TROT
Italijanski izgredi so dosegli,da je tr^a^ko vprašanje spet močno sto Pilo v ospredje .-Jasno je, da celotno vprašanje - kljub če takim tristrsn= skim izjavam izpred štirih let - ne more biti rečeno brez sodelovanja Ju goslavije,ki dr^i pod vojaško zasedbo dobršen del tržaškega področja.Po= lo^ej zapadnih zaveznikov ni lahak,ker jih .moralno veče ona marčna izja= Va in ker se ne smejo zameriti niti pro time skovskemu Titu niti Italijanom ki so po Atlantskem dogovoru vojački zavezniki .Ker je italijanska sitnost naraščala, so jim v čudoviti zapleteni diplomatski igri končno"'nekoliko u godili .Kač e,da je ministrski predsednik g«le da sper±1do segel če v Lizbo = ni popust glede tržaških volitev.Tržaške občinske volitve se bodo vršile istega dne kot v Italiji in po istem načinu vezanih list,ki je neugoden 2a male stranke,če se med seboj ne pove^e jo.Popolnoma krivičen je v takih Prilikah,kj er je večina določena po narodnosti.Narodno stna manjšina izgu i>i vsak glas in vsako priliko, da bi se kdajkoli mogla zakonito prizadeva ti za svoje pravice; tembolj če ni eno tna, temveč razdeljena na več poli tič hih skupin.
Izgredi v -Trstu so izsilili sedanje londonske razgovore.Kljub ponovnim izjavam,da se ne bodo tikali Jugo slavi j e,ker je predmet le uprava zone A, 5 e jasno,da se giblje razvoj proč od Svobodnega ožemi ja, čeprav zaenkrat y nikakršni določeni smeri.Anglija se čeli otresti neljube odgovormo= sti;y Trstu nastanjeni vojaki bi drugod bolj prav prišli;napetost med Ju goslavijo in Italiji danes koristi le Kominformi.Rešitev bi zato bila ze to ljuba,toda razbija se ob trmi prizadetih.Ti to noče niti slišati,da bi 2onovB vsaj delno prepustil Italiji;! tali ja noče nič manj kot' celo ozem= tje.Škoda,da je pred leti bila zamujena prilika za Svobodno ozemlje,ki bi ttoglo deliti enako pravico Slovencem in Italijanom.G-otovo bodo trčsški Slovenci še naprej glasno vztrajali na uveljavitvi Svob.trž«ožemija v pd &i veljavi - kar bi končno bila enaka "črtev" za Italijo in Jugoslavijo.
sl pa izid te trde bitke za Trst ni odvisen od samih Tržačanov.Öe. ne bo to razvili sistematične in vztrajne kampanje,da se bo njihov glas dobro 0ul,se bo odločalo brez njih.	■
Majske volitve bodo prav v tem izrednega pomena.Treba je računati če 2taj,da bo nesrečni večinski sistem obveljal,četudi ga je treba javno ob So'.jati.Usodo majhnih razdeljenih list proti velikim vezanim je lahko.ugo loviti,Trčački Slovenci bodo zato morali z vso odgovornostjo vstopiti v Yclilno akcijo.Morda utegnejo najti rešitev v podobni obliki kot vseh Let tržaških slovenskih kulturnih zdručehj pri akciji za Osrednji kultur dom.Ce bi takšna kombinacija bila še pr eozka, morda „ne bo kazalo druge ge»če bodo dani pogoji za to,kot da slovenske skupine prekoračijo celo Svoj nacionalni okvir in zdručeno z drugimi pri volitvah nastopijo pod geslom za neodvisni svobodni Trst.
Iredstavniki Amerike,Anglij e in Italije so po današnjem prvem sestan o Trstu objavili izjavo, v kateri pravijo, da so površno pregledali ^e^nosti,kako bi Italijane bolje pritegnili k upravi zone A. Ponovno so Poudarili,da odločitve tega sestanka ne bodo prejudicirale končne ure = ^i-tve celotnega trčaškega ozemlja.	_	....
J istem smislu se je včeraj izrazil v Spodnji zbornici zunanji mini— :
Sestanek treh sil v Londonu London,3.aprila.(Poročilo dopisnika)
g.Eden. Jugoslavija bo obveščana o poteku londonskih razgovorov.
+
(Poročila o Trstu na 3. in 4. strani)
c •}--» 9
Uj- * (— »
rac trig-TjAva
Štev.90 *
BENEŠKI SLOVENCI
LanaSnje poročilo o Beneških Slovencih na 5.strani ka^e,da le*i te*a vsega prohlema na ramenih slovenske duhovščine.Ker je to edina slovenska inteligenca in kot takšna najbolj uporno v obrambi slovenskega č.ivlja, je jasno, da je ta duhovščina ključ celotnega problema - sa nas Slovence in za Italijane. Ni se čuditisda so si vse italijanske oblasti in režimi prizadevali, da bi na svojo stran pridobili v politiki raznarodovanja itali^ jansko cerkveno gosposko. Preko te so nameravali in uspeli odstranjevati ta kamen spodtike - slovensko duhovščino. Kako je sicer mogoče,da sedem slovenskih duhovnikov pastiruje po furlanskih farah!? In tam,kjer je bil za slovenskim duhovnikom nameščen italijanski, je iz cerkve, izginila sl? venska molitev,slovenska pridiga in slovensko petjej v takšno duhovnijo se potem slovenski duhovnik ni več povrnil.
