AtfO XXXVIII (32) Štev. (No.) 46
ESLOVENIA LIBRE
BUENOS AIRES
15. novembra 1979
Ob 20-1 etnici smrti škofa Gregorija Rožmana
Malo je mož med Slovenci, o katerih bi toliko govorili in pisali, kakor je škof Rožman, čigar 20 letnico smrti te dni praznujemo. Veliko lepega je bilo o njem napisanega od tistega dne, ko je prevzel vodstvo ljubljanske škofije, pa vse do danes. Veliko pa tudi grdih stvari, ki jih je narekovalo strupeno sovraštvo in maščevanjaželjnost. Ena in druga plat je vedela zakaj. Njegova oseba je bila izraz in simbol volje našega naroda, .ki je hotel ostati zvest svoji Cerkvi in njenemu nauku. Onim drugim pa slaba vest. Zavedajo se, da ne bo pozabljen med nami svetal zgled rajnega, dokler se bo kje slišalo naše I ¡me in ime škofa Rožmana.
S kakšno besnobo zakriči rdeči svet, kadar se med svobodnimi Slovenci oglasi lepa beseda o našem velikem škofu. Ko je izšlo epohalno delo dr. Kolaričevo, ki obširno opisuje življenjsko delo rajnega škofa, se je ljubljanski komunistični tisk razbohotil v poplavi člankov, protestov, fotografij, napadov, sumničenj in grobih laži, zavitih v sumljivo lušči-no tamošnjih „strokovnjakov“, ki so dobili ukaz, da z vsemi sredstvi onemogočijo vtis, ki ga je omenjeno delo zbudilo ne le med nami v svobodi, ampak tudi med onimi doma. Tam niti imena rajnega škofa ne smejo izgovoriti, razen v psovki in knjigo kot razodetje sprejemajo in jo hranijo tako, da niti rdeči biriči ne morejo do nje. Priznati moramo, da je tridesetletna sovražna gonja proti rajnemu škofu imela svoje uspehe. Mlademu rodu, vzgojenemu v brezbožni šoli in v histeričnem hvalisanju herojev in osvoboditeljev, je slika o velikem rajniku ponekod zabledela. Celo med mladim klerom, ki mu pohlevni profesorji v semenišču niso upali dati prave podobe o tem, kakšen bodi katoliški škof, kadar mora učiti in voditi svoje vernike, je čutiti, da iščejo če že ne vzroka, vsaj sumničenja o tem, ali je bilo delo rajnikovo pravilno ali ne. To se dogaja zlasti, kadar se od zgoraj slišijo nepremišljene obsodbe dela teh, ki so bili nekdaj poklicani v vodstvo katoliških Slovencev.
Za nas, ki lahko svobodno povemo svoje mnenje o našem velikem škofu, velja vsak dan bolj naloga, da branimo čast in dobro ime škofa Rožmana. Ni naš namen pozivati k opičjemu posnemanju slavospevov, s katerimi rdeči časte svoje heroje in grade lepšo bodočnost, naš namen je braniti resnico. To je težko!! Kadar to storimo, imamo o-praviti z lažjo in sovraštvom.
Braniti resnico, pomeni postaviti rajnega škofa na mesto, ki mu v zgodovini pripada in ki mu bo dalo ob svojem času zadoščenje.
Govorimo vedno s spoštovanjem o dr. Rožmanu kot katoliškem škofu. Skrbno, naravnost skoro strahopetno je pazil, da bi se v čem ne pregrešil, kadar je opravljal svojo odgovorno službo. Vemo, da ga niso včasih razumeli. Zaradi tega je veliko trpel, a molčal. V vsej njegovi teološki in dušnopastirski praksi ne najdemo niti enega primera, da bi bil nepokoren, ali da bi se izvijal odlokom svoje oblasti.
Dr. Rožman je bil Slovenec z vsem svojim srcem: ne Kranjec, ne Štajerec, ne Primorec, ampak sin dežele, ki je bila zibelka slovenstva in ki je najtežji račun plačevala potujčevalcu, ki je hotel slovensko ime izbrisati s površja zemlje. če je stopil med vojno pred italijanskega ali nemškega oblastnika, je to storil le v obrambo pravic svojega ljudstva . Kako podla je psovka narodnega izdajalca prav proti rajnemu škofu.
Rajnik je bil protikomunist. Ne kot Politik, ne kot gospodarstvenik, ampak kot zvest razlagalec cerkvenega nauka glede brezbožnega komunizma. O tem jo govoril jasno, na prižnicah, v svojih Pastirskih pismih, v pogovorih s svojimi verniki. Vsi so čakali njegove besede ’n sledili njegovim navodilom. Oni, ki tega niso storili, so šli na zlo pot.
Rajni škof je bil mučenec. Vemo, da niučeništvo ni le v prelivanju krvi, am-Pnk v vsaki obliki nasilja in krivice, ki koče uničiti svojo žratv. Bil je trdega,
MIHAJEOV O JUGOSLAVIJI PO TITU
Na mladih raste svet
Iz Washingtona je 31. oktobra poročala agencija A'P o prispevku Mihajla Mihajlova o položaju v Jugoslaviji v jesenskem zborniku Centra za strategi čne in mednarodne študije george-tovvnske univerze. Zbornik je bil konec oktobra tik pred izidom.
V študiji o položaju v Jugoslaviji po Titu je ta jugoslovanski disident napovedal, da se bodo Titovi nasledniki sami vezali na Sovjetsko zvezo, ko ga ne bo več na pozornici, in to zaradi tega, da bi se sami obdržali na oblasti. Tito, ki ima sedaj 87 let, še vedno aktivno dela v politiki. Tako je bil v .Havani na sestanku neuvrščenih držav, ki jih je pred desetletji soustanavljal, še .v-edno vodilna politična osebnost. Mihajlov dalje zatrjuje, da se Tito ne bi nikdar vrnil popolnoma, v naročje Sovjetske zveze, s katero je prelomil pred več, kot tridesetimi leti.
Vendar, nadaljuje Mihajlov, zaradi izredno močnega nezadovoljstva v državi in zaradi disidentskih gibanj bodo Titovi dediči nekako prisiljeni na naslonitev na Sovjetsko zvezo. Mihajlov je tudi naštel štiri glavne skupine oporečnikov. 'Prvo predstavljajo nekaj tiso-
čev nekdanjih članov Zveze komunistov, ki so partijo zapustili v letih 1971 in 1972 in katerih glavni predstavnik je Milovan Djilas. V drugi skupini so hrvaški nacionalisti, med katerimi je veliko nekdanjih komunistov. Tretjo predstavljajo srbski liberali, ki pa nočejo razkazovati svojega nacionalističnega značaja in celo želijo pripadati „novi levici“, četrti so vplivni profesorji, ki so bili izključeni iz beograjske univerze leta 1975, ko je bila ukinjena liberalna marksistična revija Praksis. Ti se skupaj z Djilasom zavzemajo za režim, ki bi dal svobodo vsem političnim strankam. Poleg tega obstajata še dve ilegalni komunistični stranki, ena pro-sovjetska in druga prokitajska, ki pa nimata nič skupnega z disidenti, vendar sodelujeta z njimi. Mihajlov je v študiji tudi kritiziral Carterjev topli sprejem maršala Tita lansko leto in. pravi, da so mnogi jugoslovanski disidentje zaradi tega izgubili zaupanje vanj.
Ob koncu Mihajlov zatrjpje, da se jugoslovanski disidentje združujejo in da njihovo združevanje napoveduje tudi podobno združevanje oporečnikov v Sovjetski zvezi.
JUOSEAVIJA \ ZNAMENJU GOSPODARSKE KRIZE IN NEGOTOVE BODOČNOSTI
Ponovno smo že pisali in v potrdilo navajali tudi mnenja tujih opazovalcev, da je Jugoslavija v veliki gospodarski krizi. Poleg tega je njena bodočnost še vedno v mednarodnem pogledu negotova. 'Za Zahod je ozemlje Jugoslavije izredno važno. Sovjetska zveza tudi meče poželjive poglede na to ozemlje. Nobena stran pa ne vrže karte na mizo, tako da bi biili jasni konkretni načrti ene ali druge. Zato se negotovost podaljšuje iz dneva v dan.
