NAŠ ČASOPIS Glasilo občine Vrhnika LETO XIX, ŠT. 192 Dvajsetletnica Tudi Cankar je imel svoje poglede na slovensko časnikarstvo, zjokal se je nad njim in dejal, da je ozdravljen, če kak dan ni dobil svežih ljubljanskih časnikov pri natakarju v dunajski kavarni. Vendar sodim, da je vrhniški časopis med tistimi, nad katerim se Cankar ne bi zjokal, morda bi mu poočital, da je zazrt preveč v Vrhniko, prečuden kraj, toda to mu tudi danes očitajo, ampak predvsem Borovni-čani in pripadniki drugih krajev, kadar v njem o njih nič ne piše. Velikih spisov raziskovalnega novinarstva tudi Cankar ne bi objavljal v takemle majčkenem glasilu občine, kjer pač po velikih političnih in drugih uglednih imenih ne pljuvamo, in nimamo afer, pa če so, o njih ne pišemo. Imamo pač prostor rezerviran za domače teme. Vrhniška žeja po informacijah je stalna, o tem pričajo poskusi domačega tiska pred drugo vojno, in dokazi, kijih hrani Cankarjeva knjižnica, v prvih povojnih letih. Prvi časopis v letih graditve se je imenoval Glas Vrhnike, nastal je iz Usnjarja, kije bil potem njegova priloga. Kljub dramatičnim časom so pretežno pisali o domaČih stvareh, pod vodstvom odgovornega urednika Smiljana Volčiča je bil natisnjen na takem formatu, kot je Naš časopis in presenetljivo moderen. Verjetno bi morali bolj brskati, če bi hoteli ugotoviti, zakaj je umolknil. Tisti časopis je tedaj izhajal na dva tedna. V sedemdesetih letih je nastopilo obdobje razcveta občinskih glasil. Začenjal se je čas samoprispevkov, ko je bilo treba tudi s pisano besedo argumentirati želje po napredku in prepričevati volilce, da so vse potrebe nujne, da pa bo treba nanje še dolgo čakati, če sami ne primaknejo česa zraven. Naš časopis je bil delovni naslov glasila in tedaj so v prvi številki, ki je izšla 6. maja 1973, razpisali celo nagrado za boljše ime. Pa je ostalo tako do danes, ko je ime pravšnje, časopis pa vedno bolj naš. Če brskamo po letnikih, uredniki niso bili brez ambicij in tudi ne drži, kar radi pripisujejo občinskim glasilom, da jih imajo ljudje le za podkuriti. Zakaj pa toliko sprašujejo, kdaj bo izšla nova številka, če ga ne bi brali. Se vedno smo prepričani, da so za kurjavo boljši drugi časopisi. Posebnost urednikovanja pri takem časopisu je, da piše velike besede o majhnih dogodkih. Objavljamo prispevke, ki jih piše maloštevilno uredništvo, vendar je še bolj pomembno, da časopis pišejo bralci sami. Smo na trdnem stališču, da bo Naš časopis tem bolj popoln, kolikor bolj bodo ljudje pisali o sebi in sosedih. Zato prosimo občinsko upravo, naj zapiše, kadar ima kaj napisati, zato venomer rotimo ljudi, naj se nam vendar oglasijo. Iz uredništva - kakor se reče - pokrijemo le dejavnost občinske skupščine, kadar ima kaj pomembnega na dnevnem redu. Velikih polemik se časopis ne loteva, tiste pa, ki jih nekdo zastavi, ponavadi objavimo tako, da se v eni številki slišita obe plati. To po zakonu ni lepo in po kodeksu bi se temu morali izogibati, toda raje vidimo, da se zgodba prej konča. Je manj užaljenih in jeznih, ljudje pa vsaj vedo, zakaj se gre. Objavljamo tudi pesmice. Ljudska ustvarjalnost je vredna objave. Sicer pa so stalne žgoče teme blatne ulice, mrliške vežice, prometna ureditev, zbiranje smeti, kadar kaj smrdi, o gasilcih, ki so steber vaškega družabnega življenja, v novem času tudi o cerkvenih proslavah. Naši podjetniki, stari in novi, se radi pohvalijo, če kaj dobro prodajo. Od tega živita tako časopis kot občina. Stranke si morajo svojo propagando pisati same. To naj pokaže, ali imajo v politiki nove zamisli in koliko ustvarjalne moči zmorejo. Peresa iz teh krogov pa so, z izjemo pred volitvami, precej presušena. Vrhniško občinsko glasilo je prelomnico časa preživelo brez hujših pretresov. Ustanovitelj je postala občinska skupščina, v proračunu je zagotovljenega dovolj denarja za tiskanje, za druge stroške si pomagamo z oglasi. Naš časopis je pogosto najcenejši prospekt za vsakega podjetniškega začetnika ali trgovca, ki hoče med ljudi. Trdijo, da se jim prodaja po izidu vsakega Našega časopisa, če le imajo oglas v njem, močno poveča. Zlasti, če imajo zanimivo ponudbo. Z ustanavljanjem novih dnevnikov in drugih časopisov je bilo sprva videti, da takle lokalni časopis ne bo potreben. Pa se je pokazalo, da malih velikih tem tam ne obdelujejo, če le ni za v kašo spraviti kakega gospodarstvenika ali politika. Normalno življenje je za te časopise preveč normalno. Veselimo se torej, da spet obujajo za nekaj let zatrte lokalne časopise. Nova lokalna razdelitev na nove občine bo morda vlogo Našega časopisa spremenila. Poskusili pa se bomo povezati z novonastalimi občinami in jim predlagati, naj bo Naš časopis tudi njihovo glasilo. Pri takem konceptu to ne bi smela biti težava. Vendar je to vprašanje, ki je za po počitnicah. Tone Janežič MAJ 1993 CANKARJEVI DNEVI NA VRHNIKI Lepše podobe dal 1917. leta. V uvodu k črticam piše, da se je moral zaradi avstrijske cenzure zateči k simbolom, »sanjam«, da bi izrazil svojo grozo nad svetovno morijo ter vero v vstajenje človeštva in v osvoboditev slovenskega naroda. Ali lahko postavimo predse podobe za oba naša praznika: za 6. in 10. maj? Naše podobe za 10. maj so že zaprašene, obrišemo z njih prah le ob večjih obletnicah. Seveda pa smo vsi silno ponosni, da je Ivan Cankar naš rojak. Podobe našega drugega praznika, 6. maja, so do sedaj i one Lapajne: Bela knzantema Tudi letos kot vsako leto doslej v vrhniški občini je bilo bolj slovesno, ko smo v začetku maja praznovali. Ni sicer novih delovnih zmag, tudi bučnega občinskega praznovanja ni več, kot je bilo včasih, toda kot vselej v preteklosti, ko so dnevi ostajali, vsebina teh dni pa se je spreminjala, se je letos pokazalo, da bi morda nekaj manjkalo, če tega ne bi bilo. To spreminjanje časov je še najbolje zadel predsednik občinske skupščine g. Vinko Tomšič, ki je v svojem nagovoru mladim vrhniškim glasbenikom v soboto zvečer pravzaprav za vse štiri dneve skupaj povedal, kaj praznujemo. Morda bo to praznovanje pri- hodnje leto drugačno, toda ne-spodbitno dejstvo bo ostalo, da si tudi s takimi dogodki Vrhnika utrjuje svojo identiteto. G. Vinko Tomšič je vsebino letošnjega praznovanja strnil takole: »Naše nocojšnje srečanje in koncert smo posvetili dvema obletnicama, ki sta pomembni za Vrhniko: rojstnemu dnevu Ivana Cankarja in občinskemu prazniku. Današnji program so pripravili mladi vrhniški glasbeniki. Med njimi so tudi nagrajenci s prvenstva glasbenih šol Slovenije. PODOBE IZ SANJ so moto današnjega večera. Črtice s tem naslovom je Cankar iz- Močilnik potrebuje novega gospodarja? Z razmerami v gostišču Močilnik že nekaj časa nismo zadovoljni. Število gostov upada, lokal je bil več dni v tednu zaprt, zabavni program se zmanjšuje, di-sko je že dolgo zanemarjen in zaprt. Nujno je nekaj ukreniti, da bi se stvari izboljšale. Sedaj potekajo razgovori med Turističnim društvom Vrhnika, gostinskim podjetjem Nebotičnik in Občino Vrhnika o ureditvi razmer. Turistično društvo ima dva predloga: 1. Zagotoviti nakup večinskega deleža lastnine za TD, to je dokup od sedanjega 30% deleža na 51%, preostali delež pa bi prodali najugodnejšemu ponudniku. 2. Usposobiti TD za nakup celotne lastnine objekta Močilnik. Po izboru enega od predlogov bi javno razpisali najem celotnega kompleksa Močilnik. Prepričani smo, da bo razpis naletel na ugoden odmev med vrhniškimi poslovneži oziroma gostinci. Močilnik bo za marsikoga izziv, zato smo prepričani, da ne bo težko izbrati dobrega gospodarja, ki bo Močil-niku vrnil privlačnost, ime in dobro gostišče. TD Vrhnika lepo shranjene, vendar se tudi teh počasi prijema patina. Da so tistega nedeljskega jutra, 6. maja, prišli na Vrhniko hercegovski borci, vedo le starejši. Bilo je veselo. Res pa je tudi, da je od tega drugega praznika nastalo pozneje nekaj nečednih podob. Tudi slovenska pomlad nam je prinesla podobe iz sanj. Prehitro pa so postale podobe črnobele; in take ostajajo. Če je kdaj čas, potem je sedaj, da Vrhničani te podobe ponovno sestavimo, zavržemo omadeževane in dodamo nove - lepše, tako da bo med njimi tudi nekaj sedanjih podob iz sanj. IVAN CANKAR: Prijatelji! Kadar preboli človek težko bolezen, kadar se vzdrami iz silne preizkušnje, iz temne blodnje, takrat ni več tisti, ki je bil poprej. Hvala vsem, ki ste oblikovali letošnje Cankarjeve dneve.« PSE NA VRVICE Vse več je pritožb glede lastnikov štirinožnih prijateljev - psov, ki so vse prevečkrat brez nadzora in se potepajo po okolici. Pri tem večkrat napadajo ljudi, skačejo po vrtovih, onesnažijo okolje ter napadajo druge živali. Celo nekateri delegati na zadnjem zasedanju skupščine so imeli precej pripomb zaradi lastnikov psov, ki ne upoštevajo normalne vzgoje za svoje pse ter večkrat kršijo predpisane zakone. Na Vrhniki velja sprejeti »Odlok o javnem redu in miru«. Posebno za pse pa velja 7. člen, ki ga citiramo: »Zaradi varstva zdravja in okolja je prepovedano voditi in puščati žival v javne lokale, tržne prostore, otroška igrišča, na zelenice, v javna kopališča in na pokopališča ter puščati pse in druge živali na travnike in druge kmetijske površine brez dovoljenja lastnika ali drugega upravičenca. Z denarno kaznijo 2.000,00 SIT se na kraju samem kaznuje vse zgoraj navedene prekrške«. Lastnike psov opozarjamo, naj upoštevajo tudi svojo okolico ter druge občane, ki nimajo živali in naj imajo svoje štirinožne ljubimce na vrvici, ograjene v svojem bivalnem okolju in naj upoštevajo sprejete predpise. S. S. Naša akcija »Danes je Dan Zemlje. Namesto da se podite za žogo, napravite raje kaj koristnega za Staro cesto«, je dejala babica. Po njenem nasvetu smo šli po lopate, grabi je in motiko, ter se lotili »gajtrca« pred ubogo kovačijo. Bilo je dosti dela. Tri kante so bile polne odpadkov. Prekopan in pograbljen vrtiček smo obsejali z rožami in obljubljamo, da ga bomo vse leto oskrbovali in pleli. Letos je tudi leto turizma. Upamo, da bo naš »gajtrc« cvetoči vrt, ob katerem se bodo ustavljali mimoidoči in prek njega »občudovali« usmiljenja vredno razkopanino propadle kovačije. Matevž in Klemen šiberl, Aleš Dobrovoljc in Rok Langenvalter MAJ 1993 NAŠ ČASOPIS OBČINSKA SKUPŠČINA Proračun delno sprejet Delegati so morali na zadnji, 23. seji skupščine občine Vrhnika presedeti kar dobre štiri ure, da so predelali vseh 17. točk dnevnega reda. Največ časa pa so porabili z obravnavo predloga odloka o proračunu občine Vrhnika za leto 1993. Po ugotovitvi sklepčnosti so delegati brez pripomb sprejeli poročilo občinskega javnega pravobranilstva za leto 1992 in poročilo sodišča združenega dela. Tudi poročilo o varstvenih razmerah in delu policijske postaje na območju Vrhnike so delegati sprejeli, imeli pa so nekaj pripomb na varnostne razmere, ki vplivajo na razpoloženje ljudi in njihovo varnost: - nekateri prometni znaki so nepravilno ali napačno postavljeni; - povečal se je problem z mamili tako na Vrhniki, kot v Borovnici in v Dragomerju, - starejši vse preveč puščajo mladoletne otroke pozno ponoči zunaj, - veliko je nepravilnega parkiranja (Stara cesta in Paplerjeva cesta). Nato so poslanci sprejeli še poročilo Medobčinskega inšpektorata, poročilo upravnih organov ter poročilo Sodnice za prekrške. Edino poročilo Sodnice za prekrške so dodali priporočilo, da bi zaposlili še enega sodnika, da bi hitreje in pravočasno reševali problem. To bodo delegati opravili na eni od naslednjih sej, ko bodo ustrezne službe pripravile utemeljen predlog. Predlog zaključnega računa proračuna občine za leto 1992 so poslanci sprejeli brez pripomb. Zavleklo pa se je pri sprejemanju predloga proračuna občine za Vprašanja in odgovori Janez Umek sprašuje: 1. Koliko poslovnih vizumov je bilo izdanih v občini Vrhnika občanom iz bivših republik SFRJ? 2. Kolikšen je minimalni odstotni delež vlagatelja, da dobi poslovni vizum in kdo je pristojen za njihovo izdajanje? Oddelek za notranje zadeve odgovarja: 1. Do sedaj smo izdali en poslovni vizum v marcu letošnjega leta za področje trgovske dejavnosti. 2. Dovoljenje, ki potrjuje, da lahko tujec pri nas opravlja neko dejavnost, daje Zunanje ministrstvo RS. Poleg tega dovoljenja potrebuje še registracijo firme, prostor in vsa druga potrdila, ki so potrebna za registracijo nekega podjetja (tudi delež vlagatelja). Odločilno pri odločitvi za izdajo poslovnega vizuma pa je že prej omenjeno dovoljenje Zunanjega ministrstva. Franc Pasetta sprašuje:: Skladno z rednimi letnimi poročili naj se sestavi in da v obravnavo tudi poročilo oz. prikaz demografskega gibanja v občini: podatki o letnem številu rojstev, umrlih, porok, število prebivalcev po posameznih krajevnih skupnostih, število šolskih in predšolskih otrok, aktivnega prebivalstva in ostarelega prebivalstva ter tudi podatke o državljanstvu. Oddelek za notranje zadeve odgovarja: Glede na delegatsko pobudo št. 140 vam posredujemo podatke, ki jih zbiramo na našem oddelku. Sicer so nekateri navedeni že v letnem poročilu, vendar zaradi boljšega razumevanja odgovarjamo na delegatsko pobudo še posebej. Število rojstev za leto 1992: 203 Število umrlih v letu 1992: 168 Število porok v letu 1992: 126 30. 9. 1992 je bilo 19117 prebivalcev. (Zavod republike Slovenije za statistiko). Tujcev pa je bilo do konca leta 1992 353. Navedeni podatki veljajo za celotno občino, ker jih za posamezne krajevne skupnosti ne zbiramo. Podatke o državljanstvu pa imamo razdeljene takole: Vloge za držav, po 40. členu 1967 Zavrnjenih - negativne po 40. členu 22 Št. pozitivno rešenih po 40. členu 1893 Št. nerešenih po 40. členu 52 Vloge za držav, po 10. čl. (redna naturalizacija) 63 Zavrnjenih - negativne po 10. členu 1 Št. pozitivno rešenih po 10. členu 2 Št. nerešenih po 10. Členu 60 Občanom na vpogled in občinskim možem v premislek! 6-91) se stanje ni izboljšalo. Vlomov je sicer manj, vendar se nered v okolici nadaljuje. Ne kličemo, da bi preganjali mladino, vendar sem ter tja kakšen ogled dežurnega policista ne bi bil odveč. Tudi vrtcu v Dragomerju in šoli Ivan Cankar takšne dogodivščine niso neznane. Glede na to, da se otroci ob trimetrski ograji verjetno ne bi dobro počutili, prosimo za večji nadzor dogajanja v okolici vrtca, predvsem v poletnih mesecih. Druga stvar, ki bode v oči, je urejenost igrišča pred vrtcem pri pošti. Večkratni poskus oživitve zelenice se je izjalovil, saj otrok pač ni mogoče privezati, poleg tega ta igrišča popoldne uporabljajo zunanji otroci. Zato bi bila rešitev asfaltiranje ali tlakovanje preostalega dela vrta. Po deževju namreč ostane na dvorišču pravi blatni poligon. In otroci so se na njem prisiljeni igrati. Menimo, da bi se našla kakšna luknja v proračunski vreči, skozi katero bi kakšen curek pritekel tudi na to igrišče. Vsi imamo otroke v vrtcih, tudi dedki in babice, mnogi jih boste še imeli. Zato odprite oči in denarnice že danes. Opozorite mladino, ki je bila še včeraj v varstvu prav v teh ustanovah, naj skrbijo za imetje, saj bodo morda že jutri tam njihovi otroci. Svet staršev VVO Antonije Kucler na Vrhniki Pišemo starši v imenu otrok. Tistih otrok, ki večji del dneva preživijo v vzgojno-varstvenih ustanovah, in tistih, ki so sicer doma, pa vendarle kdaj pa kdaj obiščejo otroška igrišča. Pišemo, da bi opomnili, pokazali in prosili. Verjetno ni potrebno posebno ostro oko, da opazimo, kakšna so igrišča pred vrtci. Čeprav z veliko vloženega truda in finančnih sredstev so le-ta zanemarjena, igrala in senčila polomljena. Starši smo na to opozorili že vodstvo vrtca in dobili zagotovilo, da se osebje trudi in stori, kar je v njihovi moči, da razmere ne bi bile takšne, kot so. Zakaj pravzaprav gre! Naj najprej spregovorimo o centralnem vrtcu na Tržaški cesti. Lani in v letih poprej so bili otroci izpostavljeni hudi poletni pripeki, ker ni bilo ustreznih senčil. Vzrok temu je nenehno lomljenje in uničevanje vsega, kar se zlomiti da. Po besedah vzgojiteljic in staršev se za vrtcem, ki ima za to vsekakor primerno lokacijo, predvsem v poletnih mesecih zbira mladina. To samo po sebi ne bi bilo nič slabega, če po večernih zabavah za njimi ne bi ostalo pravo razdejanje. Razbite steklenice, cigaretni ogorki, menda celo injekcijske igle. Vzgojiteljice morajo ob začetku igralnega dneva temeljito očistiti in preiskati okolico vrtca, da ne bi prišlo do nesreč in okužb. Kljub nenehnim prijavam na policijo ob vlomih (17/9-90, 16-6/91, 30/ leto 1993. V fazi 30-dnevne obravnave predloga so prispele samo tri pisne pripombe, na sami seji pa so delegati imeli še veliko pripomb, mnenj in pobud. Kot na primer: • proračun ni stabilizacijsko naravnan; • preveč je naložb v negospodarstvo; • razvoj in denar je treba nameniti za mala podjetja, štipendiranje mladih; • več sredstev je treba nameniti turizmu, ki je še vedno zapostavljen; • glavna investicija bi morala biti dokončanje čistilne naprave; • obnova doma Karla Grabelj-ška je predraga in v tem trenutku skoraj nepotrebna; • težave so z vzdrževanjem šolskih objektov; • investicije je treba nameniti za vzdrževanje tega, kar imamo, ne pa vlagati v nove objekte. Seznanili so se tudi z dvema amandmajema, da je treba ukiniti finansiranje LDS (Vrhnika), kar so delegati sprejeli, ter da je treba za urejanje občine in varstva okolja nameniti več sredstev iz komunalnih taks, česar pa poslanci niso sprejeli. URE PRAVLJIC V CANKARJEVI KNJIŽNICI VSAK ČETRTEK OB 17. URI 6. maja: PLESNAOBLEKA RUMENEGA REGRATA 13. maja: NEZADOVOLJNA PIKAPOLONICA 20. maja: POBEGLI ROBOT 27. maja: TRIJE METULJI Nato so glasovali o proračunu za leto 1993 in ta ni bil sprejet. Sprejeli pa so program sklada stavbnih zemljišč. Nato je predsednik skupščine Vinko Tomšič predlagal 10-minutni odmor, da bi se sestalo predsedstvo skupščine. To pa je delegatom predlagalo v sprejem štiri sklepe: 1. Sprejeli bi splošni del odloka o proračunu za leto 1993. 2. Investicijski del proračuna (stran 77) bi vrnilo v fazo osnutka. 3. Izvršni svet naj pripravi podrobnejšo obrazložitev oz. poročilo o namenu izgradnje centralne čistilne naprave in o investiciji Doma Karla Grabeljška. ROK IZVEDBE NALOGE: 1 mesec 4. Pripraviti je treba poročilo o ureditvi komunalne deponije v občini Vrhnika. Te štiri sklepe pa so delegati sprejeli in tako investicijski del proračuna prenesli na naslednjo sejo skupščine. Vse preostale točke dnevnega reda pa so potekale brez pripomb in zapletov. S. S. SKUPŠČINA OBČINE VRHNIKA 24. skupna seja vseh treh zborov Skupščine občine Vrhnika bo v četrtek, 17. junija 1993, ob 17. uri v Mali dvorani Cankarjevega doma na Vrhniki. TAJNIŠTVO OBČINE OBVESTILO Občinska gasilska zveza Vrhnika obvešča občane, naj ob požaru najprej pokličejo najbližje gasilsko društvo, samo ob večjih požarih pa tudi gasilsko brigado - tel. št. 93. Gasilska brigada za vsak izvoz izstavi račun, zato prosimo, da upoštevate obvestilo. Prostovoljna gasilska društva oz. njihove predstavnike kličite po telefonu: GD ZAPLANA: 1. Poveljnik FRANC JAZBAR tel. 744-008 2. Predsednik PAVEL BIZJAN tel. 741-013 3. Gospodar VINKO MALAVAŠIČ tel. 741-516 GD BREZOVICA PRI BOROVNICI: 1. Poveljnik JOŽE JAPELJ tel. 746-113 2. PodpoveljnikJOŽEPRISTAVEC tel. 746-440 3. Predsednik FRANCI PRISTAVEC tel. 746-249 4. Podpredsednik JOŽE DRAŠLER tel. 746-314 GD DRENOV GRIČ - LESNO BRDO: 1. Poveljnik JOŽE OGOREVC tel. 751-219 2. PodpoveljnikTONEJELOVŠEK tel. 752-790 3. Predsednik DUŠAN RODOŠEK tel. 752-980 GD LOG: 1. Poveljnik FRANC STANOVNIK tel. 653-149 2. Podpoveljnik RAFAEL KOZJEK tel. 653-421 3. Gospodar AVGUST ARMIČ tel. 653-746 4. Predsednik IVAN TURK tel. 653-307 5. Tajnik JANKO KOZJEK tel. 654-570 GD BEVKE: 1. Poveljnik JANEZ DOLINAR tel. 653-854 2. Predsednik VINKO KERŠMANC tel. 653-875 GD DRAGOMER-LUKOVICA: 1. Poveljnik DUŠAN SUHADOLNIK tel. 653-697 2. Gospodar SREČO ŠTIMAC tel. 653-193 3. Šofer JANEZ POŽAR tel. 653-194 4. Šofer ALOJZ KAVČNIK tel. 654-586 GD SINJA GORICA: 1. Predsednik JOŽE PER tel. 752-635 2. Podpredsednik IVAN DRMOTA tel. 752-055 3. Poveljnik TINE GUTNIK tel. - 4. Podpoveljnik SIMON OGRIN tel. - GD VRHNIKA: 1. Poveljnik JANEZ BUČEK tel. 753-321 2. Gospodar FRANCI DOLINAR tel. 753-009 GD STARA VRHNIKA: 1. Strojnik FRANCI PETKOVŠEK tel. 752-673 2. Šofer METOD OSREDKAR tel. 752-672 3. BORIS REMŽGAR tel. 752-838 GD VERD: 1. Poveljnik SILVO NAGODE tel. 752-343 2. Podpoveljnik JURE KRAŠOVEC tel. 751-412 3. Predsednik URBAN ŽIROVNIK tel. 751-353 4. Gospodar ALOJZ DOBROVOLJC tel. 752-545 GD LIGOJNA: 1. Predsednik ROBERT MALOVRH tel. 752-281 2. Gospodar TONE KAVČIČ tel. 752-294 3. FRANC KAVČIČ tel. 752-291 GD LIPA-SMREČJE: 1. Poveljnik TONE BASTARDA tel. 752-190 2. Šofer JANEZ JURCA tel. 752-061 GD BLATNA BREZOVICA: 1. Poveljnik ROBERT GOSTIŠA tel. - 2. Predsednik HERAUER tel. - GD BOROVNICA: 1. Predsednik CIRIL KOS tel. 746-466 2. Podpoveljnik VILI MEVEC tel. 746-461 3. FRANC DEBEVC tel. 746-490 OGZ VRHNIKA POZIV INVESTITORJEM NEDOVOLJENIH POSEGOV V PROSTOR (ČRNE GRADNJE) Eden od glavnih problemov rabe prostora v Sloveniji je razpršena graditev, ki se je na celotnem ozemlju naše države razširila do nevzdržnosti. Razpršena graditev na robovih naselij, predvsem pa izven njih, tudi na zemljiščih, ki so izrecno nezazidljiva, pri čemer niso nikakršna izjema niti najožji varovalni pasovi, npr. zajetij pitne vode ali dolgoročno predvideni za razvoj pomembnih infrastrukturah objektov, je postala glavna značilnost našega odnosa do prostora. Razpršena graditev ni samo izničila še mnogo let nazaj jasno prepoznavne podobe slovenskih pokrajin, temveč je zavzela take razsežnosti, da zaradi nesmotrne in nerazumno potratne rabe prostora že ogroža bodočnost naših naslednjih rodov. Podatki kažejo, da je bilo v Sloveniji konec leta 1992 ugotovljenih kakih 26.000 (!) nedovoljenih posegov v prostor. Od tega je približno 40% pomožnih objektov in drugih posegov v prostor, ki niso stavbe ter približno ena tretjina prizidkov, nadzidav, adaptacij ipd. Če te odštejemo, je v Republiki Sloveniji približno 10.000 črnih gradenj stavbnih objektov, od tega kakih 5.000 stanovanjskih hiš, 1.500 počitniških zgradb in 3.500 gospodarskih objektov, od tega na nezazidljivih zemljiščih kar 1.200 stanovanjskih, 400 počitniških in 900 gospodarskih objektov. Nekateri črnograditelji so za svoje nezakonito zgrajene zgradbe, tam kjer je bilo to mogoče, kasneje sicer pridobili potrebna dovoljenja in so jih tako legalizirali. Mnogo več pa je tistih, ki tega niso niti poskušali, saj so zato, ker noben predpis ni prepovedoval dejanj in drugega, kar omogoča uporabo nezakonito zgrajenega objekta, svoje zgradbe lahko do sedaj uporabljali brez slehernih omejitev tudi brez legalizacije. V uradnem listu Republike Slovenije št. 18/93 z dne 9/4-1993 je bil objavljen zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o urejanju prostora in drugih posegov v prostor. Zakon v svojem 11. členu omogoča investitorjem nedovoljenih posegov v prostor (črnih gradenj), da v 90 dneh po uveljavitvi zakona (torej od 9/4-1993) pri pristojnem (praviloma občinskem) organu za urejanje prostora oddajo zahtevo za odlog morebitne prisilne izvršbe (rušitve črne gradnje oziroma odstranitve drugega posega v prostor). Rok oddaje zahteve je torej 18. julij 1993. Vloga mora vsebovati navedbo organa, kateremu pošiljate zadevo, vsebino zahtevka, kdo je morebitni zastopnik ali pooblaščenec, ime in priimek ter naslov vložnika oziroma njegovega zastopnika ali pooblaščenca. Vloga mora biti lastnoročno podpisana, vsebovati mora tudi podatke o namenu, legi, velikosti, zmogljivosti, komunalnih priključkih in funkciji nedovoljenega posega, številko parcele zemljišča, kopijo katastrskega načrta zemljišča in skico. Vlogi je treba priložiti dokazilo o vplačilu depozita v višini 2.500,00 SIT za kvadratni meter bruto etažne površine stanovanjskega, počitniškega, gospodarskega ali poslovnega objekta, vendar skupaj ne manj kot 150.000,00 SIT oziroma 150.000,00 SIT za druge nedovoljene posege v prostor, in sicer na žiro račun Stanovanjskega sklada Republike Slovenije, št. 50102-627-900-7407 - z navedbo namena nakazila: depozit za odlog prisilne izvršbe. Višina depozita se na podlagi bruto etažne površine izračuna tako, da se površina objekta, ki jo omejujejo zunanje ploskve obodnih zidov, pomnoži s številom uporabnih etaž (vključno s kletnimi in uporabnimi podstrešji) ter z zneskom 2.500,00 SIT/m2. Depozit se ne obrestuje, revalorizira pa se glede na mesečno stopnjo rasti cen na drobno. 25 % depozita bo uporabljeno sofinanciranju priprave prostorskih izvedbenih aktov (s katerimi se odloča o legalizaciji), preostali del bo uporabljen za plačilo eventualne izvršbe (rušitev) ali za plačilo investitorjevega prispevka k stroškom za opremljanje stavbnega zemljišča (v postopku legalizacije). Zakon določa tudi, da mora vsak investitor nedovoljenega posega, ali če tega ni mogoče ugotoviti, lastnik oz. upravljalec zemljišča, plačati nadomestilo za degradacijo in uzurpacijo prostora. Vrsta in stopnja degradacije se bo ugotavljala glede na vrsto in obseg nedovoljenega posega, njihovih posledic na možnost uporabe prostora in glede na območje, na katerem je bil izveden ali se izvaja nedovoljen poseg. Kriterije za izračunavanje višine nadomestila in način plačila bo vlada RS predpisala z uredbo. Ta sredstva bodo v višini 40% prihodek proračuna občine, v višini 30% prihodek ekološkega razvojnega sklada in v višini 30% stanovanjskega sklada Republike Slovenije. Obrazec vloge, ki je že pripravljen, bo na razpolago investitorjem v vložišču Skupščine občine Vrhnika. Oddelek za družbenoekonomski razvoj in planiranje poziva investitorje nedovoljenih posegov v prostor in vse občane, da se seznanijo z navedenim zakonom in se ravnajo po njegovih določbah. Vrhnika, maj 1993 ODDELEK ZA DRUŽBENOEKONOMSKI RAZVOJ IN PLANIRANJE Izvršni svet Skupščine občine Vrhnika objavlja JAVNI RAZPIS za sofinanciranje programov krajevnih skupnosti za leto 1993 1. Predmet razpisa je sofinanciranje lokalnih investicij, ki jih bodo krajevne skupnosti izvajale na podlagi planov za leto 1993. 