Ker pa kljub temu slovenski starši v predšolski dobi govore s svojimi otroci samo slovensko,je sedanja krščansko-demokratska vlada začela pni^ osnovi: v vsaki še tako majhni vasi so ustanovili "vrtec" za otroke od > do 6.leta,kjer dobe vso oskrbo,a smejo govoriti le italijansko^
Öesar pri italijanski vladi,četudi so je vsa usta polna krščanstva im demokracije,ni mogoče zdaj doseči, se zdi,da bi. mogli pri Sv.Stolici, Če bi slovenska akcija bila sistema tična.Doseči o d.Vatikana,da videmski naj škof v slovenskih duhovnijah nastavlja samo slovenske duhovnike,da one a2 ■furlanskih župnij prestavi nazaj na slovenske, da- se za nadškofijo P?sta vi posebni slovenski generalni vikar, da se. po slovenskih^kra jih'poučuje krščanski nauk v slovenskem jeziku,da se v malem semenišču poučuje slovri ščina - pomeni rešiti vprašanje obstoja Beneških Slovencev. Kajti - _s ri/ venskim duhovnikom in slovensko molitvijo ta zemlja ostane ali izgine ky. slovenska!	_	’	. v
Velikega pomena bi bilo, če bi izseljenci in begunci , mislili na pomoč __ pri vzgoji beneš . slivenskega duhovskega nar a š*a ja .Druga' naloga Slovence^ po vsem svetu raztresenih bi bila, da dobe- stike s kraj.evnimi' katcliški®1 krogi in časopisi ter jih opozore na verske-’, razmere v Ben. Sloveni ji .Inter venci ja,če bi prišla od več strani,bi dosegla svoje pri Vatikanu.Tretji? pa bi se goriški Slovenci morali v bodoče več zanimati za svoje slovens^ ke sosede v "Slovenjščini".
SLOVENSKA DRŽAVA
Kljub laskavi oceni,ki jo je febr."Slovenska država" zapisala o "Kli^ cu Triglava",ne moremo podleči razlagi "resne dvojne zmote",ki da izhaj iz novoletnega uvodnika v našem listu.	^	_
V politiki ne moremo mimo trdega dejstva, da Jugoslavija obstoja kc1-____ mednarodno pravni faktor in da more le obstoječa mednarodno pravna usta-" nova,kot je zdaj BLR Jugoslavija,najbolje zavarovati tako slovenske.ko^ hrvaške in srbske državne meje.Bojimo se, da bi idealno zanašanje na v^---šene izjave o človeških svoboščinah ali na zamišljene večdržavne^zveze, ki jih v resnici še nikjer ni in tudi ni gotovo,če,kdaj in v kakšnih o? likah bodo na stale,moglo pripeljati do podobne usode,kot jo je do^iyeia^ Država Slovencev,Hrvatov in Srbov po prvi svetovni vojni.Dobro znani sosedi Italija in .Avstrija danes celo trdno sedita v zapadnem taboru.
Pokomunistična Jugo sla vi ja, ali kakorkoli bi se takšna zveza 7,e imem^ vala,bo mogla obstojati le,če bo produkt svobodne volje njenih sestavn-narodnih držav. Ko terjamo za Slovence svobodo,ne mislimo le snirt _ komai -ma, temveč svobodo proti vsaki obliki nasilja.t dobi po osvoboditvi .bo ba točno vrednotiti narodnc-dršavna hotenja in mednarodne modnosti.0 o ni puščamo vse še tako lepe,a trenutno politično malo realne programe,^ nas ob odločilni uri lahko stanejo okrnitev narodnega telesa ali namizno "suverenost" v laško-nemških kleščah.	_	-na
Demokratična alternativa Titu nikakor ne more škodi ti.Pamet pravi, se je proti skupnemu sovražniku dobro skupaj.boriti.Preveč lahkomisel ^ bi bilo prepuščati padec komunizma doma usodi in zaupati v iapad,Qa ^ svojem času uslužno ■ zrušil Tita in nam poklonil. svobodo .Ce bi zana->a*^j^^ na velike in dobrosrčne zaveznike zadostovalo,bi jim mogli tudi mirno ^ upati slovensko državo in bi vsa prizadevanja "Slov.države"■bila napom^ na.V podarjeni svobodi,ki bi bila popolna,bi se tudi o državni obli
____________________________________ gli izražati - torej bi zdaj mogl
molče čakati lepših dni. ".Slov.dr -KLIC TRIGDIVA	va"ni tega mnenja;doslednost bi ^
53,Bucks Hill,Chapel_End,	približala našemu stališču.PeloV^
Nuneaton,Warwickshire	zveza emigracije proti Titu niti
Izhaja 1 .in 3.ponedeljek v mesecu . obvezuje narodov po osvoboditvi«- i
ZAVRETA LAŠKA KRI TEŠI TRST
'	*“	‘.M..'	.'.'V'	•••'.' ‘r • •	.
Neredi v Trstu pred Štirinajstimi dnevi so kronali dolgotrajno pri zadevanje italijanskih elementov, da obrnejo, pozornost na tržaSko1' vpraša nje in izsilijo priključitev tržaškega ozemlja Italiji. Ker upravlja zo no A angleški guverner, gen.Winterton, se laška jeza še dolgo obrača pro ti Anglešem,kakor so kazala podpihovanja proitalijenskih tržaških'poli= tikov. 20.marca 1948,na predvečer volitev v Italiji, so tri sile,'tJSA, Anglija in Francija, izjavile,naj se Trst priključi Italiji. Na to izja vo,ki je priznano bila volilni golaž za nekomunistične stranke, se Ita= lijani poslej neprestano trmasto sklicuje jo, čeprav ^jo je Tito odbil kot nemogočo in so zapadne sile priporočile neposredna pogajanja med' Itali= jo in Jugoslavijo. Ob četrti obletnici so Italijani v Trstu pripravili velik cirkus. Zavezniška vojaška uprava jim je dovolila veliko zborovanje v gledališn-u'Verdi, katerega je prenašal italijanski radio, na trgu TJ nita pa naj bi kasneje bil koncert. To. je bila, po "Timesu", spretno1 na stavljena past,- v.katero je oblast padla. Zbrane množice na trgu se ,se= veda niso zadržale po predpisih,.nastale so demonstracije,pri katerih je v spopadih s policijo bilo nekaj ranjenih.