To potrjuje tudi konservativni londonski dnevnik „Daily Telegraph'7' v številki od 1. novembra, ko objavlja članek svoje posebne dopisnice Nore Be-loff-ove pod naslovom „Kako bi gospodarski pritiski mogli Tita prisiliti, da stopi s plota, na katerem sedi". Ta namreč trdi, da je v dobi velikih blokov in medsebojne odvisnosti neuvrščenost Jugoslavije postala krhek anahronizem. Dopisnica v članku analizira gospodarsko in politično ureditev v Jugoslaviji, kjer je obiskala vse republike in avtonomne pokrajine in nato pravi med drugim tole:
s
„V vsaki republiki in pokrajini so na oblasti partijski kadri in vsak pospešuje težko industrijo na račun poljedelstva in uslug.
'Sedanja ustava jamči pravico do zasebnega premoženja in tajnost bančnih računov. Toda ambiciozni Jugoslovani sodijo, da tisti, ki dajejo takšna jamstva, jamstva tudi lahko odtegnejo. U-stavno sodišče je — kakor mi je dejal neki sodnik — bolj politična kot pravna ustanova.
'Med mojim obiskom je vsakdo — od Tita navzdol — trdil, da je Jugoslavija v stanju krize. Beograjska Politika je pravkar objavila, da je direktor neke jeklarne izjavil, da večina jeklarn dela z izgubo in da nad vso jugoslovansko industrijo visi vprašanje obstoja.
Ko sem odhajala iz Jugoslavije, je edini pregled za vso Jugoslavijo, izdelan na Gospodarskem institutu v Ljubljani, kazal na tridesetodstotno inflacijo (uradni krogi trdijo, da znaša inflacija 20 odstotkov) in ne navaja nikakršne gospodarske rasti — kljub dolgim letom živčnega investiranja. Nekateri ekonomisti trdijo, da proizvodnja pada.
Uradni krogi pripisujejo jugoslovanske težave dvigu cen za nafto, letošnje-
razburljivega značaja in bilo je zanj pravo trpljenje molčati in prenašati obrekovanja, laži, sumničenja, psovanja in nemogoče izraze sovraštva, s katerimi so ga nasprotniki hoteli moralno uničiti, ko ga fizično niso mogli ali niso upali.
Za zgodovino bo veliki škof prav z
mu potresu in suši. Toda neuradni strokovnjaki dodajajo tudi bolj temeljni dejavnik: napačno dodeljevanje virov. Prenapeta jugoslovanska industrija uvaža 80 odstotkov surovin, ki jih potrebuje, medtem ko lastni rudninski in poljedelski viri ostajajo neizkoriščeni. Eden od najbolj znanih jugoslovanskih ekonomistov je dejal, da kakšna drastična sprememba v zadnjih letih Titovega življenja ni mogoča: starec hoče oditi v žaru slave.
Naj bo s Titom ali brez njega, si je težko misliti, kako bi se mogla Jugoslavija izogniti izbiri med odprtim, to je konkurenčnim, in zaprtim — dirigiranim gospodarstvom. Prva izbira bi pomenila postopno zapiranje celih sektorjev industrije, na kar ni niti misliti brez zahodne podpore in brez odprtja zahodnih trgov za jugoslovanske izdelke.
Nekateri zahodni diplomati pritiskajo za bolj pozitivno politiko do Beograda, toda njihove vlade ne morejo sin-. hronizirati svojih vojaško-političnih interesov s trgovskimi interesi.
Titov notranji kabinet je, kakor kaže, razcepljen glede na zaželjenost tesnejše povezave z zahodom. Pridobitev zahodnega kapitala in tehnologije je sicer še vedno uradna jugoslovanska politika, toda v zadnjih dveh letih je jugoslovanska vlada izdala odloke, ki resno — in verjetno namenoma •— ovirajo zahodno gospodarsko delovanje v Jugoslaviji. Nekateri morebitni Titovi nasledniki sumijo — morda pravilno •— da bi po zahodnih vzorih urejena Jugoslavija kmalu začela odklanjati hlapčevstvo, ki ga nalaga enostrankarska ureditev.
Vključitev Jugoslavije v vzhodni blok bi morda ohranila sedanjo gospodarsko ureditev; toda to bi znižalo življenjsko raven in bi pomenilo močno brezobzirno vlado sovjetskega tipa. Nekateri gospodarski znaki kažejo v to smer.
Jugoslavija igra vedno večjo vlogo kot pridružena članica v vzhodnem SEV-u in sodeluje v večini specializiranih odborov tega organa. Medtem postaja vedno bolj odvisna od sovjetskih trgov in surovin.
Kako daleč bodo Rusi šli pri izkoriščanju svojih možnosti in uveljavitvi svojega vpliva v Jugoslaviji ? Beograd
zlatimi črkami zapisan v analih velikih ljudi zlasti zaradi tega, ker je s ponižnim junaštvom znal odgovarjati organiziranemu zlu z molkom in odpuščanjem.
Kot tak naj škof Rožman ostane nam vsem v spominu!
J A
V mednarodnem letu otroka
20.	novembra 1959 so Združeni narodi izdali „'Izjavo o otrokovih pravicah". Ta dokument obsega deset členov. Posebej je pomemben zadnji, čeprav izgleda na prvi pogled le kot neko splošno blagoželeče pravilo, bolj idealizirano kot stvarno. A če ga podrobneje analiziramo, odkrijemo v njem globok smisel vsakodnevnih doživljajev, ki prepletajo otrokovo življenje. Ta zaključni člen določa, naj bi se otroka vzgajalo v duhu solidarnosti, razumevanja, prijateljstva in pravičnosti med narodi.
Uresničevanje teh napotkov zahteva stalno pozornost in skrbnost staršev in vzgojiteljev. Kajti predvsem je od njihovega delovanja in vpliva odvisen značaj okolja, v katerem naj bi otrok našel harmonijo, spodbudo k marljivosti in sodelovanju. Nekateri severnoameriški psihologi menijo, da bi morala biti tolerantnost do drugih skupnosti predvsem lastnost tistih, ki so živeli kake zgodovinske dobe v skupnem stiku z drugimi. V. tem oziru je Slovenija značilen primer: stoletja dolgo je bila tesno vezana na Avstrijo, v občasnih stikih z Italijo, tudi z Madžari in končno s Hrvati in 'Srbi. Danes živi del Slovenije v zamejstvu in kot emigracijske skupine po vsem svetu.
Nestrpnost do drugih je brez dvoma posledica šovinizma, ozkosrčnosti in nedostopnosti za razumevanje drugačnih čustev, navad in miselnosti od svojih lastnih.
Slovenska mladina, rojena npr. v Argentini, doživlja problematično stik dveh tako različnih izrazov in oblik zahodne krščanske kulture, kot sta slovenstvo in argentinstvo. Vsaka slovenska družina mora nujno zavzeti iskreno in pravično stališče do obeh stvarnosti. Tej neizogibni življenjski odgovornosti ne bo zadoščeno le z mimogrede izrečeno sodbo, obsodbo ali predsodkom, pač pa z vztrajnim prizadevanjem in nepristranskim spoznavanjem.
Ko dojamemo, spoznamo in priznamo pravice in življenjske vrednote neke narodne skupine, lahko gojimo do nje čut prijateljstva in vzajemnosti, čut vzajemnosti predpostavlja, da se zanimamo za okolje, v katerem živimo, da si pridobimo smisel najprej za stike z manjšimi skupinami in nato širimo naše odnose.
Po drugi strani mora naše zanimanje zajeti tudi razvoj drugih slovenskih emigrantskih skupin poleg naše: zamejske slovenske manjšine in razmere v domovini, predvsem njeno bodočnost. Skušajmo razumeti in nuditi duhovno oporo tistim, ki v domovini iščejo nov katoliško humanistični obraz slovenskega trpečega naroda.