2. Krajevne skupnosti morajo vlogi za pridobitev dodatnih sredstev priložiti: a) opis investicij z navedbo že pridobljene dokumentacije (npr. idejni projekt s projektantskim predračunom, podpisane izjave krajanov, da bodo sofinancirali ustrezni del investicije); V primeru, da je investicija takšne narave, da ne zahteva navedene dokumentacije in (ali) da je krajani neposredno ne sofinancirajo, je potrebno priložiti predračun izvajalca. b) predvideno finančno konstrukcijo, ki mora vsebovati vse vire sredstev: - sredstva Sklada stavbnih zemljišč, če jih program sklada predvideva; - sredstva proračuna občine, če se investicija financira tudi iz proračuna (npr. sredstva za odvodnjavanje pri rekonstrukcijah nekategoriziranih cest in ulic); - sredstva krajanov, če krajani neposredno sofinancirajo investicijo; - sredstva krajevne skupnosti (ki vključujejo sredstva, ki jih KS dobi iz rednih dotacij in drugih virov, sredstva zbrana s samoprispevkom...); - sredstva, ki jih KS pričakuje na podlagi tega razpisa 3. Izvršni svet bo s proračunom predvidena sredstva razdelil na osnovi naslednjih kriterijev: - vodovod do 30% predi ačunske vrednosti - kanalizacija do 25% - nekategorizirane ceste do 20 % - ulice in ostale prometne površine do 10% - ostale investicije do 10% Višina sredstev, dodeljenih na osnovi navedenih kriterijev, se poveča za 50% pri investicijah, ki se financirajo s krajevnim samoprispevkom. 4. Krajevne skupnosti bodo odobrena sredstva pridobile na osnovi dokazil o dejanski izvedbi investicije. 5. Rok za vložitev prijave in zahtevane dokumentacije je 15/6-1993. Krajevne skupnosti bodo obveščene o višini odobrenih sredstev do 1/7-1993. 6. Krajevne skupnosti lahko dobijo dodatne informacije na občini Vrhnika, oddelek za družbenoekonomski razvoj in planiranje, tel. 755-121 (Boža Smole, Andrej Treven). Vrhnika, 7/5-1993 NAŠ ČASOPIS MAJ 1993 Na podlagi 37. člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Ur. list SRS, št. 18/84, št. 37/85, št. 29/86 in RS št. 26/90) je IS SO Vrhnika na seji dne 5/5-1993 sprejel SKLEP o javni razgrnitvi sprememb lokacijskega načrta za del območja Tržaške ceste oz. Ljubljanske ceste od križišča pri Črnem orlu do uvoza v industrijsko cono v Sinji Gorici na Vrhniki (Ur. list SRS, št. 35/89). 1. člen Javno se razgrne osnutek sprememb lokacijskega načrta za del območja Tržaške ceste oz. Ljubljanske ceste, od križišča pri Črnem orlu do uvoza v industrijsko cono v Sinji Gorici na Vrhniki, ki ga je izdelal Biro Primis pod štev. 24/89). 2. člen Osnutek sprememb iz 1. člena tega sklepa bo razgrnjen v prostorih SO Vrhnika (II. nadstropje) in v prostorih KS Vrhnika-Breg in KS Sinja Gorica, 30 dni od objave sklepa v glasilu Naš časopis. V času javne razgrnitve bosta KS Vrhnika-Breg in KS Sinja Gorica v sodelovanju z Oddelkom za družbenoekonomski razvoj in planiranje organizirali javno obravnavo osnutka. V času obravnave bodo krajani obveščeni na krajevno običajen način. 3. člen Občani in družbeno pravne osebe lahko v času razgrnitve podajo pripombe na krajih razgrnitve, jih pošljejo na Oddelek za družbenoekonomski razvoj in planiranje občine Vrhnika ali na zapisnik na javni razpravi v KS. Številka: 3/6-352-09/89 Datum: 5/5-1993 PREDSEDNIK IZVRŠNEGA SVETA Vili Granda, dipl. ing 5. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu RS. Republika Slovenija PREDSEDNIK SKUPŠČINA OBČINE VRHNIKA SKUPŠČINE OBČINE VRHNIKA Vinko TOMŠIČ Številka: 3/6-352-09/89 Datum: 004 OSNUTEK Skupščina občine Vrhnika je na podlagi 39. člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Ur. list SRS št. 18/84, 37/85, 29/86, 43/89 in RS 26/90) ter 202. člena Statuta občine Vrhnika (Ur. list SRS št. 31/79, 5/82, 11/86, 2/87) sprejela ODLOK O SPREMEMBAH LOKACIJSKEGA NAČRTA ZA DEL OBMOČJA TRŽAŠKE CESTE OZ. LJUBLJANSKE CESTE OD KRIŽIŠČA PRI ČRNEM ORLU DO UVOZA V INDUSTRIJSKO CONO V SINJI GORICI NA VRHNIKI 1. člen S tem odlokom se sprejmejo spremembe lokacijskega načrta za del območja Tržaške ceste oz. Ljubljanske ceste od križišča pri Črnem orlu do uvoza v industrijsko cono v Sinji Gorici na Vrhniki (Ur. list SRS št. 35/89) (Biro Primis št. projekta 24/ 89). 2. člen Spremembe lokacijskega načrta temelje na spremenjenih pogojih lastnika magistralne ceste M-10, Uprave za ceste ter spremenjenih prostorskih razmer, in predstavljajo: - spremembo režima zavijalnih in voznih pasov - sprememba izvozov in lokalnih cest in funkcionalnosti površin objektov - sprememba režima peščenih površin in kolesarskih stez - sprememba lokacij avtobusnih postaj 3. člen Spremembe lokacijskega načrta se nanašajo na naslednje profile (P), ureditvene situacije M 1:500, ki določa rešitve v zvezi s funkcijo in položajem naprav in njihovim vplivom na obstoječe naprave in okolje: P 4 - P 6 Iz smeri Ljubljane odcep d6sno (desni zavijalni pas). Dovoz do Ščetinarne, Lesne industrije in Obrtne cone. Iz smeri Vrhnika levi zavijalni pas. P 7 Avtobusna postaja v P 13 se prestavi na P 7. P 15 Avtobusna postaja v P 9 se prestavi na P 15. P 6 Osvetljen označen prehod za pešce. P15-P18S premikom obstoječega izvoza iz Sinje Gorice dobimo križišče Ljubljana - Vrhnika, Sinja Gorica - Industrijska cona (možna dolgoročna povezava z reg. cesto Borovnica - Horjul)! Križišče s pasovi za leve zavijalce. P 29- P 32 Zatečeno stanje. V bližnji prihodnosti ni možnosti pridobitve zemljišča. Zazidalni načrt Vrtnarija se izvaja po sprejetem programu. P 41 - P 42 Križišče desno uvoz, desno izvoz. Zavijalci levo imajo povezavo skozi Vrtnarijo ali v križišču P 45. P 45 - P 47 Za potrebe dovoza v Poslovno obrtni center je potrebno izvesti dovozno cestno križišče s pasovi za leve zavijalce. Odcep, ki napaja Opekarsko cesto, je zatečeno stanje. Smotrnost širitve na tretji pas je potrebno dokazati z možnostjo širitve naselja v ozadju. P 66 - P 68 Lokacija odcepa na avtocesto je obstoječa. Potrebna je sprememba obstoječega prehoda za pešce in kolesarske steze. P 58 - P 69 Odcep na Jelovškovo cesto. Cesto je potrebno spremeniti v enosmerno cesto, hkrati je potrebna ureditev križišča Jelovškova - Delavsko naselje. 4. člen Besedilo 4. člena odloka se spremeni v sledečo obliko: Lokacijski načrt obsega preureditev Tržaške ceste od avtobusnega postajališča pri Mantovi do uvoza v industrijsko cono v Sinji Gorici. Dolžina odseka znaša ca. 1.680 m. Predvidena je ureditev dvopasovnega vozišča s tretjim pasom za levo zavijanje, kolesarske steze in peš poti, križišč in cestnih priključkov ter avtobusnih postajališč za primestno povezavo. Trasa novega vozišča poteka po obstoječi, z minimalnim odmikom osi na nekaterih delih odseka, zaradi izvedbe zavijalnih pasov. Na obravnavanem odseku se izvedejo križišča za priključitev regionalnih in lokalnih cest. Območje križišča MC 1/10 Vrhnika - Ljubljana z RC 324 Vrhnika-Borovnica je zasnovano kot nivojsko križanje dvopasovnih cest s svetlobno signalnimi napravami. Na Tržaški cesti so določeni pasovi za levo zavijanje. Kolesarska steza je na obeh straneh ceste ločena od motornega prometa z robnikom in zelenico. Križišče na območju priključka na avtocesto je zasnovano kot nivojsko križanje dvopasovnih cest, brez svetlobnih signalnih naprav. Na magistralni cesti je pred križiščem v obeh smereh predviden tretji pas za zavijanje v levo. V prečni smeri se na obstoječem priključku za avtocesto odstrani osrednja zelenica, vozišče se uredi v vozni pas in pas za zavijanje v levo. Jelovškova cesta se spremeni v enosmerno cesto. Predvidena lokalna cesta, ki bo na severozahodni strani območja stanovanjskega kompleksa Vrtnarija in objektov za storitvene dejavnosti (Elektro Ljubljana, skladišče LIKO, Industrija Titograd) in Poslovno obrtni center povezovala dovozne ceste skozi omenjena območja, se na Tržaško cesto priključi z izvedbo križišča na območju nasproti priključka Opekarske ceste. Območje križišča se izvede z nivojskim križanjem dvopasovnih cest brez svetlobno signalnih naprav. Na magistralni cesti je na obeh straneh križišča predviden tretji pas za zavijanje v levo. Prečna priključka sta dvopasovna, vzhodni se izvede na mestu obstoječega priključka Opekarske ceste, zahodni priključek je možno graditi fazno (dvopasovni priključek z razširitvijo s pasom za leve zavijalce). Predvidena cestna povezava stanovanjskega kompleksa Vrtnarija se obravnava kot zatečeno stanje, brez predvidenih pasov za leve zavijalce. Priključek Kolodvorske ceste se uredi z nivojskim križanjem dvopasovnic z možnostjo zavijanja desno uvoz, desno izvoz. Uvoz na Vrtnarijo se uredi z nivojskim križanjem dvopasovnic, z možnostjo zavijanja proti Ljubljani. Obstoječi priključek regionalne ceste Vrhnika - Sinja Gorica na Tržaško se opusti in prestavi za ca. 80 m v smeri proti Vrhniki, kjer je na nasprotni strani predviden priključek bodoče ceste za povezavo industrijske cone. Križišče se izvede z nivojskim križanjem dvopasovnih cest brez svetlobno signalnih naprav. Vsi kraki križišča imajo predvidene tretje pasove za zavijanje v levo. Predviden je še priključek na Tržaško cesto bodoče cestne povezave z industrijsko cono pred objektom Kovinarska v smeri Ljubljana-Vrhnika. Na magistralni cesti je pred križiščem v smeri Logatec-Ljubljana predviden tretji pas za zavijanje v levo. Na nasprotni strani je predviden zavijalni tretji pas za zavijanje v desno oziroma izvoz za bodočo cesto v industrijsko cono. Vozišče preurejene Tržaške ceste je na obravnavanem odseku dvopasovno s spremljajočo obojestransko zelenico, enosmerno kolesarsko stezo in peš potjo. Širina voznega in zavijalnega pasu je min. 3,25. Kolesarska steza je široka 1,50 m in od vozišča ločena z dvignjenim robnikom in 0,75 m širokim zelenim pasom. Peš pot je široka min 1,75 m in na odsekih, določenih v grafični prilogi (v križiščih) ločena od kolesarske steze z 0,06 m visokim robnikom, drugače pa sta v istem nivoju, vizualno ločeni med sabo z vgrajenimi granitnimi kockami. Na podlagi Zakona o poslovnih stavbah in poslovnih prostorih (Ur. list SRS, št. 18/ 74 in 34/88) ter 202. člena statuta občine Vrhnika (Ur. list SRS, št. 31/79, 5/81, 11/86 in 2/87), je Izvršni svet Skupščine občine Vrhnika na svoji seji, dne 7/4-1993 sprejel PRAVILNIK O ODDAJANJU POSLOVNIH PROSTOROV V NAJEM I. SPLOŠNA DOLOČBA 1. člen S tem pravilnikom Izvršni svet SO Vrhnika določa: - postopek oddajanja poslovnih prostorov, katerih imetnik pravice uporabe je občina Vrhnika in organe, ki v postopku sodelujejo; - postopek oddajanja poslovnih prostorov, ki jih ima občina Vrhnika v najemu, v podnajem; - način določanja višine najemnine in - pogoje za sklenitev in prenehanje najemnega razmerja. II. ODDAJANJE POSLOVNIH PROSTOROV 2. člen Poslovni prostori se oddajo v najem z javnim natečajem, izjemoma pa se lahko oddajo neposredno, brez javnega natečaja. 3. člen Poslovni prostori se oddajo praviloma za nedoločen čas, razen če so ob sklenitvi najemne pogodbe znane okoliščine, ki pogojujejo najem za določen čas. Poslovni prostori se lahko oddajo za določen čas tudi na zahtevo najemnika. 4. člen Poslovni prostori se lahko oddajo v najem brez javnega natečaja v naslednjih primerih: - najemniku, ki se je moral izseliti iz poslovnega prostora zaradi rušenja, prenove ali spremembe namembnosti stavbe oz. prostorov; - najemniku, ki najema lokal in zaposli delavce, ki so bili zaposleni v lokalu pred zamenjavo najemnika; - če se poslovni prostori oddajo za določen čas, ki je krajši od šest mesecev; - v posebej utemeljenih primerih po prehodnem soglasju izvršnega sveta. 5. člen Razpis javnega natečaja vsebuje: - lokacijo in velikost poslovnega prostora; - višino in način plačevanja najemnine; - predvideno dejavnost oz. prednostne dejavnosti ali omejitve; - čas za katerega se poslovni prostori oddajajo v najem; - rok za zbiranje pisnih ponudb, ki ne sme biti krajši od 15 dni od dneva objave; - morebitne druge pogoje v zvezi s stanjem in ureditvijo poslovnega prostora; - višino in pogoje plačila varščine. Razpis javnega natečaja se objavi v sredstvih javnega obveščanja. 6. člen Poslovni prostori se lahko oddajo v najem na podlagi ustne licitacije. Licitacija se izvede v primeru, ko pogoje javnega natečaja izpolnjuje več kandidatov. Kandidati za najem poslovnega prostora morajo biti s pogoji in načinom izvedbe licitacije seznanjeni ob razpisu licitacije. Kandidat, ki je ob prijavi na javni razpis vplačal varščino in želi sodelovati na licitaciji, ima pravico do vračila varščine. 7. člen Višina najemnine se določa po tržnih načelih s tem, da se upošteva vrednost poslovnega prostora, lokacijo zgradbe, velikost poslovnega prostora in naravo dejavnosti, ki se v poslovnem prostoru opravlja. Če najemnik uporablja prostor za neprofitno dejavnost (dejavnost državnih organov, dejavnost humanitarnih in političnih organizacij ter društev ipd.) se najemnina določi v višini, ki je nižja od tržne najemnine, vendar ne more biti nižja od izhodiščne najemnine. V primeru, da so poslovni prostori najemnika iz prejšnjega odstavka tega člena bistveno večji, kot jih potrebuje za nemoteno opravljanje dejavnosti, se najemnina določi v višini ekonomske najemnine. 8. člen Izhodiščna najemnina se določi v višini 4,4% od vrednosti poslovnega prostora tako, da se upošteva vrednost m2 poslovnega prostora v Črnem orlu, Cankarjev trg 4 (lokali). Vrednost poslovnega prostora se izračuna z vrednostjo točke, ki se uporablja za revalorizacijo nabavne vrednosti stanovanj. 9. člen Najemnina se določi tako, da se izhodiščna najemnina za m2 pomnoži z velikostjo poslovnega prostora in s faktorjem, ki je določen glede na lokacijo zgradbe in glede na naravo dejavnosti, in sicer: - faktor 6: Vrhnika: Cankarjev trg, Ljubljanska ulica (do črpalke), Tržaška cesta do Poštne ulice, Jelovškova ulica, Stara cesta do Ceste gradenj, Trg Karla Grabeljška, Cesta 6. maja do Zdravstvenega doma; - faktor 5: Vrhnika: Poštna ulica do Krpanove ulice, Cesta Gradenj, območje Podjetniško obrtne cone Pod Hruševco; Borovnica: Molkov trg, Paplerjeva ulica, Rimska ulica; - faktor 4: ostali deli Vrhnike in Borovnice; - faktor 3: - dejavnosti splošnega pomena, ki niso v celoti neprofitne; - dejavnosti organov Republike Slovenije in njihovih izpostav; - faktor 2: - najem garaž in skladiščnih prostorov; - dejavnosti medobčinskih organov, katerih soustanovitelj je občina Vrhnika - faktor 1: dejavnost upravnih organov Občine Vrhnika, dejavnost humanitarnih in političnih organizacij ter društev. 10. člen Višina najemnine za m2, določena v skladu z 8. in 9. členom se glede na velikost poslovnega prostora zniža in sicer: velikost prostora (m2] korekcijski faktor do 100 nad 100 do 200 nad 200 do 300 nad 300 do 500 nad 500 do 1.000 nad 1.000 1 0,9 0,8 0,7 0,6 0,5 11. člen V primeru, da najemnik stanovanja s soglasjem Oddelka za družbenoekonomski razvoj in planiranje uporablja del stanovanja kot poslovni prostor, plačuje poleg stanovanjske najemnine tudi najemnino za poslovni prostor. Najemnina za poslovni prostor se določa in revalorizira v skladu z določili tega pravilnika. 12. člen Najemnina se ob določitvi nove vrednosti točke za revalorizacijo nabavne vrednosti stanovanj preračuna v DEM po srednjem tečaju banke Slovenije. Najemnina se plača do 20. v mesecu za tekoči mesec in sicer tako, da se vrednost v DEM preračuna po srednjem tečaju Banke Slovenije na dan plačila. 13. člen Za spodbujanje razvoja dejavnosti lahko Izvršni svet najemnika oprosti plačevanja najemnine oz. najemnino zniža. Izvršni svet lahko najemnino zniža tudi, če kvaliteta poslovnega prostora bistveno odstopa od kvalitete poslovnih prostorov v istem območju. V tem primeru se najemnina lahko zniža do višine naslednjega nižjega faktorja. 14. člen Strokovne in administrativne naloge v zvezi s poslovnimi prostori opravlja Oddelek za družbenoekonomski razvoj in planiranje, Agencija za posredovanje armadnih nepremičnin in Služba za proračun. Te naloge so predvsem: - določanej pogojev razpisa za oddajo poslovnih prostorov; - določanje najemnih pogojev; - oblikovanje predloga višine najemnine; - urejanje finančnih razmerij z najemniki; - odločanje o izvedbi ustne licitacije; - priprava pogodb-o oddaji poslovnih prostorov v najem in podnajem. 15. člen Izvršni svet ima naslednje pristojnosti: - odloča o oddaji poslovnih prostorov v najem in podnajem, - odloča o prenehanju najemnega razmerja v primeru, ko najemno razmerje odpove najemodajalec; - določa letni plan in politiko investiranja v poslovne prostore; - določa višino najemnine; - odloča o pritožbah kot prvostopenjski organ; - določa naloge Agencije za posredovanje armadnih nepremičnin; - sklepa o oprostitvi plačevanja najemnin; - sklepa o prodaji poslovnih prostorov. III. UPORABA POSLOVNIH PROSTOROV 16. člen Najemnik je dolžan vzdrževati poslovne prostore v uporabnem stanju ter s tem v zvezi nositi vse stroške tekočega vzdrževanja poslovnega prostora. Najemnik je dolžan upoštevati določila hišnega reda. 17. člen V času uporabe najemnik ne sme izvršiti v poslovnem prostoru nikakršnih preureditvenih del ali adaptacije brez predhodne pisne privolitve najemodajalca. Najemodajalec in najemnik se lahko dogovorita, da se neamortizirana sredstva, ki jih je najemnik, po predhodnem soglasju najemodajalca, vložil v poslovni prostor, poračunajo pri najemnini. 18. člen Najemnik ne sme oddati poslovnega prostora v podnajem brez pismene privolitve najemodajalca. Najemnik lahko odda poslovni prostor oz. del poslovnega prostora podnajemniku, če je predhodno pridobil pisno soglasje najemodajalca, ki je sopodpisnik podna-jemne pogodbe in daje soglasje k višini podnajemnine. IV. SKLENITEV NAJEMNEGA RAZMERJA 19. člen Najemno razmerje nastane s sklenitvijo pisne najemne pogodbe. Najemna pogodba vsebuje: - navedbo poslovnih prostorov in stavbe, v katerih so poslovni prostori; - navedbo dejavnosti, ki se opravlja v poslovnih prostorih; - določila o uporabi skupnih prostorov in naprav v stavbi; - določila o trajanju najemnega razmerja; - določila glede višine in načina plačevanja najemnine in sorazmernih stroškov vzdrževanja; - določila glede vlaganj najemnika v poslovni prostor; - določila glede predplačila najemnine; - določila o odpovedi in odpovednih rokih, če je pogodba sklenjena za nedoločen čas; - kraj in datum sklenitve pogodbe in podpisa pogodbenih strank; - druga določila, pomembna za najemno razmerje. V. PRENEHANJE NAJEMNEGA RAZMERJA 20. člen Najemna pogodba lahko vsak čas sporazumno preneha. Najemna pogodba preneha tudi, če preneha predmet najema ali če nastopijo okoliščine, ki najemniku po zakonu onemogočajo opravljanje dejavnosti. 21. člen Najemna pogodba, sklenjena za nedoločen čas, preneha s sodno odpovedjo z enoletnim odpovednim rokom, razen v primerih navedenih v 23. in 24. členu tega pravilnika. 22. člen Najemna pogodba, sklenjena za določen čas, preneha s pretekom časa, za katerega je bila sklenjena. Najemna pogodba se lahko podaljša, če je najemnik 30 dni pred potekom tega časa pridobil od najemodajalca pisno odobritev podaljšanja najemnega razmerja. 23. člen Najemodajalec lahko odpove najemno razmerje pismeno z 90 dnevnim odpovednim rokom, če je poslovni prostor predviden za rušenje, prenovo ali je predlagana sprememba namembnosti poslovnega prostora oziroma poslovne stavbe. 24. člen Najemodajalec lahko odstopi od najemne pogodbe in zahteva izpraznitev poslovnega prostora ob vsakem času, ne glede na pogodbene ali zakonske določbe o trajanju najema: - če najemnik, kljub opominu, uporablja poslovni prostor v nasprotju s pogodbo oz. povzroča škodo v poslovnem prostoru oz. v stavbi, v kateri je poslovni prostor; - če najemnik ne plača najemnine in stroškov, ki se plačujejo poleg najemnine v roku, ki ga določa najemna pogodba dvakrat zaporedoma ali dva meseca v zadnjih dvanajstih mesecih: - če najemnik odda poslovni prostor v podnajem brez pismenega soglasja najemodajalca oz. zaračunava višjo podnajemnino, kot jo določa 17. člen tega pravilnika; - če najemnik izvršuje ali izvrši v poslovnem prostoru spremembo brez predhodne pismene privolitve najemodajalca; - če najemnik ne uporablja poslovnega prostora več kot tri mesece. VI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 25. člen Ta pravilnik se uporablja tudi za oddajo prostorov, ki jih ima občina Vrhnika v najemu, v podnajem. 26. člen Z dnem uveljavitve tega pravilnika preneha veljati pravilnik o oddajanju poslovnih prostorov v najem (Naš časopis, št. 174/91, št. 183/92). 27. člen Ta pravilnik začne veljati z dnem, ko ga sprejme Izvršni svet Skupščine občine Vrhnika. Pravilnik se objavi v glasilu Naš časopis. Republika Slovenija SKUPŠČINA OBČINE VRHNIKA IZVRŠNI SVET Številka: 3/5-36300-0045/93 Datum: 6. 5. 1993 PREDSEDNIK IZVRŠNEGA SVETA VILI GRANDA, dipl. ing. ŠPORTNA ZVEZA VRHNIKA KOLEDAR ŠPORTNIH PRIREDITEV V NAJU IN JUNIJU 1993 Občinsko šolsko prvenstvo v odbojki za deklice Tek Rupe 1993 Občinsko prvenstvo v atletiki za ml. in st. PI-PE Svetovni tek miru »Peace Run« Srečanje slovenskih športnikov iz obmejnih dežel IX. memorial Robija Trampuža Občinsko prvenstvo v kolesarjenju Podlipa 1993 Vse informacije o prireditvah dobite na Športni zvezi Vrhnika, Tržaška cesta 9, Vrhnika; telefon 754-484. 14. maj 16. maj 19. maj 25. maj 5. junij 6. junij 20. junij 4 MAJ 1993 NAŠ ČASOPIS Okrogla miza Društva slovenskih novinarjev na temo Regionalni in lokalni tisk je bila v gostišču Močilnik. Udeležencev je bilo približno 26, pogovorili pa so se o vseh težavah, ki danes pestijo tako male kot velike v slovenskem medijskem prostoru. Predvsem majhne radijske postaje je skrbela razdelitev radijskih frekvenc, saj se menda v postopku plete visok mesečni delež, ki ga bo treba plačevati. Na okrogli mizi je bil Naš časopis kot gostitelj deležen kar lepe pozornosti. Zvečer, na samo dvajseto obletnico prve številke Našega časopisa, ki je izšla prvič 6. maja 1973, je bila v mali dvorani Cankarjevega doma na Vrhniki majhna slovesnost, slavnostna seja časopisnega sveta. O vlogi Našega časopisa je po županovem pozdravu govoril predsednik sveta Brane Jereb, odlomki iz Cankarjevih satiričnih spisov so predvsem govorili o narodu, časnikarstvu in časnikarjih. Slovesnosti se je udeležil tudi prvi urednik Našega časopisa Doro Hvalica, oktet Raskovec pa je v tisti večer popolnoma novih koncertnih oblekah z ubranim petjem napolnil dvorano. Zaključna prireditev, ki bo postala tradicionalna, ko se na Vrhniki zberejo najboljši pisci iz mladih vrst. Tudi letos je bilo tako. Razkazali smo jim Vrhniko, čeprav je bil deževen dan. Da zvedo, kje je bila enajsta šola in kje je Močilnik. Cankarjevi dnevi Kulturne prireditve ob dnevu rojstva našega rojaka Ivana Cankarja, poimenovane po njem, so na Vrhniki že tradicionalne. Letos so se zvrstile v dneh od 6. do 9. maja. Prva od prireditev v okviru Cankarjevih dnevov je bila okrogla miza Društva slovenskih novinarjev, v četrtek, 6. maja, ob 20. uri v gostišču Močilnik. Tematika, o kateri so govorili, je bila naslovljena Regionalni in lokalni tisk. Druga prireditev, tematsko povezana s prvo, je bila istega dne zvečer v Mali dvorani vrhniškega Cankarjevega doma. To je bila slavnostna seja sveta Našega časopisa ob 20-letnici njegovega izhajanja. Sejo je spremljal kulturni program; Matjaž Žirovnik, ki je prireditev tudi povezoval, je prebral izbrane odlomke iz Cankarjevih del, nastopil pa je tudi Oktet Raskovec. Po pozdravnem nagovoru župana Vinka Tomšiča je predsednik časopisnega sveta Brane Jereb na kratko orisal zgodovino časopisa in podelil priznanja dosedanjim urednikom. O svojih pogledih na časnikarstvo v občini pa je spregovoril tudi sedanji urednik Tone Janežič. V petek, 7. maja, je bila v Veliki dvorani Cankarjevega doma dopoldne zaključna slovesnost 16. vseslovenskega tekmovanja za Cankarjevo priznanje v znanju materinščine. Tekmovanje, ki je bilo že marca, je letos potekalo na temo Ljudsko izročilo v slovenskem slovstvu z geslom Večno mlado izročilo. Na slovesnosti, ki jo je v imenu vrhniške Zveze kulturnih organizacij odprla Marta Rijavec, pozdravila pa med drugimi župan Vinko Tomšič in v imenu slovenskih pisateljev igralec in pesnik Tone Kuntner, je predsednik Slavističnega društva Slovenije France Novak izročil priznanja osnovno- in srednješolcem iz Slovenije in zamejstva, ki so se na tekmovanju najbolje odrezali. Po prireditvi so si udeleženci tekmovanja in njihovi mentorji ogledali znamenitosti našega kraja. Istega dne je, na žalost ob ne najlepšem vremenu, potekala tudi 11. Petkovškova li- kovna kolonija osnovnošolcev. Letos so udeleženci v svoje izdelke skušali ujeti značilnosti in lepote Barja, saj so ustvarjali v Bevkah in njeni okolici. Svoje izdelke so tudi razstavili. Otvoritev razstave je bila ob 16. uri v gostišču Močilnik. V soboto, 8 maja, je bil v Veliki dvorani Cankarjevega doma koncert mladih glasbenikov naše občine, naslov ka- terega so si sposodili pri Cankarju - Podobe iz sanj. Nastopili so nagrajenci letošnjega tekmovanja učencev in študentov glasbe Slovenije, Godalni ansambel glasbene šole, Godalni kvartet in Komorni orkester Vrhnika z dirigentom Markom Fabianijem. Kot solistki sta nastopili Eva Slabe (klavir) in Eva Hren (kitara). Program je povezovala Nadja Strajnar Zadnik. Nedelja, 9. 