Italijani so vzdignili silen vrišč. Napovedali so dvanajsturno stav ko. Nastali so novi' neredi, novi spo’padi s policijo in bilo je več po ško dovanih. To je dalo znak za vroče, delovanje po’ vse j I:tali ji »Italijani,ki ne potrebujejo mnogo povoda, da se razburijo, so dajali 'duška svojemu o ■-gorčenju v parlamentu, v časopisih in na ulicah. Anglo-itali janski.'odno= si so,po "Timesu",največ trpeli,kajti tako komunisti kot novofašisti do popolnosti izrabijo-vsako priliko za razgrajanje in nastopanje proti Za padnim silam.-To pot so bila protiangleška čustva že itak razvneta,ker da je tržaška policija,pod angleškim vodstvom, nasilno postppalav
Angleški zunanji minister g.Eden je v parlamentu izjavil,'da so ob= tožbe proti policiji popolnoma .brez osnove. Toda Italijani • so. se razvne li in so bili.trdno namenjeni,da do skrajnosti izrabijo pologa j.Hazgra= ja joče množice so slutile vladi'za dokaz italijanskega razpoloženja-: in nudile povod za diplomatsko izsiljevanje.
. Sest dni po prvih neredih,ko se je Trst že pomiril,je ZVU naznani= la,da bodo občinske volitve v zoni A tržaškega ozemlja 25.maja,istočasno kot v Italiji,in da se bodo vršile po italijanskem majoritarnem ästemu. To naznanilo je, po "Manchester Guardianu"' zare-s nesrečno,ker -bo. dalo tr Žaškim Italijanom misli ti,da- so z nasiljem dosegli ugodno st,katera jim je bila lani odbita.	.	■	•
Naslednji dan je bilo javljeno, da' se bodo v Londonu'-vršili razgovo ri med Italijo,USA. in Anglijo o upravljanju zone A tržaškega ozemlja.Po ponovnih zagotovilih, ne bo govora o celotnem tržaškem ozemlju,temveč "bodo le skušali najti pot,da pritegne je’ Italijane tesneje: k upravi in-jih tako vsaj delno, potolaži jo.Kajti Italijani niso bili leni pri oporni &j an j.u, da' so vsi slojni,kar se tiče.Trsta. Italija sodeluje, pri Atlant= skem paktu; toda če zapadnjaško usmerjena sedanja'' vlada ne uspe. pri Trs tu, so prikrito grozili, jo bo javno mnenje odpihnilo in naslednik -mor= da ne bo zaveznik Zapada.
To je dobro povedal. Tito pred tednom.Ogla sil se je nepričakovano ^ed proračunsko razpravo v beograjskem parlamentu in ostro obsojal anglo emeriške poskuse,da dajo Italiji,kar ji ne pripada.Pritožil se je,.da so Razgovori v Londonu nepravični, ako ne prisostvuje JugCslavije.Ko- je-bi= To'demonstracij v Italiji konec, so jih priredili v'Jugoslaviji.Po Tito vem govoru je v Beogradu okrog 200.000 ljudi pro testiralo, da bi bil Trst Priključen Italiji. V Ljubljani je zadnji ponedeljek sodelovalo v demon stracijah preko 50.000 ljudi,ki so več kot tri ure hodili po cestah in Zahtevali,da ima Jugoslavija besedo pri odločanju o bodočnosti Trsta. ''Times" je pripomnil, da ni bilo neredov in ne vzklikov proti Angležem in Amerikancem.
V Trstu so slovenske in italijanske skupine,ki se zavzemajo za STO ^jprej ločeno izdale svoje resolucije,kjer ugotavljajo, da so bili izgie di možni zaradi popustljive politike ZW. 24°marca je .slovensko-i tali jan ski Akcijski odbor za obrambo STOja(brez Titovcev) isto .ugotovil in zah teval odstranitev župana,predsednikazone in dveh pro sv.šefov,odgovornih za izgede.Kasneje je Slov.Akc.odbor protestiral na Varnostni svet zara= Ti uvedbe majoritarnega volil.sistema.Lruštvo "Pravnik" je odklonilo re selucijo Odvetniške zbornice.
