DOLENJSKE NOVICE
Dolenjske Novice izhajajo vsiik četrtek; ako : : je tii dun pnvKiiilí, daii poprej. : :
_ Cciia jim je za celo leto 6 K, pol leta a-ôO li. NíiroEiiiiia za NcniCijo, liosno in druge evropske države znaSa .'r5U K, za Ameriko (j'50 IÍ. liist ill oglasi se plu«iij«jo naprej.
: Vse dopise, iiiiročtiiiio in oznaitila : spifijeina tisliiirtiii J. Krajec nasi.
Važno naznanilo
naročnikom in dopisovalcem.
Kdor nam ni vrnil do sedaj lista, ga smatramo za našega dražega naročnika ter ga vljudno prosimo, da blagovoli čimpreje vposlati tudi naročnino 5 kron za celo leto 1918. Še-le vračati list od 5. številke dalje, bi nam povzročilo občutno škodo v teh neznosno dragih tiskarniških razmerah.
Vse ljube Ooleryce pa naj združuje v močno armado geslo: Priporočajmo in razširjajmo v prvi vrsti svoj domači list Dolenjske Novice!
Našim velecenjenim dopisovalcem pa, ki nam pošiljajo od vseh strani jako krepke opombe o novem listu „Resnica", spoštljivo naznanjamo, da takšnih stvari za enkrat ne bodemo objavili, četudi je resnično, kar nam dopisujejo in vkljub temu, da napada „Resnica" tudi nas. Nočemo nikogar žaliti in nam je ljubi mir, ki smo ga vsl-vsl prepotrebni, v teh zelo žalostnih in viharnih časih, dragocenejši zaklad, kakor pa strankarski In osebni nečedni napadi. Če pa ne bo miru, bomo pa tiidi mi jasneje govorili.
Čudimo še tembolj, da so ljudje, ki strastno agitirajo zoper miroljubne Dol.
' Novice. To je naravnost smešno, da ne rečemo podlo, ker Dolepjske Novice so s svojimi dobrosrčnimi naročniki gotovo najmanj krive sedanjega pogubonosnega razdora S. L. S.
Če ste bili naši naročniki do sed^, prosimo Vas v imenu dobre stvari, ostanite nam zvesti i nadalje, naj Vas odgovarja kdorkoli.
Zborovanje zaupnikov Sloven, ljudske stranke.
v Ljubljani, Uiie 27. tlecutiibrn li)17. (['o Slovencu.)
V.
Volitev načelstva.
Predsednik vitez PogaĆiiik: Voliti iiaiii je načelnika S. L. S.! (Živahni klici: Živijo prelat Kalan!)
Poslanec G o s t i n fi a r : Predlagam za iiaÈelnika Slovenske Ijndske stranke pielata Kalana,
Burno, dolgotrajno odobravanje in živijo-klici .prelatu Kalanu.
Vitez Pogařínik; Splošno navdušenje in iiritrjevanje nii je dokaz, da jo glasovanje nepotrebno. Pozdravljam novega načelnika sti'anke ! (Burni klici : Živel prelat Kalan!)
Pielat Kalan se zalivali za izvolitev načelnikom Slovenske ljudske stranke:
Gospoda! Vaseiini skiipneiiiu sklep« in Vaši želji se pokoravatn. V svojem jio-litičneiii delu in življenju sem bil vedno tega mnenja: Kolikor više je kdo v politiki postavljen, toliko bolj vestno, bolj natančno, bolj uslužno moia izpolnjevati svojo dolžnost. Žuto vidim v tem poslu le delo, trud in skrb, ki jim bo niogočo liadostiti le s tem, Če me bodo gospodje podpredsedniki, ostali člani načelstva in vai somišljijiiiki vsestransko iiodpirali. To bi eme picvzaruem ja/. za toliko Časa, doklei' se ne [[postavijo noniialne lazmeie in se ne vrnejo z zmago ovenčani naši možje in fantje z bojišč. Za ta čas pa prosim vsestranske podpore, da bo Slov. ljudska stranka res pomlajena in prenovljena šla na plan z novim življenjem in novim delom. (Živabno odobravanje.)
Dr. Jež: Slavni zbor! Zbor zaupnikov je slovesno izjavil, da Slov. ljudska stiatjka prejkoslej obstoji in današnji daji je vstala prerojena in pomlajena. Da pa zagotovimo, da se kaj takega kot v preteklem Času" v naši stranki ne bo več dogajalo,
je treba, da zbor izvoli za podiiačelnike može, ki vživajo zatii)anje vseh slojev.
Zato naj zbor zaupr[ikov Slovenske lj[idske stranke kot vilioviia oblast v vseli strankinih zadevali izvoli v začasno na-Čelstvo sledeče gospode: poleg pielata Andreja Kalana, kot načelnika ; državnega poslanca dr. Lovra Pogačnika, Janeza Novaka, posestnika, prvega občinskega svetovalca, Račje selo pri Trebnjem; deželnega poslanca Antona K ob i j a, posestnika Ivana ňtrcina, obrtnega svetnika Ivana Ogrina in državnega ter deželnega poslanca Jožefa G o s t i n č a r j a kot podnačeliiike.
V začasno načelstvo spadajo tudi vsi državni in deželin' poslanci Slovenske Ijinlske stranke.
Z ozirotn na zunanje tcžkoČe poveri zbor zaupnikov začasno do prihodnjega zbora zaupnikov začasnenni načelstvn vse posle, ki po strankinem pi'avilniku pripadajo strankiiietmi vodstvu, tzvrševalnenm odboru in ožjemu svetu.
Glede na slabe skušnje zadnjih časov smatra zbor zaupnikov razmeram časa in demokratičnemu duhu i)rimerno preosnovo strankinega pravilnika in naroča načelstvu, da naj izdela pravilnik po načelu pravičnosti do vseh slojev, za blaginjo ljudstva na katoliškem, narodnem in demokratiineui temelju ter ga predloži priliodnjejtiu zboru zauiniikov.
Predlogi in i'esolucije dr. Ježa so bili soglasno z navdušenjem sprejeti.
Pri slučajnostih se je oglasil k besedi predsednik Jugoslovanskega Idnba dr. Korošec, bnrno pozdravljen od zborova Ice v.
Pozdrav štajerskih Slovencev.
Dr. Korošec: Oglasil som s k besedi kot odposlanec št-ajerskih Slovencev. Vsakokrat-, kadar je itnela Slov. ljudska stranka zborovanje v Ljubljani, smo prihiteli tudi Štajerci, da se izrečemo z vami solidarne. A odkrito lahko povem, da nikdar ni sledilo našemu potu na Kranjsko
toliko SIC s svojo vero in svojim navdušenjem kakoi' bas danes, ko obhajate pre-rojenje Slovenske ljudske strajike. Ko je nastal razdor, se od štajerskih Slovencev nikdo ni pomišljal niti tretnitek, kam naj stopi, ampak od prvega do zadnjega, i)o bregovih in dolinah, smo stopili vsi na ono stran, ki jo danes vidimo tukaj kot rekonstruirano Slovensko ljudsko stranko. Moje veselje je danes tem večje, ker vemo, da ste sicer nekoliko glav izgubili, da ste pa postali vsled tega enotnejši, nam bližji in zato tudi milejši. Mi vemo, da dobi prva beseda, ki stoji v naslovu naše stranke, sedaj velik pomen, in zato obmejni Slovenci vriskamo veselja, ker vemo, da bomo našli v Slovencih na Kranjskem vedno oporo in pomoč in Utdi nasvete, kadar jih potrebujemo. Mi mnogokrat potrebujemo i'avno tolažbe. Vi veste, kako se nam je godilo na pi imer v začetku svetovne vojske, Kam naj gledamo, če ne na Kranjsko, Če ne semkaj, kjer vemlar vladajo v deželi Slovenci neomejeno? Zato smo veseli, da je 'zdaj zmagala v tej stranki čista slovenska narodna struja. V imenu obmejnih Sloveti-cev štajerskih vam častitamo na tej zmagi in vam sporočamo pozdrave in najiskre-nejše željo na vašem procvitu.
Zastopnik koroških Slovencev.