5., je bila zadnji od letošnjih Cankarjevih dnevov. Ob 11. uri je župan Vinko Tomšič odprl razstavo slik barjanske zemlje in veziva na juti. Gre seveda za umetnine Toneta Lapajneta, ki ga Vrh-ničani poznamo že dolgo, saj je pri nas prvič razstavljal že pred 14 leti. Razstava bo odprta do 29. maja, vsak dan od 10. do 19. ure. Čeprav so se uradno že končali, bodo Cankarjevi dnevi tako trajali še do konca maja. Seveda, če si boste ogledali razstavo teh izjemnih slik. Darinka Koderman NAS ČASOPIS GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OBČINE VRHNIKA l cinik I Številka 1 6. ma|a 1973 Naš časopis prosil i bralce Ui pirillnRC. In Uiik- No, in ker je vse In imjluž ne Ren naslov Esaoplsa nI p redita vi Ja- mogoče stlačili skupaj, naj vam m»7 Im naj bo kratka, lahko llf- bo la nnsvel le okvirno pomagalo lic bo pomot P. To ni naslov vorljivo, vsebir^ko naj opictlclju- pri razmišljali ju. lito — vsnj m vi. 111 11 \.\ je glasilo — časopis — i n I i mater Razpravljali bomo o vseh pred- villtn nuj bo Ir delovno ime, in lokalno vsaj ilo le mere obarva- logih, ki jih boste do 91, maja le- vislo brezimen. Ker nnj hi no, •!,. bo msgara razbrali, ila je los poslali na naslov: tJrcdnišlvo iasepbl bil res glasilo nas časopis glasilo olivami v o hči ni- .....•• . I ni opi ■ Občinska konfe- „„„ M namreč odločili pO- Vrhnika. renta S7.1)1,, Vrhnika. Ca se ne lajholjli iiki bomo mogli zrdir naslov, homo v nnslcilnjl Kb objavili vrv naslovov in vas po-prusili, da o njih odločale somi. Razpis r.a ime nnšega časopisa ni nagraden, čeprav čaka avtorja ■.prejetega imena prijetno presenečenje! UraoaHtva Namesto uvoda femulc novorojenčku, želimo srečno pot v življenje Urez. pravega imena In lakuienj se podaja v svet. Mesečno nas bo obiskoval, nos seznanjal z novostmi in nam odgovarjal nO vprašanja Prenašal ; želje vol p»la. Pošta i pii robe. i našel WW bite mko družino. t prt- mognčiln, Seveda bodo njegovi prvi korak) okorni, morda opotekajoči in pomoči potrebni. Toda zagolovo mu bo vsakdo ponudil roko, kot jo pač ponudimo prijatelju Pozneje, kn se bo dodobra spn-t svojci, ga bomo skupno kr- . Dn Njei |no bivališče JC na oslnilh OK S7.DI. Vrhnika. Cankarjev trg B. Zanj skrbim Izdajateljski svet intlicd-nllkl odbor Preživlja se, vsaj doklej, 7 dotacijo ¡7 proračuna občinske skupščine Zakaj, občinsko glasilo: Vrsto lel kc čutimo, da obveščanje v nnll občini ni zadostno. 7.a sistematično in načrtno obveščanje občanov nismo razvili pravih oblik Na sestankih in zborih občanov so ljudje sicer marsikaj b> vedoll; toda lo ni bilo niti delček tistega, kar se v občini dogaja Pa tudi lo je bilo nnj večkrat časovno odmaknjeno In mnogokrat preozko Časopis nnj bi omogočil ob čam >m-samoti pravi Ji vcem, da se bodo med sabo bolje spoznavali in SporaSU meva 11 To bo morda tista pol, ki naj ljudem omogoči, da bodo sodelovali pred odloča njem in da bodo setnanjenl r. odločit va- li lakih in podobnih spoznanj so se druilioiiopoliličiir organiza-rije skupaj z občinsko skupščino odločile, da začnejo izdajali občinsko glasilo Začetne priprave so končno za nami. V rokah imamo prvo števil ko glasila in zdaj je treba, ob našem listu zberemo vsi Se lem botj potrebno, ker vidimo, da lil oblika in vsebina glasila sproli naslaja ob Željah in polre bnh občanov Uredniški odbor se bo trudil ob jnvili sleherni piispevek in upo- Program praznovanja občinskega praznika »»nje praznika občine Vrhnika - 6 maja sovpada s praznovanjem dneva ustanovitve OV - 27. aprila in piaz-nika dela - I. maja, vključuje pa se tudi J.e v praznovanje i mladosti 2C. aprila v Cankarjevem domu na Vrhniki ob 19 00 Občinska revija mladinskih pevskih zborov Reeilal mljilinski* gledališke sekcij« Vrhnika G. maja v Cankarjeme domu na Vrhniki oh 1900 Koncert Pihalnega oikeslta ZKPO Vrhnika in Mu.škega pevskega zbora Vrhnika G. maja (osrednja proslava) ob 9 00 Ponazoritev akciji1, izvedene med NOR: ptenos partizanskega materiala z železniške postaje Drenov grič proti Dolomitom ter z Drenovega griča Čez Ljubljanico (Kamin) Sodelovali bodo: civilna zaščita, del lerilorialnega barjanskega odreda, mladina, borci in rezervni vojaški starešine ob 11 00 v Kulturnem domu Bevke: Svečana seja občinske skupščine in političnega zbora občanov. Dnevni red: — slavnostni govor -- podelitev nhčinsl-.ili priznanj OF in plaket Ivana Cankarja - kulturni program r. mladinskim pevskim zborom in recitalorskn skupino Med svečano sejo bodo položili vence na grobnico in spomenike NOR Na predvečer 27 aprila, 1. in G maja bodo na bližnjih hribih zagoreli praznični kresovi. 6. innja zjutraj bo pihalni orkester poskibel za prazniku primerno budnico Mri Urednikov stolpec V rokih imate prvo številko našega novega časopisa in morali bi vam ga morda predstavili z bo-hnečimi besedami, velikimi obljubami in primerno samohvalo Tega ne bomo storili preprosto zalo, ker imate v rokah le skromno, nebogljeno glasilo, ki ga ni treba napovedati z gromko reklamo. Telimo, da bi lo bilo glasilo nas vseh. Vsak naj v njem najde odgovore na svoje težave in rešitev skupnih problemov. Karkoli želite sporočiti soobčnnom, lahko lo storile s pomočjo vašega Časopisa. Se s čim ne strinjate? Vas mučijo krivice? Ri radi izrazili solidarnost? Imate pripombe na delo organizacij? Imate predloge za reSi-tev najrazličnejših problemov? Zahtevate pojasnila? Iščete odgo vore? Prodajate? Kupujete? Sporočite nam karkoli, na kakršenkoli način 1'olrudili se bomo razvozlali ludi okorno pisavo in nerodno misel, da bo le iskrena, da bo poštena in dokazljiva. Časopis ne želi bili komeicialon in niti ne senzacionalisličen. Dobivali ga boste brezplačno in izogibali se bomo cenenih prispevkov Naš namen je iskren, pa čeprav dobro VCmO, dn bodo mi">ri| , */■ dolgo v lo dvomili. Morda so bili razočarani, morda Že večkrat ogoljufani. Taksni težko verjamejo in mi jih Si- teže prepričamo o nasprotnem, le posebno, če to počnemo le z besedami. Naše Iskrene namene moramo torej dokazali z dejanji Pa smo v začaranem krogu. Našega časopisa namreč ne more ustvarjali le nekaj ljudi, ki so radi ali neradi v urednlSlvu Nal časopis mora postati slcčišče željn In potreb večine, ki živijo v tej občini. Da. bili mora predvsem ired«tvo obv*Sča-nja — toda obvcičanja v najple-menilejtem smislu te besede, ki vključuje sporočanje v vse sme rl, ki vključuje spopadanje različnih mnenj, pogledov in želja. Časopis je zaradi vas Člani uredniškega odbora smo tudi le .......h vas Tega se v polni meri zavedamo. Vam, dragi bralci, preostane le, da to dodobra izkori- tlte. 11..... Iloillr Učenci ...I.- -Jane* nj>n» (postnega IcrKča Pričakujemo, da se boste odzvali ustno ali pismeno. Prosim le. naj piispevki ne bodo anonimni. Za konec morda le želja Izdajateljskega svein: Clasllo sprejmimo kot svoje, kot hišnega prijatelja, saj prav to želi biti. Predsednik Občinske konference SZD1. Vrhnika Tone Košir Med koncertom, ki so ga med drugimi pripravili zmagovalci glasbenih tekmovanj, ki se svojega inštrumenta učijo v vrhniški glasbeni šoli, je bila dvorana v soboto večer kar polna. „w7 V nedeljo dopoldne je bilo zadnje dejanje Cankarjevih jdne-vov^'otvoritev razstave del slikarja Toneta Lapajneta. *K OSEBNA IZKAZNICA NAŠEGA ČASOPISA Za vse in o vseh V ■ I > • Prva številka vrhniškega občinskega glasila, tedaj pač glasila SZDL Vrhnika je izšla 6. maja 1973, v uredniškem odboru so zapisani Drago Debeljak, Doro Hvalica, ki je bil tudi odgovorni urednik, Rafael Jaklič, Miloš Mauri, Smiljan Ogorelec, Janez Pečar, Janez Usenik in Janez Žnidaršič. Natisnili so jo v Tiskarni Toneta Tomšiča v Ljubljani. Za Dorom Hvalico, ki je uredil prvih 14. številk, so bili uredniki še Tanja Hrovatln (do 42), Franc Petelin (do 153), Ciril Brajer do 157, odtlej naprej je urednik Tone Janežič. V dveh številkah (158, 159) je kot glavna urednica napisana Elica Brelih. Prvih dvajset številk so natisnili v tiskarni Toneta Tomšiča, nato petnajst številk v Tiskarni Kresija, odtlej naprej pa se Naš časopis tiska v Tiskarni Ljudske pravice. Vmes so bile štiri številke (154 do 157) natisnjene v zasebni tiskarni Cicero. Menjavali so se predsedniki uredniškega odbora. Najprej je bil Drago Debeljak (do 55. številke), nato Marina Jereb (do 153), Elica Brelih (do 160), po novem statutu o ustanovitvi je bil sestavljen časopisni svet. ki ga vodi Brane Jereb. Časopis so financirali takole: do 1975 je šel denar iz občinskega proračuna, od leta 1976 j©- šel denar zanj po posebnem sjšorazumu m m m m iz prispevnih stopenj SIS vse do ukinitve sisov. Sledile so subvencije družbenopolitičnih organizacij in izvršnega sveta, po novih volitvah časopis spet financira občinski proračun, vendar se delno vzdržuje tudi sam iz oglasov. Tiskamo ga v 7000 izvodih, izide 10 številk na leto, kar je povprečje vseh dvajsetih let. Tisk ene številke na 16 straneh stane okrog 300.000 tolarjev, na dvajsetih 350.000 tolarjev. Oglasov je toliko, da z njimi pokrijemo stroške za uredništvo, plačamo raznašalce, vendar je tako šele po letu 1987. Raznašalce imamo različne, upokojence dijake in osemletkarje, po vseh krajevnih skupnostih jih je 15. Naš časopis ima vidne tri stopnje v razvoju, kar se je pokazalo pri zamenjavah urednikov. V prvem obdobju, ko je bil časopis v celoti dotiran, prevladujejo informacije s področja sisov, ki so časopis do-tirali. Z urednikovanjem Cirila Bra-jerja v letih 1988 in začetku 1989 se je časopis začel zanimati tudi za druge teme, urednik je k delu pritegnil nekatere poklicne novinarje. Po ureditvi vseh pravnih zahtev (ustanoviteljski akt) in ko je časopis prevzela občinska skupščina, je občina zaposlila profesionalnega sodelavca Našega časopisa (Simona Leljaka), kar omogoča stalen stik s sodelavci, ki so praviloma različni vrhniški prebi- «iCo ri .o M\'.M.ir,T<:: r ir. .''..U-Ui1'. valci, ki imajo kaj napisati, to omogoča tudi odprtost in demokratičnost pri urejanju in oblikovanju občinskega glasila, ki prisluhne tako občanom kot vsem političnim strankam. Najlepše je to opisal predsednik časopisnega sveta Brane Jereb v nagovoru ob obletnici, ko je dejal tudi tole: »Dovolite mi, da Vam ob tem svečanem trenutku posredujem nekaj razmišljanj o Našem časopisu. To ne bodo razmišljanja o samem občinskem glasilu kot takšnem. Slednje govoriti Vam, ki ste ga ustvarjali in dograjevali, bi že mejilo na sam rob okusa. Nedvomno bodo to storili tisti, ki se na to obrt, seveda mišljeno v najboljšem in najžlahtnejšem pomenu te besede, dobro spoznajo. Na kratko želim spregovoriti o prostoru, ki ga Naš časopis zapolnjuje v življenju občine Vrhnika. Težko bi človek razvozljal, kaj so bile tiste ključne okoliščine, ki so omogočile, da je začetna ideja - imeti svoje občinsko glasilo, obrodila tako dober sad. Malo je namreč tistih vzporednih stvari, ki spremljajo naše življenje, pa po 20-letnem obdobju še vedno ohranjajo toliko notranje energije, ki zagotavlja osnovo za obstoj in celo omogoča nadaljnji razvoj. ;i';;;'arv>q iNfl .-..o.** c|P Brez kančka patetike lahko zatrdimo, da je Naš časopis dejansko naš. To doseči brez nekih velikih tem, ki so v današnjem času sicer tako moderne in praktično neizbežne, ni enostavna stvar. Spretna uredniška politika, je naše glasilo vodila od samega začetka skozi vse razvojne cikle, ko so si sledila obdobja uspešnih korakov in obdobja občasnih zastojev. Tudi v trenutkih, ko našemu glasilu ni kazalo najbolje, se je v občini zbralo dovolj energije za prebroditev težav. Upravičenost prizadevanj za ohranitev občinskega glasila kot takšnega najbolje potrdi spoznanje, da ga občani redno prebirajo. K temu poleg vsebine v veliki meri prispeva tudi zelo izviren in učinkovit način razpošiljanja. Tako s prvim kot z drugim, je časopis na zelo posrečen način odgovoril na izziv, ki ga prinašajo nenehne novosti, bodisi na področju profesionalnega tiska oziroma nenehno posodabljanje ostalih medijev. Ker nam nenehno dopovedujejo, da živimo v izredno težkih časih, še podatek iz osebne izkaznice Našega časopisa. Izdaja v nakladi 7000 izvodov nas v tisku stane od 300 do 350 tisoč tolarjev. Tudi to je podatek, ki samo potrjuje racionalno zasnovo Našega časopisa. Ob koncu se v imenu Časopisnega sveta zahvaljujem vsem dosedanjim ustvarjalcem Našega časopisa, zlasti dosedanjim in sedanjemu uredniku z željo, da bi naslednji okrogli jubilej praznovali z občinskim glasilom, ki bi v imenu ohranil besedilo »NAŠ« z veliko začetnico.« NAŠ ČASOPIS MAJ 1993 Trideset dni v sliki in besedi V mesecih aprilu in maju so nekako že vsa leta številni dogodki in zanimivosti, ki so značilni za Vrhniko in njene občane. Tako je april mesec čiščenja in pospravljanja okolice. Proti koncu aprila in začetku maja se prično praznični dnevi. 6. maja je uradni občinski praznik nato se prično tradicionalni Cankarjevi dnevi, ki so že postali del našega tesnega stika in živ spomin na velikega rojaka Ivana Cankarja. Vse dneve pa se dogajajo športne in kulturne prireditve. Lahko rečemo, da se dogodki vrstijo iz dneva v dan, kar Vrhniko predstavi tudi širšemu krogu prebivalcev naše mlade države Slovenije. Prav gotovo pa ne moremo biti ponosni nad stvarmi, ki se nam dogajajo v zadnjem času. V sliki in kratki besedi bomo objavili nekaj dogodkov, ki so bili zanimivi in so prispeli v naše uredništvo. Državni praznik 27. april, dan upora proti okupatorju smo vsi nekako pozabili, ne pa vrhniška organizacija zveza borcev, ki je na ta dan pri Ribiškem domu (slika 4) skupaj s predstavniki skupščine občine pripravila družabno srečanje občanov s kratkim kulturnim programom (pevci so bili iz Dragomerja). Prisotne sta pozdravila Franc Pas-setta in župan Vinko Tomšič. 1. maj, praznik dela, pa je Turistično društvo proslavilo z otvoritvijo mlinskega kolesa v Starem malnu (slika 5) in s tem pričetek turistične sezone 93. Kočo v Starem Malnu je prevzel zasebnik, ki bo popestril turistično ponudbo tako, da bo koča odprta vsak dan. Precej besed je bilo izrečenih med delegati skupščine občine Vrhnika o obnovi bivšega doma JLA, ki naj bi postal glasbena šola (Slika 1). Zaradi tega tudi proračuna občine Vrhnika niso v celoti sprejeli. Ob robu tega naj dodamo, da se o raznih nepravilnostih gradnje precej govori v »kuloarjih«, vendar bo dom ostal Vrhniki in vrhniški glasbeni šoli, ki si glede na uspehe svoje prostore tudi zasluži. V aprilu smo fotografirali pristanek petih štorkelj v Podlipski dolini (slika 2). Veličastne ptice so iz zraka prav gotovo videle prizadevanja Podlipcev, da svojo dolino očistijo in olepšajo ter odstranijo odlagališča, ki so bila objavljena v zadnji številki. Ob tem je treba povedati, da akcija odstranitve smetišč poteka dobro in hitro, da to opazijo tudi štorklje na svoji poti v Prekmurje. Menimo pa, da se niso ustavile tudi zaradi drugih stvari, saj smo Slovenci v nekaterih stvareh le premalo produktivni. Nato je bil 6. maj, občinski praznik občine Vrhnika, ki so ga počastili vrhniški borci z polaganjem venca pri grobnici na Drči (slika 6) ter se z minuto molka spomnili na vse, ki so dali življenja za osvoboditev Vrhnike. Franc Passetta je med drugim poudaril: »6. maj, dan osvoboditve Vrhnike, je letos tudi prvi od občinskih prazničnih dni, ki potem trajajo do Cankarjevega rojstnega dneva. Kulturne prireditve v teh prazničnih dnevih nosijo njegovo ime. Borci se pridružujemo temu skupnemu praznovanju. Ob polaganju venca smo počastili tudi spomin na vse padle v boju proti fašizmu. Saj bodo evropske in ameriške države - takratni zavezniki - čez tri dni, t.j. 9. maja, na Dan zmage, storile podobno ob svojih spominskih obeležjih. Hvala, ker ste se odzvali povabilu, da skupaj proslavimo ta dan«. Sredi aprila je Petrol (slika 3) odprl novo prenovljeno samopostrežno bencinsko črpalko, ki je zgrajena po najsodobnejših ekoloških zaščitnih določilih. Tako bodo Vrhničani ter bližnji in daljni krajani lahko kupovali bencin za svoje avtomobile neprekinjeno od 6. ure do 22. ure. Prav gotovo je tudi to nova pridobitev in turistična ponudba Vrhnike. V soboto, 8. maja, je bila v gostilni Kranjc že tradicionalna »Salamijada« (slika 7). Pripravljalni odbor z lastnikom gostilne Kranjc se je letos skrbno pripravil na strogo ocenjevanje vseh prispelih salam, izdelovalcev iz bližnje in daljne okolice. Strokovna žirija je pričela z ocenjevanjem že zgodaj popoldan, da so lahko ocenili vseh 65 prispelih domačih salam. Le večerna ploha je nekoliko zavlekla razglasitev najbolje ocenjenih domačih izdelkov. Vsi, ki so dali v ocenitev svoje salame, so prejeli praktična darila in priznanja za sodelovanje v »Salamijadi 93«. Najbolje ocenjena je bila salama Štefana Gutnika iz Sinje Gorice. Drugo, tretje in četrto mesto pa so zasedle salame Braneta Kavčiča, ki je bil zmagovalec že leta 1991. Vse priznanje pa velja domačinu salamijade, gostilni Kranjc, ki vsa leta skrbi, da se tradicija nadaljuje in tako pestri tudi promocija Vrhnike prek dobrih domačih salam. Florjanova nedelja v Borovnici Gasilci borovniške kotline ponovno odkrivamo našega zavetnika sv. Florjana. Že tretje leto zapored smo se udeležili svete maše v farni cerkvi na Florjanovo nedeljo. To nedeljo nas je 59 gasilcev z dvema praporjema strumno pred mašo prikorakalo v cerkev. V samem središču vasi so naši predniki postavili kapelico v čast sv. Florjanu. Na številnih podobah in slikah ga vidimo, kako mogočno stoji z golido v rokah nad rdečim petelinom. Ker je bila Borovnica manjša vas in je tod živelo predvsem kmečko prebivalstvo, so se le-ti zatekali k njemu po pomoč. Kmet je videl pri tem svojo borno, s slamo krito domačijo, hram, hlev, kozolec in pri tem molil, da bi se ta svetnik tudi pri njem izkazal, če bi ga kdaj doletela nesreča. V pridigi med mašo je gospod Jože Stržaj lepo opisal naše delovanje, saj smo v tem času ena izmed redkih organizacij, ki smo vedno in ob vsakem času pomagali sočloveku v nesreči. Lepo je videti ljudi, ki brez premišljanja in omahovanja pomagajo prav v trenutku, ko za to napoči čas. Tako lepe pohvale že dolgo nismo bili deležni. Zato še enkrat: »Hvala, gospod župnik!« Po opravljeni maši za vse pokojne gasilce nas je g. župnik povabil v župnišče na kozarec vina, rekoč, da vedno gasimo požare z vodo, sedaj pa naj žejo pogasimo z vinom. V prihodnjem letu se bomo te slovesnosti udeležili v še večjem številu, saj je to praznik nas, gasilcev, in naših podpornih članov. Obljubljamo, da bomo ostali zvesti napisu na našem starem praporju: »Naj bo dan ali ne, brat gre bratu na pomoči« PGD BOROVNICA Predsednik Ciril Kos Dan planeta Zemlje Skupina ribičev pred nabranim kupom, ki so ga naredili pri mostu na Mirke. Težko tovornjakovo gumo je potapljač privezal na vrv, s katero so jo nato potegnili na suho. Gostovanje vrhniškega cerkvenega zbora v Gonarsu V nedeljo, 2. maja 1993, se je vrhniški cerkveni zbor v spremstvu g. Granda pridružil prireditvi ob dnevu ostarelih, ki jo vsako leto organizira župnija iz Gonarsa. Petintridesetčlanski zbor je ob spremljavi instrumentalne skupine pel pri osrednji maši ob 10.30, po maši pa so se pevci predstavili še s krajšim programom Marijinih pesmi. Po nastopu so bili pevci in zborovodkinja s. Boža ter mladi glasbeniki deležni številnih pohval, tako s strani gonarškega župnika, ki vodi njihov cerkveni zbor, kot tudi s strani predstavnikov občine in drugih občanov Gonarsa. Nato smo se napotili na ogled Kostnice, kjer sta nam župan g. Dorigo in g. Claudio Milocco med drugim povedala, kako napredujejo priprave na izdajo publikacije o koncentracijskem taborišču v Gonarsu. Zatem so nas povabili na pogostitev, kjer smo po izmenjavi daril skupaj s pevci cerkvenega zbora iz Gonarsa zapeli še nekaj pesmi, se pogovorili o programu nadaljnjega sodelovanja in se razšli v upanju na še več tako prijetnih srečanj. E. M. 22. APRIL je dan planeta Zemlje, ki je za nas življenjskega pomena, vendar pa se tega premalo zavedamo. Glede na vse dogodke, ki se dogajajo v zadnjem času - razne vojne, ekološke katastrofe in nesreče, onesnaževanje vod in morij, okvare nukleark, razlitja strupenih tekočin in nenazadnje tudi naša črna odlagališča smeti - bomo ta planet sami uničili. Vendar pa so se nekateri na ta dan le poizkušali vsaj delno obdolžiti »ZEMLJI« ter počistiti del tistega, kar je nekaterim deveta briga ali pa še tisto ne. Na Vrhniki je nekako ves april potekala akcija »Očistimo svoje bivalno okolje«. Prav gotovo nekje bolj ali manj uspešno. Vzpodbudne so bile tudi aktivnosti in slike prikazane v Našem časopisu. Marsikatera krajevna skupnost ali skupina ljudi se je zamislila ter pospravila razna divja odlagališča. Več o odpravi le-teh vas bomo obvestili v naslednji številki. Prav na dan Zemlje pa so Turistično društvo Vrhnika, Ribiška družina Vrhnika, nekaj učencev osnovne šole Ivana Cankarja, potapljači Pozejdona, ki jih je pripeljal Iko Kraševec, pripravili akcijo čiščenja Ljubljanice pri Močilniku, in sicer tako brega kot same rečne struge. Potapljači so iz dna Ljubljanice pri Močilniku potegnili: gume za tovornjak, lapate, vedra, cestne znake, razžagan moped, lestev, razne druge gume, nakit, fotoaparate do raznih praznih in polnih steklenic. Ribiči pa so se podali po bregu Ljubljanice ter očistili lep del brega. Akcijo je vseskozi spremljala ekipa VALA 202 z reporterjem Čr-tom Kanonijem, ki se je neposredno vključil v program vala 202. To je bil le delni prispevek k akciji »OČISTIMO NASE OKOLJE«. Vse to pa je le kaplja v morje, če nam to ne bo prišlo v zavest, da bomo z dejanji sproti čistili pred svojim pragom ter ne odlagali na sosedovo dvorišče. Če pa hočemo Ljubljanico narediti plovno, moramo pričeti s čiščenjem že pri potokih (Bela, Hribski potok...), ki se izlivajo v Ljubljanico, saj ti prinesejo vso nesnago v samo reko. S. S. MALI OGLASI PC AT/16 Mhz, 1 MbRAM, HD razširjen na 70 Mb, 1,2 Mb FDD, MIŠKA, programi, star 10 mesecev, prodam za 900 DEM, Andraž Seljak, Opekarska 24, Vrhnika. Prodam 2 hektarja mešanega gozda, 2 DEM za m2. Prodam tudi njivo ali travnik, 3 DEM za m2. Površine so na Bregu in Pakem. Informacije: vse dni, razen petka! Ivanka Berus Pako 27, Borovnica INŽENIRING TELEKOMUNIKACIJ 100 d.o.o. POD GRADOM 34 -61351 BREZOVICA Tel. 061/654-415, 061/654-438 Fax. 061/654-449 Pooblaščeni zastopnik in prvi montažer firme MOBITEL Pooblaščeni distributer Ekskluzivni Ekskluzivni Ekskluzivni Ekskluzivni Ekskluzivni Ekskluzivni zastopnik zastopnik zastopnik zastopnik zastopnik zastopnik YAESU SI RTE L ANTENNE TALCO STABO ALBRECHT BAVARIAN Radijske postaje - Antene - Blankenburg - Radijske postaje - TelefonIFax - Telefoni electronic - Prodaja kakovostnih mobilnih telefonov, radijskih postaj, atestiranih telefonov in telefaksov ter drugih naprav za telekomunikacije po ugodnih cenah. - Projektiva sistemov zvez. - te naprave mobitel nabavite pri nas, imate možnost brezplačne izbire tipa in barve mobilne antene iz asortimana firme Sirtel ter zagotovilo, da bo vaša naprava vgrajena v vaše vozilo najkasneje v dveh dneh po plačilu naprave. mobit e I 6 MAJ 1993 NAŠ ČASOPIS KAKŠEN BO CENTER VRHNIKE Bližnji sosedje Lenarta Že nekaj mesecev se predvsem v strokovnih krogih bije boj za način pozidave na območju nekdanje Kovinarske na Vrhniki. V nadaljevanju skozi različne subjekte v tej zgodbi popisujemo različne poglede na ureditev zelo pomembnega kotička v starem vrhniškem jedru. Za zdaj so v igri štirje udeleženci: zavod za varstvo spomeniške dediščine, muzejsko društvo, Primis in na koncu občinski izvršni svet. In seveda, peti, investitor, škofjeloško trgovsko podjetje Loka kot naročnik projektne dokumentacije. Vprašanje, ali bomo z ob- javo različnih mnenj prišli zadevi do dna, vendar se je vredno potruditi, da jo osvetlimo iz zdaj znanih zornih kotov. Izjava muzejskega društva Kompleks kovinarske je na severovzhodnem obrobju urbanega jedra Vrhnike, med Robovo in Je-lovškovo cesto ter v podaljšku Stare ceste, ki predstavlja historično os Vrhnike. Zato je lokacija sama za Vrhniko posebnega družbenega pomena in kot taka potrebuje poseben status in posebno obravnavo. S pojavom novega lastnika - LOKA iz Škofje Loke - se ponuja enkratna priložnost oživitve kompleksa, ki je do sedaj s svojo indu- strijsko zasnovo predstavljal rano v grajeni mestni strukturi. Revitalizacija bi morala upoštevati historično obrobje in navezave nanj ter tako na nivoju strokovnosti, zgodovinske vpetosti in kakovostnega dviga novega mestnega prostora kompleksno reševati probleme. Novi lastnik kompleksa Kovinarske LOKA iz Škofje Loke je novembra 1992 Primisu, ki je od IS občina Vrhnika pooblaščen, da izdeluje urbanistično in lokacijsko dokumentacijo za občino Vrhnika, Stališče spomeniškega varstva Ljubljanski regionalni zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine iz Ljubljane, Tržaška 4, je na oddelek za družbenoekonomski razvoj in planiranje Skupščine občine Vrhnika poslal 22. 12. 