Spodbuden zgled za našo mladino so zanimivi primeri požrtvovalnega skupnega delovanja v italijanskih in avstrijskih taboriščih, kjer se je koj po vojni zunaj domovine nadaljevalo živahno kulturno delo. Lahko bi dejali, da je bilo delovanje beguncev po taboriščih pravi „slovenski kulturni čudež", kakršnega nobena tedanjih emigracij ni doživela. To delo se neprenehoma še danes nadaljuje po slovenskih Domovih in se bo razvijalo in cvetelo tudi v bodočnosti. Slovenska mladina se po teh kulturnih središčih že v osnovni šoli na preprost način vadi sožitja, delavnosti, povezave, ustvarljivosti in spoštovanja. Tako vzgajani, goje naši mladi družbene kreposti tudi v argentinskem okolju, kjer so znani kot nadarjeni študentje, resni in odgovorni. Vzgojeni v krščanskem duhu, goje dinamično življenje tako v argentinskem kot slovenskem o-kolju in imajo na ta način izredne pogoje za izpopolnjevanje v razumevanju, prijateljstvu in sodelovanju.
Otrok pa mora spoznati tudi senčno plat človeške zgodovine in sedanjih političnih družb, v katerih se življenje ne razvija v svobodi. Spoznati mora, da pod krinko pravice obstajajo ponekod (Nad. na 2. str.)
Vodilna misel zadnjega slovenskega romanja v Rim, ki ni sprejemljiva
O največjem slovenskem romanju v Rim, ki je bilo od 15. do 19. oktobra smo v našem listu poročali. Objavili smo tudi govor papeža Janeza Pavla
II.,	ki ga je govoril našim romarjem v slovenščini. V Družini smo pozneje brali, koliko lepih darov so prinesli slovenski romarji sv. očetu. Tudi se vidi iz objavljenih slik, kako je izredna o-sebnost papeža osvojila srca slovenskih romarjev.
V cerkvi sv. Pavla je bilo doslej najštevilnejše somaševanje slovenskih du-hovikov. Bilo jih je nad 200. Sv. oče je kronal brezjansko Marijo.
Vse lepo in čudovito!
Romanje je ob svoji 25-letnici organiziral verski tednik Družina. Naravno je, da je pred romanjem ljubljanski metropolit dr. Pogačnik v posebnem članku dne 14. oktobra objavil vodilne misli jubilejnega romanja.
Kot prvo misel je navedel zvestobo Kristusu in Cerkvi. V drugi točki je zapisal: „Z romanjem ne bomo samo izpovedali svoje vere v Boga, v Kristusa, ki nas odrešuje v Cerkvi, ampak bomo to vero utrdili in poglobili, da bo sposobna premagovati nasprotovanja in nevarnosti, ki ogrožajo našo povezanost z Bogom, s Kristusom in s Cerkvijo."
V tretji točki je poudaril: „Kristus je prišel, da služi človeku in ga osvo-
se očitno boji, da bi Moskva mogla te možnosti dobro izkoristiti. Malo je Jugoslovanov, ki bi hoteli izzivati Ruse s tem, da bi se pridružili NATU. Res je, da bi svoboda Jugoslavije pri izbiri, ali naj se politično in gospodarsko odpre zahodu, bila večja, če bi nehala biti „sivo področje". Z drugimi beesdami: če bi Sovjetska zveza vedela, da zahodni zavezniki smatrajo sedanjo jugoslovansko vojaško nevtralnost za del vzpostavljanja ravnovesja."
baja sleherne sužnosti ljudem, stvarem in ideologijam; prišel je, da ga povdig-ne v občestvo z Bogom."
V	četrti točki pravi med drugim: „To romanje naj bo tudi pokora za vse, kar je bilo v preteklosti Cerkve na Slovenskem napačnega in zgrešenega. Prosimo odpuščanja vse, ki smo jim storili kaj hudega ali jih razžalili; sami velikodušno odpustimo, kar so nam drugi prizadejali hudega." (podčrtalo ur.)
Premnoge Slovence doma in v svobodnem svetu, ki se priznavajo za člane slovenske Cerkve, so te besede najvišje slovenske cerkvene avtoritete močno užalostile. Vzbudile so pozornost tudi v evropskem tisku (npr. Frankfurter A. Zeitung).
Z obžalovanjem sporočamo metropolitu dr. Pogačniku:
Prevzvišeni, te izjave o Cerkvi na Slovenskem ne bi smeli zapisati; izjava je obenem tudi obtožnica in to obtožnica brez utemeljitve.
Zapisali ste jo ob 20-letnici smrti škofa dr. Gregorija Rožmana.
V	luči resnice je bila Cerkev na Slovenskem mučenica, ki je dala mnogo mučencev.
Nekateri so mnenja, da je navedena izjava metropolita dr. Pogačnika zadovoljila komunistični režim v Sloveniji, da ni oviral priprav za romanje. Tudi če bi bilo to res, je bila izjava dr. Pogačnika neumestna in zgrešena.
Zadovoljitev komunističnega režima očividno ni trajala dolgo. Ko so se romarji vraali v Slovenijo, je 'bilo na prehodu meje med Italijo in Jugoslavijo na postaji Kozina-Herpelje obnašanje preglednikov do nekaterih romarjev tako, da je vzbudilo splošne proteste. Med drugim so enega urednikov Družine, duhovnika Franca Križnika zasliševali celo uro in se je moral podvreči tudi telesni preiskavi.
Še čestitke k narodnemu prazniku in 35-letnici Narodnega odbora za Slovenijo
SLOVENCI IZ SAN LUISA
Predsedniku Narodnega odbora za Slovenijo gospodu Milošu Staretu Ratoon L. Falcon, Buenos Aires.
Bližamo ¡se nad vse pdmembnemu prazniku 29. oktobra, ki bo ob enem tudi pebintridesetletnica ustanovitve Narodnega odbora za Slovenijo in Dan slovenske zastave.
Tudi mi Slovenci, živeči v San Luisu, se veseli pridružujemo nad vse pomembnemu slavju, ki ga boste imeli v Slovenski hiši, V duhu bomo še posebno ta dan z Vami, ker verjetno ne bo nihče mogel osebno prisostvovati temu velikemu dnevu. Zavedamo se, da smo „Narodnemu odboru" dolžni ogromno zahvalo za neutrudljivo delo, ki ga vrši v korist trpečemu slovenskemu narodu.
Bog naj Vas spremlja pri težkem, nehvaležnem in odgovornem delu.
Bog Vas živi!
San Luis, dne 15. oktobra 1979.
V imenu Slovencev iz San Luisa: Danilo Havelka, Marija Havelka, Majda Pekolj, Janez Pekolj, Betty Pekolj, Jakob Mlinar, Marija Mlinar, Ivana Mlinar, Marija Mlinar, Ljudmila Povše, France Povše, Martin Pov-še, Majda Povše, Jože Havelka, Franc Novak.
tv ,»•, v	New York, 17. oktobra 1979
Hon. Milos Stare
Predsednik
Narodnega odbora za Slovenijo Buenos Aires, Argentina
The Christian Democratic Union of Central Europe, mednarodna zveza krščansko demokratskih strank iz Poljske, Češkoslovaške, Slovenije - Jugoslavije, Madžarske, Litve in Latvije, pozdravlja slovesno proslavo 29. oktober in obenem pošilja iskrene čestitke Narodnemu odboru za Slovenijo ob 35. obletnici ustanovitve.
Naj to najvišje predstavništvo slovenskega naroda v svobodi, ustanovljeno v natežjem trenutku narodne zgodovine, pod tujo okupacijo in krvavo komunistično revolucijo, plodonosno in uspešno nadaljuje borbo za svobodno, demokratično in
samostojno Slovenijo do zmagovitega konca.	. '	.
Christian Democratic Union of
Central Europe Dr. Ludovik Puš Deputy Secretai-y General
KRIZA MER ZRA IN IRANOM
KDAJ BO RAZNESLO SVET?