Urednik Sniodej : Mili bratje ! Tudi koroški Slovenci smo, kakor naši jjredragi štajei'ski bratje, ki so z nami stali vedno ramo ob rami, prihajali ob vseh velikih slavnostnih pi'iloŽnostih v belo Ijjubljano, naravno siedisče Slovenije. A ne zamerite mi, da se dotaknem danes tudi nemile strune, stvari, ki nas je spravila dostiki'at takorekoč v obup. Tudi Korošci smo prinesli vedno svoj delež k slavnostim; kako je naprimer govoril na zadnjem katoliškem shodu naš prvoboritelj, Prihajali smo na vaše slavností, se napili tu narodnega navdušenja, veselja do dela in upanja na boljSo prihodnost, a po vsaki slavnosti smo imeli tudi — slavnostnega mačka ... Kajti občutili smo na lastni koži, da so bile tiste lepe besedo
Doneski k zgodovini Bele Krajine.
Leopold Podlogar.	(Dalje. IL)
Poslnšajmo, kako nam znanstveniki razlagajo ta spouienik.
Podoba, vsekana v veliko skalnato steno, je j'azdeljcim v tri dele.
Srednja nam predočuje [nladeniča v kratkem plašč« (tuniki) in s tVigiško čepico na glavi. Mladenič kleči na bikn, ki se je zaboden zgrudil pod njim. Z levieo ga drži za smrčke; v desni ima bodalo, zasajeno v bikove prsi, Zraven mladeniča je p^s, ki se zaganja v bika, kaČa, ki se zajeda v sti'an in škorpijon zajeden v lakotnico.
Na vsaki obeh stranskih podob se oi)azi 1)0 ena oseba. Obe sta moški jiostavi v kratki ttniiki in s frigiško čepico. Leva sloni na narobe obrnjeno bakljo, desna pa stoji ob pokonci stoječi baliiji.
Zgoraj nad temi podobami .se vidijo v dolbinah doprsne podobe. Na prvi pogled se zde človeku kakor ženske podobe.
Kako razlagajo to skupino?
Bik predstavlja solnce ali solnčno leto. Njegova usmrtitev pomeni konecleta; trije napadalci bika: škor|)ijon, kača in pes pomenijo skrajšavaiije leta, obe baklji pa začetek in konec leta, namreč solnčnega.
To je Mitrov altar, ali „mitrej". Podoba nam torej predočuje versko obhajanje Mitrovega bogoslužja.
Mitrasje bil pcrzijsko-sii-skibogsoinca Jn vojske. Po rimskem cesarstvu so njegovo češčenje posebno Šiilli^ cesarji Antoniji, Severi in Komodus (180—192. po Kr.) Boj tiied Mitrovim ČeŠČenjem in krščanstvom je bil luid in svetovnega pomena. Širilo se je oboje ob enem in je imelo nekaj podobnega. Mitracizem je bil zelo razširjen. Od Jiiin.sike visočine do škotskih planjav, od Črnega moija do Sahare se najdejo 'ijegovi aUaiji. Le med omikanimi Grki se ni moglo udomačiti. Mitracizem je bil vera nižjih slojev, i'azširjali so ga vojaki, tigovci in sužnji. Ko je dobil rimski cesar pridevek „bistven s solncem — con-aubstaiitivuin soli", — se ga je moralo okleniti kot boga vojske tudi višje vojjištvo.
Mitrovo češčenje so zanesle v Rim rimske legije že leta 60. ]ired Kr., ko so morale odriniti iz .Vzije in se podrediti
vojskovodjem za naporne boje v Španiji in Galiji. Češčenje bi>ga Mitra je bilo združeno z živinsko ostudnostjo. Celo ne preveč Žlahtnočutnim Rimljanom ni ugajalo, zato je le počasi napredovalo. Na višek se je povspelo pod cesarjem Ilelijogabalom (218 —22ÍJ). Njegova teta Julija Masa, svakinja cesarja Septimija Si^'era (193 do ÎIT) je bila njegova največja piijate-Ijica; pripomogla iini je na cesarski prestol. Prej se je imenoval Varij Avitus Basijan. V mestu Eineza je bil višji dnltovnjk v teinpcljnu boga vojne in soinea, katerega so nazivali Sirci Elagabal, Perzijaiti i)a Mitra. Upodabljali so ga kot mladeniča v tilniki, ki pobija bika. Častili so ga v skritih krajih, v votlinah ali teiuTiih goščah.
Še sv. Pavlin NolaŠki smeši njegove Častilce, ko piše:
Quid i]uod et iiivicliiin spolna sub anini iťcoruimif, Ouomtiiio legvinl teneluris, Iimic uuduiit »liccrf solem, »li:
VBPZinagOvalNOsvojeboïanstvoskrivajovtaniiR'volliiii", v temi gu Caatijo, pa ga Binelo iiaKivtijo solritu.
Ko SO pietoijaiici po kovarstvn tote Jlase umol ili cesarja ilaxima (217—21H) so progla.sili Basijana za cesarja. Ta jc zavrgel svoje človeško ime Basijan in si
nadel ime boga Elagabala (Eliogabal), katerega višji duhovnik je bil, sevtida kot cesar mu jo postal bistveno enak. Kot tak je Širil po rimskem cesarstvu Mitrovo češčenje. Nič so ni sramoval tudi kot cesar Še opravljati svečeiiiško službo. S svojo raziizdanostjo, katero je kazal posebno še v Mitrovih jamah, se je pristndil pretor-jancem, da so ga že čez leto dni ]»obili pred enim Mitrovih altaijev in proglasili cesarjem Aleksandra Severa.
Sponj^nski kamni z napisi indijsko-perzijskpga boga Mitra — boga soliica in vojske, — so se že v notrauje-avstrijskib deželah našli v toliki množini, da si ne moremo te prikazni razlagati drugače, kakor s trditvijo, da je btlo todi že pred Rimljani češčenje solin^nega boga udomačeno. Vplivu Rimljaimv se no more .pripisovati, ki so ga v Rim sprejeli še-le leta 60. pred Kr. V Ogleju so se odkrili štirje Mitrovi altarji, ravno toliko na liranj-skem (v Emoni, na Trojanah, v Trebrijeni in na Rožaiicii), na KoroSkeiti celo šest. Kar je bil Rimljanom Apolo in Mitra, to je bil Iliiom Belin, Svetovit, Belihog, v na.sprotju z božanstvom teme, ki so ga imenovali Črt ali tJart (deus Chartus).
gt>tovUi govornikov izgovorjene le kot fraze, bi'Ci! rosne misli in brez naiiieiiii, izvajati tudi konsekvence. Slovenci na Koroškem smo Še iDladu deblo nagega rodti, ki še ni izživelo, ne šc pognalo tistili korenin, ki jiit laliko požene. Nas življenje Še Čaka, zato ne maramo uiin'eti, ampak hočemo živeti. Leta 1906 se je zaíela odloëatj naša usoda. Dobro smo so tedaj zavedali, da gre za naše življenje pri volilni reíoiiiii. IClicali snio na pomoč, a takratno vodstvo Si. ljud. str. nas je pustilo na cedilu. Na naše l»ritožbe sc nam je pretilo s šibo, Će ne umolknemo. Danes imamo zadoščenje, da jo šiba zamaknila po tistem, ki je z njo grozil nam. Kako hud boj bojujemo koroški Slovenci, o tem nima pojma, kdor ga ni sam poskusil. Pride naj pa le za pol leta med nas in vedel bo, kaj je naša borba. Lepe besede smo slišali pri ustanovitvi Vseslovenske ljudske sU'anke in bili smo jih iz srca veseli. Toda dejanja, ki so jim sledila, so bila drugačna, V besedah so bili Vseslovenci, v dejanjn pa se je pela tukaj pesem „Zadovoljnega Kranjca". Votliiik je zapel to pesem v Cisto drugem smislu, v iiarodn&u) smislu, kot je to dokazal v „Iliriji oživljeni".
Dvojen absolutizem smo doživeli v tej vojski. Na Dunaju je vladal absolutizem grořa Stlirgkha; ta-absolutizem je gonil naše najboljše, najbolj verne, najbolj narodne duhovin'ke s Koroškega v ječo, je preganjal najbolj značajne može. Opljiivani, tepeni, suvani, zaničevani so sedeli naši duhoviiiki v ječah. A tisti osebni prijatelj Stiirgkhov, ki je bil kot predsednik Vseslovenske ljudske stranke poklican, da nas brani, se in zganil. Jaz ga danes kličem na odgovor!