1992 tole stališče! »Posredujemo vam konservatorsko spomeniškovarstveno stališče do preoblikovanja kompleksa kovinarsko-obrtnih delavnic v večji poslovno-trgovski center. Predlog nam je bil prvič predstavljen v novembru ti. Terenski komisijski ogled naj bi bil že del predlokacijskega postopka. Kompleks je na severovzhodnem obrobju urbanega jedra oz. na obrobju jedra, ki je obenem tudi eno izmed glavnih historičnih naselitvenih jeder Vrhnike. Predlog preoblikovanja obstoječe zazidave pravzaprav gradi iz obstoječe zazidalne situacije, ki obstoji v tem, da predstavlja skupek poslopij, ki so zrasla sicer v višino, vendar arhitektonsko neusklajeno - locirani pa so pravokotno na Robovo oz. Jelov-škovo cesto. Delavnice s skladišči so pač nastajale v skladu z notranjo potrebo svoje poslovne dejavnosti. V obsegu tega prostora in na podlagi te zazidave naj bi nastal novi trgovsko-poslovni center. Sanacija tega stanja je vsekakor nujna. Zazidalni predlog izhaja torej iz obstoječe gradbeno-zazidalne situacije, ki jo v novem predlogu zazidave tudi v načelu nadaljuje: - Ohranja se pravokotna zazidalna usmeritev oz. v smer Jelov-škove ceste oz. Robove ulice, kar nima nobene povezave z urbanim jedrom. - V bistvu se ohranja obstoječe zemljiško stanje brez prizadevanja, da bi se oblikovalo v novo usklajeno obliko. Tako npr. ostajajo zanemarjene delavnice na Mullayevem dvorišču (kot dediščina?). - Nerešena ostaja celotna stranica ob Jelovškovi cesti. Kaj bo s sedanjo - divjo ali celo uradno priznano zasilno »tržnico« na tej lokaciji? - Ponovno ponavljamo, da je nujna povezava s sodiščem oz. sodnijskim trgom, ki mora imeti v stranici ob Jelovškovi cesti transparenco v pritličju oz. navezavo na ta trgovski center. Projekt namreč ne upošteva povezave tega centra s spomeniškim delom ob sodniji. - Stavba Jelovškova 2 ima določene spomeniške kakovosti. - Osrednji prostor, kije obenem tudi »motiv« novega centra, je parkirni prostor, kar postaja kot urbanistični »motiv« že identiteta Vrhnike. Predlagani parkirni prostor je namreč v osi vedute Stare ceste. Ali bo to njen novi »point de vue«? Sprašujemo, ali ne bi bilo bolje, da bi bilo parkirišče bliže gasilskemu domu in bi objekte gradili bliže obstoječim stavbam? V celoti ocenjujemo nov zazidalni predlog kot neinventiven, ki ne upošteva dragocenosti lokacije oz. nima nobene povezave s historično kontinuiteto nastanka vrhniškega urbanega prostora in sledi le podedovani situaciji. Zadeva je značilna za reševanje v okviru kompleksne urbanistične rešitve - ne nazadnje v obliki natečaja. Direktor: prof. Janez Kromar Pripravila: Juša Vavken dipl. umetn. zgodovinar konservator-svetnik dostavil urbanistična izhodišča za izgradnjo trgovskega centra na omenjeni lokaciji, na podlagi katerih naj bi izdelali lokacijsko dokumentacijo. Urbanistična izhodišča so bila zaradi konzervatorsko-spomeni-ško-varstvenega stališča občutljive lokacije posredovana Ljubljanskemu regionalnemu zavodu za varstvo naravne in kulturne dediščine v oceno. Muzejsko društvo je Izvršnemu svetu posredovalo zahtevo po ustanovitvi »Strokovnega sveta za urbano prenovo Vrhnike«, v katerem bi bili predstavniki Vrhničanov z ustrezno izobrazbo in interesom ter bi se tega in podobnih problemov lotevali z umetnostnega, kul-turološkega, krajinskega, zgodovinskega, arhitekturnega in socialnega stališča (drugi pereči problemi na Vrhniki so še Močilnik, Ljubljanica od izvira do Sinje Gorice, Mantova, nekdanji vojaški kompleks,...). Izvršni svet se je na to pobudo odzval brez opravičljive in ustrezne razlage s kratkim odgovorom, da takega sveta ne bo ustanovil. Podoben predlog je posredovalo tudi Turistično društvo in dobilo enak odgovor. Če ob primeru Kovinarske investitor meni, da zahteve, ki mu jih pogojujejo Ljubljanski regionalni zavod za zaščito naravne in kulturne dediščine ter obe društvi zanj niso sprejemljive, naj obstoječi objekt začasno zaščiti in ga nameni dejavnosti, s katero se strinja. V doglednem času bi potem s pretehtanim pristopom pripravili dokumentacijo, ki bi ustrezala vsem. Tako Muzejsko kot Turistično društvo sta v tem primeru pripravljeni sodelovati v polni meri. Za presojo bi bilo treba izdelati idejni projekt z vsemi fasadami in pogledi v kontekstu stare arhitekture ter ob upoštevanju posebnosti lokacije. Tak projekt bi bilo najlaže in najhitreje dobiti prek natečaja, katerega pokrovitelj bi bil Izvršni svet (tako razpisa kot tudi plačila nagrad in odkupov). S takim predlogom je bil seznanjen Izvršni svet pred časom, vendar nanj ni bilo nikakršnega konkretnega odgovora. Sploh je bilo ravnanje Izvršnega sveta do sedaj skrajno omalovažujoče, vsa stvar je šla celo tako daleč, da je v primeru Kovinarske - na sugestijo LOKE iz Škofje Loke - Primisu naložil izdelavo lokacijske dokumentacije na podlagi prej omenjenih urbanističnih izhodišč (ne glede na negativno mnenje Zavoda za varovanje naravne in kulturne dediščine). Na podlagi tako pridobljene lokacijske dokumentacije pa občinskemu organu izdajo lokacijskega dovoljenja. Takšno stanje je nevzdržno, zato apeliramo na zainteresirano javnost ter avtohtone krajane Vrhnike, da s svojim pritiskom preprečijo nasilno prevzemanje oblasti s strani omalovažujočih posameznikov ter tako preprečijo novo škodo v strukturi mesta, zanamcem pa zapustijo kakovostno vizijo ustvarjanja novih možnosti - ne samo na gospodarskem področju, temveč tudi in predvsem na nivoju moralno-etičnega razmerja do svojega kraja. Posamezniki, ki zagovarjamo ta stališča, bomo v primeru, da zopet ne bo konkretnega odziva na naše pobude, sklicali tiskovno konferenco in organizirali javno tribuno. Za Muzejsko društvo: dr. Peter Habič France Kvaternik, Polde Torkar Omalovaževanja ni bilo V imenu Izvršnega sveta Skupščine občine Vrhnika sem dolžan pojasnilo ob zapisu ob primeru lokacije Kovinarske. Začetek dogovorov s trgovskim podjetjem LOKA - Škofja Loka sega v leto 1991, ko nas je 16. 7. 1991 obiskal njihov poslovni sodelavec g. Anton Rezar z LIZ-Inženi-ringa, ki je predstavil določen interes za gradnjo blagovne hiše na Vrhniki, na lokaciji zelenice ob Ulici 6. ma/a (prek Trga Karla Grabeljška). Pobuda je bila dovolj zanimiva, da smo na neformalnih razgovorih, na katerih je sodeloval tudi takratni predsednik Skupščine občine Vrhnika g. Kvaternik, sklenili, da jo moramo izkoristiti, vendar smo predlagali drugo lokacijo - lokacijo Kovinarske. Investitor LOKA - Škofja Loka se je kljub pomislekom zaradi možne spornosti lokacije strinjal s to varianto ob našem zagotovilu, da mu bomo omogočili pridobitev lokacijskega in gradbenega dovoljenja na tem prostoru, hkrati pa dodatno zagotovili širšo ureditev tega prostora. Prav tako je bil investitor obveščen o vseh dosedanjih planskih usmeritvah na tem prostoru. Zaradi bolezni našega bivšega župana g. Kvaternika v času priprave idejnega projekta sem samostojno nadaljeval dogovarjanje s predstavnikom investitorja, ki je ob koncu leta 1992 uredil vse potrebne formalnosti glede prepisa zemljišča In naročil lokacijsko dokumentacijo v biroju Primis (njihovo stališče je navedeno v prilogi), ki ga je Skupščina občine Vrhnika že pred leti pooblastila, da s svojo urbanistično službo pomaga Upravnim organom in Izvršnemu svetu skupščine občine Vrhnika pri strokovnih vprašanjih. Idejni projekt, ki ga je posredoval investitor, je bil zato v fazi priprave lokacijske dokumentacije usklajevan (dvakrat celo na mojo pobudo) in dejansko prilagojen prostoru, v katerega je postavljen. Ker Izvršni svet Skupščine občine Vrhnika po sklepu Skupščine občine Vrhnika že ima strokovno svetovalno službo, nismo sprejeli pobude Muzejskega društva, katerega soustanovitelj je tudi g. Kvater- OBVESTILO Občinska organizacija Rdečega križa Vrhnika prireja tečaj PRVE POMOČI ZA VOZNIKE MOTORNIH VOZIL, in sicer 24. 5. 1993, ob 18. uri v šoli Ivan Cankar Vrhnika. Prijave zbiramo na sedežu Rdečega križa, Poštna ulica 7B, Vrhnika vsak dan od 8. do 12. ure, ob sredah pa tudi popoldne od 14. do 17. ure. Vse potrebne informacije dobite po telefonu 752-105. 00 RK VRHNIKA nik. Namesto tega smo predlagali, da se takšen posvetovalni organ organizira v okviru druge institucije, npr. kot svetovalni organ predsednika Skupščine občine Vrhnika. Zaradi tega je predsednik Skupščine občine Vrhnika g. Tomšič na pobudo Muzejskega društva pripravil razgovor z vsemi vrhniškimi arhitekti, na katerem je bil sprejet sklep, da Muzejsko društvo predsedniku Skupščine občine Vrhnika posreduje imena vseh, ki bi lahko delali v takšnem posvetovalnem organu. Žal do danes tega predloga s strani Muzejskega društva v sekretariatu Skupščine občine Vrhnika niso prejeli. Primis pojasnjuje: Ob vsem navedenem torej odločno zavračam mnenje, da je bilo ravnanje Izvršnega sveta do sedaj skrajno omalovažujoče. Strinjam pa se z oceno, da je treba našim zanamcem zapustiti kakovostno vizijo ustvarjanja novih možnosti. Kdor spremlja naše delo v zadnjih letih, naj ga ocenjuje z vidika zadnje navedene teze. Žal je v življenju dostikrat rezultat različen od pričakovanj. Pri tem nismo imuni niti posamezniki niti skupnost. In morda je prav tako, da bodo naslednji upravljalci našega skupnega premoženja tudi iz naše izkušnje, da je trud dvorezen meč, kaj pridobili. VILI GRANDA, predsednik IS Vse bo razgrnjeno V centru mesta, kjer je sedaj »že« opuščena tovarna Kovinarska, bo zrastla nova trgovskopo-slovna hiša. Ta del centra Vrhnike je že dolgo trn v peti vsem, ki čutijo z mestom in ki vidijo to neurejeno strukturo z neprimerno dejavnostjo za ta del mesta. Ta prostor z objekti vred je kupila trgovska hiša Loka iz Škofje Loke v letu 1992. Za svojo dejavnost, ki naj bi bila na tem mestu - samopostrežna trgovina, kavarna, pošta, banka, več lokalov različnih dejavnosti in poslovnih prostorov - je dobila podporo v občinskih strukturah. Vsebinsko je bil ta del mesta Vrhnike namenjen tem dejavnostim že s planskimi dokumenti, ki izvirajo iz šestdesetih let. Investitor je idejno urbanistično rešitev in idejni načrt zaupal ljubljanskemu arhitektu Rafaelu Drak-slerju. Načrt predvideva postavitev nove stavbe, ki bo dvonadstropna na mestu sedanjega objekta tako, da bo s svojo Z stranico naslonjen na Robovo cesto v širini 36 m in dolžino po parceli 78 m. Od severnih parcelnih mej bo odmaknjen največ 22 m in od SV meje najmanj 7 m. Objekt bo nepravilne oblike - trapez - in bo sestavljen iz štirih delov - kobusov, ki bodo med seboj povezani z dvema notranjima pravokotnima si ulicama. Na ta način je arhitekt želel razbiti velikost stavbe in narediti hišo, pravo merilu človeškim očem in odnosu mas hiš v tem delu mesta. Prostor pred hišo proti zadnji strani Mullejeve hiše bo namenjen tržnemu prostoru, ki bo čez dan parkirišče obiskovalcev, v nede-lavnih dnevih pa lahko prostor za druge prireditve. Tržni del bodo obdajali z Robove ceste in Jelov-škove ceste - torej z obeh daljših stranic - arkadni tržni prodajni prostori, ki bodo namenjeni raznovrstni zunanji prodaji. Urbanistična zasnova, ki jo je predstavil investitor »Loka« iz Škofje Loke na Primisu v mesecu decembru 1992, je naletela tudi na drugačno razmišljanje o tem, kako naj bo zapolnjen prostor v tem delu mesta z novo pozidavo. Ta drugačna rešitev pa ni ustrezala investitorju po obsegu in načinu izgradnje, tako da se je strinjal le z delno spremembo objekta in postavitev tržnih arkad. To je tudi sedaj opisana ureditev. Hkrati ko je bila naročena lokacijska dokumentacija, je SO Vrhnika naročila tudi načrt ureditve širše okolice tega dela mesta, ki bo upoštevala nov objekt in ga vključila v mestno tkivo. Pri tem je pomembna predvsem ureditev Jelov-škove ulice, od koder bo glavni dovoz k objektu, ureditev parkirišča pred gasilskim domom in ureditev okolice Mullejeve hiše. Izdelava lokacijske dokumentacije in vse drugo glede naročene dokumentacije je potekalo ob aktivnem sodelovanju Primisa in investitorja Loka Škofja Loka, Upravnih organov SO Vrhnika, predsednika IS, uporabnikov prostora in župana. Celoten koncept si bodo Vrhničani v bližnji prihodnosti lahko ogledali, ko bo razgrnjen na SO Vrhnika. S spoštovanjem! Direktor IGOR NOVLJAN Pripravil: IGOR VINTAR eskove Stara cesta 23 PAPIRNICA M. ANA d.o.o. VRHNIKA Trgovina obutve LARA Trgovina NADA tel. 061 752 983 Restavracija LESKOVEC NAŠ ČASOPIS MAJ 1993 Vpis jasličnih otrok v župnijski vrtec Končuje se drugo šolsko leto od začetka našega dela in s septembrom 93 bomo odprli še jaslični oddelek (otroci od 11 mesecev do 3 let). Vpisujemo tudi otroke od 3 do 7 let, v naš program je vključena tudi priprava otrok na malo šolo in predšolski verouk. Nekateri imajo pomisleke na starostno mešane skupine otrok, naše izkušnje pa so drugačne. Opažamo, da se otroci, stari od 15 mesecev do 7 let, izredno dobro počutijo in ujamejo med seboj. Prav različna starost omogoča toplo družinsko vzdušje. Tudi v družini, razen dvojčkov, niso enakih starosti. Starejši pomagajo mlajšim, mlajši se od starejših navza-mejo različnih navad in hitreje napredujejo, ker jih posnemajo. Nekaj časa nas je skrbelo, da bi bili mali šolarji prikrajšani. Vendar smo ugotovile, da merilo pripravljenosti otroka na OŠ ni le znanje, ki ga pridobi, ampak je pomembna tudi socialna zrelost. V naši skupini starejši precej pridobijo ravno pri tem. Mlajši otroci jih učijo potrpežljivosti, kajti večkrat je treba počakati malčka, ki obstoji na stopnicah in tako mu podajo roko, namesto da bi se kot čreda zapodili na igrišče. Navadili so se tudi, da znajo malo počakati, da dajo prednost mlajšim, jim prijateljsko odprejo vrata ipd. Zanimivo jih je tudi opazovati, kako poskušajo trmastega dveletnega kričača zamotiti, preusmeriti z drugo stvarjo, da neha jokati in cepetati; včasih to naredijo še bolj mojstrsko kot vzgojiteljice. Nekaj časa smo na izlet hodili le z otroki, starejšimi od 4 let. Pa so se naši kratkohlačniki uprli: »Mi tudi šli!« Tako hlačajo mlajši z manjšimi nahrbtniki na krajše ture, večji pa kakšen drug dan na večje vzpone. Letos dajejo našim »šolarčkom« največ idej in zagona otroci, stari Materinski dan v Podlipi Še ne dolgo tega, komaj dober rod nazaj, je bila Podlipa polna veselega živžava, saj tukaj deset- in veččlanske družine niso bile nič nenavadnega, prej pravilo. Tudi do petnajst otrok je bilo pri nekaterih hišah. Tedaj so živele matere, ki bi jih smeli pisati z veliko začetnico; prave slovenske matere, ki imajo največ zaslug, da se je skozi toliko težkih stoletij ohranil naš slovenski rod. Pa bi morda kdo rekel, da so bili pač drugačni časi. Seveda so bili, saj se časi spreminjajo tako kot se vse drugo. Toda nihče ne more trditi, da so bili tisti predvojni časi boljši od današnjih, da je bilo morda več denarja, hrane in da je bilo vse čudovito poceni. Prav mirno lahko rečemo, da je bilo tedaj še veliko težje kot sedaj, da pri marsikateri hiši ni bilo kruha po cele mesece in daje bil tedaj velik velik praznik, kadar je mama dobila nekje toliko moke, da je zamesila kruh. Bila je navada, da je vsakemu otroku spekla svoj hlebček, ki je bil samo njegov in ga je bil - čeprav je bil morda črn - bolj vesel kot so dandanes tisti posamezniki, ki si jih starši še upajo vzrediti, torte. Pa nista kriva kriza in pomanjkanje, da je tako, temveč sebičnost in uživaštvo! In čeprav so bile družine tako številne, je mati za vsakega posameznega imela toplo besedo in učila ga je ljubiti svoj rod in slovensko zemljo. In prav misel teh mater je podzavestno tlela v njenih sinovih in vnukih, da so končno rešili svojo in našo domovino vseh nebodijih treba varuhov in zaščitnikov, ki so gledali le na svoje koristi. In ker je Podlipa nekoč premogla toliko takih mater, toliko nesebičnih mam, ni čudno, da še dandanes praznujejo njihov praznik nadvse slovesno; še posebno zato, ker je še nekaj takih mam v vasi in okolici. Posebno njim torej velja vsakoletna prireditev v kulturni dvorani, ki je postala že tradicionalna. Gotovo ni za to nihče bolj primeren kot prav njihovi najmlajši. Tudi letos je bilo tako. šestindvajsetega marca so se mame in vsi prijatelji materinstva, vsi, ki jim je mati več kot le beseda, ki to besedo izgovarjajo spoštljivo, pobožno... Topla beseda, pesem, ples, to je bila tista skromna, a iskrena zahvala mamam za vse prečute noči, za njihova odrekanja, žrtve in skrbi, za njihove uspavanke, dobre nasvete, predvsem pa za njihovo nesebično ljubezen in dobroto. In porodila se je misel, bežna drobna misel, da so matere preveč pozabljene, zapostavljene. Kdo je bolj zaslužen, da lahko nosi ime junaka, heroja: Ta, ki je desetim vzel življenje, ali ona, ki jih je deset rodila?! Prijeten večer so popestrili tudi člani ansambla glasbene šole z Vrhnike. Hvala jim za to v imenu vseh mam in vseh, ki so ta večer uživali ob njihovem izvajanju. Veliko se dandanes govori o ljubezni, se o njej piše in se jo prikazuje; toda je žal tako, da tistega, o čemer se ponavadi veliko govori, je ponavadi bolj malo in tako je tudi z ljubeznijo. Marsikaj se prodaja za ljubezen, kar je le zakrita sebičnost in izkoriščanje. Toda ena ljubezen je, o kateri ne moremo dvomiti; to je ljubezen slovenske matere! Tiste matere, ki je sprejela vse svoje otroke, ki se ni nikoli vprašala, kako jih bo preživela in vzredila, pa se ji je vendar oboje posrečilo. Žal je takih mater vse manj in zato je slišati tarnanje, da bomo izumrli. Morda res, zakaj naš Cankar je zapisal: In narod si bo sodbo pisal sam! Tudi ljubezni nam manjka, ljubezni do otrok - predvsem do njlh! Ivan Malavašič 4 do 5 let. V tej starosti so najbolj ustvarjalni, vse si upajo predlagati, povedati, večjim pa je že malo nerodno in glavo sramežljivo potegnejo med ramena. Štiriletna deklica, ki že zna brati, je bila tolikšna spodbuda za male šolarje, da sedaj poznajo že vse črke. Toliko o mali šoli za tiste, ki menijo, da so uspešnejše skupine od 6 do 7 let. Ce želite še kaj izvedeti ali vpisati otroka, se oglasite pri nas od 6. do 16. ure. Naši malčki vsakega navdušeno sprejmejo za svojega. Irena Granda Srečanje v GD Dragomer - Lukovica Gasilci so tista skupnost, ki je prenesla vsakovrstne zgodovinske viharje. Vso to modrost razkriva že pozdrav: NA POMOČ (bližnjemu, lastnini in naravi v stiski). Prav to pa je tista vedno dobrodošla vrednota, ki vsem prija. Tudi zato je razumljivo, da so gasilci prvi prebili zid med svetim in posvetnim in že v mnogih krajih povabili medse tudi duhovnika in tako skupaj obnovili star običaj Florjanove nedelje. Sveti Florjan - zavetnik gasilcev je torej spet vzrok za gasilski praznik - priložnost, da se ob maši srečamo gasilci sosednjih društev z domačini, prijatelji in znanci. Letošnji gostitelji so bili gasilci GD Dragomer - Lukovica. Gospod župnik Janez Kompare je med mašo, ki so jo popestrili tudi domači mešani pevski zbor, narodne noše in pritrkovalci iz Brezovice, blagoslovil gasilska vozila, opremo, nov dom in Moletovo fresko svetega Florjana. Izkazale pa so se tudi domače gospodinje z dobrim pecivom in seveda gasilci, ki so pogasili žejo vsem prisotnim. Župniku in udeleženim društvom so podarili tudi trajen spomin: dragocene kipe gasilskega zavetnika. Običaj je vpeljan in prihodnjega maja se srečamo na Logu (tako kot tudi že letos ob kresu 23. 6. 1993). Drago Stanovnik Na planincah luštno biti... Mladi planinci iz borovniške šole se vam spet oglašamo. Naš krožek je zelo aktiven. V letu 1993 smo opravili že 5 izletov. Zimske počitnice in lepo vreme smo izkoristili kar za 2 pohoda. Zopet smo se podali v Zasavje. Med tednom sta nas zamikala Kal in Mrzlica. Skupina pohodnikov je bila kar velika. V soboto, 6. februarja, pa smo se povzpeli na Kriško goro. Bilo je super, čeprav je pot zelo strma. Učitelji so nam za 3 ure dali prosto. V tem času smo kartah, se gugali, opazovali smo padalce, lepote Karavank in bližnjih Julijcev - celo »naš« Krim smo videli. V marcu smo se udeležili pohoda na Snežnik. Čeprav je bilo malo snega, hoja ni bila enostavna. Bilo je precej ljudi, tudi burja na vrhu ni bila prijetna. Mala Špela je ta hrib preimenovala kar v »Blatnik«, ker je bila pot blatna. Komaj smo dočakali Želez-ničarski pohod od štampeto-vega mostu prek Pokojišča do Borovnice. A smo bili razočarani, ker nas do Verda ni popeljala parna lokomotiva. Po 6 urah hoje je razočaranje uplahnelo, vendar so nas na cilju zopet užalostili, saj nismo dobili prisluženih značk. Med prvomajskimi počitnicami smo se povzpeli na Slav-nik. Pot je zelo lepa, počasi se rahlo vzpenja, zato nismo bili utrujeni. Kar 4 ure smo uživali na vrhu. Spomnili smo se raznih igric iz otroštva, se valjali po travi, pisali razglednice. Tudi za malico je ostalo veliko časa. Naši sošolci so ugotovili, da je na pohodih zelo prijetno, zato se je skupina še povečala. Tudi poleti bomo razbremenili starše in odšli na večdnevni pohod po Julijcih. Mladi pohodniki s tovarišico Alenko LETNA SKUPŠČINA DRUŠTVA ZDRAVLJENIH ALKOHOLIKOV VRHNIKA 29. 3.1993 Duhovnost pomeni prebujenost Mnogi, četudi se tega ne zavedajo, spijo. Rodijo se speči, speči se poročijo, speči vzgajajo otroke. Tudi umro speči, ne da bi se sploh kdaj prebudili. Nikoli ne razumejo lepote tega, kar imenujemo človeško življenje. Prebudite se! Odrasli ste! Preveliki, da bi spali. Prebudite se! Nehajte se igrati s svojimi igračami! Večina ljudi pravi, da želijo prerasti otroški vrtec, toda ne verjemite jim. V resnici želijo, da jim popravite polomljene igrače. Vrni mi mojo ženo! Vrni mi mojo službo! Vrni mi moj denar, moj ugled, moj uspeh! To je vse, kar želijo. Želijo nazaj svoje igrače. Z utrinki misli iz knjige Zavedanje svetovno znanega psi-hoterapevta Anthonvja de Mela otvarjamo današnjo letno skupščino in praznovanje 20-letnice obstoja ter delovanja klubov in Društva zdravljenih alkoholikov Vrhnika. Ker vsako ozdravljenje sledi zavedanju in prebujanju, nam je v posebno čast pozdraviti vas, številne prisotne prijatelje, iz različnih pobud, a enakih motivov. Tiste z začetka prebujanja in zavedanja kot vas, ki ste že daleč na poti tega nikoli končanega procesa. Zapisnik ustanovne skupščine KZA Vrhnika nosi častitljiv datum: julij 1972. Porodničarji babice in otroške negovalke tega Kluba, gospe Nada Žni-daršič, Ela Lah, Marjanca Osredkar, dr. Matija Umek, dr. Šmalc in še kdo, ki zanj ne vemo, pozdravljeni? Bodite na tihem ponosni, saj se je vaš nebogljenček razvil v postavnega dvajsetletnika! Zahvaljujemo se vodstvu Zdravstvenega doma Vrhnika, ki je društvu in klubom vrsto let omogočalo prostorsko gostoljubje in strokovno vodenje. Posebna zahvala dr. Cukjatiju za naklonjenost in finančno pomoč. Prav zato smo svoj široko zastavljeni program v preteklem letu lahko uresničili. Zahvaljujemo se gospe Veri Habe, ki je v kritičnih časih vodila klub na visokem nivoju. Pozdravljamo gospo Ljubico Lukan, ministrico naših resor-jev pri občin Vrhnika! Velik je njen prispevek k naši bodoči finančni organiziranosti. Zahvaljujemo se predsedniku IS občine g. Grandi za vsestransko, materialno in moralno pomoč. Ta hip pogrešamo zastopnika vaše institucije med nami, čeprav vemo, da to ne pomeni imunosti uglednejših struktur pred alkoholnimi klicami. Pozdravljamo naše profesorje iz Idrije in Poljanskega nasipa! Vemo, da smo bili trdi učenci, vendar z dobrim spominom. Takrat namreč še ni- smo vedeli, da je včasih treba ljudi prizadeti, da se prebudijo. Človeka cesto spoznaš šele, ko se z njim razideš. Prav tako, kot začneš spoznavati bistvo alkohola šele, ko je ločitev z njim resnična in dokončna. G. Benjamin Luin! Ljubljana je premajhna in krivično bi bilo, da bi samo tam črpali iz vaše bogato tople zakladnice znanja in človečnosti. Hvaležni smo, da smo tudi mi vaši prijatelji. Pozdravljeni vrstniki in prijatelji bežigrajski, iz Ajdovščine, Cerknega, Idrije, Logatca, Cerknice in še kje! Pozdravljen, gostinec med nami. Že več kot 20 let si živ dokaz, kako so vsakomur, nekoč alkoholu vdanemu, odprte vse možnosti. Lahko postane pilot ali duhovnik, lahko, kakor ti, gostinski podjetnik. Le kot politik abstinent bi bil čudno vprašljiv, neprimeren. Barbara Pfajfar in Marta Mele! Prevzeli sta zahtevno dolžnost in zahtevno delo, voditi ta dva naša kluba. Ker vesta, da dobiva samo tisti, ki daje. Vidve znata dajati. Danes, zadnji marČevski ponedeljek, so tole večnamensko dvorano OŠ Ivan Cankar, kot že tolikokrat, brezplačno odstopili. Napolnili so jo vedri, zdravi, zadovoljni obrazi. Naj ti obrazi spomnijo vse Vas, ki se poklicno ali drugače ukvarjate z zasvojenostjo: za vsak klub zdravljenih alkoholikov, ki ne obstaja, obstaja njegova protiutež v mar-ginalnih zgubljenčkih v vsakem okolju. Vsem odveč in v breme. Svet je čudno nepredvidljiv. Z veliko težavo se človek odpove goljufivemu navideznemu prijatelju, h kateremu se v stiski varljivo zateka. In namesto njega najde prave, številne prijatelje, ki ne ponujajo ne samoprevar in ne nasilja do sebe in drugih. Le skupno iskanje poti v zavedanje o našem lastnem življenju. Da bi ga znali živeti. Društvo zdravljenih alkoholikov Vrhnika Nega bolnika na domu V prostorih Rdečega križa Vrhnika je bil od 23. do 25. 