Ameriško poslaništvo v Iranu je bilo zasedeno. Vanj so vdrli muslimanski študentje in zajeli vse osebje poslaništva. Pozneje je bil aretiran še vodja ameriške misije Eowe Brnce Lain-gen. Noben izmed njih ne bo prišel na svobodo, če ZDA ne izroče Iranu odstavljenega in težko bolnega perzijskega šaha.
Tako bi na kratko lahko opisali zaplet, ki se kot požar širi iz dneva v dan, in grozi v novo eksplozijo na Bližnjem vzhodu. Trdoglavi muslimanski vodja ajatolah Homeini je vztrajno zavrnil vse posege, prošnje in posredovanja, ki so jih Amerikancem ponudili razni državniki in veljaki.
Ne na poziv ZN, ne na pobudo Organizacije za palestinsko osvoboditev ni Homenini pozitivno-reagiral. Poslancev sploh sprejel ni. Edino papeževega zastopnika je sprejel, „kot verskega predstavnika“, pa dejal, da papeževi želji ne more ustreči, in da naj se papež tudi ozira na trpeče iransko ljudstvo, medtem ko bogastva pobeglega šaha polnijo ameriške in švicarske banke.
To je seveda treba malo razložiti, kajti v Iranu tudi po šahovem odhodu naravnost dežujejo dolarji za iranski petrolej. In verski upor proti šahu so zanetili muslimanski ayatolahi, ko je šah pripravljal reforme, ki bi precej o-krnile njihove dotedanje privilegije.
Naj bo tako ali drugače, dejstvo je, da je položaj brezupen, študentje, ki so zasedli poslaništvo, grozijo, da bodo ujetnike pobili, če bi jih ZDA skušala rešiti z vojaškim posegom.
NA MLADIH RASTE SVET
(Nad. s 1, str.)
najbolj krivične oblike vladanja. Dokler ne bo zasijalo tudi nad temi režimi sonce svobode, dotlej bo otrok težko razumel, da lahko vladata v družbi in med narodi odkrito prijateljstvo in pravica. Nesmiselno je zahtevati od mladine sodelovanje in ji obljubljati vsaktere prednosti in pravice, dokler bodo veljali kot spoštovanja vredni politični režimi, ki niso niti legalni, kaj šele pravični.
Ko sklepamo po Domovih in organizacijah načrte za bodočnost današnjih slovenskih otrok, vedimo, da „na mladih raste svet“. Le-ti morajo spoznati, da „med pravico in krivico ni sredine“!
Slovenske družine in Domovi naj bi bili prijetno okolje, v katerih bi se vdihoval duh povezave, razumnosti in sožitja, kakršnega potrebuje otrok današnje dobe, da bo nekoč uspešen graditelj boljše bodočnosti.
Kati Cukjati
Medtem so v ZDA tam naseljeni i-ranski študentje priredili manifestacije v podporo pajdašem v domovini. Reakcija je bila izredna. Mnogo ameriških državljanov je priredilo izgrede proti Iranu, Homeiniju in njegovi skupini.
Predsednik Carter sprva ni našel konkretnega odgovora. Ko je vlada zaznala, da je vsako pogajanje zaman, je pričela iskati drugačne rešitve. Šaha ni hotela izročiti Homeiniju. Sklenili so drugačen pritisk. Amerika je ukinila nakup iranskega petroleja in prosila tudi druge države, naj store isto. Ko so v Iranu zvedeli za ta ukrep, so po svoje odločili, da ne bodo več prodajali petroleja Amerikancem.
Vendar ima tudi Homeini svoje težave. Odstopila je celotna vlada ministrskega predsednika Bazargana, medtem ko je prišlo do ponovnega izbruha kurdovskega upora. Homeini tako zahaja v kaj kritičen položaj. Kaj vse je pripravljen storiti ? In vprašanje za Bodočnost: koliko Homeinijev, Aminov in podobnih lahko pride na vlade raznih držav? In če so te države v obupnem položaju? Pa če imajo slučajno še a-tomsko orožje ? ... V
MEDNARODNI TEDEN
V	SALVADORJU nenehno raste delovanje prevratnih organizacij, čim bolj sedanja vojaška vlada podvzema nove korake na socialnem in političnem polju in si pridobiva del levičarskih skupin, si skrajnolevičarska gverila prizadeva, da bi državo zapeljala v državljansko vojno. Atentati, ugrabitve in u-mori so na dnevnem redu.
PAPEŽ JANEZ PAVEL II. je svaril pred pretiravanjem na turističnem polju. Poudarjal je, da je sprejemljiv u-merjen in pameten turizem, medtem ko izbruhi luksuza v turizmu niso moralno opravičljivi. Tak turizem je psovka dvema tretjinama človeštva, ki živi v hudi revščini.
V	KANADI, v bližini Toronta, je eksplodiralo več vagonov tovornega vlaka, ki je prevažal strupene pline. Je to nova ekološka tragedija, katere posledice še niso vidne. V prvem hipu so morali preseliti 250.000 prebivalcev, ki so živeli — do tedaj mirno — blizu kraja nesreče.
35 POLJSKIH DISIDENTOV je bilo aretiranih ob koncu preteklega tedna, ko so se pripravljali, da obhajajo novo obletnico obnovitve poljske države po prvi svetovni vojni. Komunistična vlada se je baje zbala manifestacij in izgre-gredov, ter raje „odprla dežnik“ še predno je začelo deževati.
MATI TEREZIJA je bila posebej počaščena v indijski prestolnici, zaradi podelitve Nobelove nagrade za mir. Izrabila je priliko, da je obsodila splav, za katerega je dejala, da „ni drugega kot navaden umor“.
V	ČILU doživljajo vrsto stavk. V glavnem gre za povišice plač. Najbolj značilen je primer jeklarne CAP, kjer so delavci zahtevali 100 odstotno povi-šico, podjetje pa jim je ponudilo le 31,6%.
YVONNE DE GAULLE, vdova bivšega francoskega predsednika in francoskega voditelja med in po drugi svetovni vojni, je umrla v Parizu. V 79. letu starosti in skoraj na deveto obletnico moževe smrti, je dokončala zem-sko življenje, medtem ko je mirno spala. Vedno je spremljala svojega moža in ga podpirala v vseh naporih in težavah. General de Gaulle sam je ob priliki izjavil, da „brez nje se ne bi dalo ničesar storiti.“ — Tako so v kratkem razdobju komaj dveh tednov odšle vdove treh mož, odločilnih v obdobju druge svetovne vojne: Mussolinija, Ein-senhowerja in De Gaulla.
EDWARD KENNEDY je uradno proglasil svojo predsedniško kandidaturo. Storil je to v Bostonu, v slavnem in zgodovinskem salonu Fancuil, dobro leto preden bodo izvedene volitve. Izjavil je, da se „čuti primoranega“ pod-vzeti ta korak, spričo popolnega poloma Carterja na vodstvu ZDA.
ROJI IN POGAJANJA Y BOLIVIJI
USTAVNA NEUSTAVNOST
V zadnji številki smo pisali o državnem udaru in pouličnih 'spopadih v Boliviji. Država, ki se nahaja v težki gospodarski krizi in katere socialni položaj večine prebivalstva je izredno pomanjkljiv, še vedno doživlja pretres in nikakor ni jasno, kako bodo ta zaplet razvozljali.
Bolivijska politična zgodovina je zgodovina zapovrstnih volitev in vojaških udarov, revolucij in državnih vojn. Narod je svojevrsten, in čeprav je med latinskoameriškimi poznan kot eden najbolj mirnih in skoraj brezbrižnih, se včasih z neverjetno silo vrže v obrambo nekaterih maloštevilnih interesov. Le tako si je mogoče razložiti, da je v pouličnih spopadih med vojaštvom in ma-nifestanti bilo nad dvesto mrtvih in še večje število ranjenih.
Kot smo že poročali, je polkovnik Alberto Natusch Busch izvedel puč. Pravzaprav je le prehitel še dve drugi vojaški struji, ki sta prav tako imeli isti namen strmoglaviti ustavnega začasnega predsednika Guevara Arze. A kakor hitro je puč uspel, je vsa vojska zmagovitega polkovnika podprla.
