oblita od jutranje rose, sva se zbudila. Zvezde sva že zamudila, od vzhoda je vstajal dan, osvetljen z žarkim solncem. "Zdaj pa naprej, da se ogreje-va!" je dejal Tadej in šklepetal z zobmi. Poiskala sva cesto in se napotila dalje. V petih dneh sva prehodila Koroško, v osmih sva bila že v Ljubnem. V Dona- vicu sva dobila delo V to« Pa cez tri dni sem ^ napor* odžvizgal je po SVetu. ce se še klati rv, e ' - ~ klati po ZemJ Moji veliki cilji. m ^ £*teni nameni, ki J sil v svojem srcu Ves ¿2 nega potovanja, so * m, ' navcu prevrgli v Už in * ranje; z zaslužkom sem Z maj preživljal, kajše, da bi slal ogoljufan, gospodinji delež. Poslal pa ji ga ^ in za Tadeja, kadar dobi« norar. —L SLOVENSKA NARODNT PODPORNA JEDNOTA Izdaje avoje publikacije i posebno list Prosveta u ter potrebno agitacijo „ društev ln članstva ia u gando svojih idej. ne za propagando drufik pornih organizacij. Vuka ganizacija ima običajno glasilo. Torej agitatorični i_ ln naznanila drugih podpo organizacij in njih drtftev ie ne pošiljajo listu Prt»v* PIŠITE PO CENIK SLOVENSKIH KN] KUHARSKA KNJIGA: Recipes gf ali Nations j (V angleškem jeziku) RECEPTI VSEH NARODOV Stane samo '^Knjiga je trdo vezana in ima 821 strani' Recepti so napisani v angleškem jeziku ; ponekod pa tudi v jeziku naroda, ki mu je kaka jed posebno v navi< Ta knjiga je nekaj posebnega za one, ki se zanimajo kuhanje in se hočejo ▼ njem Čimbolj izveibati izpopolniti. Naročite pri KNJIGARNI SLOVENIC PUBLISHING 216 West 18th Street New York, TISKARNA S.N.P. SPREJEMA VSA v tiskarsko obrt spadajoča delt Tlaka 'vabila ae veselice in ahodo. vlsltnlce. časnika, ki koledarje, letake itd. v slovenskem, hrvatskem, slovašb« češkem, angleškem Jesiku in drugih. VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO S.NJU TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI ★ Vsa pojasnila daje vodstvo tiskarna.—Cena «marna. unljiko dalo pm Pišite po Informacija na naslov: SNPJ PRINTERY 2657-59 S. LAWNDALE AVENUE • CHICAGO, ILU TEL. ROCKWELL 4S04 naroČite si dnevnik prosvet Po sklepu 11. rodne konvaodja as lahko narod priitaje eden. dve. tri. itiri ali pa t članov Is sna druttna km ninL Ust Prosveta stane sa vse enako, m člana ali naeiaa« jjr ono letno naročnino. Kar p« členi la plačajo pri aaaM-aru. tednik, ao Jim to prišteje k naročnini. ToroJ sada) * > da Jo list prodre« sa član» SRP J. List Proavata Ja vato gotovo Je v vsaki družini nakdo. ki bi red «tal Ikt na* srn Pojaanilo»—Vselej kakor hitro kateri tah članov preneh» w ' SNPJ, ali če se preaeli proč od drullna in bo zahteval m® ^ tednik, bode moral tisti član Is dotične droime, ki K ^ naročena na dnevnik Prosvsto, to takoj naznaniti c B in obenem doplačati dotično vsoto ltotu Pn*veta. a™ ■tori, tedaj mora upravništvo sniiati datum ia to v»oto Cono listu Prosveta Jot Za Zdruš. dršsve In Kanado SS.00 Za Cloaro la Chicafa 1 t* _ «jo 1 tednik ta 1 tednika to_____SJO S tednika la S tednika In.________i.40 S tednika la 4 tednika ln______1M 4 tednika ln 5 tednikov ln__ašš I tednik o* la Za Evropo Je M 00 tspolntte spodnji kupen. pritoUte potraboo daa«» tapoiniia ipoonji ropom. F«"«" w u ^ Money Order v planu In al naročita Preavate. »»» PROSVETA SRP J, SSS7 So. Lawndele Ave. Chicote. IlL Priloéeno poUIJam naročnine ae Prodala 1) Ime ft. druátva Raatov _ Uatevfte tednik ta člane* saeje pa pripete k mojt earo^ S) at i S) ■■ -