Predragi ! Zavedajte se, govorim tukaj premišljeno.
Sedaj vam bo pa umljivo zadržanje-koroških Slovencev, iniiljivo pisanje naših listov; sedaj vidite, kako prav smo imeli, da smo posvetili prvi v ta neznosni smrad, v to temo, ki je vladala med vami, da smo se uprli terorizjuu, ki je tlačil nas vae. Današnji shod nam zato daje zadoščenje in budi upe, ki nas ne bodo varali. Zakaj, stratika je oči-ščena. Današnji sliod je dokazal, kako globoko sega pi'i vas ljubezen do naroda. Ne bom govoril o tisti mali ćeti kranjskih duhovnikov, ki še danes ne umevajo pomena narodne misli za ohranitev katoliške vere med nami. Zavedati se moramo, da je nemški pi'otcstant tisti, ki stoji za nami in nas hoče narodno in versko uničiti. Ne pozabimo, da se tisti, ki se boi'i za našo narodno stvar, bori za katoliško cerkev. Očiščen je generalni štab, vrhovno arîiiadno poveljstvo naše stranke na Kraiijsketn. Naroda ni prav nič treba izčistiti, ti'eba mu je le pokazati pravo pot. Zato mi ne boste zameiiii, če povem svoja in tovarišev čustva, ko se je začelo pri vas čiščenje. Vi ste povešali glave, mi smo jili dvigali, zavedajoči se, da si le tako zavarujemo bodočnost. Sedaj se nam ni bati, da bi se to, kar se tukaj govori, tudi ne izvršilo.
O dvojnem radikaliziim smo brali v zadnjem času. Strašno ladikalna je „Kes-nica". A iz istih krogov je izšel članek v „Reichsposti", da je Šusteršič zlito izstojiil iz Jugoslovanskega kluba, ker je proti deklaraciji. Kn i'adikalizem je za voHlce, eden pa za vlado, katero bodo še naprej molzli. Mi smo drugačni značaji; boj nas je izbistril in resnico povemo povsod, kjer moremo.
V kakŠnili razmerah živimo, to kaže naš molk še sedaj tia Koroškem. Ta molk vpije po svobodi, a mora vpiti Še danes ined štirimi stenami. lioilite nam bratje v resnici, v si'cu in dejanju, in potem smo l)repričani, da bomo prišli v meje naše bodoče Jugoslavije, ki je tako prisrčno ne bo pozdj'avil na celem jugu niliče kakor mi. (Viharno odobravanje.)
Zastopnik GorlČanov.
Poslanec F o n ; Slišali Ste danes nniogo lepih in krepkih besedi. Samo še par stavkov; Goriška Slov. ljud. stranka vas prisrčno pozdravlja! Krepke volje je treba, naj se pričenja smotreno, krepko (leto. (Živahno odobi'avanje.)
Načelnik A. Kalan: Rešili sjdo vse točke dnevnega reda. NajiskrenejŠe se zalivaliiii za obilno udeležbo in za zanimanje, ki ste ga posvečali današnjim raz-pravajii, Vse nas napolnjuje ena misel, da bi mogli služiti svoji domovini. Ob tej priliki se moramo sponuiili naših mož in mlade-ničev na vseh bojnih frontah. Mnoga poročila, ki smo jih dobili, dokazujejo, kako spremljajo z velikim zanimanjem dogodku v domovini, kako gledajo, katero pot bojno krenili. Glasovi pa, ki i))'ihajajo, so vsi isti: Slovensko ljudsko stranko obranili in po-mlailiti! Braniti prava načela Slovenske ljudske sti'ankc! — Zato veljaj zadnji pozdrav njim! (Burno odobiavanje.)
Zaključim zborovanje.
Združenje hmečliiii poslancev u državnem zboru.
01) zadnjem velikem delavskem štrajku je vlada pomirila delavce tudi s tem, da'je obljubila ustreči njihovi stari zablevt, da se naj kmetom ne pusti uživati več kruha kakor mestnim prebivalcem in da se naj zapro domači in mali mlini sploh, S tem bi se ktnetom zgodila velika krivica, ker kmetje uživajo veliko manj mesa kakor meščani in morajo bolj trdo delati kakor vsak drug stan. Ćc se pa mlini zapró, bo pa kmet sploh brez krulia. Ali naj mu vlada deli moko na karte, kakor je to zahteval socialni demokrat Reuner, Žito pa pobere, da se skvari, kakor se kvarijo drugi pridelki.
Ko se je zvedelo za vladni načrt, je sklical naš poslanec Jarc, ki je načelnik
4.	Pri J'azdelitvi nmetnilj gnojil naj se ne daje prednost veleposestnikom, ampak se naj razdeljuje vsem enako.
5.	LIgovai'jamo proti temu, da se zahteva od kmetov kmetijske pridelke, ako hočejo dobiti cnkcr ali petrolej, kmeta se naj ))reskrbi z obleko in čevlji. Kože iz domačega zakola se naj dovoli dati v stroj.
G. Ce se izvede namei'avani vpoklic 18 do 24 letnih, bo pomladansko delo nemogoče. Edijii moški, ki vodi gospodarstvo, mora biti brezpogojno oproščen.
Siiod, ki je bii mestoma jako buien. Je zaključil posl. Jarc z željo, naj bi bili v tako važnih vpi'ašanjih kmečki poslanci edini in odločni, potem vspeh ne izostane.
Opozarjatiio na važno izjavo vladnih zastopnikov na tem shodu, da se opusté nove rekvizicije in preiskave i n d a se bo določi I o po obČinaii, koliko žita še morajo oddati. To je važtio, ker posajnezna oblastva delajo na svojo roko. Kjer bi so zgodila krivica, se naj pošlje takoj podrobna pritožba (ime posestnika itd.) na naslov: „Jugoslovanski klub", Dunaj, Pailament.
Dopisi.
Iz Črnomlja. Za jugoslovansko deklaracijo so se izjavile z navdošcnjem črnomeljske žene in dekleta ter se je do zdaj nabi'alo v mestu samem 235 podpisov. Čast zavednim Slovenkam ! Le tako naprej !
Vlak je povozil v bližini kolodvora železniškega delavca Janeza Skube iz Rnčetne vasi. Bil je miren in marljiv ter je ta nesreča hud udarec za stariše.
Umrl je v cvetu svoje mladosti^ 22 let, za sušico Jože MaleŠič iz Črnomlja. Bil je vojak pri 17tih in zdaj doma pri' niauii na dopustu. Bolezen si je nakopal vsled preobilih naporov v mrzlih tirolskih gorah. Bil je znaČajen in priden ter vsled tega povsod priljuVdjen. Blag »ui spomin! Žalujočim naše sožalje.
A Na občnem zboru tukajšnje narodne Agrarnega delavnegaodboi'a, vehk sestanek	jg. t. m., se je izvolil sledeči
kmečkih poslancev vseh strank in narod-p,e,isednik g. Špiro Vrankovič, nosti. Zbralo se je krog 150 poslancev, lekarnar; [lodpredsednik gospod di'. Josip
Malnerič, zdravnik; tajnik gos)i._Naco Kvas, kavarnar; blagajnik gosp. Stane Jakša, tajrnk mestne liranilnice; knjižničar gosp. Stanko Kenda, hranilnični uradnik; odbornik gosp. Janez Ušlakar, notai', in g. Lud. M i kol iČ, učitelj. —š
Iz Vinice. Prostovoljno ognjegasno društvo na Vinici priredi dne 2. svečana ob 6, uri zvečer v gostilni pri Školinku domačo veselico. Vstop je vsakenni, ki hoče biti dobre volje, prost. Darovi za nove cevi se hvaležno sprejemajo. Toraj na svidenje na svečnico, za smeh se bo skrbelo.