Str;'4.	■	Klil G IRIGLAV4	Števca, -
i KGEEŠKr tisk:
London., 3 .aprila.. - (Na§■, dopisnik; p.orooa )
....Tukajšnji liski .se o c Sirno "ba vi jo .3 sedanjim izbruhom tržaškega /vrrra
Sanja.T^ifo je "Times" dva. • dni zaporedoma prinesel tr^a.Ske .novice na(.pr= vem mestu, konservativni ,,-'.Tally Telegraph": ^a, je. na,'prvo mesto po.sadIl. ..Šele- Titov govor v tore-lpr-Na jver vesti so dohaviTi posebno (prviK deset dni rimski dopisniki-, ker ta kr a-t-Ti to vi na Se '.ni stopila- v'akcijo , Tako, ;.so •ing-lek’i -gledali- Trst- -predvs-em z italijanskega staliS^a-, io.da ppa t ‘ dn,ha S--njl "Times"'.prinaša' .-nepristranski članek -od posebnega dopisnika,.-v (Trstu, odkoder se-ge enako nepristransko oglasil .pri dr evišn j ih 'porodil ih .tudi dopisnik BBC. To se pravi,da,- .smo .slidali .tudi o Slpvehcih in -ne..-le o. I-taiij.an-ih. • Vsi listi'se užaTj-eno spra du je'jo ,.zaka j- so . vedno Angi.edi kri ..vi,- in vsi s-e del,e iznebiti pr e gl a vic,, s Trstom.Obdirna so bila-,poro5ila. o pro tiangleških demonstracijah in dopisniki so bili v skrbeh za odnose med ..Anglijo, in Italijo, pri čemer je prednjačil "Manchester Guardian".-Toda isti dnevnik- je vpraševal: Kaj pričakujejo- .Italijani? La :,bdm"o 'šli zanje v vojno ,s Titom?'. Kajti zona B tržaškega ozemlja .je. pod jugoolovan sko upravo in brez sporazuma- z Jugoslavijo dokončna ureditev.celotnega ozemlja -ni mogoča. V uvo d ni ku poudar jg,da je pot. neposrednih pogajanj ne dvomno trnjevaytod-a edina druga modno.st je.-nadaljevanje sedanjega nez.,a-- dovoljujočega -stanja .V današnjem .uvodniku enači- italijanski in Jugo.sl,o = va-nskl polo čaj, priznava zapletenost, posebno, etničnega -problema in zagovarja .'-opustitev •-zamisli ,Svobodnega ozemlja ter nujnost pogajanj. /. .
"Ball.y Telegraph"; .v- uvodniku-vzdihne, da bi se Angleži če davrjo r-a= ■di : z n eb-i 1 i -d o- l-č no st iv Trstu ..Prava resnost- vprašanja ni v raz-bitih glag vah ,all imovinl, temveč-v zastrupi jan ju .mednarodnih-adno-sov in glabl jenju demokratične fronte.;-Hitra rešitev j e--potrebna ,.in oči vidno leči v razd,e= -lit vi o zemlja, ki je ne more biti brez , sporazuma ji folije in Jugoslavije; kar poudarja 'tudi v drugem uvodniku. . -	.
"limes", katerega uvodnik so ostro napadali tako- Itali jani, kak-or tudi ' Ti to, je -označil izjavo iz 1948 kot nemo dr o,-ker Zapadne -sile nikdar niso mogle uresničiti svojih priporočil.. Pač pa ni vzroka, da-bi zona A-ne bila Izročena :v italijansko upravo,prav kakor je zona B. če .dolgo .v ■jugoslovanski.- - Uvodnik je za "en dan .prehitel -dogodke: -prlppro'čal . je, . .razgovore. ( ki no 1 bili po tem-res 'naznanjeni) med ingleči,, Amerikanci in.I talijani o fern,-kako bi zadnji prevzeli upravo in v koliko naj _o.s,tanej,o v Trs-tu čete prvih dveh. Nedvomno bi sami I tali ja ni .čel eli, na j čete o. ■-stanejo,da bi tako sedanja razmejitev med zonama ne privzela pre.sfalen^ "značaj..'Toda -ali navzočnost tujih čet Italijanom ne prikriva samo resnic no s ti? Današnji uvodnik 'vprašuj e,.ali more navzočnost A A ^et ka j. kori s ti ti celotni stvari .Res, da predstavi ja garancijo ,d-a se ne bi I tal-ijani a3l Jugoslovani spozabili in z vojsko udarili na feno od; obeli zon.Toda- istočasno "to ohrabruje oba partnerja, da postavljata maksimalne zahteve .Oe_ bi šle AAf''čete iz Trsta,'bi Jugoslavija in Italija- -bili bol j .-.sprejemi ji vi da še - sporazumeta na "polovico" .S-. tem se "Times" vrača k,prvotnemu za-^ ključku,-da' bi Jugoslavija in Italija utegnili lašje najti rešitev,ko bi si gledali iz oči v oči.
. .	' BRZOJAVKA . SLOVENSKE PRAVDE	:	_	". j '
Dne 1.aprila je -tajnik Slovenske Pravde, poslal angleškemu ministru, isp Pittnanje zadeve sledečo brzojavko:
"V zvezi s pred-sto ječimi razgovori o Tr s tu, i zra ^ a j o č? r azpo loč en j e Slovencev na tržaškem ožemi ju, prosimo'vlado N j .Vel. j da • ima pred očmi.,, varnost tamkajšnje slovenske manjšine,kateri so nedavni italijanski izgredi" pod ZVÜ dali novih razlogov za globoko■zakoreninjen strah pred' _ tem, da bi njihova varnost zavis-ela izključno od italijanskih oblasti nn bi bili prepuščeni na milost In nemilost prenapeti italijanski.množic*? kajti po mnogih grenkih izkušnjah tudi iz časov pred in'po fašizmu Slovenci ne zaupa jo' italijanskim' oblastem,katere še niso izpolnile^obvez= no s ti' do ' slovenske manjšine v. pokrajini Purlani ja-Juli j ska. B.eneci ja,kx jih jamči čl.15 .italijanske mirovne ■ pogodbe in členi 3, 6.. in 116 itali= janške ustave.'".
PRELOŽENI PROCES
.	../•	‘	••• .-*• ;'''	;T-...