Upor je prišel v glavnem s strani delavstva in študentov. Poulične izgrede proti vojaštvu in napade na pehoto in tankovske, oddelke je priredila COB, bolivijska sindikalna centrala, pod vodstvom levičarskega Lechina. Njim so
pomagali zlasti univerzitetni študentje. Medtem so politične stranke, in tudi parlament, igrale bolj pasivno vlogo. Je pa res, da kmetje, ki so tudi precejšnja sila v Boliviji, zlasti ker so oboroženi še izza zadnje državljanske vojne, podpirajo Natuscha, ki si je kot kmetijski minister za časa Banzerja znal pridobiti njihovo naklonjenost.
V določenem trenutku je sindikalno vodstvo videlo, da oboroženega upora ne bo moglo zdržati. Pričelo je pogajanje in kmalu sklenilo premirje. Parlament je tako ostal sam v opoziciji, ali vsaj brez oborožene zaslombe. Natusch je tedaj hotel od poslancev dobiti legitimnost mandata. Sestavili naj bi triumvirat, katerega bi sestavljal on, predsednica parlamenta in predstavnik sindikatov. Parlament pa naj bi na celotno strukturo dal svoj blagoslov.
Tedaj se je pojavil odstavljeni predsednik, ki je v parlamentu zatrdil, da še ni odstopil. Znova pogajanja, in parlament je rekel: Ne! In spet se je COB obrnila. Ni sicer pričela ponovnega o-boroženega nastopa proti vojski, a je izjavila solidarnost s parlamentom.
Kaj preostane? Nobena od bojujočih se strank ni pripravljena popustiti. In če Natusch hoče ustavno legitimacijo za svoj udar, mora dobiti privolitev parlameeta. Izgleda, da bodo našli rešitev po neki srednji poti: izvolili naj
Objetivos y empeños
En oportunidad de firmar con su colega paraguayo los acuerdos financieros para la construcción de la represa de Yaciretá, el presidente de la Nación, teniente general Jorge Rafael Videla, habló de los grandes objetivos que los argentinos nos hemos propuesto. Y dijo:
“Objetivos irrenunciables que, por lo demás, no abarcan tan solo el crecí-miento físico y la multiplicación de las posibilidades instrumentales en todos los campos, sino que 'se enmarcan en la afirmación de una profunda filosofía humanista que impregna la conducta de gobernantes y gobernados.
“Una filosofía fundada en la libertad y la dignidad del hombre; en la convivencia pacífica y creadora; en la solidaridád de destino entre pueblos hermanos.
“En esa línea de pensamiento, entroncada con las mejores tradiciones americanistas, se inscribe la realización binacional de Yaciretá, puesto que sus futuros resultados, aue reportarán un ingente progreso material, afirmarán el rol de nuestros países, posibilitarán —junto a la realización de otras obras— su integración a niveles óptimos y, en definitiva, brindarán una mejor calidad de vida a sus habitantes.
“Todos nuestros empeños están signados, en lo esencial, por la conquista de esa calidad de vida que hará posible un verdadero desarrollo, sin la insuficiencia Imoral o la mutilación espiritual de un progreso que 'se agota en las cosas y se cierra a la trascendencia.”
IZ ŽIVLJENJA IN DOGAJANJA V ARGENTINI
Našo kroniko moramo znova začeti s poročilom o atentatu na člana sedanje gospodarske ekipe. In izgleda, da je prav ta ekipa najbolj priljubljena tarča ostankov levičarske gverile, ki še strašijo po državi. To pot so izbrali državnega tajnika za finance, polemičnega dr. Alemana.
V četrtek 7. novembra, ko je zapustil svoj dom, sedel v avtomobil, da bi se odpeljal na delo, so mu neznanci z malim tovornjakom zastavili pot. Rafal je popolnoma prebil zgornji del avtomobila. Izza bližnjega vogala so na funkcionarjev avto streljali še z eksplozivnimi raketami.
Dr. Aleman je čudežno ostal živ, in ni bil niti ranjen. Običajno baje potuje na sprednjem sedežu. To pot je sedel zadaj in se še pravočasno vrgel na tla. Pač sta bila ranjena tako šofer kot član osebne straže.
Dobro se še spominjamo napada na dom dr. Kleina, tudi člana gospodarske ekipe. Izpod popolnoma porušene hiše so živo rešili vso družino, in dr. Klein že nadaljuje svoje delo na ministrstvu. Sam dr. Aleman je pred dobrim letom bil žrtev bombnega atentata, tudi tedaj brez posledic. Tragičen je bil primer dr. Padille, tudi funkcionarja ekonomskega ministrstva, ki je bil ubit lansko leto.
Zakaj tak srd prav proti vladni gospodarski ekipi ? Dr. Martinez de ILoz, vodja te ekipe vedno poudarja, da se gverila najbolj boji gospodarske in socialne zmage sedanje vlade. Vojaško premagane prevratne skupine se lahko reorganizirajo, oborože in ponovno napadajo. Sedanji napad je dokaz tega. A če bo gospodarstvo urejeno in bodo ljudje zaznali izboljšanje socialnega položaja, bo kaj malo navdušenja za gverilo, ki brez ljudske podpore ne more misliti na nikakršen uspeh.
„Blizu smo zmagi, in to na vseh področjih,‘‘ je zatrdil dr. Aleman komaj nekaj minut potem, ko je ušel smrti v tem atentatu. In vsa gospodarska ekipa je še isti dan mogla z zadovoljstvom. sprejeti poročilo o inflaciji in podražitvah meseca oktobra. In prav ta mesec je bila inflacija najnižja, odkar je nastopila sedanja vla3a, in sploh najnižja, odkar je še za časa peronistične vlade bil sprožen ta hud inflacijski
NA JAPONSKEM je parlament potrdil ministrskega predsednika Ohira. Vendar bo imel ta kaj težko delo, kajti njegova lastna stranka, liberalna, se nahaja razdeljena. Njegov najmočnejši tekmec je bil bivši premier Fakuda, s katerim skuša Ohira sedaj doseči skupen nastop liberalcev.
ETA, baskovska teroristična organizacija, je izvedla novo ugrabitev. To pot je bil žrtev poslanec vladne UCD, Javier Ruperez Rubio.
V MOSKVI so obhajali 62. obletnico sovjetske komunistične revolucije. A tujih opazovalcev ni toliko zanimala bombastična vojaška parada, kot dejstvo, da med kremeljskimi veljaki niso mogli zaznati ministrskega predsednika Kosygina. Nova uganka, ki ji bodo sedaj iskali odgovora.
bi novega začasnega predsednika, iz vrst parlamentarcev, ki naj bi bil vsem po godu. Tako ali drugače, vsi u-pajo, da bodo prihodnjega maja volitve. Saj jih je Natusch napovedal kmalu po svojem udaru. Prav kakor je tudi objavil splošno povišico plač. Dva demagoška ukrepa, povsem po tradiciji sličnih položajev. Po tisti tradiciji, o kateri nam zgodovina pove, da je bilo doslej v Boliviji že 188 državnih udarov. Kdaj bo prihodnji ?
proces, ki je v najhujšem obdobju dosegel neverjetno število 36 ostotkov v enem samem mesecu.
Zadnjega oktobra je porast draginje dosegel 4,3 odstotke. To je bilo tudi prvič v tem procesu, ko je inflacija prišla pod mejo petih odstotkov. Če gledamo dalje statistiko, nam pove, da je draginja v prvih desetih mesecih letošnjega leta dosegla 118,1 odstotkov, medtem ko je v zadnjih dvanajstih mesecih (od oktobra lanskega leta), narasla za 158 odstotkov.