Tudi naše žene in dekleta so se izjavile za majniško deklaracijo. Nabranih je že okolii 600 podpisov. Še je vendar dosti omahljivk, plaši jih nekdo, da bodo morale iti streČ v bolnice vojakom, če podpišejo deklaiacijo. Ženske in dekleta, pamet! Nič straliu nič bojazni, to za kar se podpisujete ni nič protipostavnega, nič proti veri ali proti cesarju. S svojim potlpisom zahtevate le svojo staj'o pravico po združenju z našimi sosedi onstran Kolpe — s svojim podpisom zahtevate, da hočete biti samostojne, proste na vaših domovih, da ne bodete tlačanile no Nemcu, ne Mažaru. ~ Zato pa le hitite vse ter se podpišite, po-pisovalne pole so na razpolago pri gospodu Štiku jiu Vinici.
S Preloke pri Vinici. Pokopali smo 191etnega vojaka Fr. S ta r e š i n i Ča, po domaČe Jinkovega. To je i)rvi vojak, ki je v tej vojski doma umrl. Jjansko leto Je moj'al gori v nu'zle štajai'ske ki-aje, dasi nekoliko Iwlehen. Dasi težko, vendar je odšel korajžen od doma. Na vojaških vajah sc je ves premočen od dežja hudo prehladih Začel je bljuvati ki-t. Moral je čez nekaj mesecev v bolnišnico. Tudi tu sc mu ni dobro godilo, kot se premnogim
izvzemši nemško-narodne agrarce, ki si» pa na shodu izjavili, da se s stvarjo strinjajo, da pa gi'odô iz političnih razlogov svojo )Jot. Navzoč je bil ministrski pi'cd-sednik in kmetijski minister, zastopan pa minister za prehrano. Posl. Jarc je otvoril shod in izjavil, da je kmečko \judstvo silno razburjeno, ker je vlada ustregla socialistom in s tem takorekoč potrdila njihovo očitanje, da se kmetu [iredobro godi in da jo oil kriv pomanjkanja. Če bo kmet tej svoji nevolji dal izra/,a na odločen način, poslanci ne prevzamejo nikako odgovornosti, ker so vlado dostikrat svarili — a zastonj. Vlada se naj zaveda, da je nevarnost velikanska. Krščansko - socialni poslanec Stockier je navajal razne pritožbe kmečkega stanu. Ceh Clialupka je zahtevat pravično preskrbo z mesom, zlasti še, da se konča zapravljanje mesa po mestih. Kj'šČ. soc. poslanec List Je zahteval, da se kmeta preskrbi s potrebnim, tako s petrolejem, sladkorjem, čevlji in obleko, ter da se dovoli kože od domaČtga zakola dati v stroj. Posl. Bradač Je iziažal Želje glede voja.škili oprostitev, l^lin. predsednik je izjavil, da sc hoče zavzeti za predložene zahteve in izrazil Željo, naj se sestavi poseben odbor, ki bo v tesni zvezi z vlado, da se vse stvari hitio izvedejo. Isto je obljubil kmetijski mini.ster. Zastopnik ministra za prehrano je moral poslušati krepke ugovore, ko je branil svoje stališče. Sprejete so bile sledeče resolucije:
1.	Zbrani kmečki poslanci obžalujejo, da 30 zadnje odredbe niso prej piedložile odseku za prehrano.
2.	Protestiramo odločno proti nadaljnim rekvizicijam in zahtevamo, da se puste vsi mlini prosti.
3.	Zahtevamo, da .se po mestih bolj štedi z mesom, da se ohrani naša živina.
slovenskim fantom ne. Videl je, kako se vojakom meri z dvojno mero. Nemci so imeli povsod predtiost. K sreči je bila tu nsmiljenka Slovenka, ki se je zavzela, kolikor ji je bilo mogoče, za našega bolnika. A bolezen se je bila že preveč ukoreniiiila. Ko je ini videz malo okreval, je moral ven drva sekat. Od tedaj mu je bilo šc hujše. Večkrat se mu je ki'i vlila. Da ne bi šel zopet nazaj v bolnišnico, ampak domov, je skrbno ski'ival bruhanje ki vi. Naposled se mu je vendar i)osrečiio, da je prišel domov, dasi ves izmučen. Doma je upal, da ozdravi. A bolezen, ki je toliko mladih ljudi končala v tej grozni vojski, (udi njemu ni prizanesla. Pobrala je tudi nJega. Pokojni Franjo je bil prav piiden, vzgleden in pri vseh zelo priljubljen. Nam vsem je povzročila njegova smrt bolest v srcu. Svojo mater vdovo ni niti enkrat najmanj žalil. Kakor je bil doma pošten, tako je bil tudi pii vojakih. Tudi tam je molil rožni venec. Ko je bil na vajah odmor, so "ga videli tovariši, kako je v kakem kotičku sam molil rožni venec. Ravno tako v vojašnici. Ko je marod sedel pred vojašnico, je molil iz molitvene knjižice, ali rožni venec. Seveda je moral zato prestati dosti zaničevanja od strani njegovih slovenskih tovarišev. Pitali so ga z bogo-molcem, mu metali knjižico proč, ga vrgli na tla itd. Pa vse to ga ni odvrnilo od pobožnosti. Prav si imel, blagi Franjo! Mlad si končal, •& dopolnil veliko let. Počivaj v miru božjem!
Naše žene in dekleta so se tudi izjavile za majniško jugoslovansko deklaracijo. Podpisalo se jih je 329.
iz Cerkelj-Čateža (Dolenjsko). (Posledice potresa in drugo.) Prežalostne obletnice smo se spominjali dne 29. jan. Ta dan poteče leto dni, kar nas je obiskala velika nesieča, potres. Znano je, koliko škode je bilo .povzročene, koliko strahu itd. Zlasti KrŠkavas je bila kakor razvalina; ni jedna hiša ni ostala bruz âkode. Pa tudi Cerklje z otsaliiiti vasmi v župniji, Čatež z okolico, vse je močno ti'pelo. In veinlar ob obletnici še ne moremo biti mirni. Malone dan za dnevom se ponavljajo močnejši in rahlejši snnki, večkrat dokaj silni. (Pisec teh vrstic ima zabeležene vse sunke, ki jili je občutil 0(1 meseca marca lanskega leta naprej; istotako je doživel tudi glavna dva sunka 29. januarja leta 1917. Ako bi cenjene Čitatelje zanimalo in. Če bi bilo si. uredništvo zadovoljno, objavi cel pregled v „Dol. Novicah".) Da sta tudi obe farni cerkvi, v C!erkljah in na Čatežu, bili tako poškodovani, da niso opravljali službe božje v njih, je tudi znano. Na Čatežu bodo cerkev podrli in sezidali novo. V Cerkljah pa že od božiča opravljajo sv. mašo v cerkvi; veinlar popolnoma popravljena še ni. Upanje imamo, da to spomlad bode že popolnoma poplavljena. Kaj tožen vtis na-pravlja notranjščina cerkljanske farne cerkve sedaj, posebno nam domačim faranom. Sicer je snažno pobeljena in pogled na veliki oltar je še vodno tako lep kakor pred enajst leti, ko je bila nova, zakaj edino na velikem oltarju je ostalo vse neizpre-menjeno. če pa se ozreš na levo stran, na prižnico, opaziš, da manjka gori angelja-trobentača v beli halji, ki je oznanjajočo besedo božjo trobil v svet. Stranski oltarji so kakor okradeni. Na ženski strani ni nobene sohe světnic, samo oltarna slika Škapulirske M. B. je se. Na moški strani pa je (oltarna slika sv. Družine) ostala soba sv, Antona PušČavnika; prostor, kjer je stala soha sv. Antona Padovanskega, je prazen; ob padcu seje tako poškodovala, da ni za na oltar. Na sredi cerkve tudi ne visi krasen, pred šestimi leti kupljeni lestenec; podob sv. križevcga pota ni; pod korom pa stoje odri, da služijo zidaijem, ko (»opravljajo.
Posebnega božičnega veselja nismo imeli. Edini zvonček je pozvanjal k^shižbi božji. Pidnočnice ni bilo (tudi na Čatežu in v Brežicah ne); cerkvenih pevcev že
nad leto dni ne sliSiino, Zato so nas prijetno izneiuiilili na novo leto pevci ík Žiipeíeviiai )»(! vodstvom preí. g. jno-íesorja Oitierza-tii, blag. g. dr. GeilovIÉa ill blag. g. JakliCa; pi'av lepo so pule tudi vila dekleta ii; omenjene vasi. Hvala jim!