Čedad, 20 »marca .(Paš dopisnik poroča	. . \
Sodna razprava "pro ti dvema italijanskima časopisoma,ki bi se'-moral a vršiti I4»marca v Vidmu,'je ponovno preložena - na 18.junij./kot vzrok preložitve razprave je sodišče navedlo,,, da leži obtoženi .časnikar gi-Ges= co Tomaselli bolan v Londonu.	/I .	.	. -. -	■ ;V
Tožbo so vložili že leta	s^venski^katoliški duhovniki rV-Beneš
ki Sloveni ji, ker je najprej "L-l tompo di^Milono,'.1 nato pa še "Messagero Veneto" klevetal slovenske duhovnike kot ti tovce,komuniste,narodne izda= jalce itd.	. '	':
Za pričo na razpravi je vpisan .tudi videmski nadškof dr .Nagara, in to kot priča proti obema strankama oz. :za obe stranki - slovensko' 'duhovščin no in zgoraj omenjena časopisa. Prva razprava,ki bi morala biti 1.3;.de = cembra 1950 v Milanu je bila preložena,ker ji nadškof ni mogel pri.sbstvo vati,češ da je prestar in da ne more na tako dolgo potovanje.
Lani se je vrxil proces tudi v Benetkah pro ti ''M^s&agero Veneto", pa je bil preložen in združen s procesom proti 11 lukfPbmpo d'i i 1 ciio11,ker je obtoženi "Messagero Veneto" izjavil, da' je objavil' svoj članek na podla= gi poročanja milanskega lista.	r'"	,
Zavlačevanje razprave in ponovna' preložj.tev. vzbuja.'šum, d'a je ,'pelotna afera Italijanom zelo neprijetna in bi želeli,da razprave sploh nikdar ne bi bilo* To dokazuje tudi želja nadškofa,da bi tožitelji-slovenski. duhov biki preklicali tožbo. Preden pa'so ti tož.btr sploh Vložili, soj/zaman.;'- -iskali pomoči pri cerkwnih predstojnikih in italijanskih, duhovnih sp.bra--tih. Na pomoč so jim priskočili furlanski avtonomisti in^podprli okle.ve= tahe duhovnike. Jasno je,da slovenska duhovščina tožbe ne more preklicati, dokler klevet oba laška časopisa ne prekličeta.in ne plačati sodnih stroškov.	. :	•	•:
Na junijskem procesu,če bo do njega zares' prišlo,'utegne priti do Zanimivega prizora,ko bo nadškof nastopil kot priča- Ce se bo postavil na stran slovenskih duhovnikov, mu bodo laški časnikarji oči tali'izjavo . za list "II tempo di Milano" proti uporabi slovenskega jezika "fr;', čer k vi... Če Pa bo nadškof to izjavo potrdil,mu bo slovenska duhovščina očitala izja= Vo videmskemu katoliškemu tedniku "La vita ca t to lica",..k j er je nadškof branil slovenske duhovnike. ’	<	’
Preizkušeni laški recepti	. ••••-"'	;' -
Sicer pa smo v Videmski pokrajini dobili novega, prefekta'.Prešnji ;pre fekt dr.Celona,ki nas je zapustil v decembru lani,, je razumel položaj, be Peških Slovencev in je do nas bil širokogruden. "Prefekt nam je bolj. Ua~ ^lonjen kot pa nadškof" je bilo večkrat slišati med tukajšnjimi Slovenci., Pel z novim prefektom "dr'.Mozzijem ne bo tako, Ze dvakrat je nagovarjal Pekega slovenskega župana,na j prepove slovenskemu župniku pridiganje, v slovenščini, češ "tu je vendar Italija"» ’	L
Vendar pa smo bili nedavno presenečeni nad novim ukrepom, cerkevnfh oblasti. Iz Vatikana je namreč prišlo naročilo,da je treba v nadškofijskem semenišču v Vidmu poučevati tudi slovenščino'. Tako hodi seda,j, g.?Er 3en iz Gorice v Videm poučevat slovenski jezik vi.in 2„letnik bogoslovca,kjer so seveda italijanski semeniščniki» Slovenski pouk je sicer le QPo uro tedensko; poleg tega se slovenščina ne poučuje v malem semenišču, kjer je 28 slovenskih gojencev,-- kar bi pa bilo potrebno. :
Sicer pa je stanje v cerkvenem pogledu med beneškimi Slovenci žalost • Od 53 popolnoma slovenskih duhovni j se samo v 14 govori, še slovenska 28 beneško-slovenskih duhovnikov jih pastiruje med beneškimi Slovenci 8amo 17; štirje so nastavljeni v Kanalski dolini, sedem duhovnikov,pa ^eluje med izključno neslovenskimi verniki v Furlaniji., Zaradi fapis.tič Pega zatiranja in protislovenskega delovanja laškega učitelj-šfva-in laš-ke duhovščine slovenski mladiniči niso mogli v semenišče;, tako danes v bo f o slo v ju ni niti enega Slovenca-Zadnji ki je tam.bil, 'se/je., moral prese= liti v celovško bogo slovnico! Izgledi za bodoče so malo boljši,ker je.. 2baj 28 slovenskih dijakov v malem semenišču, (k j er pa . se ..slovenščina lile Poučuje) .Vendar je njihovo vzdrževanje težavno,ker fantjb izhaja jo.,iž .. Pevnih hiš,kjer sami starši običajno ne zmorejo vzdrževalnine.