3. letos, tečaj nege bolnika na domu. Tridnevni tečaj je organiziral Rdeči križ Vrhnika za Društvo invalidov Vrhnika, in sicer ob mednarodnem dnevu invalida, ki je vsako leto prvo pomladno nedeljo; letos je to bilo 21. marca. Tečaj je vodila Andreja Jesenovec, višja medicinska sestra Zdravstvenega doma Vrhnika. V to obliko usposabljanja je bilo vključenih 9 občanov, in sicer 8 žensk ter en moški, ki so člani Društva invalidov Vrhnika. Prijavili so se v želji, da bi izvedeli nekaj več o negi bolnika na domu za lastne potrebe, torej potrebe v svoji družini, nekateri med njimi pa že razmišljajo, da bi lahko pomagali tudi drugim. In kaj vse so se naučili oziroma s čim vse so se seznanili na tečaju? Voditeljica tečaja g. Andreja je povedala, da je za ljudi vedno nekakšna travma, ko dobijo bolnega svojca iz bolnišnice, ki potrebuje nego. S pravilnim ravnanjem in organizacijo dela pa se takega strahu in nesposobnosti lahko znebimo in si olajšamo delo. Zato je zelo pomembno, da prisluhnemo bolnikovim željam in potrebam, da z njim sodelujemo, se mu prilagodimo in se z njim pogovorimo. Nobeno opravilo ni pretežko, če si ga znamo pravilno organizirati. To pa je dosti lažje, če delo poznaš. Nege bolnika se moraš predvsem lotiti z dobro voljo, ne s strahom, zakaj vedeti moraš, da bolniku moraš pomagati, če se znajdeš v takih razmerah. Na tečaju je bilo veliko praktičnih nasvetov, ki so jih udeleženci preskusili s pomočjo bolniške postelje in lutke: umivanje bolnika v postelji, postiljanje postelje, ko bolnik leži, pravilno dvigovanje nepokretnega bolnika, povijanje in oskrba preležanin. Udeleženci so zvedeli tudi nekaj o prostoru, v katerem bolnik leži, pa o dnevni negi bolnika, o uporabi raznih pripomočkov za higieno, o opazovanju bolnika, njegovih vitalnih znakih, o zdravljenju na domu, o domači lekarni in še kaj. Skratka, seznanili so se z veliko koristnih napotkov. Ob koncu so vsi udeleženci tečaja prejeli izkaznico o opravljenem 10-umem tečaju nege bolnika na domu. V prihodnje namerava Organizacija Rdečega križa na Vrhniki nadaljevati s podobnimi tečaji nege bolnika na domu in jih organizirati tudi za vse druge polnoletne občane, kot stalno obliko laičnega usposabljanja nege na domu. Zato poziva vse tiste, ki imajo tako zanimanje, da to sporočijo na RK Vrhnika. Ko bo dovolj interesentov, približno 9, bodo tečaj zopet organizirali. FRANJA PUPIS 8 MAJ 1993 NAŠ ČASOPIS Naš glas naj seže do vas Kronika dogodkov 24. 3. popoldne je bil pri nas na klepetu ob kavi Valentin Jereb, po domače Grilcov Tine, upokojeni mlekar. Mnogi Vrh-ničani ga poznajo še iz časov, ko so znani vrhniški sir izdelovali ročno. Popoldne z njim je bilo prav prijetno... 25. 3. so otroci iz župnijskega vrtca v avli v pritličju zapeli nekaj pesmic v počastitev materinskega dne. 30. 3. so prav tako v avli v pritličju zapeli pevci Mešanega pevskega zbora Društva upokojencev iz Borovnice. 1. 4. smo pripravili tekmovanje »Najbolj debela laž«, in sicer v drugem nadstropju. Zmagala je tale, ki je izzvala največ smeha: »Iz zaupnih virov smo izvedeli, da bodo tistih 40%, ki so jih odtegnili od poslanskih plač, namenili upokojencem. In ne samo to. Vsak upokojenec si bo lahko kupil avto, če pa ne zna ali ne more voziti, bo dobil za povrh še šoferja...« 6. 6. popoldne smo v jedil- Med spomini pa je bilo nekaj prav zabavnih: Komovčeva Francka iz Planine pri Rakeku se spominja: »Fantje so se nekdaj radi postavili s čim večjo butaro. Kdor je dal več bodičja vanjo, je veljal za bolj možatega. So se pa tudi bodli z njim, kar med mašo. Pa je bil župnik bolj hude sorte in je prišel izza oltarja, pa zlasal in navil ušesa najbolj srboritim.« Tudi Žakljeva Francka in Ži-rov se spominja, da so se včasih fantje stepli z butarami, da so se pomaranče kotalile med klopmi... Povedala je tudi, kako sta v mladih letih s sosedo zamudili »žegen«. Seveda sta hoteli biti čim lepši, pa so ta čas že vsi prišli iz cerkve. Skrili sta se in odnesli vse skupaj lepo domov. Mama pa je prav skrbno čuvala »žegnane« lupine od pirhov vse leto... Šele prihodnje leto je upala povedati, kako je bilo. Ivanka Žbogar: »Laze so bile bolj revna vas, nekaj pa je bilo bogatih kmetov. In ena teh hčera je prinesla zvrhan jer-bas, s krasnim prtom pokrit, prav spredaj pred oltar. Mi revni smo stali zadaj in ga ob- niči praznovali rojstne dneve za januar, februar in marec. 14. 4. popoldne so prišli k nam prepevat pevci pevskega zbora Brdo-Vrhovci. Prihodnjič pa naprej. Nasvi-denje, Vera Velikonočni cas Izdelovanje pirhov ali pisa-nic, kot jim pravijo v Beli krajini, ima že staro tradicijo. Pri nas smo se ga lotili 9. aprila na naši, kot ji pravimo, »petkovi skupini«. Delo je potekalo tako rekoč »po tekočem traku«. Treba je bilo nastriči kar precej krpic iz starih hlačnih nogavic (opranih, seveda). Sedele smo v skupinah ena poleg druge. Prva je položila (surovo) jajce na najlon krpico, poleg pa posamezne trave, deteljico ipd. To je dala naslednji, ki je jajce previdno zavila v krpico navzgor tako, da je združila vse robove in pripravila naslednji, da je jajce z vrvico prav močno zavezala. Tako pripravljeno je romalo v veliko škatlo. Dela je bilo res veliko, preden so b;ia vsa jajca tako pripravljena za kuhanje. Pirhi so bili potem prav lični. Kot velevajo stari običaji, nese otrok ali gospodinja na veliko soboto kmalu popoldne »žegen«, tj. kos šunke s hrenom, del potice in pirhe, v košarici, pokriti s prtičem, v cerkev k blagoslovu. To je potem na veliko nedeljo zjutraj kar izdaten zajtrk za družino. Tudi pri nas smo na veliko nedeljo tako razkošno zajtrko-vali: kos šunke, hren, dva pirha s kruhom - in vroča kava. Med prazniki so stanovalci obujali spomine na običaje, ki so spremljali velikonočni čas v njihovi mladosti. Nekateri so se precej razlikovali zaradi različnih krajevnih navad, zato je bilo kar težko spraviti skupaj butaro, ki bi bila čisto »prava«. čudovali... Ko pa si ga je hotela nadeti, se je svitek spodmaknil in vse je šlo po tleh. Ampak pod prtom je bil kaj čuden »žegen«: repa, korenje, koleraba in nekaj pirhov. Zanjo je bila to velika sramota, za nas pa velika zabava«. Marija Mikše z Rakeka pa je povedala takole: »Tista, ki je šla prva od »žegna«, se je tisto leto poročila. Zato so si dekleta zelo prizadevala biti hitro doma. Pa se je zgodilo, da je neka znanka že skoraj prišla na vrh hriba v vas Kožljek, pa se je reva spotaknila in okrogel kolač se je prikotalil prav dol v Bezuljak...« VABIMO VAS, DA SI V TEDNU OD 7. DO 14. JUNIJA OGLEDATE PRODAJNO RAZSTAVO V DOMU UPOKOJENCEV NA VRHNIKI. Z UNIKATNIM NAKITOM SE BO PREDSTAVILA NAŠA STANOVALKA, GOSPA MARJANA MAČEK. Druženje starejših občanov Na pobudo Centra za socialno delo so na Vrhniki ustanovili »skupino starejših občanov«, ki se srečujejo enkrat na teden pod vodstvom socialne delavke Franje Puppis in medicinske sestre Mojce Drmota iz Doma upokojencev na Vrhniki. Skupina deluje že od decembra 1991 in sedaj šteje 11 starejših osamljenih občanov, ki še vedno čutijo potrebo, da se srečujejo ter pogovorijo o vsakdanjih težavah in problemih. Takoj moram poudariti, da take skupine delujejo predvsem v raz- gomer, ki je naslednji dan slavil svojo dvajsetletnico. Kljub zaposlenosti si je vzel čas tudi g. Vili Granda, predsednik izvršnega sveta občine Vrhnika, in v kratkem nagovoru lepo pozdravil naše goste. Po ogledu muzeja in potešitvi najhujše žeje smo z gosti obiskali še Postojnsko jamo, kjer smo videli solze na licih naših prijateljev, saj po njihovem zatrjevanju še niso videli kaj podobnega. V nedeljo smo jim pokazali še naše morje, kar je bil višek snidenja z našo deželo, kajti od osmih članov skupine sta do zdaj morje videla le dva. Čas bivanja se je hitro iztekel. Poslovili smo se že kot stari znanci. Izpolnjen je že prvi dogo- Skupina starejših ob zanimivem klepetu nih domovih za starejše občane, kjer stanovalce lahko združujejo predvsem po interesnih dejavnostih, pač kar starejše ljudi zanima. Druženje starejših iz različnih bivalnih okolij pa je novost v Sloveniji in vrhniški Center za socialno delo se je kot eden prvih vključil v »Projekt razvijanja skupin po domovih v bivalnih okoljih«, ki ga je razvil dr. Jože Ramovž iz Univerzitetnega zavoda za zdravstveno in socialno varstvo. Tako je vrhniška skupina postala zanimiva tudi kot »učna skupina« ter ob obisku, na enem izmed srečanj, so imeli poslušalce z Jesenic in iz Ljubljane, torej tiste, ki naj bi v svojih krajih vodili take skupine. Kot sem že omenil, imajo srečanja enkrat na teden, in sicer ob 9. uri in to vsak petek. Na srečanjih se pogovarjajo o nevtralnih vsakdanjih stvareh, o narodnih običajih, kulturi, športu, o ljudskih šegah in običajih, o raznih praznovanjih, o zdravem načinu življenja ter o vsakdanjih novostih. V skupino se vključujejo osamljeni starejši ljudje (predvsem vdovci, ki želijo na ta način pregnati osamljenost, saj čutijo, da so še vedno pripad- niki sedanjosti in da lahko še vedno koristijo skupnosti in samemu sebi. Tako večkrat obiščejo bolne člane skupine ter se napotijo na pogovore na domove, kjer stanujejo. Pripravili so tudi že nekaj izletov, ki so jih popestrili z obiski v domovih upokojencev. Redno imajo stike z vrhniškim Domom upokojencev in se udeležujejo raznih njihovih prireditev (razstav). Ob obisku so bili prav živahni, saj so se pogovarjali o izvedbi izleta, ki se ga že v naprej veselijo. Brez spominov in analize prejšnjega izleta seveda ni šlo. Najbolj pa so zadovoljni s Franjo Puppis, vodjo skupine, ki ima veliko posluha in razumevanja za vse njihove težave in želje. Sestra Mojca pa jim vsak petek izmeri srčni utrip, ki si ga redno zapisujejo. Res je bilo prijetno kramljati s temi starejšimi ljudmi, ki so še vedno del naše vrhniške družbe. Zato v svoje vrste vabijo še druge osamljene krajane, ki bi se radi priključili skupini, da bi z razgovori in dejanji premagovali osamljenost in življenjske težave v zenitu življenja. S. S. Invalidi se vključujejo v mednarodna gibanja V dneh od 22. 4. do 25. 4. se je v naši državi mudila državna delegacija republike Madžarske, ki je zastopala interese madžarskih invalidov. S tem bivanjem v naši republiki je madžarska državna invalidska organizacija (MEOSZ) vrnila obisk naši državni delegaciji, ki se je mudila pri njih v juliju leta 1992. Z vzpostavitvijo stikov Dl Velenje in invalidi madžarskega mesta Debrecen so se razvili širši odnosi med zvezama MEOSZ in ZDIS. Navezava tesnejših stikov med sorodnima organizacijama je spontano pritegnila v delo tudi resorje iz vlade obeh strani, saj si ni mogoče zamišljati reševanja invalidskega vprašanja brez stroke iz zdravstvenega in invalidskega skrbstva ter zaposlovanja. Že ob obisku naše delegacije na državni ravni v minulem letu na Madžarskem so bili izraženi skupni interesi za poglobitev in razreševanje vprašanj invalidske populacije. Naša stran je ugotovila, da smo na področju invalidskega varstva in skrbstva v rahlem odmiku pred njimi. Žal so pri njih še vedno prisotne centralistične usmeritve nekdanje nadvladavine. Kljub nekaterim organizacijskim in socialnim razlikam smo že ob prvem obisku uspeli navezati pristne odnose, saj nas druži ista ideja: pomoč invalidu. Ob tej priložnosti smo se dogovorili za obisk njihove delegacije pri nas. Na podlagi tega dogovora so nas naši prijatelji obiskali v že omenjenem času. Delegacija je bila na visoki strokovni ravni. Sestavljali so jo: vor; letos letuje v Sloveniji v Izoli deset madžarskih invalidov, deset slovenskih pa bo deležnih bivanja ob Blatnem jezeru v turističnem mestu Šifok. Invalidi našega društva smo zadovoljni, da smo bili izbrani, da gostimo naše prijatelje, kajti to je priznanje društvu za njegovo delo. Zahvaljujemo se našim aktivistom v Borovnici in na Vrhniki za izredno izkazano pomoč, zahvala TMS za brezplačen vstop, hvala g. Viliju Grandi za sprejem in hvala našim stalnim pevcem iz Dragomerja. Z obiskom iz Madžarske se tudi naše društvo vključuje v mednarodne tokove dogajanja glede invalidov. Dl VRHNIKA dr. CHIKAN CSABA - predsednik Državne zveze društev telesno prizadetih dr. Gere Kalman - podpredsednik Državne zveze društev telesno prizadetih Madžarske dr. Herman Paine - minister za standard prebivalstva Madžarske Hadhazi Andraš - ravnatelj rehabilitacijskega podjetja Arato Gabor - član predsedstva zveze invalidov Joža Terezija Ana - ravnateljica za invalidski časopis Madžarske. Prvi stik z našimi invalidi je bil v Lendavi. Naslednje mesto, ki je gostilo ugledno delegacijo in jo tudi seznanilo s svojim društvom invalidov, je bilo Maribor. Gostje so si ogledali invalidske delavnice »Bodočnost« in se seznanili s problemi invalidov mesta. Po ogledu drugih znamenitosti Maribora so gostje prispeli v Ljubljano, kjer je bil naslednji dan državni sprejem na Zavodu za rehabilitacijo invalidov in sproščen razgovor ter ogled zavoda. Po kosilu v zavodu so gostje prešli v »oskrbo« našega društva, kar je bil za nas izziv, da se pokažemo kot dobri gostitelji in uspešen dejavnik v ZDIS-u, ki nam je dodelil čast gostiti goste iz Madžarske. V Borovnici so jih pričakali naši aktivisti s svojstvenim aperiti-vom in g. Pivk je lepo opisal zgodovino njihovega kraja. V Bistri je bila delegacija deležna pozornosti, kakršna ne doleti vsakogar. Pričakali smo jih z dobrodošlico sira in črnega kruha. Ni pa šlo brez obveznega aperitiva - »češplja v šnopsu« - in izrednim programom Pevskega zbora Dra- Polžarska butara Tudi letošnje leto se je del mladine iz Stare Vrhnike odločil, da naredi butaro velikanko. Na tiho nedeljo smo se odpeljali proti Kurenu, da naberemo potrebno zelenje. V naslednjem tednu smo na že prej pripravljenem smrekovem ogrodju začeli z vezanjem zelenja. Na največjo skrbno obdelano sušico smo navezovali: br-šljan, tiso, brinje, bodičevje in v vrhu leskove palice. Vse tri stranske roke smo opletli s tankim tisinim vencem. Spodnji del nosilne smrečice, ki je bila skupaj z leskovimi palicami visoka osem metrov, smo ovili z belim trakom. Po vsej butari smo potem navezali še velike pomaranče in jo okrasili s trakom naše zastave. K svetemu »žegnu« smo jo nesli dvakrat. V soboto v vaško cerkev, kjer je zaradi njene dolžine nismo mogli postaviti. Na Vrhniko v cerkev sv. Pavla smo jo del poti peljali. Do cerkve smo jo prinesli: Janez Bogataj, Marko Bogataj, Primož Suša, Jernej Petrovčič, Primož Ogrin, Roman Pust, Peter Kenk, Gorazd Ogrin. Pospremila nas je tudi Barbara Šraj. Posebno bi se radi zahvalili tudi vsem drugim, ki so kakorkoli sodelovali pri »polžarski butari«. Upam, da smo dokazali, da kultura med slovensko mladino raste. Primož Ogrin Delegacija madžarskih invalidov v gradu Bistra. Z zanimanjem poslušajo kratek koncert pevcev iz Dragomerja. Slika Franc Petrovčič PREJELI SMO Pred dnevi smo se s skupino mladih prijateljev znašli na vrhniškem delu Ljubljanskega barja. Naš izlet se je končal zelo tragično, saj nam ne izgine izpred oči slika, ki smo jo videli. Na izletu smo se nekako izgubili in šli prek polj proti Borovnici. Stopili smo tudi na STROGO PREPOVEDANO območje, t.j. farmo govedi, ki je nekaj kilometrov pred Borovnico. V odprtem »hlevu«, ki meri približno 25 m, je skladiščeno bali-rano seno, poleg sena pa je 15 do 20 živali. Njihovega spola nismo mogli ugotoviti, ker je živina pogreznjena v lastne iztrebke do trebuhov. Živali se skoraj ne morejo premikati. Verjetno imajo noge ranjene oz. zgnile, saj je bilo očitno, da so živali v takem hlevu že nekaj mesecev, ne da bi jim kdo očistil »hlev«. V koritih so sicer imeli nekaj hrane, vendar smo se spraševali, kako sploh pridejo do nje. Dolgo smo skrajno zgroženi stali ob ogradi, vendar se nobena žival ni premaknila (saj se tudi ni mogla)! Bili smo tako prizadeti, da nismo vstopili v druge zaprte hleve, nedaleč od te mučilnice živali. Obljubljamo pa, da bomo v kratkem obiskali tudi te »hleve«, seveda v velikem upanju, da ne bomo našli živali v takem okolju. S seboj bomo povabili tudi nekaj novinarjev in re-porterjev, da bodo posneli oddajo, kakšni naj bi ne bili hlevi v Sloveniji. Ker stopamo v Evropo in se kar naprej hvalimo s humanostjo do ljudi in živali, javno sprašujemo odgovorne v LJUBLJANSKIH MLEKARNAH: 1. Kdo skrbi za to farmo? (V eni uri, kolikor časa smo prebili pri omenjenih živalih, nismo videli žive človeške duše, le skrajno izmučene uboge živali!) 2. Koliko delavcev je zaposlenih na tej farmi in kdo kontrolira njihovo delo (če sploh kaj delajo, saj za tako stanje, kot smo ga videli mi, ni kaj skrbeti)? 3. Zakaj je na farmo VSTOP STROGO PREPOVEDAN? To bi še nekako razumeli, saj kaj takega, kar smo videli na lastne oči, res ni za javnost! Svetujemo vsem naključnim sprehajalcem in izletnikom, ki imajo vsaj malo srca in posluha za živali, da se na daleč izognejo tej farmi. 4. Kakšna poročila s te farme dajejo odgovorni s farme in veterinar, ki verjetno (???) obiskuje farmo. Vsaj upamo, da je tako. Ali so živali po kazni tam? Ali je to kaznilnica oz. zapor za kazniva dejanja živali? Ali se samo zaposleni na farmi izživljajo nad živalmi, da lahko tako ravnajo? Iz tega, kar smo videli, menimo, da so zaposleni na farmi iztirjeni ljudje, saj bi normalen človek MORAL ukrepati in rešiti te živali. 5. Direktorju Ljubljanskih mlekarn predlagamo, naj se enkrat zapelje tudi do te farme (ne bo si mazal čevljev, saj si bo vse lahko ogledal iz avtomobila) in si ogleda SVOJO mučilnico živali, saj mi ne moremo drugače imenovati te farme. 6. Hkrati sprašujemo odgovorne v občini Vrhnika in sanitarno inšpekcijo, kolikokrat na leto si ogledajo farme v svoji občini in če imajo kakšne pripombe? Ne moremo razumeti tudi tega, da pri tolikem, številu brezposelnih ne morete organizirati akcije za pomoč živalim, če bi realno prikazali stanje živali, smo prepričani, da bi bil odziv ljudi presenetljiv, saj je še nekaj ljubiteljev živali, ki imajo srce in dobro voljo ter pridne roke. Ste kdaj pomislili tudi na to? V želji, da nam boste pomagali rešiti živali mučenja, vas pozdravljamo in obljubljamo, da bomo to farmo še obiskali v večjem številu pa tudi, če bomo mogli lesti na PREPOVEDANO OBMOČJE! Mlade ljubitelje živali po vsej Sloveniji pozivamo, da nedeljske izlete izkoristijo tudi za odkrivanje podobnih »farm« v Sloveniji. Naključni »nezaželeni« obiskovalci P.S.: Menimo, da so naša imena in priimki nepomembni, saj si resničnost naših izjav lahko ogledate na mestu samem! NAŠ ČASOPIS MAJ 1993 9 Kri darujmo danes - morda jo bomo že jutri potrebovali tudi sami V aprilu je bila 22. in 23. na Vrhniki zopet krvodajalska akcija, ki se je je udeležilo 323 krvodajalcev. Vsi ti ljudje se zavedajo, kako nepredvidljivo je življenje. Že jutri bomo morda potrebovali tujo kri tudi sami in kako bomo hvaležni tistemu krvodajalcu, ki nam bo rešil življenje. Kdo lahko da kri? Kri lahko da vsak zdrav človek od 18. leta starosti naprej. Zakaj pa ne tudi vi? Človek ima kakih 5 litrov krvi (1/13 telesne teže). Do pol litra krvi lahko da vsak zdrav moški vsake tri mesece, ženska pa vsake štiri mesece. Kaj morate vedeti? Da bo krvi vedno dovolj na voljo, je potrebno, da jo vsak dan daruje najmanj 250 krvodajalcev. Pred odvzemom krvi vsakega krvodajalca pregleda zdravnik. Popolnoma utemeljen je strah, da bi se pri dajanju krvi lahko okužili s povzročiteljem AIDS-a. Krvodajalec se ne more okužiti pri darovanju krvi, plazme ali celic. Sterilne nove igle so le za enkratno uporabo, za enkraten odvzem pri posameznem krvodajalcu, in jih po uporabi zavržemo. Krvi, ki ste jo darovali, ne sme nihče prodajati. Kri smo dali zastonj in jo bomo tudi dobili zastonj. Letos mineva 40 let prostovoljnega krvodajalstva na Slovenskem. Ob tem jubileju je Rdeči križ razpisal natečaj za najboljše literarno delo na temo »KRI REŠUJE ŽIVLJENJE«. Natečaja, ki je potekal od 10. februarja do 1. aprila letos, so se udeležili učenci osnovnih šol v dveh starostnih skupinah: prva skupina od 2. do 5. razreda, druga skupina pa od 6. do 8. razreda. Literarna dela so posredovali naši Občinski organizaciji Rdečega križa. Spise bodo ocenili tudi na republiškem tekmovanju Rdečega križa Slovenije. Vsem učencem, ki so pri tem sodelovali, pa je Občinska organizacija Rdečega križa Vrhnika z dogovorom z Zavodom za transfuzijo krvi v Ljubljani omogočila ogled te ustanove. Kako pomembna je kri za življenje, vedo že učenci osnovnih šol, kar je razvidno iz številnih zelo kakovostnih spisov, kajti dobro se zavedajo, da KRI REŠUJE ŽIVLJENJE IN POMAGA OHRANJATI ZDRAVJE. Anja Malavašič iz 3.e OŠ Ivan Cankar Vrhnika je zapisala takole: Rodila sem se kot drugi otrok v naši družini, petnajst mesecev za mojo sestrico Heleno. To je bilo v soboto, 19. februarja 1983, ob 13.56 v Ljubljani. Tehtala sem 3830 g, velika pa sem bila 51 cm. Bila sem velik in požrešen dojenček, zato je bila mamica po mojem rojstvu slaba. Ko je šla po hodniku je padla v nezavest, ker je izgubila veliko krvi. Tudi njena krvna slika je bila slaba. Zato so se zdravniki odločili in ji dali transfuzijo, en liter krvi. Potem si je opomogla in tudi jaz se nisem toliko jokala, ker se je mamica bolje počutila. Tako je kri rešila življenje meni in mamici. Ker je mamici in meni kri rešila življenje, se je mamica odločila, da bo šla na krvodajalsko akcijo. Tina Asanovič iz 7. b OŠ Borovnica pa razmišlja takole: Z očetom sva pripeljala izza ovinka in ustavila pred rdečim varnostnim trikotnikom na sredi ceste. Izstopila sva in pohitela proti kupu zverižene pločevine. Ob njej je stala skupina ljudi, ki je živčno krilila z rokami in govorila drug čez drugega. Ob ponesrečenem avtu je stal mlad fant, bled in drgetajočih kolen in si z debelim povojem pritiskal rano na vratu. Nobenih drugih opaznih poškodb ni bilo videti, le med prsti so mu polzele drobne, rdeče kapljice krvi, se združevale tam pri komolcu in v curku odtekale na asfalt. Stisnilo me je pri srcu. V tistih drobnih, odtekajočih kapljicah se je zrcalilo človeško življenje, morda polno veselja ali pa žalosti, kdo ve. Mlado je bilo še in neučakano, sedaj pa se je razbilo na tisoče drobnih kapljic in se na prašnem asfaltu strjevalo in se morda bližalo smrti. Najraje bi se sklonila in zajela tisto nebogljeno življenje v dlani in ga vrnila nesrečniku. Pa sem se v trenutku zavedla svoje nemoči. Človek osvaja vesolje, pozna najlepše globine morja, pušča svoje stopinje na Luni, se radosti na vrhovih osemti-sočakov ... Te male rdeče lu- njuje te pogoje, lahko daruje kri in postane KRVODAJELEC. Daruje jo lahko v zavodu, kjer se mirno vsede na stol in tam daruje kri. Seveda se kri daruje brezplačno. Menim, da je plačilo že to, če nekdo ve, da je pomagal človeku, ki je potreboval kri. Po končanem predavanju smo odšli v prostor, kje darovalci darujejo kri. Ti ljudje se zanesljivo za-vadajo, da to, kar počno, ni grdo in umazano, ampak zelo humano. Nazadnje smo si ogledali še zmrzovalnico, v kateri je tempara-ture -30°C; v njej shranjujejo kri, da se ne pokvari. Po končanem ogledu smo dobili še malico. Ko bom stara toliko, da bom lahko daroval kri, si bom zapomnila eno: KRI DARUJEM DANES - MORDA JO BOMO ŽE JUTRI POTREBOVALA TUDI SAMA. Ana Vinšek 7. A Nataša Trček 7. A OŠ Log-Dragomer V četrtek, 11.3. 1993, smo odšli na Zavod za transfuzijo krvi. Sprejeli so nas zelo lepo, potem pa smo odšli v posebno sobo, kjer sta nam Dva izmed 323 vrhniških krvodajalcev dokazujeta, da pri odvzemu krvi nič ne boli. žice pa se ni naučil pobrati in ji povrniti življenja. Mladi mož pa je nemo stal in kri mu je še vedno tekla med prsti in kapljala ... Zdramila sem se šele, ko so za menoj zacvilile zavore. Ljudje v belem so vedeli, kaj in kako morajo delati. Prišli so dovolj hitro, da so lahko še pomagali. V nekaj minutah so pripravili transfuzijo. In kri je zopet stekla. Vendar tokrat ni pomenila smrti, ampak življenje. Le življenje lahko reši življenje in le kri lahko reši kri. Zahvaliti se moramo ljudem, ki žive neopazno med nami, v sosednji hiši ali pa jih srečujemo vsak dan na ulici in se na prvi pogled nič ne razlikujejo od nas. Toda le na prvi pogled. Njihova drugačnost je skrita globoko v njihovih srcih, v njihovih dušah. To so ljudje, ki jim ni žal darovati del svoje krvi, svojega življenja. To so ljudje, ki znajo tisti nebogljeni lužici na asfaltu ponovno vdihniti življenje in prepoditi vonj po smrti. To so ljudje, ki vedo, da se beseda Življenje piše z veliko začetnico. Hvala jim! SAMO KRI NADOMESTI KRI 00 RK Vrhnika Obisk na Zavodu za transfuzijo krvi V četrtek, 1. marca, smo se odpravili na Zavod Republike Slovenije za transfuzijo krvi. Ko smo se vozili proti zavodu, me je oblil strah, da je to nekaj groznega in bolečega. A potem, ko smo prispeli do zavoda, sem videla, da to sploh ni tako, da je to nekaj lepega in humanega. Prišli smo v zavod in najprej odšli v sobo, kjer sta nam medicinski sestri predavali, kdo lahko daruje kri, kdaj lahko in kdaj se ne sme darovati kri; kje jo je mogoče darovati in koliko je krvnih skupin. Kri lahko daruje vsak, ki je star več kot 18 let in mlajši od 65 let in tehta več kot 50 kg. Najpomembnejše pa je, da je človek zdrav, da ne uživa mamil in da nima AIDS-a. Vsak človek, ki želi in ki izpol- dve sestri predstavili nekaj diapozitivov. Povedali sta nam, da je kri sestavljena iz 43% krvnih telesc, 2% belih krvnih telesc in 55% plazme. Kri lahko daruje vsak človek, star 18 let ter do 65 leta in težji od 50kg. Človek ne sme imeti nobene bolezni, če pa ima AIDS, sploh ne sme darovati krvi. Po končanem predavanju smo dobili posebne brošure z nalepkami ter letaki o krvi. Postregli so nam z rogljiči in jabolki. Potem smo si ogledali nekakšno shranjevalnico krvi, kjer je bila normalna temperatura. Sestra nam je povedala, da je veliko različnih krvnih skupin, najpogostejše pa so: A, B, AB in 0. Potem smo odšli v ambulanto, kjer darujejo kri. Neko žensko so poklicali za darovanje krvi, ker so jo naslednji dan uporabili pri srčni operaciji, zato je morala biti kri sveža. Ženski je postalo slabo, zato so stol obrnili navzdol, da bi ji kri stekla v glavo. Dva moška pa sta posebej odajala samo plazmo, drugi pa čisto kri. Postopek traja približno pol ure. S posebnim postopkom zbiranja in ločevanja celičnih elementov krvi in plazme lahko pripravimo krvne komponente enega dajalca (če zbiramo plazmo ali citoferezo, če zbiramo celice). Pri tem uporabljajo sodobne aparate, ki delujejo avtomatsko po posebnem računalniško vodenem programu. Pomembno je, da zberejo le določeno sestavino krvi, vse drugo pa že med postopkom vračajo krvodajalcu. Ko smo si to ogledali, smo odšli v zmrzovalnico krvi, kjer je bilo -30°C. Potem smo se poslovili in odšli domov. Rdeči Križ pa nam je pripravil sendviče. Obisk mi je bil zelo všeč in z veseljem bi šla še na kakšnega. PETRA MAVSAR 7. a OŠ Log-Dragomer PRIREDITVE OB PRVI OBLETNICI USTANOVITVE 530. UČNEGA CENTRA TO VRHNIKA Že tri generacije V nekdanjih tankovskih kasarnah so se ravno pred enim letom naselili slovenski vojaki in ustanovili 530. UČNI CENTER TERITORIALNE OBRAMBE VRHNIKA. Še v istem mesecu so sprejeli tudi prvo generacijo vojakov, ki so opravljali prvi del učnega usposabljanja osnovnih vojaških veščin. Od takrat pa do sedaj so se izmenjale že tri Pozdrav svečane tribune ob mimohodu častnega voda cijo borilnih veščin. Vsak dan pa je vsaka četa ob koncu vaj pripravila tudi kulturni program. Svečanega postroja vseh enot (zadnji dan prireditev 9. 