Pa poglejmo še malo na Čatež. 'J'am je že xtiiarsko delo po veGinî opravljeno. Tudi po ostalih vaseh je večinoma gotovo. Sedaj gotovo najiSeljneje priÉakiijejo nove cerkve, za katero domači farani pridno zbiiajo darove. Cerkev še stoji, ali vedno kaj odpade, zlasti ob sunkili. Nedeljsko službo božjo opravljajo zadnji čas v Šoli, ob delavnikih pa Še vedno v hiši g. MiheliťSeve.
Organist g. Frati Mrak je že poldrngo leto v 1'ijskein ujetništvn, že skoraj pol leta se ni nič oglasil.
Bne 29. decembra je umrl v bolnici v Brežicah oče gospe oiganistove, g. Jožef Ďrnologar, bivši gozdar v Višnjigori, To-kopan je bil na dan novega leta v Brežicah. Bi'ežiški in iiatežki zvon sta iiin pozvanjala ob slovesu s tega sveta. Pokojni je bil dobrosrčen tiiož, kot izkušen v raznih položajih življenja je dajal mladini dobre nanke. Po odhodu g. organista k vojakom je na prošnjo hčere prišel na Čatež, da je nadomestoval organista v sUižbi cerkvc-nika. Težko se je ločil od ljubljene mu Višnje-gore; večkrat ai je poželel povrniti; parkrat je šel pogledat v domači kraj In sicer o sveti Ani, ko je bilo „žegnanje" v mestni cerkvi. Eden brat pokojnega je bil duhovnik, ki je zelo mlad umrl, eden pa je bil učitelj. V Višnjigori mu živi Še ena sestra. Od številnih otrok so vsi pi'eskrhljeni. Blagemu možu bodi lalika zemlja! Večni mir mu in pokoj! Žalujoče ostale naj tolaži Bog!
Končno bodi še omenjeno, da ima preC. g- župnik zasilni dom; i)redno bo zopet novo žnpnišče, bode še dokaj Časa poteklo.
Brežic tudi ne smemo pozabiti. Mesto, li-i je pred letom zgledalo kakor podrtija, kaže prijaznejše lice, vendar popravljanja je še dosti, kakor tudi v okolici. Samostan bodo podrli, ccrkcv bo kmalu vsa prenovljena ; kakor obetajo, bo piav krasna hiSa Božja, da ji ni v okolici j)ara. Bo v-saj v nekako zahvalo Bogu, da nas je obvaroval še hujšega! Podružnica sv. Roka bo morala gotovo biti tudi nova. Romarsko slovesnost so niiinilo leto obhajali v farni cerkvi, v kateri se že od 1. aprila 1917 opravlja služba božja. Vernikov je bilo toliko, kot že veliko let preje nikoli tako.
Ob tej bridki obletnici se zahvaljujemo Bogu, da nas je obvaroval hujših nadlog. Prosimo ga, da naj nas v bodoče obvai'tijc take šibe, ter naj nam pomore, da že skoraj izginejo velike posledice strašne nadloge!
Zmnaenjenje vina.
Ce izpostavimo vino hudemu mrazu, tako, da se ohladi po — C, zmrzne.
Čim bolj močno je vino, tem hujšega mraza je treba, da zmrzne-
Zmrznjeno vino se nekoliko raztegne, voda ae pa deloma v njem izpremeni v led, ki se nabore po dogah in dnesib v obliki tenkih škrljic.
Pri tem sc izloči poleg vode iz vina tudi večja množina vinskega kamna, beljakovin, ekstiaktnib ii, bnkotnih {dišečih) snovi. Zato se zmrznjeno vino skali, izgubi en del kisline, pa tudi precej finega duha. Zmrztijeno vino spi'emeni toi'ej okus in dnh. Posebno neprijetno je, to opaziti pri črnini. Muskatelec, ki je znn'znil, «o naprimer jiretočili v diiig sod. Opazili so, da je izgubil dnh. Voda pa, ki je nastala iz odtajanega ledu, je močno dišala po muškatu in je bila kislasto-vinskega okusa. Če bi torej vitio, ki je zmrznilo, hitro pretočili v drug sod, bi dobili siccr močnejšo, manj kislo, a motno in manj dišečo pijačo. Kaj iz tega sledi?
Vino v hudem nn azu pošiljati, ni priporočljivo. Če se pa tega ne moi'omo izogniti, ne smemo pred vsem soda do vrha napolniti, ker ])i sod lahko počil.
Zmrznjeno, ali moCno ohlajeno vino spravimo v primemo toplo klet, kjer naj se pol agom a odlaja.
S tem se v njem i'aztope zopet po večini vse one snovi, ki so se bile iz njega vsled mraza izločile.
Po preteku kakih treh tednov vino čistimo ali jia iiltriianio. Nafo ga pretočimo v nekoliko zažveplan sod in ga pustimo pri miru, da sc mu okus zopet ugladi,
B. Skalický.
Trtne Škropilnice.
Vsled pomanjkanja bakra so trtne škropilnice „Avstrija" izdelujejo sedaj ie iz navadne, znotraj močno posvinčene pločevine, Svinec varuje pločevino (pleli) pred galico in je vsled tega taka škropilnica vkljub temu, da je plehnata, prav trpežna. Ker se celo škropilnice iz tega materijala , izdelujejo le v zelo omejenem Številu in jih je le težko dobiti, je treba, da tisti, ki Želi tako škropilnico dobiti, jo takoj pii podpisanem naroči.
Trtna Škropilnica „Avstrija" Iz posvinčene pločevine bode stala s poštnino vred v Novem mestu okoli 110 kron.
B, Skalický.
Osvoboditelj kmetov
Hans Kundlich.
v sledečem podajetiio kratek opis delovanja moža, ki je kmetijsketnu stanu priboi'il svobodo in je delal sam vse svoje življenje za njegove pravice, Kev je izšel sam iz kmetijskega stanu, zato ga je tako vzljubil in jo z vsemi svojimi moČnn" deloval za to, da bi ohranil kmetu zemljo prosto, ki jo ljubi tako goioče in zanjo vse žrtvuje.
Iz Amerike je došla vest, da je v Hobokenu pri Novem Yorku dr. Hana Knndlicti v 94. letu svoje stai'osti pi'eminul, Ko bi bili drugačni časi, izkazalo bi avstrijsko kmetovalstvo svojemu osvoboditelju javno slednjo čast. V teh časih velikih dogodkov se lia vendar spodobi, da se spominjamo moža, ki je tudi v burni dobi spočel veliko idejo. ]\Ialo njegovih sovrstnikov z osodnega dne 13, marca 1848 in prve zbornice Še živi. Daleč od svoje domovine, katei'o mu je kruta usoda pi'istudiia, zatisnil je Kundlich svoje ti'udne oČi. Zvest je bil kmetskemu staini, zvesto je bilo tudi avstrijsko kmetovalstvo prvemu voditelju.
Kot bajke sc Čitajo orisi o položaju našega knietovalstva pred letom 1848, „Tlaka in desetina" sta besedi, ki sta jih s srdom in z gnjevom izgovarjala dedek in babica, besedi, ki še vnukom izbujajo mučna Čustva. Da se naš kmet v sedajni vojni tako odlikuje in sicer na fronti in v zaledju, je to v prvi vrsti storil, ker je svoboden kot človek, svoboden kot dj žavljaii.
Komaj verjetno se nam zdi, da je bilo kedaj drugače.
Toda kmet je bil podložnik, tlačan; imel je le dolžnost, njegov gospod le pravice. Njiva, ki jo je s težavo obdeloval, pičli pridelek, živina, slaba koča, v kateri je bival,' vse to nI bilo kmetovo, ampak pleniičevo.
Marija Terezija je osnovala krožne urade in je kmetov položaj nekoliko zbolj-Šala, Toda še le Jožef IL je prišel zlu do korenin. Izrazil je znamenite besede: „Nesmisel je vei'jeti, da je gosposka itiiela zemljo, predno je bilo podloŽnikov." Z zakonom z dne 1, novembra 1781 jo odpravil robstvo, Ktiiet je dobil od svojega najbližjega kneza zopet človeške pravice. Tlako delati in desetino dajati je pa moral kmet še tudi p» siinti cesarja Jožefa. Ni bilo upanja, da bi so bilo kaj zboljsalo.