A kakor je v primerih mesecev, ko je bila inflacija huda, večja kot so pričakovali, gospodarski minister dr. Martinez de Hoz vzpodbujal k optimizmu in vztrajal, da je treba gledati celoten proces, ne pa le mesečne statistike, tako je sedaj svaril pred prevelikim optimizmom in dejal, da s tem še ni rečeno, da je bil cilj dosežen. Kot vemo, sta prav november in december rada najhujša meseca v letu, ko zlasti zaradi tradicionalnih božičnih in novoletnih praznikov cene močno poskočijo. Za letos je sicer upati, ko gledamo tendenco zadnjih mesecev, da bo skok milejši kot sicer, vendar preprečiti ga ne bo mogoče. Pač je za prihodnje leto pričakovati znatno zboljšanje. Za okoli marca opazovalci napovedujejo gospodarski pretres, ko bo vlada spustila dolar z vajeti, da bo svobodno poskočil. Je pa to vse predvideno v vladnem gospodarskem programu, in upati je na uspeh, zlasti še zaradi trdne in dokazane stabilnosti gospodarske ekipe. „Saj je niti z bombami ne morejo odpraviti“, je bil zavidiljiv komentar mnogih v preteklem tednu.
Medtem zaenkrat še zaman čakamo objave zakona o sindikalnih organizacijah, in se tudi nič novega ne razve glede „političnega predloga“, o katerem naj bi vlada vsaj delno poročala še to leto. A smo že sredi novembra, kaj kmalu bo božič, in novic nobenih. Sicer pa, resnici na ljubo, ni med ljudmi prevelikega zanimanja za obnovitev političnega delovanja. Celo predstavniki političnih strank se zadnje čase bolj redko oglašajo. Ta - pojav bo še bolj viden med počitnicami, ko bo država zadremala, letno spanje.
V zvezi z gornjim bi se dalo zatrditi, da je v Argentini legitimnost vlad s perspektive ljudske zaslombe popolnoma odvisna od vladine uspešnosti. Argentinec je na splošno mir®n človek, ki rad živi v zavesti varnosti in s temeljnimi ugodnostmi 'sedanje dobe. Malo ga zanima politika in ne išče ekstremov. Zato je tudi večina Argentincev prištevati k sredini, lahko levo ali desno o-barvanih, kakor že okoliščine narekujejo. In čeprav vojaštvo ne uživa prevelikih simpatij pri ljudeh, so vojaške vlade dobrodošle vedno, kadar civilne vlade zaidejo v slepo ulico. Seveda nam politična zgodovina pove, da prevečkrat tudi vojaške vlade ne najdejo pravega izhoda. To delo si je nadala sedanja vlada in ga vsaj delno doslej izvršuje.
Ob koncu omenimo še, da sta se pretekli teden v Posadasu, Misiones, sestala predsednika Argentine in Paragvaja. Generala Stroessner in Videla sta podpisala finančne pogodbe za gradnjo veleelektrarne Yacireta. Gradnjo bosta omogočili Medameriška razvojna banka in Svetovna banka. Sedaj, ko je prišlo do normalizacije odnosov med Argentino in Brazilom, kar se tiče kriterijev za uporabo vodne energije, je u-glajena pot tudi za druge načrte, ki so skupni Argentini in Paragvaju.
Na socialnem področju je tudi bilo nekaj novic. Tako je .minister za socialno skrbstvo, admiral Fraga objavil povišanje družinskih doklad. Povišica predstavlja okoli 25 odstotkov nad dosedanjimi prejemki.
25 let zadruge „SLOGA44

ANHOVO — Cementarna se je znašla v novih težavah. Izgube zaradi negospodarske cene cementa se večajo, organizacije, ki so vlagale v gradnjo nove cementarne pa so 9. oktobra spremenile besedilo samoupravnega sporazuma, ki se nanaša na pokrivanje izgub: Ne bodo pokrivali izgub, ki nastajajo zaradi neekonomske cene, ki jo določa zvezni svet za cene.
BLED — Blejski konji v „gumijastih obuvalih“. Radovljiška občina je izdala odlok, da morajo blejski iz-voščki obuti konje v gumijaste čevlje, da bi bilo na blejskem asfaltu manj lukenj. Poleg tega pa so izvoščkom svetovali, naj v bodoče tudi preprečijo onesnaževanje ulic s konjskimi odpadki. Nič pa ni bilo rečeno za druge, zasebne konje.
ŠKOFJA LOKA — Rojstna hiša pisatelja Ivana Tavčarja je v nevarnosti, da se zruši. Obnova bi veljala
727.000	dinarjev. Tavčarjevo hišo je škofjeloška občina prodala pred leti Mirku Šinkovcu, a ta nima denarja za obnovo. Sedaj pa se tudi mnogo Razpravlja, ali je Tavčarjema hiški kulturni ppomenik, ki ga je treba vzdrževati. Kljub temu bi_ polovico potrebne vsote za obnovo dala republiška kulturna skupina, pol pa naj bi prispevala občinska kulturna skupnost. Ta pa ima v blagajni sušo.
LJUBLJANA —- Tekstilna industrija je v prvem polletju dosegla kar dobre uspehe — večjih izgub niso podjetja imela. To pa zaradi nizkih o-sebnih dohodkov v tej industriji.
NOVO MESTO — Sinovi „uglednih“ meščanov pa študentje so pred koncertom francoske pevske skupine „Thouse Four“ pridno praznili steklenice alkoholnih pijač in s tem nadaljevali tudi po koncertu, ki je bil 28. septembra v športni dvorani. Ker so precej razgrajali, je policija dva prijela in odpeljala. Kakih sedemdeset mladih pa se je zbralo pred policijo m vpilo, zmerjalo in zahtevalo izpustitev. Policija je izpustila oba priprta, a prijavila 25 razgrajačev sodniji zaradi razgrajanja, kaljenja nočnega miru in hujskanja.
KOPER — Vinogradniki so letos zadovoljni, letina je bila rekordna v Primorju in na Krasu, povprečna pa na štajerskem. Tudi kvaliteta grozdja je boljša, predvsem na Krasu, kot lani.
LJUBLJANA — Ljubljanska igralnica v hotelu Slon se bo preselila v hotel Argonavti v Novo Gorico. Pravijo, da zato, ker ima novogoriški hotel primernejše prostore in prostor za parkiranje avtomobilov. Ljubljanski Casino menda slabo dela, ni gostov.
GORNJA RADGONA — V radgonski opekarni je bilo menda nekaj ne-rednosti, najbrž partija ni bila zadovoljna z vodstvom. Po večmesečnih naporih je partiji le uspelo spraviti pred delavski svet vodilne, da bi jim izrekli nezaupnico. Na seji delavskega sveta so
sprejeli le ostavko direktorja Adolfa Vrbnjaka, niso pa izrekli nezaupnice o-stalim vodilnim. Toda osnovna organizacija ZK in sindikata sta sklenili 19. oktobra nadaljevati s postopkom proti vodilnim.
TRBOVLJE — Rudnik Loka v premogovniku Kisovec v Trbovljah bodo do aprila zaprli. Bi ga že prej, a v Zasavskih rudnikih niso pravočasno • pripravili potrebnih programov za opustitev proizvodnje. V jami bodo ostale le naprave za črpanje voda, da bi preprečili vdrtje vode v premogovnik Kotredež.
LJUBLJANA — Sredi oktobra so pregledovali stanje avtobusov. Izidi tridnevnih pregledov so vznemirljivi. Med 302 pregledanimi avtobusi jih več kot polovica ni bila tehnično brezhibnih.
NOVA GORICA — Klub starih go-riških študentov je na Erjavčevi cesti v Novi Gorici 14. oktobra odkril spomenik buditelju beneških Slovencev Ivanu Trinku-Zamejskemu. V Delu seveda ni bilo zapisano, da je bil Trinko duhovnik, in tudi ne, da je slavnostni govornik dr. Emil čenčič, ki je Trinkov rojak, tudi duhovnik.
LJUBLJANA —- Ljubljanska Drama je gostovala sredi oktobra na Dunaju, kjer je v Akademietheatru predstavila tri igre: Ibsenovega „Malega E-yolfa“, Jovanovičevo slovensko delo „0-svoboditev 'Skopja“ in Krleževe „Gospoda Glembajevi“. Polovico vstopnic so razdelili med jugoslovanske zdomce.