(Konec no 6.str.spodaj -)
I J F D S K .A PRAVICA (Topiš)
Zarodi zažiganja škofa Vovka se 'je pred 'okra jnitri Oc'diščeni V Ko ved d. o stu zagovarjal ivgust'Lenar šič iz Tre en j ega (KT 89)= Kot znano (KT:,86of/ se je ljubljanski pomožni škof Anton'Vovk 2o.januarja peljal v Kovo sto,da bi blagoslovil v 'Stopioah nove orgle^Ka železniški postaji ga e napadla tolpa ljudi,ga ko n* no polila z bencinom in' zažgala ter opečenemu škofu- preprečila odhod v bolnico, tako da se je moral vrni,ti v Ljub ~ Ijano. Zanimivo je,kako je bil "incident razčiščen" v "Slovenskem pore -čevalcu",ker nudi nazoren primer ogabnosti pristranskega poročanja
"Poročevalec" ni nikdar omenil,da je. bil škof zažgan,temveč piše le, da je bil* "Vovk laž j.e poškodovan" . Nekatere demonstrante so denarno ka - ■ znovali,Lenarčiča pa je javni tožilec "obdolžil naklepnega poskusa hudo-telesne poškodbe ter to utemel jeval s tem, češ da je pri tem obtoženi n--porabil tako snov,ki lahko povzroči celo smrt o.Poročevalec se kruto bori s slovenščino, tožilec pa s pravico, kajti kot obtežilno o kolne st :;s nevedel, '"da je LenaršiČ zlorabil spontani način demonstracije-za to Id a v celoti izvrši svoj naklep»"
Obtoženi je oberoč prijel za ponujani izgovor; le delno je priznal krivdo, "popolnoma pa je zanikal naklepnost' dejanja ter dejal, da bi o. p c < rabil pač .kakršnokoli sredstvo,ki bi mu bilo. pri roki, da bi-izrazil s - L gnev in sovraštvo do Antona Vovka in. preko njega tudi do vse sovražne'du hovščine." Razprava je pri tem zavila na uglajeno pot,ljudska pravic*/j5 prišla na svoj račun, začelo se j e-.udrihanj e čez duhovnike, ki smo ga ni. Obtoženi "je videl nekega ■ visokega in debelega duhovnika •«■in neko -1 ■■rJ sko,ki je od tega duhovnika zahtevala,na j ji vrne njene/oraie.'in. ki so jih belogardisti pobili» Ko je obtoženi zvedel, da-* je ta duhovi-i dk Anton Vovk,namestnik vojnega zločinca škofa Rožmana,je v njem, vse za r. ? lo.Spomnil se je..." po vrsti vseh procesov v zadnjih časih,kjer sc p3 stili duhovnike. "Pred'oči so mu stopili" likvidatorji, belogardisti,•i:: so jalci in ovaduhi,ki so ..pošiljali ljudi v koncentraci jo',£b tem .sq\š tur L ne priče... delno potrdile krivdo obtoženega-obenem pa • spontano s:t demonstracije..." - Branilec je "dejanje označil kc.t ..poizkus lahke-.teiesr.a L’:: škodbe, štor jene iz. malomarnosti." Dejal je: "Ne zagovarjam. nasilja r...., h3 reda, opravičujem'le odgovor na izzivanje in trdim, da je«, »naravno -pa. uU di človeško nujno, da bodo •= . .ljudje*. «na izzivanja odgovorili najmanj ir* ko,kako so..,ko so zvedeli,da je prišel mednje zastopnik žozirema na bio ' nik škofa Rožmana.Dali so duška svoji.». .ogorčenosti in izrazili svoja 01/1 stva sovraštva in obsodbe belogardističnega zločinstva V' Branilec je. •'L3 tel nekaj grozovitih zgodb,ki niso imele nobene zveze z razpravo ter 1 L3 dalje izpodbijal trditve.. .,da je bilo dejanje naklepno izvršeno .»k ž--. .:i'3 bito polna dvorana okrajnega sodišča je burno odobravala .govor branil Sodišče je. kljub' temu spoznalo obtoženega za krivega lahke telesne j.p. škodbe, štor j ene iz malomarnosti in ga obsodilo, na zaporno kazcn*L, P;m:: čevalec ne zapiše, kakšna je .ta kazen,
"S tem je incident v Novem mestu razčiščen, vsem.; ti.s-.iim reakcionar: ■ -pa,ki so iz tega hoteli kovati svoj kapital.., pa dna dostojen odgovor -poveduje Poročevalec. "Razprava, je»»«pokazala. da je to Ljudstvo.- :-z: - J sobno kadar koli upreti se ponovnemu oživljanju belogardizma ali,'dmv nemu sovražnemu delovanju»"	..	. „	'
Nič niso omenili, kako je obtoženemu sploh prišel-bencin v roke in ' remo ugibati, da ga je morda nesel v dar svojemu novorojenemu nečaku, teremu se je baje peljal na obisk.« Tudi so pozabili omeni ti ^ ali - je v'j.- 'j deni imel kaj povedati «Razprava je bila v prvi vrsti zagovarjanje do-v stracije,po tem zelo krepko napadanje škofa Vovka in prav nazadnje kc; pretveza, so jenje Lenarčiču kot izbranemu žrtvenemu krc z licu« •
Prelpženi~proces (konec)
Zdi se, da so v Vatikanu zdaj bolj dovzetni za pravice beneških bi'-j vencev.ha cerkvenem področju kot so bili prej. Seveda pa, te. "pravice.- L',; me • nb. pride jo in bi zato bila potrebna stalna in močna. podpora vseh LL--; nih'slovenskih katoliških krogov,ki imajo kakšna poznanstva pri Sv,C'ru ci. Najbrž bo nadškof dr.Nogara predstavljal še močno oviro, toda kre.pb-''' mu pritisku in trdnemu stališču Vatikana bi se moral ukloniti tudi'co
(Glej uvod nik na 2 «s tr a ni 1)
Štev.90 .