Na mah je pa bila razbita tihla dižava stanov.
Marčni dnevi leta 1S48 so zahtevali svoje žrtve in junija meseca tistega leta so se vršile volitve za prvi državni '/boi'.
Šlezki kmetje so postali Knndllcha, ktnetskega sina iz Lobensteina, ki je bil tam 25. oktobra 1823 I'ojeti iti je štuiliia! na Dunaju pravoslovje. Dtio 1 3. marca 1848 je stal na dunajskih nasipih In krvavel za svobodo. Pri zboi'ovanju volilnih mož je rekel 241etni Kundlich: „Kaj seobotavljate? Ali je tisočletno robstvo onutvilo vaše' mišljenje in vaše lokc? Kri je tekla, tudi dobra, blaga kmetska kri. Pridite si po svoje človeške pravice, pridobite si pravice do svobodnega posestva!"
Kar je Kundlich obljubil, je tudi pošteno storil. Že 24. julija je spisal svoj predlog, ki je bil pri tretji seji di'žavnega zbora 26. julija prečitan in od njega tako prepričevalno utemeljen, da so na vprašanje predsednikovo, kdo hoče ta predlog pod-pii'atl, brezizjemno vsi poslanci vstali. Predlog se je glasil:
Visoki državni zbor naj izjavi, da poneha odsibmal podložništvo z vsemi iz njega izvirajočimi pravicami in dolžnostmi s pridržkom določb o odškodnini.
Dasiravno je pretila temu predlogu še marsikatera nevarnost, bilo je dovolj nasprotnikov, vendar je 31. avgusta 1848 po niogočnili govorniških bitkali zadonela osvobujoča beseda: „Dedinslio podložništvo, tlaka in vsakoršna odvisnost kmeta napram gosposki je ponehala."
Kmet je bil prost zadnjih sj»on — njegov osvoboditelj je Hans Kundlich!
Ob smrti enega največjih dobrotnikov kmetskega stanu naj se tega moža spominja z hvaležnostjo tudi slovenski kmet ter si naj zapomni ime moža, ki ga je rešil sramotnih spon, ga naredil enako-veljavnega drugim stanovom in največ pripomogel za kmetijski napredek, kateremu je dal predpogoj svobodnega razvoja ! Naj živi na veke med nami spomin velikega dobiotnika kmetskega stanu!
Po Francu Witzany, Grottenhof,
Franjo Neidjiiuer;
Podpora.
„Oj daleč je še do premirja! Podpora pa prišla je spet! Hej, več je kot listja papirja in vinČek je slajši kot med.
Kaj nebi ga pile, hudirja! Še Noe bil zanjga je vnet! Podpirajmo tudi oštirja, privóščitiio kronic niu pet!"
In pi'aznijo se stekletn'ce, veseli glasovi zvené, pojó se dolenjske zdravice.
Iz dalje buče pa topovi, ]ia frontah stojijo možje, pred njimi odprti — grobovi!
DomaČe in tuje novice.
Slovesna poroka se je vršila v nedeljo 27. januarja V kapiteljski cerkvi v Novem mestu. Poročil se je gospod Fi'anc 11 i f e I j , poročnik v rez.', z gosj)odično Jozefo Eršte iz Rudolfovega. Uglednemu mlademu paru obilo vsestranske sreče in božjega blago.^lova!
V sedmi člnovni razred jc pomaknjen g. prof. Mihael Markič v Novem mestu.
Odlikovan po smrti. Pred rumunskim sovražnikom padli prapoi'ščak 27. domo-bi'aiiskega pešpolka Viktor Rosina je bil odlikovan s srebrno hrabrostno svetinjo I. 1'azi'eda in Karlovim četnim ki'ižccm. Praporščak in jurist Rosina je padel dne 12, avgusta 1917.
Po smrti odlikovan. Poročnik pri pionirskem bataljoini 15, Rudolf LonČai', ki je padel dne 25. sept. 1917 na soški fronii, bil je meseca decembra za svoje zasluge i)red sovražnikom vdiugič odli-
kovan In sicer, z voja.šklm zaslnžnim križcem tretjega razreda na traku hrabrostne svetinje z meči.
Odlikovatyfi. Častno znamenje II. razreda z vojno dekoracijo je prejel nadporoČnik g. Josi|) Waller v Novem mestu.
Srebrno častno svetinjo Rdečega križa z vojno dekoracijo so dobili v Novem mestu gg.: Ema Pleiweiss, Klementina pl. Pull,. Rosa pl. Poll, Frida VaupotiČ, ]\Iarija Kiissel, Marija Sekula, Mai'ija Turk, Roza Matjašič, Ivana Sitar; nadalje Martina FerliČ, sedaj na IjaŠkem in Tilči Horvat, sedaj vojna sestra v Sternthalu pri Ptuju; potem narednik Martin Kuglei'.
Umrl je dne 30, januarja 1918 v Radovljici-tlekan in župnik. Častni kanonik in konzistoi'ijalni svetnik Janez Nepomuk Novak. Pokojni je. bil odbornik Slovenskega katol tiskovnega društva. R. I. P.I
Okrajnim komisarjem je imenovan deželnovladni koncipist gospod dr, Franc O grin v Črnomlju,
Umrl je v Novem mestu 26. januarja g. Jernej l'ureber, star 81 let. Kdo ni poznal rajnega krovca in tesarja Jernejčka? Ni hiše v Novem mestu, da bi ne poznal on njene sti'ehe do zadnjega kotička, saj je vsako pielezel in prekril s „šinkeljni", posebno v ])oprejšnjih, letih. Sedaj ni veČ veliko lesenih stj'eh, pa tmli krovcev ni več» Več let je bil bolehav in že nekoliko zmešan. Stari Jernejček je rad Iskal srečo v lotei'iji, pa je ni našel. Dal mu Bog večno srečo v nebesih! — Njegovo staro Ženico, ki leži tudi Že dolgo časa bolana in je brez vseh sredstev, priporočamo blagim in usmiljenim srcem v podporo.
Tatinska družba se je že tretjič priklatila v Jablan, mirnopeške Župnije. Dne jaiuiarja od 9. do 11. ure zvečer so vlomili tatje pri Ani Papež št. 20 okno pri kuhinji, odprli vrata od znotraj in odnesli za 3000 kron vrednosti različnega blaga, kakor: 20 rut, 19 rjuh, 2 površni ruti, 2 moški obleki, 3 ženske obleke, 4 srajce in blaga za eno žensko obleko,
Ogety v Novem mestu je nastal dne 29, jamiárja okoli 7. ure zjutraj v hiši g. Ličena (prej g. Kopača). Vsled živega pepela se je vnelo v prostoru pred kletjo ličje, smeti, zaboji itd. Ogenj bi bil lahko zelo usodepoln, ker je začel goreti že strop, nad katerim se nahaja spalna soba gospodarja. On in gospodinja sta k sreči odpotovala, sicer bi se bila zadušila v gostem dimu, ki je prihajal skozi tla. Prostovoljno gasilno društvo novomeško pod vodstvom svojega načelnika gospoda Rergmanna je ogenj hvalevredno hiti'o omejilo. Nesrečo je zapazila gospodična Mija Smoletova, ki je hîti'o poklicala pomoč ter tako preprečila kaj hujšega.
Škoda ni posebno velika, — Ljudje, opetovano vas opozarjamo, pazite, da ne odnašate živega pepela v zaprte prostore, ker nesreča nikdar ne miruje!
Prešičji semnji v Novem mestu. V Novem mestu se vrše vsak pondeljek semnji za plemefie in i'ejne prešiČe; na to opozarjamo kupce in pi'odajalce.
Begunci, berite! lieguTici, kateii se nameravajo s svojo družino viiiiti v svojo domovino, dobijo pri podpisaneni uiadu potne legitimacije. Ni jim toraj treba niti slike niti pasiršajna. Izrečno pa se pov-darja, da to velja samo za v svojo domovino se vračujoče osebe, katere ne nameravajo več nazaj priti. Begunci, kateii giejo domov le na ogled ali v izvršitev dela na polju in v vinogi'adu, morajo posedovati potni list a sliko in pasiršajnom. V dosego potnih legitimacij in potnega lista, moiajo osebe, katero imajo več kot 14 let, tu sem priti. ~ C, kr, okrajno glavarstvo v Rudolfovem,
Za slepe slovenske vojake so nabrale vrle gospodične iz Kandije pi'i domaČi zabavi 22 K. O. Sreilia Poljšak, šol. vo^li-tcljiea, Suhor pri Metliki 3 K in njeni nčenci HI. razreda 7 K. I. K. 1 K. — Rog jim povrni s časno in večno srečo!