Umrli so od 15. do 21. oktobra 1979:
LJUBLJANA — Slavica Rozman, poštna up., 87; Feliks Žibert; Anica Gogala, 95; Ivan Kočevar; Ivan Stružnik, žel. up.; Karel Feist; Elizabeta Tome r. Joger; Ivana Vončina, up. šofer, 85; Majda Vouk r. Košak; Slava Špan r. Weiss; Avguštin Ajdič, žel. up.; Angela Šurk, 86; Bogdana Hafner r. Pevc, up. učit.; Karolina Puteanij; Katarina Černe r. Jelenc, 89; Henrik Gebert, 92; Jože Hren, up.; Anton Turk, up. pek. mojster, 73; Rozi Mohorčič, up.; dr. inž. Ivan Možina, up. univ. prof.; Ivan Fidler, akad. slikar-restavrator.
RAZNI KRAJI — Roza Čretnik, 91, Šentjur pri Celju; Bernarda Hočevar r. 'Pintar, Kočevje; Justina Cencelj r. Podjavoršek, Šentvid pri Stični; Marija Žlindra r. Pisk, Litija; Ana Maučec, 84, Lipa; Stane Novinc, 51, Dolenjske Toplice; Justina Peško, Kočevje; Jože Vodičar, Novo mesto; Terezija Kotnik r. Juvan, 81, Topolšica; Alojz Trontelj, CM, Mirenski grad na Vipavskem; Franc Kržišnik, Kropa; Marija Štebih r. Mencinger, Bled; Peter Gradišar, 60, Štrit pri Bučki; Draga Rodič r. štipčič, Stožice-Lj.; Milan Zupančič, Višnja gora; Anton Rus, Brezovica pri Lj.; Stanko Golobič, up., Vavpča vas;. Jože Potočnik, 77, Kranj; Jožica Majnik r. Filipič, Kranj; Irma Izgoršek r. Razbor-šek, 85, Šmartno pri Litiji; Amalija Kraševec, Studened pri Fari na Blokah; Vera Rojnik r. Goljevšček, Celje; Tomaž Skok, kmet, Dol. Trebuša; Jože Čebular, 66, up., Kranj; Marija Rozman r. Pikelj, Novo mesto; Franc Virjent, 96, Kužnarjev ata, Olševek; Franc Jaklič, Šmaver; Jože Ambrožič, Jerinov ata, 'Slavina; Venceslav Budin, 72, organist, Miren pri Gorici; p. Inocent Končnik, minorit, Videm pri Ptuju; 'Marjeta Klančar r. Mulec, Dolenje jezero pri Cerknici.
Dobra tri desetletja so minila, kar se je „nova‘‘ slovenska emigracija vselila v Argentino. Zdaj so tu leta, ko naši krajevni Domovi praznujejo svoje jubileje, ko naše organizacije polagajo same sebi račun o narejenem delu in načrtjujejo za prihodnja desetletja.
Med njimi je tudi naša osrednja gospodarska organizacija Zadruga SLOGA. Porojena iz Slovenske gospodarske zadruge in kasneje Hranilnice, pobu jena po Socialnih dneh v letih 1952 in 1953, praznuje letos svoj srebrni jubilej.
Dvoje gesel označuje življenje naše zadruge: zavest, da samo v slogi je moč in pa da more samo gospodarsko trdna in samostojna skupnost biti in o-stati tudi duhovno samostojna. Petindvajset let službe naši skupnosti, pa tudi petindvajset let zvestobe članov svoji zadrugi je rodilo svoj sad in pomeni vse kaj več kot pa le velik uspeh na gospodarskem področju.
V soboto 3. novembra — komaj nekaj dni po 30. oktobru, ko se j,e pred 25 leti na ta dan zbralo 28 podjetnih fantov in mož, da postavi temelje zadrugi — je bila v Slomškovem domu v Ramos Mejia proslava tega dogodka.
S slovensko zastavo, z zadružnim geslom „V SLOG-I JE MOČ!“ in s številko 25 sredi venca okrašeni oder je bil v ospredju okusno pripravljene dvorane. Nanj je stopil Marjan Pograjc, tajnik zadruge in odprl večer. Med navzočimi v dvorani so bili predstavniki vseh živih sil naše emigracije: g. msgr. Anton Orehar, direktor slovenskega dušnega pastirstva, Miloš Stare, predsednik Narodnega odbora s soprogo, bivši predsedniki ter vsi bivši in sedanji odborniki zadruge in na častnem mestu g. Ladislav Lenček, pobudnik Gospodarske zadruge, predhodnice današnje SLOGE ter 'Peter Markeš, zastopnik obeh slovenskih kreditnih zadrug iz Kanade. Na proslavo so prišli tudi predstavniki vseh naših krajevnih Domov, zastopniki vseh naših organizacij, od Akademskega starešinstva do mladinskih organizacij in pa — 21 od 28 nekdanjih ustanovnih članov zadruge.
Oder so krasili nageljni, bila so tam razstavljena tudi spominska darila za 21 ustanovnih članov: iz palisandrovine izrezane trdnjave, simbol SLOGE1, z vdelano srebrno številko 25, delo mojstra g. Jožeta Žerovnika. Razstavljena pa je bila tudi jubilejna številka STIKA ter prav ta dan izišla knjiga dr. Franceta Vebra „Zadružna misel“.
Predsednik zadruge dr. Anton Šimenc je pozdravil vse navzoče, poudaril pomen zadružnega jubileja in izrazil veselje nad številnimi zadrugarji in gosti, ki predstavljajo eno samo veliko ...................................
Pred tremi leti je bil v Slovenski vasi v Lanusu I. krajevni pevsko-glas-beni festival, ki je predstavil občinstvu lepo skupino tistih, ki jih glasba in petje prav posebno veseli.
V -soboto 10. novembra, ob 20.30 u-ri sta mladinski organizaciji, SDO in SFZ, priredili II. krajevni pevsko-glas-beni festival. Njihov trud je nagradilo s prisotnostjo lepo število vaščanov, ki so z veseljem in presenečenjem sledili nastopu mladih. Mladi so hoteli a večer počastiti njih bližnjega, mladega pesnika, katerega stoletnico rojstva praznujemo letos, Josipa Murna-Aleksan-drova. Zato so vključili v program njegove pesmi. Pred vsakim nastopom sta napovedovalca prebrala pesem Murna.
Ob začetku je stopil na oder Dani Iglič in predstavil Večer pesmi in glasbe. Najprej je povabil na oder podpredsednika SFZ -Slovenske vasi Stankota Jemca, ki je v kratkem nagovoru opisal pomen tega večera. Spodbujal je mlade, naj vsako leto priredijo Pevsko glasbeni festival, da bo tako še bolj zaži-
družino. Za tem se je spomnil članov, ki so nas v teh letih že zapustili, na kar je vsa dvorana z g. Ladislavom Lenčkom pomolila za pokoj njihovih duš. Dr. Šimenc je v kratkih besedah orisal pomen zadruge za vso našo skupnost, nakar je bilo — ob aplavzih dvorane — slavnostno izročeno spominsko darilo 21 ustanovnim članom. Takrat pred 25 leti si pač niso mislili, da bo iz tistih skromnih korenin zraslo tako bohotno drevo! Danes se 2400 članov s hvaležnostjo in s ponosom spominja njihovega pogumnega koraka.