RAZGLEDI
ŠKOTSKA LIGA ZA EVROPSKO SVOBODO
V	88.Štev,Klica Triglava je pod "Javnim mnenjem" pisal g.T.K.:"La je ta ABN(AntiLoljSeviSki 'blok narodov) dobil pokroviteljstvo (in sredstva) Škotske lige za evropsko.svobodo, je vzrok v'tem,da Liga podpira,če le more, vse, kar sluri njeni'politični liniji: proč od Angležev".
Tak ■■ Zaključek je ne točen.Predvidevam, da g.T.K. stvari ■ dobro ni poznal ali pa je odnose med Angleži in Skoti meril z "jugoslovanskim" merilom -z odnosi med Hrvati in Srbi. Morda je mislil,da tudi Škoti vodijo 'podob= no politiko kot jo Hrvati:"Proč od Srbov". Med vojno je napravil podobno napako Hitler; imel je posebne radijske oddaje za Škotsko, misleč, da se bodo Škoti odcepili od Angležev. Seveda se je pa mo* v tem zelo zmotil. Angleži in Škoti se morda ne ljubi jo,(da si *ivi v Londonu več Škotov kot Angležev in to na boljših položajih in s boljšim zaslužkom kot Angleži) toda to ne vodi tako daleč, kot bi utegnil biti to slučaj pri Hrva tih-SiKli.
Glede "protiangleškega stališča" Škotske lige 'pa tole:
V	Londonu.obatoja Britanska liga za evropsko svobodo,ki ji predsedu je vojvodinja Athollska; sama liga je stvarno njena ustanova. S to london sko ligo je Škotska liga v tesni zvezi in jo je mogoče smatrati kot po «■»u dru*nico Britanske lige. Škotski ligi predseduje grof Mansfieldski,ki te sno sodeluje z vojvodinjo Athollsko.Ta pogosto potuje v Edinburgh in ob= puje s Škotsko ligo kot podružnico svoje Britanske. Ali je bila morda ta Škotska liga ustanovljena zato,da bi nacionalno zadovoljili Škote? Nikakor ne. Navaden Škot pa tudi prenekateri intelektualec nima prav nobenih simpatij niti za škotsko niti ne za britansko ligo.Vzrok dveh lig pa je:
1)	Britanska liga. ima sede* v Londonu,svetovnem centru,središču bri tanke vlade itd. Poleg, tega-je znano, da je vojvodinja Athollska v stiku 2 mnogimi vidnimi britanskimi politiki,zlasti s konservativci,vključno g. Churchilla. Öe bi torej njena Britanska liga prirejala kakšne konferen= ce raznih emigrantov v Londonu, bi. se to moglo več ali manj tolmačiti kot da je takšna konferenca dobila podporo britanskih vladnih krogov. Dobro se spominjam vojvodininega odgovora leta 1946,ko je bila naprošena,da'bi se Britanska liga javno zavzela v korist pok.gen.Mihailovida:"I do not Want to embarrass the. Government".(Nočem spraviti v zadrego vlado.)
2)	Da bi se torej onemogočil "embarrassment" britanski vladi ali viš
jim britanskim krogom sploh,, je bila ustanovljena podružnica nekaj sto mil jr daleč od Londona - v Edinburghu. Tam je dana mo*nost vsem mogočim e migrantom,tako tudi "polfašistično" nastrojenim, da razkrijejo svoje sr= ce in da se tako "olajšajo".	Britanci imenuje Hyde	Park,kjer more	vsakdo
govoriti o	svoji stvari,kot	"safety volve" javnega	mnenja; Britanci vedo,
da je tudi	beguncem potrebna	"varnostna zaklopka".	Tako nekako so	jo u =
stvarili v	Škotski ligi in v	drugih organizacijah,	kjer se morejo	begun=
ci razgovoriti, urade in višje britanske kroge pa pustiti pri miru.-V.E.
JAVNO MNENJE
KonferencaG.urednik! Moje sta = lišče je.bilo vsekakor enostransko, kajti hotel sem le poveda ti,kako^e Po jezi udrihanje Hrvatov čez Srbe, .(enako kot. Srbov čez Hrvate),kadar Čas ni primeren. G.V.E.(KT 89) je mnogo bolj pristranski.Pravi,da je Primerjava Hrvatov z Irci najlepši Poklon Hrvatom.Zelo slab poklon -°e pomislim na nedelavno vlogo Ir= cev glede Atlantske zveze in še slabši,če pomislim na irske delav= ce,kot jih poznamo v Angliji. A.C.
Jeliki in mali.- G.urednik! Ali mi more kdo razložiti,kaj je hotel po Vedati g.J.Pleša v svojem pismu,KT Štev.89,?	M.T.