Za invalidni dom v Beli Krajini.
Veliko Žrtvujejo /a ims naši hi'iilni vojaki v strelski)! jarkili. Mnogi so žc in bodo še dali življenje za doinovino. Dnigi bodo prišli (lomov, toda no veí Čvrsti kot so šli, bodo bolni, poliabljenî, nesposobni za tlelo, invalidi. Žrtvovali so domovini, nam, svoje zdravje, svoje zdrave ude-. Kaj jim jc pač dolžna domovina! Ni-li dolžna skibeii za njih Življenje, jim lajšati njih dušno in telesno bolečino?
Mnogo teh revnih invalidov ne bo našlo v domaći hiši [irehrane, ne življenja, nuiogi niti stanovanja. Kam se naj taki reveži obrnejo r* Naj li hodijo križem sveta za koščkom kruha? Sramotno bi bilo to za nas vse, ki nam je vojna pustila zdravje.
Zato namerava podpisani odbor sezidati v lepi šolnini Belokrajiii poseben
dom za invalide,
ki so za delo nezmožni, kjer bodo mimo uživali hvaležnost domovine pod oskrbjo redovnih sester.
Ta dom se bo ustanovil pod ,varstvom samega poveljnika vse naše vojske proti Italiji, feldmaršala nadvojvoda Evgena.
Ker bo pa to podjetje uspelo le, ako nas podprejo plemenita srca. Vas prav iski'eno prosimo za njanjšo ali večjo podporo, kolikoršiio pač zmorete. Će imate malo, dajte malo z radovoljnim srcem, če Vas je Bog oblagodaril z večim, dajte več. Bodo Vam za to Iivaležna srca trpinov, ki so v vojski vse žrtvovali.
R. Svetek, c. kr. v»(]j:i oki-. glavarstva v Črnomlju, predseđiiik; Bernhard Polak, rektor v Ijiibljiini, pod-predsoJnik; Gregor Cerar, kaplan v Čriiotiilju, Uijnik; Davorin VukSiniC, oskrbnik v Metliki, bbgajriik; Ivan ŠaSelj, župnik v AtileSiCili; Alojzij Mihelíiř, deželni poslanec v .Metliki; Karel Dcrmaslia, doř.slni poslanec v Ljubljani; Josip Dollar, jSupan v Cmomlju; Stanko Doslál, župnik v Semiču: Josip Reisctiniann, vodja mestne obĚine v Metliki; Jakob Plut, župan v Semií«.
Prosimo vljudno: Pošljite inserate!
Božični prazniki pri „Cesarjevičem" poiku.
Ležal sem na deski v dolgi, prostorni, italijanski kaverni. Pri vznožjn mi je bi'lela mala pečica, ki so jo moji vojaki oblegali od vseh mogočih strani, kakor Tnrki Dunaj, da bi pogreli postaiio večeijo.
Kar me pokliče stotnik. Vsi gospodje stotnije se zberejo in nato poda v kratkih besedah zapoved in načrt za juteršnji dan boja.
23, grudna je. Naša artilcrija siplje ogenj in žvisplo na polentai'ske postojanke in nato nastopi gosta megla. Mi platiento iz kavern in vdarimo proti sovražnim jarkom.
Sovražnik je slutil, da pridemo. Začel je streljati z največjimi niožnarji in izstrelki so i)a(lali med nas kakoi' dež. Tla so bila snežena in globoko zmi'zrijena, eksplozija toraj slabša, povsem megla, — Italijan ni zadel prav niČ.--
„Naprej po začrtani poti!" doni jio-velje na levo. Planemo kakoi' zajci čez sovražne žične ovire v jarek... Vse prazno! H kavernam ! Kakor miške z ljuknice so nas milo gledali Folentai'ji in vzdîgovali roke. „Mars ven!" zavpije nekdo in pri-skakali so, kakor ovce — ter dirjali v naše ujetništvo.
Tako je šlo naprej. PresenetSili smo jih skoraj nepripravljene in zavzeli smo vse, kar smo nameravali.
Nato se je začela za nas šele pi'ava vojska. Polentaj' je spoznal, da mu gre za nohte in razbijal je po od nas zasedenih jarkih kakor besen. Kar :SC je itri-kradla noč in sovražnik je napadel. Pa
kolikor Jih je naiiadlo,. toliko se jih je pied jarki podalo. Upili so: „Avstrijci, idite dalje, ujeli boste cel miljtm Italijanov, če hočete!"*
Storil se je dan, sovražna artilerija je razbijala in dočalvali smo oni, vsem poštenim ljudem sveti, blaženi božični večer. Občutili bi ga ne, še spomnili bi se nanj ne, Če hi naš stotnik ne postavil pri svoji budi božično drevo in ga zažgal. lii neverjetno, kakor je bil cel napad neverjeten) Graven drevesca, dva koi'aka proč udari graiiata, skoplje globoko jamo, a nažganemii drevescu se ni iiiC zgodilo. Gorelo je, dokler je dopuščala italijanska telefonska žica.
Privlekla se je zopet megla, potegnil je mrzel veter in sneg je padal, da se je vse kresalo. To smo rili v zemljo, kakor krti !
Na sveti dan smo prišli v rezervo, se malo odpočili in zopet nazaj. Tako gre ' nam že ves čas in mraz pritiska vedno hnje. Upamo na skorajšnje odrešenje, da se zopet enkrat otresemo nši in pošteno osnažimo za — velikonočne praznike.
Jožko.
Teden dni dopusta.
PiâB janei Nep. Gmnie. (IJalje. i.)
Sedeli smo.
Hvala večnemtj bogu, da nas ni bilo trinajst.
Kaj smo delali? No, jedli smo.
To je sicer zelo prozaično, vendar se človek, in bodi Še tako dobro vzgojen, ^tenni niti v vojnem času ne more popolnoma odvaditi.
Aha! Ti bi rad izvedel, kaj smo jedli.
Veš kaj, tako indiskreten pa res nisem, da bi ti vse izbobnal, kar vidim in slišim.
Da se ti bo pa sanjalo o tem nekaj dtii, ti povem, da vojska prav nič ni divjala po naSi mizi. Lahko imaš skomine po pri nas sicer že nedosežnih, tukaj pa bržkotne navadnih jedeh.
Tiste tri gracije so bili posadili krog mene. Obkoljen sem bil od vseh strani. Samo hrbet je gleda! v steno.
Zavarovan sem bil torej dobro.
Imel sem ob tem prijetne občutke. Ne le srčne ampak tudi želodčne.
Zdelo se mi je, da so ie tri gracije írl neveste in da se vrši svatba v treli izdanjili.
Kako sem pribuljeno goltal in požiral. Ali kazati nisem smel tega. Moja dobra vzgoja bi bila prišla ob kredit.
Kakor da bi kradel.
Zalivati smo morali svoja mastna grla kar na povelje.
Vince jc bilo sicer krasno, imelo pa je napako, da je je bilo preveč.
Nismo več vajeni tako.
Obžaloval sem, da je stvarnik pri človeku pozabil na listi reservoir, ki ga ima veiblod,
Pa kaj čvekam toliko o jedi in pijači. To se kar nič ne spodobi.
Povedati pa moram gospodu ravnatelju na uho, da mu bom za njegovo gostoljubnost v najtežji dobi mojega življenja na veke hvaležen.
Hvaležen pa tudi za njegovo nepre-kosljivo zabavnost.
Kaj mislite, da je tudi le enkrat pokazal rosen obraz?
Ne, Njegov sladak, pristen smeli je odseval na vseh obrazih.
Vse se je sme alo, veselilo, šalilo in zbijalo dovtipe, da e bilo pozabljeno vse gorje svetovne vojske,
Pa Še napitnice so krožile krog mize tako živahne, tako fletne, da bi bil najrajše postal razposajen.
Pa nisem smel.