4.), so se udeležili tudi major Marjan Balant, namestnik poveljnika ljubljanske pokrajine TO, vrh- Nove pehotne ovire bodo rabile vojakom za dobro telesno pripravo ob premagovanju kar napornih tromesečnh učnih ur. generacije vojakov, ki nekako tri mesece postanejo del življenja na Vrhniki. V mesecu aprilu, ob koncu prvega dela služenja vojaškega roka tretje generacije, so v Učnem centru ob prvi obletnici pripravili prireditve, ki so jih sklenili s svečanim postrojem vseh vojakov in zaposlenih v 530. Učnem centru. Prireditve so potekale Po končanem napadu na bunker je treba poslušati tudi analizo uspeha. niški župan Vinko Tomšič ter drugi številni gostje iz naše občine. Razglasili so najboljšega vojaka Učnega centra ter najboljše vojake učnih čet in vodov. Ti so prejeli knjižne nagrade, srebrne značke ter bili povišani v čin poddesetnika. Priznanje so podelili Za konec pa postroj enot in vojakov Uč-Prikaz bojnih veščin, ko dva napadata nega centra enega. od 3. 4. pa do petka, 9. 4. 1993. Vse so si lahko ogledali starši in znanci vojakov ter drugi krajani. Vse dneve so posamezne čete prikazovale osnove vojaških veščin, ki so si jih pridobili med trimesečnim služenjem. Tako so prikazali postavitev zasede, napad in uničenje utrjene točke - bunkerja, akcijo diverzantov, obrambo objekta s pomočjo oklepne enote, sanitetno preskrbo v boju. Poleg prikaza vojaških veščin pa so organizirali tudi pohod na Nanos, tekmovanje v streljanju z zračno puško in pištolo, odprli so nove pehotne ovire - poligon za nabiranje kondicije ter pripravili demonstra- tudi najboljšim strelcem v enotah ter medalje zmagovalcem v streljanju s pištolo. Vsem učnim četam pa so izročili zastave, ki bodo bile tudi zaščitni znaki posameznih enot. S. S. Športna vzgoja v učnem centru Pomemben del celotne priprave slovenskih vojakov je poleg ustrezne tehnične pripravljenosti in visoke borbene usposobljenosti tudi visoka raven psihomotoričnih sposobnosti. Osnovna naloga športne vzgoje v slovenskih vojaških enotah je skrb za pravilen in vsestranski psihofizični razvoj. Program športne vzgoje za v/o obsega 50 ur in je sestavljen iz več vsebin. 1. Preverjanje gibalnih sposobnosti v začetku in na koncu služenja prve faze vojnega roka obsega teste eksplozivne moči, vzdržlji- Spomin na žrtve preserskega procesa Kot vsako leto doslej smo se tudi letos ob krajevnem prazniku, 10. marcu, spomnili na 16 naših krajanov - žrtev preserskega procesa. S svojci padlih in učenci OŠ dr. Ivana Korošca smo obiskali Gramozno jamo v Ljubljani. Pred spomenik padlim smo položili venec, učenci pa so izvedli kratek kulturni program. Pomudili smo se tudi na grobovih padlih na Žalah ter položili nanje cvetje in prižgali svečke. Na poti domov smo se ustavili še pred spominsko ploščo v Bistri. Za razumevanje in pomoč se ob tej priložnosti zahvaljujemo Krajevni skupnosti Borovnica. Predsednik: Karel Nikolavčič vostne moči, koordinacije, aerobne vzdržljivosti, gibljivosti in statične moči. Spremljanje gibalnih sposobnosti ima več ciljev, med katerimi so najpomembnejši: ugotoviti stopnjo razvitosti gibalnih sposobnosti v začetnem, vmesnem in končnem stanju, spremljati lasten gibalni razvoj s samoiniciativnim in kreativnim sodelovanjem vojakov, pridobiti vire informacij za strokovno in raziskovalno preučevanje gibalnih sposobnosti slovenskih vojakov. 2. Borilne veščine, pri katerih se vojaki seznanjajo z osnovami samoobrambe, kar pomeni obrambo ali napad z ramenom, da napadalca odvrne od napada s pomočjo različnih prijemov, sunkov, brc ali metov. Pomembno je, da vojaki dobijo pozitivno mnenje o borilnih veščinah in spoznajo, da veščine ne zahtevajo ljudi s posebnimi lastnostmi, temveč so namenjene zanje, da izpopolnijo telesno gibanje in krepijo borbenega duha. 3. Premagovanje pehotnih ovir. To so umetne ovire, ki so namenjene izključno usposabljanju pripadnikov vojske, premagovanje ovir terja visoko usposobljenost vsakega vojaka in obsega poleg primernega znanja tehnike tudi primerno telesno moč in vzdržljivost. 4. Orientacijski tek, katerega cilj je vsakega vojaka usposobiti za samostojno gibanje s pomočjo karte in kompasa po neznanem terenu. Vsak vojak naj bi na koncu usposabljanja obvladal orientiranje s karto, merjenje azimuta in hojo po azimutu. Naučil naj bi se tehnik orientiranja na lažjem in težjem terenu ter branja reliefa. 5. Športni dan zajema 6 ur in je sestavljen iz različnih vsebin, npr.: atletika, plavanje, planinski pohod, igre z žogo, štafetne igre, orientacijski tek, lokostrelstvo ipd. 6. Pohodi. Izvajamo jih po načelu postopnosti. To načelo se nanaša na dolžino pohoda, relativno višino vzpona, nadmorsko višino cilja oziroma vrsto neravninskega sveta in težo dodatne opreme. Programu pohodništva je v trimesečnem usposabljanju namenjenih 18 ur. 7. Jutranja vadba, kot stalnica v življenju in delu slovenskih vojakov, pomeni dopolnilo in dodatno kakovost celotnega in raznovrstnega programa športnega usposabljanja predvsem na področju razvoja splošnih psihomotoričnih sposobnosti. Cilj jutranje vadbe je oblikovati trde navade, da bodo mladi tudi v vsakdanjem življenju skrbeli za lastno gibalno dejavnost, znali smotrno razmejiti med delom in počitkom ter skrbeli za zdrav, kakovosten način življenja. ANDREJ TELBAN ref. za športno vzgojo 10 MAJ 1993 NAŠ ČASOPIS SREČANJE MUZEJSKEGA DRUŠTVA ■ I.....I V ■ ■ ■ ■ i ■ Hisa v mitologiji Muzejsko društvo Vrhnika je 26. februarja ob 17. uri pripravilo enega svojih rednih srečanj. Tokrat so medse povabili rojakinjo Tatjano Oblak. Ob diapozitivih je predstavila obsežno diplomsko nalogo, ki jo je napisala pri mentorju prof. dr. Petru Fistru na ljubljanski fakulteti za arhitekturo. Predavanje z naslovom Hiša v mitologiji in izročilu je bilo preobsežno, da bi ga lahko na kratko povzeli. Preberite si raje nekaj odlomkov iz naloge, ki so tako ali drugače povezani z Vrhniko in jih je izbrala avtorica sama. D. K. HIŠA je zrcalo človeka. Je sestavni del kulture... tvarne, duhovne in družbene. V zavesti človeka je bila na istem mestu tedaj, ko je poosebljala bivanje kot slučajno oblikovana narava, kakor tudi v antiki, ko je predstavljala pravo znanstveno, vrhunsko dognanje. Niso je premaknile dobe, ko je izvor človeka in življenja sploh tolmačila Biblija, niti stoletja, ko je humanizem prevetril evropsko misel in so počili okviri teoloških vizij sveta. Vsaka etnična skupina je nekoč začela na stopnji primitivnosti, a v različnih razmerah in nadalje z različnim zgodovinskim razvojem. Razlogi za nastanek kulturnih sestavin pa so bili vedno bolj ali manj enaki, saj je razvoj človekovega duha posledica notranje, vsem prirojene nuje. HIŠO so, kot vse ostale institucije, ustvarile primarne klice človeka kot kulturnega bitja. Neodvisno ena od druge so tako lahko na različnih koncih sveta, vseeno kdaj, nastale podobne oblike bivanja in podobni vzorci bivališč, kulturnim in antropološkim drugačnostim navkljub. Hiša kot materialni pojav je vedno svoja, edinstvena, enkratna... HIŠA kot ideja pa je univerzalna. Za primerjalno posplošitev domovanj v zgodovini je težko izluščiti idejo oblike HIŠE iz davno minulih svetov, nemogoče je postavljati teorije o neznanem. HIŠE, ki jih slutimo, in hiše, ki so, pa je mogoče povezati in razložiti tako, kot so si razmerje, odnose in procese še neraziskanega predstavljali nekoč... z mitom torej. Mit je tista pracelica, vedno in povsod prisotna, v vsaki dobi znova porojena, stalno se vrača in z enotenjem poudarja svojskost. Mit lahko poveže stare hiše z novimi, realne gradnje z iracionalnimi predstavami. Življenje na ravni vsakdanjosti zmore razložiti s prvinami davnine in slutnjo bodočnosti. Vseeno, ali so bogovi ustvarili človeka ali ljudje boga... kakor Inkom oče Sonce, Feni-čanom Hipsunarij, Indijcem In-dra, Keltom šaman Lug... tako je tudi Slovencem zgradil prvo hišo bog. To je bilo takrat, ko jih je zapustil in se dvignil v nebo in da bi se človek na Zemlji ne počutil preveč izgubljeno, mu je postavil kočo... trdno na tla, da bi Slovenec vedel, kje mu je ostati in jo prekril z v oblake usmerjeno štreno, da bi ga obvaroval pred svojim, božjim gnevom. Še danes so označena mesta, edinstveni centri, popki sveta, v katerih je človek spoznal ranljivost planeta in skušal ukrotiti kaos stvarstva z gradnjo. Babilon, hierapolis, Jeruzalem, Delfi, Cuzco, še naše rovte naj bi bile ena teh enkratnih osi sveta. In hiša je postala dom tisti hip, ko je sredi nje zaplal fo-cus, popek... ogenj torej. Ognjišče je tista sestavina človekovega bivališča, ki je najbolj skupna vsem kulturam in civilizacijam. Na ognjišču gore vsa rojstva in smrti neke družine... v tej magični točki čas in prostor izgubita merilo obstajanja. Po stari slovenski veri naj bi se duše umrlih držale domačega ognjišča v podobi miši in kadar je kdo umrl, se na Balkanu običajno niso smeli dotakniti ognjišča niti kuriti ali pospravljati ugaslega. Po pokopu so zamenjali vso vodo in ogenj v domu. Kult prednikov je na ognjišče pač neposredno vezan, saj je bilo v sivi davnini znano pokopavanje umrlih pod ognjišče kakor tudi pod prag. Prav zato se je naših domov oprijelo največ ritualov in navad okrog ognjišča in vhoda v dom. Kadar piska in cvrči v ognju, se menda mučijo grešne duše v vicah, kadar ropota v štedilniku opolnoči, se vrača domov duh gospodinje, ki je ob nedeljah pekla kruh... vsako leto znova se ob velikih praznikih obnavlja ogenj z lesom blagoslovljenih cvetnih butar, kresnim zelenjem, oljčnimi vejami... v kaj vse ne verjame človek v svoji nemoči. Večina še danes znanih običajev bivanja je povezana z ustvarjanjem novega življenja in menjavo letnih časov, od katerih je bil človek nekoč mnogo bolj odvisen. Ob porokah, rojstvih in smrti, pomladi in ob jesenskem spravilu pridelkov se je tako spletla množica šeg, tabujev in navsezadnje praznih ver, ki ohranjajo svoje poganske prvine, katere je Cerkev dolga stoletja skušala najprej zatreti, potem pa jih zlagoma posvojila in prilagodila svoji resnici. Tako namesto Kresniku zdaj posti-Ijamo Janezu Krstniku ob poletnem solsticiju, pol leta kasneje pa si podajajo kljuke zdaj dedek Mraz, zdaj Božiček in Miklavž... in konec starega in začetek novega simbolizira v naših domovih enkrat novoletna jelka, drugič božje drevce, pa smrečice na novih ostrešjih in mlaji pred nevestino hišo... človekova želja je presegati minljivo... okus po Nebu pa najlažje spoznaš tako, da si raj, kakršenkoli že, ustvariš v času in prostoru, ki ti je dan in dosegljiv. Družino, dom, pridelke, živino, gospodarska poslopja, vrtove in sadovnjake je bilo potrebno zavarovati pred vsemogočimi neprilikami in nezgodami. Če ni pustošila huda ura, so bili tu sveti večeri, ki so kar trepetali od raznih čudnih sil. Vsemogoče zlo, čarovnice, vampirji, škopniki, Trutamora, krvavo stegno in druge temne sile so zahtevale na varni strani - za pragom torej, dobre in prijazne moči, ki so vzdrževale ravnotežje skrivnostnega mehanizma bivanja. Hišni oltarji, bogkovi kotki, ikone, tri-kraljevski napisi, venci česna, snopi žita, zvezde, križi, podkve in drugi magični simboli, ki jih poznamo v slovenskih hišah, se ne razlikujejo mnogo od Fatimine roke, Ra-ajevega očesa, aloe, skratka... pravega panteona božanskih sil, ki so strateško razporejene čuvale domove Kitajcev, Mezopotamcev, starih Egipčanov, Grkov, Rimljanov, Indijancev, črnih Afričanov ... Z gostoljubjem se je bilo mogoče prikupiti Nebu, s sprejemanjem kolednikov, pustnih šem in vseh drugih obhodni-kov pa oni strani življenja. Mrtvih sicer danes ne pokopavamo več pod prag, neveste pa še vedno dvigamo čezenj. Pred odurnimi zapiramo duri, pred odvratnimi vrata. Okno je naslednja hišna odprtina, skozi katero se spogledujeta človek in bogovi. V slovenskem ljudskem izročilu je okno največkrat povezano s snubljenjem, čakanjem, objokovanjem mladih ljudi... in nekoč je morala nevesta zapustiti dom skozi okno, sicer bi kasneje preveč jokala. Mizo pa je človek ustvaril zato, da je lahko na posvečeni površini opravljal dejanje dajanja. Miza je bila oltar, kamor so se ozrle višje sile in ugledale dobrega ljubečega smrtnika. Danes, ko lebdi v zraku čas dvoma namesto časa vere, je bog še vedno na mizi... kdor ne verjame vanj, verjame v mizo... in miza ostaja oltar. Pri mizah se prisega... pogaja se za zelenimi mizami, razpravlja za okroglimi... današnja obredja za mizo so le malo drugačna od nekdanjega dogajanja okrog žrtvenega prostora, še vedno je mogoče slutiti tisto tiho zvezo, ki jo je človek vzpostavil nekoč med seboj kot on in seboj kot jaz. In Avtorica diplomske naloge Tatjana Oblak tudi pod mizo ni kar tako... tja lezejo osramočeni, padajo pijani, tam se valja lastna hvala in prav tam se gostita s štruklji ženin in nevesa. Stol je pohištveni element, ki prav gotovo čaka dobre v raju... Predstavlja statusni simbol vladanja, upravljanja, nadzorovanja... in ni jih malo, ki so se med dvema stoloma že vsedli na tla. Stol je bil priljubljeno' potovalno sredstvo srednjeveških čarovnic, pa tudi nemalo mučilnih naprav ima še danes obliko stola. Pred njim klonijo najosnovnejši zakoni narave; celo spanje in smrt. Kdor umre sede, le spi, kdor sede zaspi, le dremlje... tako počiva naš Kralj Matjaž, tako je odsanjala svojih sto let Trnjulčica... kjer je stol, minevanja ni. Četrto dimenzijo je mogoče prestopati tudi v postelji. Otrok postaja odrasel, ko si upa spati sam, in odraste tedaj, ko si posteljo upa z nekom deliti. Postelja je atribut zaljubljenih, pa tudi bolnikov. Ob postelji so slovesa najtežja... in kakor je človek spal, tako je bil največkrat pokopan. Kdor je spal na rogoznici, so ga hladnega zavili v rogoznico in kdor je spal v mreži, se je v njej tudi posušil. Tudi naši grobovi so pravzaprav čisto navadna postelja..! s kamnito končnico in mehko odejo cvetja. Postelja je človeku pač usojena... pa NOVOSTI V CANKARJEVI KNJIŽNICI FILOZOFIJA - PSIHOLOGIJA Heraklltos.: Fragmenti Johnson, R.: Midva Kunaver, D.: Učim se učiti Virk, T.: Kratka zgodovina večnosti VERSTVO Ferfila, B.: Sionizem in Izrael DRUŽBENE VEDE Papotnik, A.: Zgodnje uvajanje v tehniko MATEMATIKA - PRIRODOSLOVNE VEDE Nihanje in valovanje Wilting, H.: Ekologija UPORABNE ZNANOSTI Dovžan, H.: Razvoj In trženje novega izdelka Košir, M.: Moški, ženske Royston, A.: Psiček Royston, A.: Muca 100 receptov sestre Nikoline ARHITEKTURA - UMETNOST Barthes, R.: Camera Lucida Mlač, B.: Veliki pionirji alpinizma Stopar, I.: Grajske stavbe v vzhodni Sloveniji IV. del šunko, F.: Ugankarski slovar II. del JEZIKOSLOVJE - LEPOSLOVJE - LITERARNA VEDA Blodnjak 2 Blodnjak znanstvene fantastike Claudel, P.: Marijino oznanjenje Claudel, P.: Sejalec božje mere Frančič, F.: Istra, gea mea Hesse, H.: Demian Jakes, J.: Kronika družine Kent Kočar, T.: Zmaj so... Lindgren, A.: Pika Nogavička Majcen, S.: Povestice Makarovič, S.: Tisti čas Makarovič, S.: Zajčkovo leto Maurer, N.: Neža Martin, S.B.: Nemščina v treh mesecih Menne, S.: Angleščina v treh mesecih Moderndorfer, V.: Male nočne ljubavne pesmi Moranti, E.: Aracoeli Mrak, L.D.: Iskalec zaklada Osti, J.: Ljubezensko dvorišče Poe, E.A.: Izbrana dela 4 Poniž, D.: Zgodbe za eno stran Reynold, M.: Italijanščina v treh mesecih Rožanc, M.: Zelena jama Schmidt-Snoj, M.: Intelektualec na preizkušnji Udovič, J.: Brazda na vodi Vonnegut, K.: Galapagos Zakaj se ti bojim povedati, kdo sem Zola, E.: Vzpon Rougonovih Žužek, B.: O goslaču in zvezdah Žužek, M.: Vzvalovana bit ZGODOVINA - DOMOZNANSTVO - ZEMLJEPIS Jugovzhodna Azija, Avstralija, Oceanija, Antarktika Kronika XX. stoletja Nešovič, B.: Dvajseto stoletje naj bo to zibel ali sarkofag, stisnjen sneg pod Eskimom ali ovčja koža arkadijskega pastirja. V usodo bivanja pa zna biti usodno verovati. Vse prehitro se lahko ponovi zgodba o možu, ki je bil pred spanjem navajen pogledati skozi okno in nato skočiti v posteljo. Nekega večera je bil rahlo raztresen ... najprej je pogledal v posteljo in nato skočil skozi okno... Ljudska kultura se v svojih oblikah in pojavih v času in prostoru sicer spreminja, ravno HIŠA pa dokazuje, kako počasi spremenljive so pravzaprav civilizacije. Nobena kultura ni samosvoja, samobitna. To lahko opazimo tudi v slovenskem prostoru, kjer se sta-roslovanska kulturna plast preliva z balkansko, alpskoger-mansko, sredozemsko mediteransko in panonsko... Poleg tega je v našem bivanju in naših bivališčih ohranjenih veliko starejših in prostorsko širših prvin. Ob poskusu analize arhetipskih sestavin našega doma je kmalu preozek tudi indoevropski okvir... Svet postane majhen, časa skoraj ni... in že je tu spoznanje, da smo odnekdaj in povsod. SPORED VRHNIŠKEGA KINA V MAJU 1993: 23. 5., nedelja, ob 18.00 in ob 20.30: MEDITERANEO - italijanski barvni stßröo 92' Režija: Gabriele SALVATORES V gl. vi.: Diego ABANTANTUONO, Claudio BIGAGLI, Giuseppe CE-DERNA, Claudio BISIO, Gigio ALBERTI, Ugo CONTI, Vanna BARBA 1941. leta so Italijani napadli Grčijo. Film prikazuje manjšo vojaško enoto, ki se je izkrcala na manjšem otoku. To ni bila nikakršna invazija, saj se Italijani niso želeli bojevati, pa tudi na otoku ni bilo drugih ljudi kot otrok in žena. Vojaki so se udomačili in pozabili na vojno... Izjemno duhovita komedija je dobila lani OSKARJA za najboljši neameriški film. 30. 5., nedelja, ob 18.00 in ob 20.30: GLENGARY GLEN ROSS - ameriški barvni CS 100' Režija: James FOLEY po drami Davida MAMETA V gl. vi.: Jack LEMON, Alec BALDWIN, AI PACINO, Ed HARRIS Sijajna filmska drama štirih trgovcev nepremičnin, ki jim šef zapove nenavaden ukaz: najuspešnejši dobi nov avto, manj uspešni uro, druga dva pa odpoved. Tekma bo neusmiljena. Bodo znali ohraniti človeško dostojanstvo? Al Pa-cino je bil nominiran za najboljšo stransko vlogo (dobil je oskarja G. Hackman) 6. 6., nedelja, ob 18.00 in ob 20.30: SPOMINI NEVIDNEGA ČLOVEKA - amer. barvni stereo CS 115' MEMOIRS OF AN INVISIBLE MAN - Režija: John CARPENTER V gl. vi.: Chevy CHASE, Sam NEILL, Daryl HANNAH Borzni posrednik postane žrtev ponesrečenega znanstvenega poskusa in postane neviden. S strani vladnega agenta mu grozi nevarnost in le ljubezen lepe Alice ga lahko reši... Simpatična filmska komedija svojo privlačnost gradi na filmskih trikih, ki so kar prepričljivi ... MALI OGLASI Na območju Vrhnike kupim manjšo hišo z vsaj 1000 m2 zemlje. Telefon (061) 631-116. Cirkularko za rezanje drv in štedilnik Gorenje, rabljen (4+2), s plinsko pečico, zelo ugodno prodam; telefon 751-403. Vrstno hišo na Verdu v 4. gradbeni fazi, z garažo in vrtom, ugodno prodam. Tel. 372-651 zvečer. Prodam rabljen hidrofor. Informacije po telefonu 753-520. Frizerka s prakso dobi zaposlitev na Vrhniki. Osebni dohodek po dogovoru. Tel. 756-181 Prodam še zapakirano kuhinjo s štedilnikom in napo. Cena po dogovoru, informacije po tel. 753-218. STARINE: prodam mentrgo. Informacije zvečer po tel. 654-165. NAŠ ČASOPIS MAJ 1993 11 STARA TRADICIJA JE SPET ZAŽIVELA Kam iz zadrege JUBILEJ MEŠANEGA PEVSKEGA ZBORA DRAGOMER Petje združuje ljudi in narode. To dokazujejo tudi pevci iz Dragomerja, ki poleg tega, da v svoji krajevni skupnosti res skrbijo za kulturno življenje krajanov, so s petjem povezali tudi različne narode in rojake na koncertih zunaj Slovenije (v Italiji, Avstriji in Švedskem). Tako so slovensko narodno pesem prenesli daleč prek slovenskih meja. Njihov moto je »pesem, pesem«, ki naj združuje dobre ljudi in tega je v sedanjem času vse premalo. Mešani pevski zbor Drago-mer prepeva že več kot dvajset let. To je res lep jubilej, ki so ga proslavili svečano in delovno. Jubilejni koncert ob zbo-rovi dvajsetletnici so pripravili kar v domačem Dragomerju, kjer so tudi največ prepevali in tako krajane s pesmijo večkrat odvrnili od vsakdanjih težav. Naj navedemo še nekaj podatkov ob visokem jubileju. Za začetek delovanja zbora štejejo pevci jesen 1971, ko se je skupina zagnancev odločila, da bodo začeli z bolj organiziranim petjem. V Dragomerju so peli seveda že prej, vendar ne na tak »tazaresen« način. Zanimivo je, da je večina pevk in pevcev še iz tistih začetkov in da zbor po številu nikoli ni bil prav velik. Prve pesmi, naučene po notah, so v podružnični cerkvi Sv. Lovrenca ob »ta večjih praznikih«. Tem pesmim se je prav kmalu pridružila tudi slovenska narodna in kasneje tudi umetna pesem. Tako zbor prepeva nabožne in narodne pesmi, s tem, da s slednjimi večkrat nastopa. Pojejo Dragomerčanom, v občinskem središču na Vrhniki pa tudi med rojaki v Italiji in Avstriji, kamor so ponesli del slovenske kulture. Med večje uspehe zbora pevci štejejo obisk med rojaki na Švedskem pred tremi leti. Nastopajo pogosto, saj so se pred javnostjo predstavili že več kot petsto-krat. Pred nedavnim so se tudi kadrovsko nekoliko okrepili, kar je zelo vzpodbudno, še posebno, če vemo, da je tretjina članov zbora že upokojencev. Nastopanje MePZ Drago-mer je tesno povezano z imenom Jožeta Jesenovca, ki je vodja zbora prav od tistih prvih začetkov izpred 22. let. Zborovske izkušnje si je začel nabirati pri drugih zborovodjih, ko se je leta 1974 vključil kot pevec prvega basa v moški pevski zbor »Grafika«. To je zbor grafičnih delavcev v Ljubljani. V ta zbor je vstopil zato, ker je tiskarstvo njegov osnovni poklic. Zaradi potreb je leta 1984 iz pevca Grafike postal tudi njihov zborovodja, tako da sedaj »maha« dvema zboroma. Da bo predstavitev zborovodje popolnejša, naj zapišemo, da igra tudi na harmoniko in da že več kot 30 let igra v domačem ansamblu, ki popestri marsikateri vesel dogodek. Iz vsega tega je mogoče sklepati, da mu dolgčas ravno ni. Kot smo že omenili, so se pevci zadnjo aprilsko nedeljo predstavili Dragomerčanom in drugim prijateljem zbora na jubilejnem koncertu ob zborovi dvajsetletnici, čeprav je točna številka že prekoračena. Na koncertu, ki je bil zelo obiskan, je zbor prejel številne čestitke od prijateljev, ki jih je zbor srečeval v svojem dvajsetletnem delovanju. Med njimi so bili predstavniki prijateljskih zborov, predstavniki domačinov in še mnogi drugi. Prav posebno pa so bili pevci veseli darila in besed predstavnikov Društva invalidov Vrhnika, s katerim zbor sodeluje že od same ustanovitve društva. Dodajmo še, da so se jubilantov spomnili tudi s tabora pevskih zborov, saj se bodo pevci letos že štirinajstič napotili v Šentvid pri Stični. Štiri pevke so prejele zlate Gallusove značke. Sedaj v zboru pojejo tile pevci: tenorji: Miha Grbec, Ana Je-senovec in Alojz Kavčnik; soprani: Marija Pezdir, Valerija Smirnov, Karolina Rus, Darinka Suhadolnik; alt: Tanja Čuden, Ivanka Gerbec, Polona Suhadolnik, Tončka Čuden, Emilija Jagori-nec, Katja Hvalica, Emilija Er-bežnik; basi: Dušan Suhadolnik, Lado Erbežnik, Jan Ulaga in Franc Gerbec. S. S. Ko včasih pobrskam med starimi porumenelimi fotografijami, ki jih hranijo moji starši, mi pogled vedno znova pritegnejo tiste, na katerih vidim v precej nevsakdanji nošnji bolj ali manj znane osebe. Fotografski objektiv je pozabi izmaknil skupinski posnetek vaščanov po kaki uspeli gledališki predstavi. Najsi je bila Veriga, Divji lovec ali pasijonska igra, pri pripravi predstave je sodelovala vsa vas. In tisti, ki niso dobili mesta na odru, so sooblikovali gledališko vzdušje kot navdušeno občinstvo v parterju. To so bili časi, ko je bil gasilski dom središče družabnega in kulturnega življenja na vasi, ko sodobni način življenja še ni odtujil ljudi vsak- sebi in ko so ljudje še znali ceniti kaj preprosto domačega. Kaj je torej danes, ko se zdi vse drugače, ko je moderno vse, kar je tuje, in ko je kaj vredno in zanimivo le tisto, kar je karseda mogoče nerazumljivo, spodbudilo trinajst, v glavnem mladih in zelo mladih vaščanov Blatne Brezovice, da so v okviru domačega Gasilskega društva ustanovili gledališko sekcijo in