G.urednik! G.Pleša je v svojem pismu brez dvoma hotel reči:"Veli= ke ribe *ro male". To je morda toč no za nekatere ribe,ni pa to narav ni zakon, ki . ga je moči.iporabiti za vse.Bog je ustvaril Velike in jim je dal višina,razsežnost in širino. Bog je ustvaril Male in jim je dal druge stvari, ki juh. Veliki nimajo: brzino,žilavost in gibčnost;tako je ustvarjeno ravno te*j e.Veliki se tako boje Malih kot Mali Velikih. Eni bre;z drugih živeti ne morejo. Ravnotežje! Majhen črv uniči veli= kansko drevo! Ogromni dinoäaurusi in ostale predzgodovinske živali so izginile,ostale pa so male.Mali
nnrodi so uničili ogromna cesarst= va ( Turčijo j, Avstro-O grško itd).Če gledamo na stvari s te strani,po = tem zgleda,da je naravni zakon, da Mali izkorišča in ^ivi na račun Ve likega. Stvarno pa je naravni za = kon zakon Ravnotežja.	K.M,
Škof Vovk,- G.urednik! Polivanje z bencinom in zažiganje škofa je ba= rabsko in samo barabe- so mogle sto riti kaj takega.Iznenadil me jepio test .piscev A.K. in R.D.,ker je KT uporabil te nazive v uvodniku.Z željo,da bomo "boljši" in "dostoj= nejši" ne smemo zaiti v skrajnost in uporabljati ali zahtevati za ba rabska dejanja lepe na žive.Mislim, da KT z veliko skrbjo izbira bese= de;zato imajo "grde" besede večji učinek,kadar so uporabljene z ne = kim razlogom.	S.
Belogardizem,- G.urednik! Vaše po= rocilo o P.Sajetovi knjigi (KT 89) dopolnim,da napoveduje drugi del,v katerem bo popisal nastanek Sloven skega domobranstva in dogodke po ■kapitulaciji Italije do "osvobodit ve" 1945. Prav nič ne bom presene= čen,če bo "zgodovinar" Pranček Sa= je "ugotovil" da so vidovdanske are= tacije od strani Gestapa 1944 bile dogovorjene med Piavo gardo in Nem ci, češ da bi tako nasuli ljudem v oči peska,kako je-bila Plava garda proti okupatorju...	S.J.
Dr.Mirko Roš.- G.urednik! V Vaši no tici o častnem doktoratu dr.Roša je. mala napaka: Savski most, ki je pred vojno vezal Beograd z Zemunom ni zgradil on, ampak ga .je le preiz kusil.	V.S.
Čestitamo’!
'V Shrewsburyju (Anglija) sta se poročila g.Jože Pabijan in gdč.No= vina Zdenka.
CVETKA IZ DOMAČIH LOGOV "Tri na dan.
V Ameriki tako malo narod izbi= ra predsednika,kot na primer v Ti= tovini ali kje za železnim zastorom.
Tukaj nam servirajo kandidate politikarji in narodu dajo samo pri. liko,da jih potrdi. Bi bilo že čas da bi v Ameriki tudi to. napravili zares demokratsko,da bi kandidiral kdor bi hotel.
Damo to je razlika,da na voliš= če nas ravno ne gonijo z bajoneti ali z grožnjami, da bomo zgubili kmš 'no karto, če ne bomo šli na voliš= če." Ameriška Domovina,21.2*1952.
VESELO VELIKO NOČ ŽELITA NAROČNIKOM IN BRALCEM - UREDNIŠTVO IN UPRAVA.
Arh.JO*E PLEČNIK
je prejel častni doktorat Tehniške visoke šole na Dunaju.
STALNE REORGANIZACIJE
so v Sloveniji (in Jugoslaviji) na dnevnem redu. Preden so se odlo= čili obnoviti občine,so vzorni up= ravniki ugotovili,da je treba raz= širiti delokrog okrožnih sodišč in znova ustanoviti takšni sodišči v Celju in Novem mestu.Zdaj pa je pre malo okrajnih sodišč,saj je doslej imel vsak okraj samo eno sodišče. Zato bodo ustanoviliv10 novih:tako v Šmarju pri Jelšah, Škof ji Loki, Cer knici, Vrhniki, Liti ji, Gornjem gradu, Prevaljah,Sevnici,Ajdovščini in v Sv.Lenartu v Slov.goricah.(Spomni= mo se na stanje pred 1941!) I-h- že spet je nesreča tu: preveč je okra jev.Tako bodo ukinili okraje v Len davi,Radgoni,Polj Čanah,Grosuplju, Trebnjem,Ilirski Bistrici in Idriji.
Najbrž ne bo dolgo,ko bo Slove= ni ja v upravnem pogledu spet takšna kot je bila leta 1941...
SPLAV JE DOVOLJEN
v Jugoslaviji po novi uredbi:da se reši življenje materi ali otroku;da se prepreči pričakovani porod otro ka s hudimi.pomanjkljivostmipako je do nosečnosti prišlo zaradi posil= stva,občevanja s slabotno osebo,z mladoletno osebo,na podlagi zlora,-be položaja,zapeljevanja in -krvoskrunstva . Splav je dovoljen,če se pričakuje škoda na zdravju nos.eče žene zaradi' njenih težavnih gmotnih osebnih ali družinskih razmer.Ven= dar je splav po treh mesecih noseč nosti zelo otekočen.-
Za SOCIALNI SKLAD je darovala D» M. 10/- Iskrena hvala!
V Trstu je izšla•6.in zadnja št-I.letnika revijev"STVARNOST" z u= vodnikom Boruta terjava ob 400letnici slovenske knjige,E.Jezinim člankom "Sodobna slovenska problema tika"( v nadaljevanjih),Jerucovi-mi pesmimi,raznimi prevodi,razgledi, ocenami in zapiski.Odslej bo "Stvarnost" izhajala večkrat na le to v obliki zbornika.
Krogove "Zapiske" lahko naroči-te V upravi Klica Triglava.Pošlji-te Postal Order za 5/6.
NAROČNINA za Kllletno 24/-,četrtletno 6/~; za inozemstvo odgovar= jajoča vsota z doplačilom za letal sko dostavo.