K živahnosti so v obili meri pripomogle naše tri gracije. Posebno tista mala miška, ki je skakala iz kota v kot, da si ji komaj sledil z očmi.
Ne vem, odkod je vzela tisto izredno Živahnost. Kakor da bi imela živo srebro v rokah in nogah in — na jezičku.
Pritaknilo se je to-le njenima tovar-šicama, od teb pa nam vsem.
Namen jim je bil očividno ta, da spravijo najživahnejše razpoloženje v družbo.
To pa so dosege sijajno.
Gospod podravnatelj sede k harmoniju.
Njegov umetniško spremljani tenor je očaral.
Pelje več pesmi, med temi eno dolgo šaljivko domačega skladatelja, ki je zelo zabavala.
Pomagal je gospod tajnik z grlom.
Pa glejte, prikazala se je violina.
Tu izvem, da svira mladi gospod na vse inštrumente. Danes pa ne more ustreči z vsemi, ker je vojska pogoltnila strune. Brez strun morda nihče ne igra na svetu.
Ker se naše gospice niso dale preprositi, da bi sodelovale pri improviziranem domačem koncertu, in en sam-^ umetnik ne more obvladati več inštrumentov hkrati, sem moral jaz razgaliti svojo revščino kot vijolinski virtuoz. Splošni molk poslušalcev ob koncu sem smatral za ginljivo priznanje moje umetnosti.
„Škoda, da nisi s sabo prinesel citer, ali vsaj okarine," mi očita ena gospica.
„Citer res nimam," se branim, „pač pa imam okarlno. Pa danes ne bo šlo, Imam svoje reči — kaj se mrdaš? — imam namreč svoje reči tam-le v nahrbtniku, pa vedno od-vezavati in zopet zavezavati in vzdlgovati in polagati — bogme, to ni moje veselje--
„Prava reč to," mi odvrne irajlica porogljivo, ter že prinese okarino.
Zapiskal sem jih par. Harmonij jç spremi al.
No, pa ženske imajo čudovite oči in čuda zanesljiv nosek. Pa tudi — bodi rečeno med nami — radovednost, ali kako smo že rekli preje, firbec je njihova domena.
Gospodična, ki mi je bila prinesla okarino iz nahrbtnika, je z neumljivo virtuoz-nostjo iztaknila nekaj v njem, kar ji je dalo povod, potipati mojo resnicoljubnost,
„Ti lažnik ti! Li niso to citre?" me krega. „Zdaj boš pa igral."
Ko sliši gospod ravnatelj o citrah, stopi k meni veselo presenečen in mi prinese cel kup muzikalij za ta instrument.
Razvedrilo.
Kako dosežeš visoko starost? Nekje na Angleškem je dosegla v tem Času neka Žena starost 100 let. Seveda jo je vsakdo spraševal kako je živela, da se je toliko časa ohranila. Ali je pila kaka čudodelna zdravila ali podobno? No, čujmo, kaj nam ona sama pove: „Jaz," pravi, „imam zahvaliti svojo tako visoko starost edino — čebuli- Že od rane mladosti sem imela navado pojesti vsaki dan eno čebulo, kar tudi vsakomur iiasvetujeui, kdor si hoče podaljšati svoje življenje." Dandanes bi bilo to tudi prav drago sredstvo.
Trgovec in zdravnik. Neki znan zdravnik je imel navado, da je rad svoje bolnike, ki so mu pripovedovali o svojih boleznih, sredi govora motil in jim ne meneč se za nadaljno pripovedovanje, kar napisal zdravila, kot da hi poznal že bolezen. Mnogojcrat jim je z zelo grobimi besedami zapovedal naj molče, — Nekega dne pa mu je izbil > navado neki tujec za vselej. Ttijec mu je zelo podrobno in natančno pripovedoval o svoji bolezni. Toda zdravniku se ni poljubilo poslušati dolgoveznega bolnika in zato mu je zapovedal, naj molči: „Če mi ne poveste vse nakratko, se raje poberite domov!" Ttijec se pa ni menil za zdravnikovo prepoved, temveč je mirno pripovedoval dalje, dokler ni hotel zdravnik zapustiti sobe. Toda bolnik je bil hitrejši kot zdravnik in je stopil k vratom, da ne bi mogel zdravnik ven. Iz žepa je potegnil samokres, napel petelina in nameril na zdravnika. „Gospod zdravnik," je dejal, „jaz sem kupec iz Indije. Slava o vas je prišla žc do nas in zato sem se podal k vam na tako dolgo pot, da bi me lečili hude želodčne bolezni. Če me torej nočete po-shišati, da vam razložim svojo bolezen, vas kratkomalo ustrelim." Trgovec je govori) tako odločno, da se je zdravnik res bal, da ne bi bil tistieljen. Moral je izpolniti zahtevo indijskega kupca in čimbolj pazljivo je poslušal njegovo i'azlago, tem bolj zanimivo se mu je zdelo. Tigovec je nvidel, da bo dosegel svojo namero, Predno je odšel, je i'ekel zdravniku: „Govore, da hočete za obisk 100 kron, ker sem pa vas zelo dolgo zadrževal vam plačani 200 ki'on." Od tega dne ni več zdravnik postopal z bolniki zadirčno in grobo, temveč jih je rad poslušal do konca in jim nato Šele zapisal zdravilo.
Loterijske Številke. Trst, 23, januarja 18 31 90 39 84
Pratika za februar.
I\lesec februar (svečan) ima svoje ime od rimskega boga Febiuus-a, katerega so najprvo častili C^rki, pozneje so se ga pa najbrže naveličali in so ga poiinili Rimljanom. Pa tndi ti se ga niso kaj posehtin držali in so um bogočastje in maiikovanje kmalu popolnoma odrekli. V rimskem bajko-slovjn se nahaja ime Febris kot pomočuioa zoper mrzlico.___
Februar ima 28 dni in bode mizel in snežen mesec. Okoli i. bode jasno in mrzlo; okoli M, sneženo in deževno; okoli 18, sneg in okoli 25. pi'av mrzlo. Tako se sklepa po luninih spremenih. — Solnce stopi 19. v znamenje rib. — Dan zraste za eno uro in 28 minut ter je dolg od 9 ur 29 mintit do 10 m' 57 minut. — Če sta prva dva^dneva jasna, še bode zima dolgo trajala. Če je o sv. Matiji mrzlo in ledeno, se je nadjati kmalu lepega južnega vremetia; nasprotno pa, če je ta čas gorko in prijetno, še rad htid mraz pritisne in sledi še grdo vreme.
Listnica uredništva:
Več do])isov smo morali odložiti za prihodnjo številko, kaniaj nam blagoSiotno oproste-cenjeni dopisovalci.
N. N. v Brusnicati. Ker sc niste podj)i,siili, tie moremo objaviti Vašega spisa. Pridite v iiretlihËtvo k razgovoru; iiue ostane tajno.
Izjava.
spodaj podpisana naznanjam, da nisem plačnica za dolgove, katere naredi moj soprog Avguštin, in tudi ne velja, če on kako stvar proda.
Ana Kuknian — CeSCa vas.
Posestvo v lepem hra]u
iiaUeliki Loki pri Trebnjem
prodam iz proste roke, K posestvu spada okoli 20 oralov njiv, travnikov in hrastov gozd ter tri poslopja. Eno poslopje je na najlepšem prostoru v sredini vasi, na dobro prometnem kraju, kjer bi se lahko imelo gostilno in trgovino. — Pogoji se izvedo vsak dan pri Mihaelu Šlajpahu v Novem mestu Št. 235.
Fotograf „Tomše"
fotografira za potne liste v gostilni g. Seidl, nasproti hotela „Koklič" v Novem mestu. Slika se vsaki pondeljek. Slike so izgotovUene v teku treii do osmih dni.
Sprejme se liuliQrica
katera se spozna tudi na vrtu in pri perilu. Plača po dogovoru. Kje,, pove Upravništvo Dol. Novic.
Hiša št. 100
11-S-.H
V Novem mestu, je naprodaj. Pojasnila se dobe ravnotam v L nadstropju, ali i)a pri g, Avg.Kuncu, trgovcu v Črnomlju,
ni3
Proda se225
bukovih suhih
z gozda. — Ponudbe na upravništvo pod „drva 14«. ^.s-i
^mmmmmmmwmmm