decembra lani pričeli z vajami za gledališko predstavo? Nostalgija za starimi časi? Ne, saj se jih, razen režiserke predstave, nobeden od njih ne spomni! Nanje so spominjale le stare kulise, ki pa so bile, načete zaradi zoba časa, v glavnem ne- da jih gledalci nikoli niso razočarali s premalo aplavza. To jih je vzpodbudilo, da ne mislijo kar tako odnehati in že načrtujejo tudi kakšno bolj zahtevno predstavo. Za to pa so potrebna tudi določena sredstva. S simbolično vstopnino so letos zaslužili za glasbeno opremo, nekaj pomoči pa so bili deležni tudi pri Gasilskem društvu in Krajevni skupnosti. Saj ne zahtevajo veliko; zavedajo se, da tako nadvse koristno izrabijo prosti čas, s svojimi nastopi pa pripravijo urico ali dve prijetne sprostitve sovaščanom. Kar brez zadrege torej in še veliko uspešnih predstav. Leon Gostiša Petsto nastopov Naključni uspeh ali uspeh sistematičnega in načrtnega dela na šoli Za nami je. Marsikdo bo vprašal - sploh delegati občinske skupščine, ki tako pametno sprašujejo na sejah skupščine občine Vrhnika - kaj? Letošnje XXII. državno tekmovanje učencev in študentov glasbe Republike Slovenije. Tako napornega tekmovanja kot je bilo letošnje, do sedaj v naši republiki nismo poznali. Nov pravilnik tekmovanja, ki je kot prvo novost uvedel pred-tekmovanje z najnižjim številom 80 točk za napredovanje na samo državno tekmovanje. Ta številka pa je v prejšnjem sistemu tekmovanja že pomenila II. nagrado. Druga novost je podelitev samo treh nagrad: I., II. in III. nagrade. V prejšnjem sistemu so bile nagrade razdeljene po tehle merilih: od 70 do 79 točk tretje nagrade, od 80 do 89 točk druge nagrade in od 90 do 100 točk prve nagrade. Za letošnjo prvo nagrado je bilo treba doseči najmanj 95 točk. Iz vsega tega je razvidno, kako ostra ocenjevalna merila so bila upoštevana na letošnjem tekmovanju in kako velik uspeh pomeni katerakoli od treh nagrad. Naša šola je imela na predtek-movanju prijavljenih 12 učencev na individualnem področju in dva klavirska dua. Od devetih harmoni-kašev so se v nadaljnje tekmovanje uvrstili štirje tekmovalci, od dveh klarinetistov oba, od dveh klavirskih duov oba in ena tekmovalka na blok flavti. Daleč največ prijavljenih učencev smo imeli pri harmoniki in zaradi tega in pa dobre organizacije tekmovanja pred dvema letoma so nam zaupali organizacijo letošnjega predtekmovanja v marcu. Ponovno se je dokazalo - kar kot ravnatelj šole neprestano ponavljam - da imamo najboljši oddelek harmonike v Sloveniji. Naši trije mušketirji VILI OŠLAJ, DEJAN MESEC in ANTON PUCIHAR so ponesli ime naše šole po vsej naši deželi, tako da marsikomu ni več prav, da je tako majhna šola tako uspešna. Za primerjavo - vse ljubljanske glasbene šole niso poslale na tekmovanje harmonike niti enega tekmovalca. Da pa nam ne bi kdo očital enostranskosti, pa so poskrbeli drugi naši izvrstni pedagogi: RENATA BAUER z dvema klavirskima du-oma, ALEKSANDER MULLER z učenko blok flavte, MATEVŽ MERCINA in SLAVKO GORIČAR vsak s svojim učencem na klarinetu. so tako šolo na In kdo so učenci, ki uspešno zastopali našo letošnjem tekmovanju: - MATEJ DRAŠLER - harmonika, dobil je tretjo nagrado v I. a kategoriji - FLORJAN SEDEJ - harmonika, dobil je II. nagrado v I. b. kategoriji - FRANCI MALAVAŠIČ - harmonika, v isti kategoriji je prejel III. nagrado, - SONJA MOLEK - harmonika, sodelovala je v I. c kategoriji - TADEJ KENIG - klarinet, dobil je prvo nagrado v I. c kategoriji - MIODRAG STOJNIC - klarinet, ki pa se na žalost ni udeležil državnega tekmovanja iz objektivnih razlogov - ANDREJA MULEJ - blok flavta - KLAVIRSKI DUO v sestavi MATEVŽ CASERMAN, TADEJ LEB - dosegel je četrto mesto - KLAVIRSKI DUO v sestavi DOMINIKA NAVERŠNIK in ALENKA NAVERŠNIK, ki je prav tako dosegel četrto mesto. Sami podatki so dovolj zgovorni in dokazujejo izredno kakovostno delo na šoli. Če pa bi upoštevali še naše bivše učence, ki so ravno tako sodelovali na letošnjem tekmovanju, so vsi skupaj dobili 10% državnih nagrad. Ali ti podatki njso dovolj velik razlog, zakaj se trudimo, da bi pridobili za svojo uporabo bivši dom JLA, da bi lahko razširili in še izboljšali svoje delt). Ali nekateri ne vidijo več kot prst pred nosom ali se ne zavedajo, da narod brez kulture ne more obstati in ali je res vse samo v denarju? Najbrž nekateri v občini ne vedo, da je bil za oddajo doma potreben program z obrazložitvijo in da so na seji izvršnega sveta, na kateri sem s programom Glasbene šole sodeloval tudi sam, potrdili naš program, ki je bil edini izdelan z dolgoročnim razvojem šole do leta 2010. Vsi drugi pa so imeli programe samo v glavah ali pa še to ne. Zakaj potem hrup okoli ene najboljših glasbenih šol v Sloveniji in zakaj mislijo nekateri pametni delegati, da nam ni potrebno živeti. Želimo si samo, da bi še naprej tako uspešno predstavljali naš kraj, kot smo ga do sedaj, saj smo zato sposobni in imamo tudi dovolj volje, da vse to uresničimo. GLASBENA ŠOLA uporabne. Morda jih je spodbudilo pripovedovanje starejših, morda tiho uporništvo, značilno za mlade, ki nočejo le pasivno sprejemati nekaj, kar jim je velikokrat tako ali drugače vsiljeno. Saj je vendar lepše vdihovati opojni vonj domačega nagelja, kakor občudovati veličastnost orhideje, ki pa je na dolgi poti do nas izgubila že lep del svojega leska! Kakorkoli že, nadebudneži so pripravili lepo veselje sovaščanom, ki so kar dvakrat, na premieri 14. februarja in na ponovitvi ob zaključku sezone 4. aprila, popolnoma napolnili dvorano gasilskega doma in se nasmejali komediji v treh dejanjih z naslovom Kam iz zadrege. Med obema domačima predstavama so se novope-čeni igralci predstavili še v Za-plani, Bevkah, Borovnici, Notranjih Goricah, Brezovici pri Borovnici in Lipoglavu. Pravijo, »Kino Bevke« spet deluje Spored filmov za maj 2. 5. Lepotica in zver (Beautry and the beast), risanka - 19.00 9. 5. Poslednji Mohikanec (The last of the Mohicans), pustolovski - 20.00 16. 5. Bele peščine (White sands), psihološki triler - 20.00 23. 5. Na tuj račun (Other people's money), komedija - 20.00 30. 5. Neoproščeno (Unforgi-ven), vestem - 20.00 Nagrajeni učenci vrhniške glasbene šole: Matej Drašler. Franci Malavašič, Florjan Sedej, Tadej Kenig In 12 MAJ 1993 NAŠ ČASOPIS Športna ritmična gimnastika Dušica še državna prvakinja Letos nas naše mlade tekmovalke v športni ritmični gimnastiki niso prenehale presenečati, saj se njihovo število osvojenih medalj še kar veča. Prva prvenstvena tekma za mladinke je bila na sporedu 27. februarja in udeležila se je je tudi naša Sandra Bikar. V močni konkurenci je Sandra vse vaje izvedla brez večjih napak ter celo svoje trenerke presenetila z osvojeno srebrno medaljo. Uspeh pa ji je prinesel tudi pravico do nastopa v slovenski reprezentanci na tekmovanju na evropski ravni v belgijskem Gentu. Tam pa žal ni imela toliko sreče in je z žogo napravila napako, ki jo je potisnila na sicer še vedno solidno 28. mesto med 45 tekmovalkami. Treba je namreč vedeti, da bo vsaj polovica udeleženk tega tekmovanja nastopila tudi maja na EP v Bukarešti. Rezultati prvenstvenega tekmovanja: 1. Rakuša (Moste) 33.40, 2. Bikar (ŠZ Vrhnika) 32.30, 3. Piletič (Moste) 32.20, 4. Lazič (KŠRG ND) 32.10. 6. marca pa je klub za ŠRG iz Murske Sobote organiziral mednarodni turnir, ki so se ga udeležile ekipe iz Avstrije, Hrvaške in Slovaške ter vsi slovenski klubi. Tekmovanje je potekalo v petih starostnih skupinah od A (najmlajše) do E. Tudi s tega tekmovanja je Vrhnika odšla kot najboljša, saj je »pobrala« kar dve zmagi, pa tudi klub iz Most. V skupini B je še enkrat zmagala Biljana Milašinovič, v skupini C pa Dušica Jeremič. Dobro formo je pokazala tudi Urška Cvetko, ki je v skupini D zasedla 3. mesto. Rezultati: skupina A: 1. Kaja Šindič (SLO - Part. Moste) 8.60, 2. Ana Praprotnik (SLO - KSRG MS) 8.25, 3. Neža Koren (SLO - KŠRG ND) 7.80. skupina B: 1. Biljana Milašinovič STRELSKI KOTIČEK LAMPREHT DRŽAVNI PRVAK 8. 5. 1993 se je Bojan LAMPREHT, član SD Vrhnika, udeležil državnega prvenstva v streljanju s serijsko zračno puško v Ljubljani. V konkurenci se je pomeril z vsemi slovenskimi strelci, ki so dosegli normo za nastop na DP. Žal ekipa SD Vrhnika ni dosegla ekipne norme. REZULTATI POSAMEZNO: 1. B. LAMPREHT, SDVrhnika361 2. D. ZUPANC, SD Novoline Leskovec 360 3. B. NOVAK, SD 29. Oktober 360 4. P. HORVAT, SD Železničar 359 5. A. VIDMAR, 29. Oktober 358 EKIPNO: 1. SD Železničar 1068 krogov 2. SD 29. oktober 1061 krogov 3. SD Trzin 1037 krogov 24. 4.1993 pa se je LAMPREHT po doseženi normi na regijskem prvenstvu v Postojni uvrstil na državno prvenstvo za ZLATO PUŠČICO v Ljubljani. REZULTATI: 1. E. HORVAT, SD Železničar 547 2. J. FRELIH, SD Kranj 540 3. J. IVANETIČ, SD Iskra Semič 540 23. B. Lampreht, SD Vrhnika 514 17. 4. 1993 pa se je ekipa SD Vrhnika udeležila memoriala Alojza Vrtarja v Ljubljani. REZULTATI EKIPNO: 1. SD 29. Oktober Grosuplje 1429 2. SD Železničar, Ljubljana 1427 3. SD Ljubo Šercer, Ljubljana 1370 9. SD Vrhnika 1297 REZULTATI POSAMEZNO: 1. B. PROGAR, SD Železničar 366 2. B. NOVAK, SD 29. Oktober 365 3. D. GABER, SD Železničar 358 29. B. LAMPREHT, SD Vrhnika 333 33. J. PASARIČ, SD Vrhnika 327 37. V. RAVNIKAR, SD Vrhnika 320 40. S.SKODLAR,SDVrhnika317 (SLO - ŠZ Vrhnika) 15.85, 2. Dana Jančiarova (Slovaška - Nitra) 14.90. 3. Ana Škoberne (SLO - KŠRG MS) 14.90 skupina C: 1. Dušica Jeremič (SLO - ŠZ Vrhnika) 16.95, 2. Tjaša Pegan (SLO - Part. Moste) 16.45, -3. Tina Pungartnik (SLO - KŠRG ND) 16.30 skupina D: 1. Nina Piletič (SLO - Part. Moste) 17.05, 2. Ana Re-bov (SLO -KŠRG ND) 16.25, 3. Urška Cvetko (SLO - ŠZ Vrhnika) 15.85 skupina E: 1. Kristina Bajza (Hrvatska - Maksimir ZG) 16.20, 2. Ana Gril (SLO - KŠRG ND) 15.65, 3. Mirka Cellarova (Slovaška - Nitra) 14.85. Od 11. do 14. marca pa je bil v Ljubljani sodniški seminar za sodnice najvišjega ranga-brevet. Kot predavateljici sta se odlično izkazali bivša trikratna svetovna prvakinja Maria Gigova ter Poljakinja Marija Šiškovska iz mednarodne gimnastične organizacije. Po opravljenem izpitu smo dobili prvo brevet sodnico tudi na Vrhniki, to ie Meta Mohar. V nedeljo, 21. marca, pa so se najmlajše pionirke A (6-, 7- in 8-letne), mlajše pionirke B (devet- in desetletne) in starejše pionirke pomerile na drugem slovenskem prvenstvenem tekmovanju na Vrhniki. Pri starejših pionirkah je s po- Vrhniške tekmovalke v športni ritmični gimnastiki, ki so že dosegle dobre rezultate v Sloveniji in Evropi: Urška Cvetko, Sandra Bikar in Dušica Jeremič. VRHNIŠKI TEKMOVALCI V KARTINGU ZAČELI ZELO USPEŠNO Kljub težavam, ki pestijo AMD Vrhnika, smo obdržali vse tekmovalce v kartingu in celo pridobili dva nova člana. Tako je sedaj ekipa popolna in se lahko potegujemo za najvišja mesta. Delo v športni sekciji je zelo oteženo, saj smo ostali samo še športniki, ki tekmujemo v okviru AMD Vrhnika, vse druge dejavnosti pa so zamrle. Kljub temu smo vsem članom karting sekcije uspeli pravočasno zagotoviti vse pogoje za tekmovanje. Prva dirka je bila že 4. aprila v Portorožu. Pomerili so se dirkači v najmanjši kategoriji N1 60cm, ki pa je tudi najštevilčnejša. Tudi letos je prvi favorit za zmago naš tekmovalec Aleš Prek, ki je potrdil napo- vedi in zmagal v prvih dveh vožnjah. Naš novi član Gregor Hudobivnik je dvakrat zasedel 6. mesto, kar je za začetek lep uspeh. Druga dirka je bila 1. maja na kartodromu v Luciji. V najmanjši kategoriji je Aleš Prek zasedel odlično drugo mesto. V kategoriji 100ccm seniorji je Matjaž Zupan dosegel 3. mesto, v najmočnejšem razredu pa je Simon Bradeško zasedel 6. mesto in tako prinesel pomembne točke, ki so ekipo uvrstile na odlično drugo mesto. S takšnim začetkom nove sezone smo lahko zelo zadovoljni. Ob tem močno upamo, da kartisti ne bomo ostali edini, ki jim je še mar za delovanje in obstoj AMD Vrhnika. BORIS BRENČIČ INTERSHOP »GANESH« Stara cesta 22 DARILA - DARILA Kitajski porcelan Nakit - svila, rute, kimoni Bombaž - dolga krila, obleke, bambus, roloji Mreže za vrata Žensko in moško perilo ADAMO DEL. ČAS: 9. do 12. ure 16. do 19. ure VABLJENI Nakup na več čekov REZULTATI: MNOGOBOJ KADETINJE: 1. JEREMIČ (ŠZ VRHNIKA) 2. VENGUST (KŠRG ND) 3. PEGAN (PART. MOSTE) 4. REHR (KŠRG ND) 5. BAŠ (MARIBOR) 33.85 33.20 32.85 32.27 30.60 MLADINKE: 1. RAKUŠA (PART. MOSTE) 2. LAZIČ (KŠGR ND) 3. PILETIČ (PART. MOSTE) 4. BIKAR (ŠZ VRHNIKA) 5. GRIL (KŠGR ND) 35.65 33.95 33.90 33.80 33.60 KADETINJE: FINALA BREZ REKVIZITA: 1. JEREMIČ (ŠZ VRHNIKA) 2. VENGUST (KŠRG ND) 3. PEGAN (PART. MOSTE) 8.80 8.65 8.50 OBROČ 1. JEREMIČ (ŠZ VRHNIKA) 2. VENGUST (KŠRG ND) 3. PEGAN (PART. MOSTE) 8.45 8.25 7.90 KOLEBNICA 1. VENGUST (KŠRG ND) 2. JEREMIČ (SZ VRHNIKA) 3. PEGAN (PART. MOSTE) 8.30 8.10 7.90 ŽOGA 1. JEREMIČ (ŠZ VRHNIKA) 2. VENGUST (KŠRG ND) 3. PEGAN (PART. MOSTE) 8.35 8.35 7.75 ljubnimi vajami Biljana Milašinovič vnovič dokazala, da nima tekmice in osvojila še eno zlato. Tudi pri mlajših pionirkah B nismo ostali brez medalje, saj je Mojca Rode TS VRHNIKA organizira: • Teniške tečaje v juniju, juliju, avgustu in septembru. Za otroke: 5x90 min v skupinah po 6 do 8 otrok. Cena: 50 DEM na osebo Za odrasle: 5x90 min v skupinah po 6 igralcev. Cena 80: DEM na osebo • Šolo tenisa za otroke v juniju, juliju, avgustu in septembru. Možnost podaljšanja v zimo. od 7 do 10 let, 2-krat na teden po 90 min, 6 otrok v skupini. Cena: 80 DEM na osebo na mesec od 10 do 13 let, 2-krat na teden po 90 min, 6 otrok v skupini. Cena: 80 DEM na osebo na mesec. • Teniške treninge v juniju, juliju, avgustu in septembru. Možnost podaljšanja v zimo. 3-krat na teden po 90 min, 4 igralci v skupini. Cena: 120 DEM na osebo Individualne učne ure: po dogovoru. Vse dodatne informacije so vam na voljo na teniških igriščih TS Vrhnika. TS VRHNIKA vabi - svoje člane, da podaljšajo članstvo za sezono 1993. Članarina za neomejeno število ur igranja: člani 70 DEM, mladinci 50 DEM, pionirji 30 DEM. - nove člane k vpisu v TS Vrhnika: enkratna pristopnina: 250 DEM. Mladinci in pionirji ne plačajo pristopnine. Nečlanom nudimo možnost nakupa ene igralne ure na teden za vso sezono. Cena: 100 DEM. Cena za eno igralno uro je 200 SIT. VSE DODATNE INFORMACIJE SO VAM NA VOLJO NA TENIŠKIH IGRIŠČIH TS VRHINIKA. TURISTIČNO DRUŠTVO VABI NA IZLET V LOGARSKO DOLINO Na izlet se bomo odpravili v soboto, 29. 5.1993, ob 7. uri. Ogledali si bomo Savinjski gaj v Mozirju, Luče, Solčavo, vmes si bomo privoščili dobro kosilo. Med vračanjem si bomo v Rečici ogledali ocenjevanje savinjskega želodca. Cena Izleta /e 2.300,00. V ceno je vključen avtobusni prevoz, vstopnina v Savinjski gaj in kosilo. Prijave do 22. 5. 1993 oz. do zasedbe prostih mest sprejema TIB Črni orel, Vrhnika, Cankarjev trg 4, tel. 751-084. OBVESTILO Občinska organizacija Rdečega križa Vrhnika obvešča, da zbiramo oblačila, posteljnino, obutev... na sedežu Rdečega križa, Poštna 7B, vsak dan od 7. do 13. ure, ob sredah tudi popoldne od 13. do 17. ure. Zato redne letne akcije zbiranja oblačil zadnji četrtek v maju letos ne bo. OO RK VRHNIKA z obveznimi vajami pritelovadila še bron. Krona vseh tekmovanj v sezoni pa je bilo za našo mladinko in ka-detinje Državno prvenstvo, ki je potekalo 10. in 11. aprila v Postojni. Dušica je bila gotovo zvezda tekmovanja med kadeti-njami, saj je prepričljivo osvojila še uradni naslov najboljše v državi. Uspeh sta dopolnili tudi Urška in Tina Pajnič s šestim in sedmim mestom. Vse tri so se uvrstile tudi v finalne nastope z vsemi rekviziti, tako da smo videli kar 12 vrhniških final pri najmlajših. Tudi tu je blestela Dušica Jeremič, ki je osvojila še tri zlate medalje za vaje brez rekvizita, obroč in žogo (žogo si je razdelila). Pri kolebnici pa se je zaradi napak morala zadovoljiti s srebrno medaljo. Pri mladinkah je v mnogoboju Sandra zasedla 4. mesto, uvrstila pa se je tudi v vsa finala. Zal pa je drugi dan nastopala mnogo slabše in se štirikrat uvrstila na 5. mesto, kar jo je na koncu stalo več kot smo si mislili: izgubila je mesto med tremi potnicami za evropsko prvenstvo. V Bukarešto pa bo zagotovo odpotovala naša članica Sandra Žilavec kot članica slovenske reprezentance v skupinskih vajah. Državno prvenstvo čaka le še naše najmlajše - Biljano, Mojco in Metko Resnik. Še prej pa bodo Urška, Tina in Sandra nastopile na Mednarodnem turnirju mladih v Ljubljani, ki je letos prvič tudi v koledarju mednarodne gimnastične zveze. Za prvomajske praznike pa sta Dušica in Sandra s pomočjo vrhniških zasebnikov odpotovale na vvestminsterski turnir v London. Več o teh tekmovanjih pa v naslednjem Našem časopisu! Špela Mohar LIKO VRHNIKA LIKO, družba za trgovino, finančni inženiring, razvoj in proizvodnjo, d.o.o., Tržaška 28, Vrhnika, odda v najem več pisarniških prostorov v poslovni stavbi na Tržaški 28, na Vrhniki. Dodatna pojasnila lahko dobite po telefonu 753-311, interna 282. SREDA e dan za icoan za uAKAl tam-tam TAM-TAM OGLAŠEVANJE NA PROSTEM POLOS d. o. o. Zapoge 40, 61217 VODICE POCENI PREMOG Polos, trgovina s premogom, vam po zelo ugodni ceni dostavi na dom premog vseh vrst. Možnost plačila na čeke. Dostava brezplačna do 30 km. Se priporoča POLOS, Zapoge 40, Vodice © 061/823585 824096 NAŠ ČASOPIS MAJ 1993 13 Vabimo sošolke in sošolce 8. a in 8.b razreda osnovne šole Janeza Mraka, ki smo končali osnovno šolo v letu 1968, na 25-letnico valete, ki bo v petek, 28. 5. 1993, ob 19. uri v gostilni Marinčič na Verdu. Organizacijski odbor BIG - SLOVENSKI PODJETNIŠKI CENTRI - BUSINESS INCUBATOR GROUP OF SLOVENIA VJ.P. - Vrhniški Inkubator podjetništva, Vrhnika, d. o. o. Obveščamo vas, da so od 21. 5.1993 dalje vsak petek ure splošnega svetovanja s področja podjetništva in obrti med 8. in 13. uro. Svetovanje izvaja ga. Marolt Marija na Tržaški cesti 1 (stavba Občine Vrhnika). PD Podpeč-Preserje išče oskrbnika planinskega doma na Krimu. Zaželen je mlajši upokojenski par, ki je pripravljen v planinskem duhu po-streči gostom. Prijave pošljite na PD Podpeč-Preserje, 61352 Preserje, najkasneje do 24. maja 1993. ORIENT TRADE išče prodajalko za svojo trgovino na Kurirski poti 4 na Vrhniki, in sicei za dopoldanski čas od 9. do 12. ure. Interesentke naj se javijo v trgovini popoldan od 18. do 19. ure. ORIENT TRADE podjetje za zunanjetrgovinsko dejavnost je odprlo na Vrhniki, na Kurirski poti 4 (pred Domom upokojencev), svojo trgovino. Nudimo vam: - AKCIJSKO PRODAJO TRENIRK vseh velikosti, na dva ali več čekov. Trenirke so odlične kakovosti, iz najboljšega egiptovskega bombaža. - ženske (dekliške) tunike - ženske (dekliške) modne parke - pajkice - poletne ženske tunike brez rokavov v vseh barvah - moške nogavice in perilo - DARILNI PROGRAM iz Egipta (usnjene šatulje, denarnice, papirus, uokvirjen ali brez okvirja, naravno egiptovsko rdečo KANO in drugo. Obiščite nas, prepričali se boste o ugodnih cenah! Delovni čas od 9. do 12. ter od 16. do 19. ure, ob sobotah pa od 9. do 12. ure. VULKANIZERSTVO JERNEJ JERŠINOVIČ Voljčeva 11 61360 Vrhnika »trgovina »avtooptika «servis (061) 753 - 111 MONTAŽA GUM CENTRIRANJE KOLES ELEKTRONSKA NASTAVITEV KOLOTEKOV MENJAVA OUA IN FILTROV MENJAVA ZAVORNIH OBLOG POPRAVILO POTNIŠKE AVTOPNEVMATIKE potniška in poltouorna autopnevmatika SAVA * SE MPERIT * NOKIA v I. in II. kvaliteti prodaja avtoplaščev na 2 obroka pri gotovinskem plačilu 4% popusta brezplačna montaža avtoplašeev poleg avtopnevmatike na zalogi imamo: motorna in hidravlična olja zavorne obloge oljne in zračne filtre brisalce avtopreproge avtoprevleke in ostali potrošni material OBČINA VRHNIKA DELOVNA SKUPINA CRPOV PODLIPA-SMREČJE NAGRADNI RAZPIS Razpisujemo nagrado za razglednico vasi Podlipa-Smrečje, zato potrebujemo vašo pomoč. Z vašim fotoaparatom boste našli najlepši posnetek vasi, detajlov hiš, detajlov narave, skratka vse, kar po vašem sodi na razglednico naše krajevne skupnosti. Nagrade so kar vabljive: PRVA NAGRADA ZNAŠA 5000 SIT DRUGA NAGRADA ZNAŠA 3000 SIT TRETJA NAGRADA ZNAŠA 1000 SIT. FOTOGRAFIJE POŠLJITE V KUVERTI Z VAŠIM POLNIM NASLOVOM NA NASLOV JANEZ JURCA, PODLIPA 44, DO VKLJUČNO 31. MAJA 1993. NAGRAJENI BODO SAMO POSNETKI NAŠE VASI, KATERIH NE BOMO VRAČALI. DODATNE INFORMACIJE DOBITE PO TEL. 061 751-188. P I Z Z E R I J A PIŠEK FRANC, TRŽAŠKA 6, VRHNIKA Vabimo vas na razne vrste pizz v prijetnem okolju poletnega vrta. ODPRTO: TOREK, SREDA, ČETRTEK OD 12.00 DO 23.00 PETEK, SOBOTA, NEDELJA OD 12.00 DO 24.00 PONEDELJEK ZAPRTO V SOBOTO, 19. JUNIJA, PA VAS POSEBEJ OPOZARJAMO NA NAŠO TRADICIONALNO, LETOS ŽE 3. OBLETNICO PIZ-ZERIJE. V ČASU 24-URNE KOŠARKE IN TENIŠKEGA TURNIRJA BO ZVEČER IGRAL ANSAMBEL ČUKI. Nasvidenje v soboto, 19. junija 1993. TIME OUT TRGOVSKO ŠPORTNI CENTER BOGDAN BLAZNIK ODPRTO: ponedeljek 16.00-19.30 torek-petek: 10.00-12.00 - 16.00-19.30 sobota 9.00-12.00 Bogdan Blaznik, Poštna 7, Vrhnika NOVA TELEFONSKA ŠTEVILKA 753-079 753-079 Velika izbira: - različnih vrst COPAT - ADDIDAS, SPALDING, DIADORA, HEAD, SERGIO TACCHINI. NOVO: copati PUMP, kopija REEBOKA - na voljo so usnjeni ortopedski natikači - nudimo loparje za tenis, badminton in SQUASH (PRICE, FISCHER, ROSSIGNOL, ELAN) - pestra izbira žog za košarko, odbojko, nogomet, tenis in badminton NOVO NA ZALOGI: - nahrbtniki od 451 do 651; - kolesarske čelade in bidoni; - rolke, kotalke in rolerji; - plastični podstavki za senčnike: - šotori - IGLU Posebna ponudba: uvoz majic LEE iz ZDA po 1.-690,00 SIT. ■ ■ • iw j Z L AT O RUNO CANKARJEV TRG 1 B VRHNIKA OBVESTILO ČAS PRENOVE KEMIČNE ČISTILNICE IN PRODAJALNE SE BLIŽA KONCU. 21. maja bosta oba lokala ponovno zaživela. Uradni del otvoritve bo 21. maja ob 11. uri, zvečer od 18. ure dalje pa bo kulturno družabno srečanje za vse, ki radi zahajate k nam. ŠOLANJE LETENJA Z jadralnimi padali - začetniški L in nadaljevalni A tečaji ter posredovanje pri nabavi opreme. INFORMACIJE PO TELEFONU: 061 753-012 061 746-312 AVTO ŠOLA VRHNIKA TURISTIČNA AGENCIJA VRHNIKA Cankarjev trg 5 Prodajamo turistične aranžmaje SLOVENIJATURIST, EMONE GLOBTURJA, KOMPAS HOLIDAYS-a in TELEWING-a - izleti in počitnice v domovini in tujini. URADNE URE: poned. in sreda od 9. do 18. ure torek, čet. in petek od 9. do 15.30 TELEFON: 755-828 BeSt BeSt d. o. o. Brezovica pri Lj. ^JS&fgfiSgg^ Tel.: 061/654-568 OTROŠKO LETOVANJE Organiziramo letovanje za otroke od prvega do četrtega razreda v klimatskem zdravilišču na DEBELEM RTIČU v JULIJU. TERMINI: 1. od 5. 7. do 15. 7. 2. od 15. 7. do 25. 7. 3. od 27. 7. do 5. 8. CENA je 320 DEM, v katero je vključeno: 1. 5 obrokov (zajtrk, malica, kosilo, malica in večerja). 2. Zdravniško varstvo in oskrba. 3. Sobe in objekti so rezervirani izključno za otroke letovišča. 4. Strokovno vodenje s tečajem plavanja in vsakodnevnim organiziranim programom (tekmovanja v odbojki, plavanju...). 5. Organizacija zabavnih večerov. 6. Izlet z ladjo. 7. Prevoz do letovišča in nazaj. INFORMACIJE po telefonu na št. 654-568 od 8. do tO. ure. BeSt d. o. o. Šport in gibalna vzgoja Pot za Stan 42, 61351 Brezovica PRIJAVNICA ZA LETOVANJE NA DEBELEM RTIČU Termin: Ime in priimek staršev:. Ime otroka:__ Naslov:__ Starost otroka: Tel. doma: Tel. služba: Pripombe o zdravstvenem stanju:__ Datum:_ ■ Podpis staršev: _ obiščite tttts ¿ti se prepričujte ti Utuilttetö potutdhe iti nizke ovne 14 MAJ 1993 NAŠ ČASOPIS SERVISNI CENTER -VV-vJ, POPRAVLJAMO - TV SPREJEMNIKE - VIDEOREKORDERJE - RADIJSKE SPREJEMNIKE - KASETOFONE - HI Fl NAPRAVE - VSE VRSTE DALJINSKIH UPRAVLJALNI KOV - MOGOČ JE NAKUP NOVIH DALJINSKIH UPRAVLJALNI KOV IN KOMISIJSKO PRODAJAMO - TV in ZABAVNO ELEKTRONIKO - AUDIO in VIDEO KASETE - VIDEO KABLE SERVISNI CENTER JE ODPRT VSAK DAN: od 8.00 do 12.00 in od 16.00 do 19.00 SOBOTA: od 8.00 do 12.00 Vrhnika, Tržaška 8, Tel.: (061) 756-000 (poleg prodajalne pohištva) Mercator-Trgoavto ^perac¡z ^jj /MET4LO TRG PRODAJALNA VRHNIKA Cankarjev trg 6 Tel.: (061) 756-210, 756-211 delovni čas: 8h-12h in 14h-19h sobota 8h-13h SPOŠTOVANI KUPCI! Od otvoritve naše trgovine je minilo že tri mesece In vam nudimo tele novosti: - popust za avtomobilske gume SAVA, in sicer 22% na gotovinsko plačilo kot tudi na dva čeka z brezplačno montažo - velik izbor sedežnih prevlek z 10% popustom - varilne aparate od 9.900,00 sit naprej (na tri čeke brez obresti) - program VESP (VESPA PIAGGIO 150cm3 za 149.000,00 sit) - veliko izbiro vseh vrst koles in dodatne opreme po zelo ugodnih pogojih (znamke ROG in ATALA - Italija) - prodajamo tudi italijanske traktorje GOLDONI s potrebno mehanizacijo; DODATNA ZANIMIVOST: ugodni kreditni pogoji za kmetijsko mehanizacijo, motorje TOMOS in VESPE: od 30.000,00 sit do 100.000,00 sit na 12 mesecev do 200.000,00 sit na 24 mesecev nad 200.000,00 sit na 36 mesecev Polog znaša 20%, obresti pa R + 15%. IZPOPOLNILI smo tudi izbor rezervnih delov za tovornjake, za katere imamo vse vrste gum. OBVESTILO Vsem občanom Vrhnike sporočamo, da imamo v skladišču Rdečega križa dovolj oblačil za vse, ki tako pomoč potrebujete. Skladišče je v Domu upokojencev na Idrijski cesti 13, v III. nadstropju. Pričakujemo vas vsak prvi torek v mesecu od 16. do 18. ure. Sprejele in postregle vas bodo prijazne aktivistke Rdečega križa Vrhnika. Za morebitne informacije se lahko oglasite po telefonu 752-105. OO RK VRHNIKA ZAHVALA Ob izgubi drage mame, stare mame in prababice Frančiške Kržič Marinove mame se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki ste nam ob težkih trenutkih stali ob strani, izrekli sožalje, ji darovali toliko cvetja, ter jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Posebna zahvala pevcem ter g. župniku iz Borovnice za lepo opravljen obred. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: vsi njeni ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega brata Cirila Nagodeta se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in bivšim sosedom, ki ste nam v teh težkih trenutkih izrekli sožalje, darovali cvetje in sveče in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Iskrena hvala dr. Heleni Drašler-Rožmanc za vso pomoč in zdravljenje med njeg'ovo boleznijo. Zahvaljujemo se tudi gospodu dekanu za lep pogrebni obred. Vsi njegovi ZAHVALA Ob prerani smrti našega dragega sina in brata Janeza Hladnika se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste ga spremili v tako velikem številu na njegovi zadnji poti, počastili njegov spomin z venci in cvetjem ter z nami sočustvovali, lajšali bolečino in izrazili ustno in pisno sožalje. Posebna zahvala vsem mladim sinjegoriškim fantom in gasilcem. Sinja Gorica, 3. aprila 1993 Oče, mati, Marta, Zvone, Klavdija, Kristjan ZAHVALA Ob boleči izgubi ljube mame, babice, sestre, tašče in tete Slavke Boštjančič se iskreno zahvaljujemo vsem za darovano cvetje, sveče, izražena sožalja in spremstvo na njeni zadnji poti, še posebej g. Ivanu Malavašiču za čudovit govor. Hvala vsem, ki ste darovali za svete maše. Posebna zahvala zdravniškemu osebju Onkološkega inštituta, dr. Stržinarjevi, dr. Kavčiču in sestri Bernardi. Hvala gospodu dekanu za lepo opravljen pogrebni obred. Hvala vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki ste ji v njeni bolezni stali ob strani in kasneje tudi nam. V naših srcih bo v spomin nanjo, na njeno dobroto vedno rezerviran kotiček. Družina Boštjančič ZAHVALA Kruta bolezen nam je nenadoma iztrgala iz naše sredine dragega očeta, starega očeta in tasta Rada Jurjevčiča z Vrhnike Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem, ki so nam kakorkoli pomagali, nam izrekali sožalje, njemu darovali cvetje. Hvala celotnemu kolektivu Doma upokojencev, dr. Rozmane Drašlerjevi za nesebično pomoč v njegovih najtežjih trenutkih. Hvala Antonu Gostiši kot sosedu in članu ZB za poslovilne besede ob njegovem grobu. Zahvaljujemo so oktetu Raskovec, ki se je s pesmijo poslovil od njega. Hvala vsem! Vsi njegovi Zaman je bil tvoj boj, zaman vsi dnevi upanja, trpljenja, bolezen je bila močnejša od življenja. ZAHVALA Po dolgotrajni in hudi bolezni nas je za vedno zapustil naš dragi mož, ata in stari ata Alojzij Vidmar s Padeža pri Borovnici Ob tej priložnosti se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom in znancem za pomoč, tolažilne besede, darovano cvetje in sveče ter izrečena sožalja. Iskrena hvala dr. Mariji Munda in dr. Adi Hočevar-Grom za vso pomoč in zdravljenje v času njegove bolezni. Zahvala velja tudi tov. Francu Dragarju za lep poslovilni govor, GG Vrhnika, ZZB Borovnica ter Pihalni godbi. Posebna zahvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: vsi njegovi ZAHVALA Ob prerani izgubi dragega moža in očeta Dušana Blagojeviča se iskreno zahvaljujemo vsem tistim, ki ste nam pomagali v teh težkih trenutkih ter darovali cvetje in izrazili sožalje. Še posebna zahvala pa velja sodelavcem Iskra Antene in Kovinarska Vrhnika in vsem prijateljem ter sonarodnjakom, ki so nam finančno pomagali. žalujoča žena in otroci ZAHVALA V 93. letu svojega življenja je za vedno zaspala naša draga mama, stara mama in teta Julijana Kovač (po domače - FRTIŠKA MAMA) z Drenovega griča 104 Zahvaljujemo se vsem, ki ste nam izrazili sožalje, jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti in se od nje poslovili. Hvala g. Božnarju za svečan cerkveni obred in tolažilne besede. Vsem, ki se mame spominjate in sočustvujete z nami, še enkrat iskrena hvala! VSI NJENI NAŠ ČASOPIS MAJ 1993 15 NK VRHNIKA Skupna slika igralk NK Vrhnika in NK Maksimir (Zagreb) pred začetkom tekme. Tekma na Vrhniki Ženske igrajo nogomet Priprave mladih nogometašev Po končanem jesenskem delu tekmovanja so starejši pionirji NK Vrhnika v svoji skupini zasedli tretje mesto. Od prvega mesta, ki ga je osvojila ekipa NK Jezice, jih ločita samo dve točki, mesto pred njimi in točko več pa imajo mladi nogometaši NK Idrije. Od vseh ekip v svoji skupini pa imajo najboljšo razliko golov. Ne glede na to, da je prvih pet ekip po kakovosti dokaj izenačenih, v višji rang tekmovanja pa se bosta uvrstili prvi dve, so igralci trdno odločeni, da osvojijo prvo mesto in tako tudi drugim dokažejo, da so ena boljših, predvsem pa nadarjenih ekip v Sloveniji. Zato se je vodstvo kluba od- ločilo in v času zimskih počitnic mlade igralce odpeljalo na priprave v Izolo. Del sredstev za priprave so zbrali igralci sami, del sredstev pa so prispevali še nekateri sponzorji iz Vrhnike in Logatca. Tako je 30. 1. 1993 na priprave pod strokovnim vodstvom trenerjev Ivana Hvale in Dušana Sterlekarja odšlo 15 igralcev, ki so v Simonovem zalivu pridno vadili trikrat na dan. V času priprav so odigrali tudi dve prijateljski tekmi. Vrstnike NK Istragas Jadran so premagali z rezultatom 6:0, z vrstniki NK Kopra pa so izgubili s 3:1. Po vrnitvi s priprav 6. 2. 1993 so pridno nadaljevali z delom, pri tem pa so svoje delo primerjali s prijateljskimi tekmami najboljših ekip v Ljubljani. Tako so odigrali tekme z NK Šmartno, kjer so nogometaši z Vrhnike zmagali s 4:1, vrstnike iz NK Kamnik pa so premagali s 6:0. Zatem sta sledila dva minimalna poraza, in sicer z NK Ljubljana 2:1 in NK Olimpija 1:0. Začetek prvenstva se je pričel 3. 4. 1993 in doslej so bili doseženi tile rezultati: Vrhnika : Aprav - 5:0 Dana (Mirna) : Vrhnika - 1:2 Vrhnika : Belinka - 5:0 Lukovica : Vrhnika - 2:4 Vrhnika : Dob - 8:0 Vse mlajše ljubitelje nogometa pa NK Vrhnika vabi na oglede tekem, ki so v soboto ali nedeljo ter da se tudi sami aktivno vključijo v njihove vrste. Z dobrimi rezultati so si starejši pionirji pridobili zaupanje in ugled, saj bodo nastopili na nočnem mednarodnem turnirju v Avstriji konec maja. Nastopile bodo ekipe iz Nemčije, Francije, Švice, Avstrije in Slovenije (Jesenice, Vrhnika in ekipa Oblakove šole). g g Da bi povečali popularnost ženskega nogometa na Vrhniki, je Nogometni klub Vrhnika pripravil žensko prijateljsko meddržavno nogometno tekmo med novo sestavljeno ekipo Vrhnike in hrvaško ekipo Maksimir - PREIS (Zagreb). Ženska ekipa Maksimir iz Zagreba je bila že večkrat prvak nekdanje Jugoslavije in finalist evropskega pokala, tako da z znanjem in poznavanjem nogometa dekleta niso imela večjih težav. Tekma je bila v nedeljo, 4. 4. 1993. Ogledali so si jo številni ljubitelji nogometa, ki so prišli bodrit domačo ekipo. Vendar pa je bila razlika v kakovosti očitna in v mreži domače ekipe je bilo ob koncu osem golov. Ne glede na to pa so se domače igralke pošteno trudile, da bi dosegle časten zadetek, pri čemer pa jih je zapustila tudi sreča. Za domačo ekipo so nastopile tele igralke: Katja Mozetič, Karmen Zibelnik, Irena Čamernik, Mitja Sterle-kar, Zorica Gojkovič, Rada Milic, Gorana Perkovič, Snežana Petrovič, Lea Globočnik, Vijolica Manxuka, Elvisa Koralt in Haseda Randžič. Ekipo sta vodila Islam Beširevič in Dušan Sterlekar. Tekmo je do konca pripeljala domača sodniška trojka Ivani-ševič, Oven in Ivanovič. Sam poraz pa deklet Nogometnega kluba Vrhnika ni prizadel, ampak jim je dal novih vzpodbud za še večjo zagnanost pri treningih, da bi čimprej osvojile nogometno znanje ter dobro pripravljene pričele tekmovati za prvaka Slovenije. Tako sedaj trenira 17 deklet, od tega jih je pet Vrhničank. Zato še enkrat vabijo vsa dekleta, ki jih zanima nogomet, naj se jim pridružijo na treningih in nato na tekmah. Doslej so odigrale tele tekme ter dosegle rezultate: Mengeš : Vrhnika - 0:7 Vrhnika : Livar - 3:0 Dolič : Vrhnika - 0:2 Koper : Vrhnika - 0:4 Vrhnika : Idrija - 0:1 Pikado na pohodu Vrhnika, prečuden kraj, vseh športov raj! Tako je delno trdil Cankar in tako trdi tudi pisec tega prispevka o popolnoma novi športni panogi, ki se uveljavlja in o uspehih v tem športu, ki so jih dosegli številni vrhniški športniki. • To je nova športna panoga, elektronski pikado, ki ga igralci igrajo v večini primerov na elektronskih avtomatih v različnih bifejih in gostilnah v naši občini. Zato se s pikadom seznanimo natančneje. Pikado, angleški nacionalni šport, ki ga igrajo v številnih pubih na Otoku, je na pohodu tudi pri nas v Sloveniji. Vendar o prodoru tradicionalnega pikada Sloveniji ne moremo govoriti, saj se je le-ta močno razširil šele z uvedbo elektronskega pikada, ki se je razvil in dopolnjeval v začetku prejšnjega desetletja, v-Siciljski dolini-v ZDA. Elektronskemu pikadu se tradicionalni pikado umika celo v starih angleških pubih, saj so številni navdušenci tega športa hitro sprejeli vse prednosti, ki jih nudi novi športni aparat. Z natančnejšim beleženjem metov, seštevanjem oz. odštevanjem zadetkov v tarčo so z elektronskim pikadom opravljene Zmagovalka Mateja Mihevc z zasluženim pokalom in preostalimi člani ekipe, ki so nastopili na državnem prvenstvu v PIKADU - PTUJ 93 številne dileme, ki so se pojavljale pri igranju tega zanimivega športa. Številni navdušenci elektronskega pikada v razviti Evropi so izrazili potrebo po organiziranem in enotnem načinu merjenja moči v tej športni zvrsti. Na pobudo tekmovalcev je nastala Federation of European Compact Sports - F.E.C.S. To je mednarodna evropska zveza kompaktnih športov, ki združuje poleg Kraljevega pikada tudi druge kompaktne, športe, kot so: biljard, namizni nogomet in soccer. F.E.C.S. je poenotila pravila in normative za igranje kompaktnih športov v vsej Evropi tako, da ima vsak tekmovaleac, ki nastopa v kompaktnih športih, enake pogoje pri merjenju moči z nasprotnikom kjerkoli v Evropi. Pri elektronskem pikadu je to od F.E.C.S. uradno potrjen športni aparat NSM/Lowen Turnier Dart, ki mora ustrezati vsem normativom, ki jih predpisuje ta mednarodna športna organizacija. Z osamosvojitvijo se je lani tudi Slovenija z Zvezo društev igralcev na športnih aparatih Slovenije - ZDISAS vključila v F.E.C.S. ZDI-ŠAS je pričel z organiziranim športnim udejstvovanjem kompaktnih športov, zlasti Kraljevega pikada, ter z vključevanjem v mednarodna tekmovanja, na katerih slovenski športniki že dosegajo zavidljive uspehe. Tudi na Vrhniki se je zanimanje za pikado neverjetno povečalo. Pripravili so izbirna tekmovanja v GALERIJI MEDEJA (na Vrhniki) in v Gostilni DANTE (v Borovnici), da so izbrali udeležence za 1. državno pokalno prvenstvo v elektronskem PIKADU. Tekmovanje je bilo v PTUJU,.ki je v Sloveniji vodilno mesto v tem športu. Tega tekmovanja se je v začetku maja udeležila tudi ekipa žensk in moških z Vrhnike. Že prvi uradni nastop je prinesel velik in izjemen uspeh Mateji Mihevc, ki je postala državna prvakinja, na kar nihče izmed vrhniške ekipe tudi v sanjah ni pomislil. Lansko prvakinjo je premagla v pred-tekmovanju in nato še v finalu. Tako je izmed 62 tekmovalk zasluženo osvojila prvo mesto. Na 25. mesto se je uvrstila Karmen Skubic. Tudi moški del ekipe se je med 150 tekmovalci uvrstil med prvo tretjino tekmovalcev. To so bili: Ivan Turk, Sašo So-kač, Miran Vavtar in Borut Kikelj. Glavni sponzor vrhniških tekmovalcev je bila GALERIJA MEDEJA. S. S. Mladi nogometaši NK Vrhnika. Stojijo: trener Ivan Hvala, Rok Hvala, Primož Grgec, Beno Mali, Hare Hafizovič, Al Elmaurah, Asmir Sagrkovič, Amir Sagrkovič, Amir Gutnik, Zdenko Maksič, Primož Nagode; čepijo: Damjan Modrijan, Uroš Mitrovič, Edin Jušič, Boško Blagoje-vič, Igor Fatur, Siniša Maksimovič, Dejan Spalevič. KOŠARKA Mlajši dečki osnovne šole Ivan Cankar v polfinalu pionirskega festivala Ekipa mlajših dečkov je za uvrstitev v polfinale najprej premagala vrstnike iz Cerknice in Idrije in tako osvojila pokal za najboljšo ekipo na Notranjskem. REZULTATI: OŠ IVAN CANKAR : Cerknica 50:12, 44:8, 75:15; OŠ IVAN CANKAR ...: ..IDRIJA 46:20, 68:33, 95:16 LESTVICA: OŠ IVAN CANKAR 12 (+ 274) OŠ CERKNICA 6 OŠ IDRIJA 4 Na četrtfinalnem turnirju, ki je bil na Vrhniki, pa je ekipa OŠ Ivan Cankar po ogorčenem boju najprej premagala OŠ Boris Kidrič (najboljša ekipa iz Ljubljane), nato pa v popoldanski tekmi še ekipo iz Rogaške. REZULTATA: OŠ IVAN CANKAR : OŠ BORIS KIDRIČ - 54:50 (45:45) po podaljških; OŠ IVAN CANKAR : ROGAŠKA 63:45. Ekipa dečkov trenira 3-krat na teden, ob tekmovanju za pf je igrala tudi v zimski ligi, kjer je osvo- jila 3. mesto, boljši sta bili samo ekipi Olimpije in Kranja. Igralce odlikuje predvsem velika zagnanost in borbenost na treningih in tekmah, želja po uspehu, predvsem pa vzdušje v ekipi, saj so igralci tudi zunaj igrišča veliki prijatelji. Veliko zaslug za uspehe mladih košarkašev ima tudi firma RCG in njen direktor g. Rado Gantar, ki so ekipi vso sezono finančno pomagali, za kar se jim igralci in trener tudi iskreno zahvaljujemo. Zahvaliti pa se moramo tudi OŠ Ivan Cankar za pomoč v predtek-movanju in odlično organizacijo četrtfinalnega turnirja, v katero je veliko truda vložil g. Vinko Bizjak, ki se mu poleg g. Draga Djedoviča in g. Borisa Krašovca, ki imata tudi veliko zaslug za uspeh, osebno zahvaljujem. ROK ZUPAN Ekipa mlajših dečkov osnovne šole Ivana Cankarja, ki se je zasluženo uvrstila v polfinale pionirskega festivala v košarki. Stojijo: trener Zupan, Krašovec, Mamuza, Stržinar, Srdič, Vuleta, G. Mamuza, Gantar; čepijo: Novak, Tomšič, Otrin, Stojanovski, Mladenovič, Kozo-mernik. BOROVNIŠKI ATLETI Ponovno so oživeli Osnovna šola v Borovnici je z uspehi športnikov vse skozi neposredno povezana. Vse aktivnosti športne dejavnosti se namreč iz leta v leto neposredno povezujejo z življenjem in delovanjem osnovne šole. Prav učitelji telesne vzgoje, ki so v popoldanskem času tudi mentorji raznih športnih panog, so večkrat v Borovnici krojili uspehe svojih športnikov. Tako lahko rečemo, da je v večini primerov šport v Borovnici tudi odraz in delo učiteljev telovadbe v osnovni šoli. Prav iz šolskih ekip so prihajali dobri športniki, in sicer na ravni občine in nemalokrat tudi države. V pogledu nazaj (vsaj 20 let) je bila atletika, ki je kraljica vseh športov, tudi v Borovnici bolj kakovostno zastopana na raznih tekmovanjih. Nato pa se je nekako izgubila v uspehih košarkarjev, nogometašev, smučarjev... Nekako pred enim letom pa so tudi atletiki našli pravo pot ter pričeli z rednimi treningi z otroki iz 5. in 6. razredov osnovne šole. Te atlete je prevzel »difovec« Klemen Stojanovič, ki jih redno trenira dvakrat na teden. Skupina 20 atletov redno hodi na treninge in prvi uspehi so se že pojavili. Na prvem letošnjem krosu za republiško prvenstvo v Kopru je sodelovalo šest atletov iz osnovne šole dr. Ivana Korošca - Borovnica in Tadeja Gerdina je v skupini 6. razredov med 140 tekmovalkami iz vse Slovenije zasedla odlično prvo mesto. V istem razredu, le da med fanti, pa je bil Matevž Petelin tretji. Med petimi razredi je bil Žiga Munda 9. in Peter Weixler 11. Med osmimi razredi pa sta tekmovala še Miha Ristič in Gašper Novak, ki sta bila v sredini vseh nastopajočih. Majhna skupina atletov, vendar že prvi dobri rezultati. V Borovnici živi atletika tudi na nižji stopnji, kjer mlade atlete trenira Angela Tortič. Ob vseh uspehih športnikov in atletov v osnovni šoli pa je treba poudariti tudi razumevanje in pomoč ravnateljice, ki ima izreden posluh za vse težave športnikov v osnovni šoli. S. S. Skupina borovniških atletov, z leve proti desni stojijo: Mojca Tomšič, Miha Ristič, Žiga Munda, trener Klemen Stojanovič, Aleš Trček, Matevž Petelin, Peter Weixler, Gašper Novak, Damjan Grimšič, Blaž Zupančič, čepijo: Špela Zalar, Tadeja Gerdina, Mojca Suhadolc, Marjanca Košir, Mirjam Žerjav in Nika Susman. ŽELJE ŠPORTNIKOV IN ATLETOV BOROVNICE Strgane mreže Zmagovalka med deklicami 6. razredov iz vse Slovenije Tadeja Gerdina. Šport je pomembno področje delovanja sodobnega človeka, v katerem lahko ta na specifičen način izraža svoje sposobnosti, lastnosti in znanje. Na Osnovni šoli dr. Ivana Korošca imamo športno dejavnost dobro razvito. V atletski in košarkarski krožek so vključeni mlajši in starejši dečki in deklice, starejše deklice pridno vadijo odbojko, uspešni pa smo tudi pri športnoritmični gimnastiki. V TVD Partizanu in na igrišču pa učenci pridno vadijo nogomet in športno gimnastiko. Ob četrtkih potekajo šolska tekmovanja v košarki, nogometu, med dvema ognjema, odbojki. Pri vseh športnih aktivnostih sodeluje več kot 200 učencev ali skoraj več kot polovica učencev v OŠ. Tudi ko končajo osnovno šolo, se še vedno lahko vključijo v košarkarsko, odbojkarsko, nogometno sekcijo. Toda vsi se srečujemo z enakimi težavami. Na vadbeno vnemo učencev in krajanov vplivajo vadbeni prostori. Igrišča in vadišča, posebno če so uporabna, funkcionalna, lepa, čista in zračna, vzbujajo pri učencih ugodna čustva in počutja. V nasprot- nem primeru pa kljub vadbeni vnemi učencev in poučevalni vnemi športnih pedagogov ni pravega vzpodbudnega vadbenega ozračja. KAKŠNO PA JE NAŠE IGRIŠČE? Mreža je na vseh koncih pretrgana, po igrišču je vse polno stekla, klopi so polomljene, atletska steza je razrita zaradi voženj z motorji in avtomobili. Od takrat, ko je bilo igrišče narejeno, in dosedaj, se je igrišče samo uničevalo. Vzdrževali smo ga le učitelji športne vzgoje, ker nas je bilo sram, da moramo delati na tako zanemarjenem igrišču. Sedaj, ko je v tako žalostnem stanju, se sprašujemo: Kdo bo kriv, če se kateremu od učencev kaj zgodi (poškodba očesa, poškodba obraza)? Učitelji, ker uporabljamo zanemarjen objekt, otrok, ker ni bil dovolj previden, šola, kraj, ker nismo nič ukrenili, da bi se stanje izboljšalo. Kaj sploh hočemo? 1. Radi bi zagradili dohode na igrišče, da se krajani in učenci po igrišču ne bi vozili s kolesi, motorji in avtomobili. 2. Zamenjali raztrgane mreže, da se otroci iz šole (450 učencev) in otroci iz VVE ne bi mogli poškodovati. Ker so odbojkarji zelo aktivni in interes za odbojko je med učenci OŠ in krajani zelo velik, bi zgradili še igrišče za igranje odbojke na mivki. Športna dejavnost je med krajani Borovnice velika. Marsikaterega mladostnika bi odvrnili od cigaret in alkohola, če bi prišel na urejeno igrišče, da bi igral košarko, nogomet, odbojko, tenis. Pripravili smo program rekonstrukcije igrišča, ki obsega: - izgradnjo igrišča za odbojko na mivki - popravilo obstoječega igrišča (popravilo raztrganih mrež, klopi) - namestitev ovir, ki bodo preprečevale dostop na igrišče z motorji, kolesi in avtomobili. N.Č. MOJ VTIS S KROSA V soboto je bil v Kopru kros. Udeležilo se ga je tudi 6 učencev naše šole. S Klemenom Stojanovi-čem, ki nas uči atletiko, in tovarišem Pavlom Bajcem smo se ob 7. uri odpeljali v Koper. Vožnja je bila zabavna, toda bolj ko smo se bližali cilju, bolj tihi smo postajali. Vsak zase je razmišljal, ali mu bo uspelo stati na najvišji stopnički in kakšna bo konkurenca. Sama sem tekmovala na progi, dolgi 1400m in nisem upala na prav visoko uvrstitev. Ko smo prispeli v Koper, smo se prijavili na startu. Kmalu sem bila na vrsti. V moji kategoriji je tekmovalo 140 deklic iz vse Slovenije. Na startu je zavladala smrtonosna tišina; vsi smo čakali na pok iz pištole. Starter je sprožil in pognali smo se naprej. Priborila sem si dobro mesto v vodeči skupini. V prvem krogu sem čutila rahlo utrujenost, a je izginila takoj, ko sem se med množico prebila iz stadiona. Proga je bila speljana po športnem parku. Mislila nisem na nič, videla sem le pot pred seboj. Na stadion sem pritekla kot peta. Množica nas je pozdravila s huron-skim »-''-likanjem. Takrat sem se pogn ' s silovitim šprintom ugnala vse nasprotnice. Prva sem pritekla na cilj. Bila sem presrečna, prav tako pa tudi tovariša, ki sta me vzpodbujala v zadnjih metrih. Vsi so mi čestitali in me trepljali. Prijazno dekle me je popeljalo na zmagovalno stopničko, kjer sem prejela pokal, medaljo in praktično nagrado. Bila sem presrečna. Ves trud in napor ob napornih treningih je bil pozabljen. Mi je pa tudi vzpodbuda za vnaprej. TADEJA GERDINA ŠE EN USPEH MLADIH ATLETOV BOROVNICE ŠOLN PRVI, PRAZNIK TRETJI NA DRŽAVNEM PRVENSTVU Mladi atleti osnovne šole Ivana Korošca Iz Borovnice so se v nedeljo, 18. 4. 1993, udeležili znanega »Dnevni-kovega krosa« v Domžalah. Izmed osmih borovniških atletov je najboljši rezultat dosegel Matevž Petelin, saj je med dečki 6. razredov zasedel odlično prvo mesto. Zo- pet se je izkazala Tadeja Gerdina in bila pri deklicah 6. razredov zelo dobra tretja. Med dečki 5. razreda je bil Peter Weixler sedmi in pri deklicah 8. razredov Jana Mali osma. Na sliki: Matevž Petelin, zmagovalec Dnevnl-kovega krosa, je tudi dober košarkar. Velik uspeh notranjskih šahistov Krško. Po zanimivih in dramatičnih šestdnevnih bojih se je končalo II. kakovostno državno prvenstvo za fante in dekleta do 15 let. Pri dekletih Notranjska ni imela svoje predstavnice. Zato pa je pri fantih Notranjska igrala vidno vlogo. Primož Šoln je postal dr- NAŠ ČASOPIS je vrhniško občinsko glasilo. Ureja ga uredniški odbor. Glavni in odgovorni urednik Tone Jane-žič. Predsednik časopisnega sveta Brane Jereb. Uredništvo: Tržaška 1, Vrhnika, tel. 756-224 in 755-121, int. 222. Organizator Simon Seljak. Tisk: Tiskarna Ljudske pravice. Časopis je brezplačen in ga prejme vsako gospodinjstvo v vrhniški občini. Po mnenju Ministrstva za informiranje je obdavčen s 5-odstotnim prometnim davkom. žavni prvak, Niko Praznik pa je s pol točke zaostanka zasedel tretje mesto. Uspeh sta zaokrožila še Miodrag Stojnic in Matej Šebe-nik, sicer najmlajši udeleženec prvenstva. Stojnic je bil ves turnir pri vrhu lestvice in je po dveh porazih s Šolnom in Praznikom zasedel 9. mesto, Šebenik pa je bil 13.; oba sta zbrala polovico možnih točk in prikazala dobro igro. Še posebno je presenetil devetletni Šebenik, ki se je enakovredno meril s štiri, pet let starejšimi nasprotniki. Uspeh notranjskih šahistov je še toliko večji, ker bodo vsi štirje zastopali našo državo na svetovnem oz. evropskem prvenstvu: Šebenik bo igral na SP v kategoriji do 10 let, Praznik na SP v kategoriji do 14 let, Šoln na SP v kategoriji do 16 let, Stojnic pa na EP do 14 let. Vrstni red: 1. Šoln (Dragomer) 6,5 (36), 2. Kosmač (Kranj) 6,5 (35,5), 3. Praznik (Dragomer) 6 (37), 4. Podkrižnik (Ptuj) 6 (36,5), 5. Lampič (Ljubljana) 5, 6. Janša (Kočevje) 5, 9. Stojnic (Vrhnika) 4,5, 13. Šebenik (Vrhnika) 4,5 točke itn. Nastopilo je 18 igralcev iz vse Slovenije, ki so odigrali 9 kol po švicarskem sistemu. ANTON PRAZNIK VELIKO TEKMOVALK na občinskem prvenstvu v športnoritmični gimnastiki Šolsko športno društvo na OŠ dr. Ivana Korošca in Športna zveza Vrhnika sta bila organizatorja drugega občinskega prvenstva v športnoritmični gimnastiki - množični program. Udeležilo se ga je okrog 40 tekmovalk iz vseh treh šol od 1. do 8. razreda. Kljub temu, da deklice vadijo le enkrat ali dvakrat na teden, so pokazale, da osnovne elemente ŠRG kar dobro obvladajo. Tekmovale so v poljubnih in obveznih vajah. V množičnem programu A, kjer tekmujejo tekmovalke s poljubnimi vajami, je od 1. do 4. razreda zmagala Katja Unetič iz OŠ dr. Ivana Korošca Borovnica, od 5. do 8. razreda pa sta si prvo mesto razdelili Vrhničanka Ana Iskra in Bo-rovničanka Klara Suhadolnik. Tretje mesto sta si delili Vrhni-čanki: Alenka Adamič in Nina Žni-daršič. Najbolj številčna udeležba je bila v obveznih vajah od 1. do 4. razreda, kjer je zmagala Ana Gerbec iz Loga, druga je bila Polona Kohne iz Borovnice in tretja Mateja Barukčič z Vrhnike. V obveznih vajah od 5. do 8. razreda pa je prvo mesto pripadlo Katarini Hrestak z Vrhnike, drugo Tini Kristan z Loga in tretje Renati Parčič z Vrhnike. REZULTATI: Množični program B: od 5. do 8. razreda 1. Katarina Hrestak Vrhnika 2. Tina Kristan Log 3. Renata Porčič Vrhnika 4. Tina Sigulin Log 5. Irena Rajkovič Log 6. Tanja Palčič Borovnica 7. Barbara Lampreht Vrhnika Množični program B: od 1. do 4. razreda 1, Ana Gerbec Log 2. Polona Kohne Borovnica 3. Mateja Barukčič Vrhnika 4. Dijana Krička Vrhnika 5. Petra Kump Vrhnika 6. Romana Palčič Borovnica 7. Kristina Buh Vrhnika 8. Alvisa Abdakovič Vrhnika 9. Tanja Mikložič Vrhnika 10. Sabina Sekulič Vrhnika 11, Tjaša Rus Log 12. Ana Rot Borovnica 13. Katja Pergar Borovnica 14. Petra Lampreht Vrhnika 15 Emira Bajramovič Vrhnika 16 Anja Izlakar Vrhnika 17 Mateja Suhadolnik Borovnica 18 Špela Leben Borovnica 19 Maja Cerk Borovnica 20 Maja Furlan Borovnica 21 Špela Repar Borovnica 22 Ines Hribar Borovnica 23 Petra Pervinšek Borovnica 24. Anja Popovič Borovnica Množični program A: od 5. do 8. razreda 1. Ana Iskra Vrhnika 1. Klara Suhadolnik Borovnica 3. Alenka Adamič Vrhnika 3. Nina Žnidaršič Vrhnika 5. Sladjana Milašinovič Borovnica 6. Špela Molek Borovnica 7. Nika Susman Borovnica ŠRG - množični program A: od 1. do 4. razreda 1. Katja Unetič Borovnica Marjana Brenčič-Jenko ZADNJA TEKMA MATTIASA V SEZON11992/93 Drugo mesto 8. aprila je SZS s pomočjo trenerjev uspešno organizirala odpadli slalom FIS, ki je štel za državno prvenstvo. Tudi tokrat je bil Mattias zanesljiv in si prismučal v konkurenci mlajših mladincev 2. mesto. Rezultati: ml. mladinci: 1. De costa (Vel.) 1.32,25, 2. Mattias (Vrh.) 1.33,64, 3. Zagemik (Fuž.) 1.34,99. Ob tej priložnosti se še enkrat zahvaljujem vsem, ki so kakorkoli pomagali Daniju v tej sezoni, posebno pa »Elektro-tehni Elzas«, ki je omogočila, da so radijske zveze v vsej sezoni delovale nemoteno. V. J.