'G. Marjan Pograjc, ki je vodil večer, je nato omenil prireditve, ki jih je SLOGA v okviru proslav jubilejnega leta organizirala ali pri katerih je sodelovala: risarski natečaj med našimi o-troci, šahovsko prvenstvo v Argentini, sodelovanje pri mladinskih športnih dneh in predvsem — pobuda za novo slovensko gospodarsko razstavo, za EX-POSLOV 79. še posebej se je ustavil ob knjigi dr. Franceta Vebra, ki jo je SLOGA izdala za 25-letnico svojega delovanja in v spomin na 35-letnieo naše izbire svobode izven zasužnjene domovine. Urednik knjige Zorko Simčič je v kratkem orisal vsebino in pomen te knjige, v kateri naš veliki mislec z vso izvirnostjo, a v preprostem jeziku razpravlja o resnični vrednosti zadružne misli. Gre za na prvi pogled drzne, a vendar utemeljene trditve, ko nam Veber pokaže, kako je „zadružna misel v resnici samo posebna, namreč gospodarska oblika edinega pravega življenjskega nauka.“
Doma ta knjiga ne bi mogla iziti, je dejal Z. Simčič, in tako jo je založila zdomska zadruga. Toda brali jo bodo povsod: tako v zdomstvu, kakor v zamejstvu, kakor •— doma. Ne dvomimo — je dodal —, da bo ta sicer skromna knjiga ena tistih, ki vzbujajo človekovo dostojanstvo in ki so kot morda majhna a prepotrebna doza kisika, da bo naš narod nekoč spet svobodno zadihal.
Nato je dr. Vinko Brumen, Vebrov učenec in najboljši poznavalec njegove filozofije med nami, v zgoščenih stavkih govoril o eni izmed značilnih potez Vebra-človeka. Avtor te knjige, ki bo imela vsakomur povedati kaj novega, pa najsi je bravec zadružnik ali ne, je kot človek predvsem zanimiv tudi zaradi svojega slovenstva. Ta vidik je dr. Brumen osvetlil, ko je govoril o Vebrovi popolnoma nemški šolski vzgoji, tako ljudskošolski, kakor gimnazijski, kakor univerzitetni v avstrijskem Gradcu, ko pa je vendar ob zvestobi materi kot ponosen Slovenec dal slovenski filozofiji novih osnov. Ta skoraj skrajni primer, česa vse je zmožna ljubezen do materinega jezika in do domovine, danes ko živimo na tujem okolju še po-
vela slovenska pesem med Slovenci. O-menil je tudi, da je dobiček tega večera namenjem Domu svetega Vincencija, dobrodelni ustanovi, ki že deluje v Slovenski vasi. Zato je prisrčno pozdravil čč. Marijine sestre, ki so bile navzoče na festivalu in vodijo ta dom. Takoj nato je gdč. Vera Adamič prebrala pesem in predstavila Dekliški zbor „Zarja“, katerega že od začetka vodi ga. Zdenka Jan. Zapele so F. Lu-ževičeve Mladost in Kadar mamica prepeva, K. široka V čolnu, M. Tomčevo 'Potrkan ples, F. Adamičevo Nagajivka in H. Gruberjevo Na polju sneg se beli. Mladi zbor je kar dobro izvedel pesmi, a nekateri registri so bili kar preveč zahtevni.
Sledil je nastop harmonikarjev. Marjan Čampa je zaigral Na pikniku, valček Lojzeta Slaka; Niki Iglič, istega avtorja Kadar srečam te. Skupaj sta zaigrala Kabaret in Rozamunda
Z malo več poguma bo Marjan kmalu še boljše igral, prav tako Niki, ki pridno napreduje.
II. krajeviai pevsko-glasbeni festival v Slov. vasi
„Koncert, hi bo ostal v spominu. .
„...za dolgo časa“, je brati v La Nacidn, ko ta ocenjuje izvedbo Britteno-ve skladbe „Vojni rekviem“ v Teatru Colon.
Veličastna kompozicija in veličasten koncert! A to slednje ne zaradi nad 150 instrumentistov (dva orkestra) in nad 150 pevcev (dva zbora)... „Missa pro Defunetis“ in pesmi v prvi svetovni vojni padlega petindvajsetletnega Wilfreda Owena, so komponistu služile kot osnova za to, na treh povsem različnih ravneh zgrajeno in vendar u-ravnovešeno skladbo. 'Prvo raven predstavljajo tenor in bariton (vojaka) in komorni orkester; drugo sopran, veliki mešani zbor in simfonični orkester in tretjo otroški zbor (ob spremljavi orgel), ki simbolizira „skrivnost nedolžnosti in čistosti, neko neskončnost, oddaljenost od tega razburkanega sveta, na katerem se nahaja bojno polje.“
Ob tem koncertu bi se bilo vredno ustaviti, tudi če na njem ne bi sodelo-vali „Bariloški pevčki“ pod vodstvom Bučke Kralj-Jermanove. Ko smo prav od vsega. početka spremljali ta zbor — sprva zborček neke bariloške šole... — 'n si mu upali napovedati lepo prihodnost, .smo slutili, da se. mu bodo prej ali slej odprla vrata tudi v najvišjo ar-
gentinsko glasbeno svetišče in eno izmed treh glasbenih središč sveta — v Teatro Colón.
In se temu ni čuditi! Lepi in skozi leta šolani glasovi, strastna ljubezen o-trok do petja in do glasbe, pa seveda mojstrska roka dirigentke so s časom morali roditi žlahten sad. In je torej razumljivo, da je ob tem koncertu bue-nosaireška glasbena kritika (ki ob koncertih v 'Colonu in tudi drugje ravno ne slovi po preveč blagohotnem ocenjevanju...) kdaj z rezervirano pohvalo kdaj z navdušenjem sprejela ta koncert, se pa s superlativi ustavila prijv ob petju Bariloških pevčekov in njeni voditeljici.
Vsi buenosaireški dnevniki pojejo slavo ob koncertu. A ustavili bi se samo ob nekaterih. La Nación: „Labor sencillamente admirable“, piše ocenjevalec o otroškem zboru: „Preprosto povedano — čudovito podajanje,“ ki ga je „naravnost vzorno vodila Lučka Kralj-Jermanova.“ Je to koncert, pravi kritik, ki bo ostal v spominu še dolga leta, tako zaradi kvalitete petja kakor zaradi veličastnosti izvedbe same.
Tudi tuji buenosaireški dnevniki poročajo o koncertu. Buenos Aires Herald, še posebej navdušen nad tukajšnjim fe-
stivalom „Purcell-Britten“ („največjim festivalom, kar jih je bilo izpeljanih zunaj Anglije“, kakor pravi vodstvo Britanskega sveta, pokrovitelja festivala), piše: „Glasovi Bariloških pevčkov, ki jih je pripravila njihova dirigentka Lučka Kralj Jermanova ne bi mogli intonira-ti svojih vlog bolj duhovno, in ubika-cija zbora“ — (glasovi ‘angelskega zbora’ so prihajali z orglami vred iz sedmega nadstropja Colona, preplavljali oder in dvorano) — „je tako pripomogla k zaželenemu njihovemu nadzemeljskemu izrazu.“ („.. .the unearthliness of their utterance“).
„Argentinisches Tageblatt“ ne zaostaja. „Nebeško muziko je nadvse posrečeno pripravila Lučka Kralj-Jerma-nova in ki je ob mojstrski spremljavi Maria Videle na orgle pel kot zvon čisto/' („...glockenrein sang“.)
La Prensa, katere kritik pohvalno o-cenjuje celotni koncert („čeprav zbor Wagneriane ni dosegel ekspresivnosti, kakor jo je imel zbor Teatra Colona pred trinajstimi leti ob prvi izvedbi tega Brittenovega dela, kateremu je takrat prisostvoval tudi skladatelj sam, in tudi Buenosaireška filharmonija morda ni dosegla višine orkestra Teatra Colona.;.“) toda enodušno izrazi, da je petje otroškega zbora bilo čudovito (estupendo), ko mu je njegova dirigentka
„vtisnila odgovarjajoči nadih v vsakem njegovem posegu.“
Želeli bi samo dodati, da je to bil nepozaben koncert in da človek sam ne ve, kaj ga je bolj prevzelo: pretresljiva, a angelsko prozorna prošnja otroškega zbora „Domine lesu Christe... libera animas... “ ali zaključni „In paradisum deducent te angeli... ‘‘
Mislim, da bi stavku, s katerim kritik angleškega dnevnika zaključuje svojo oceno: „Je to (koncert) eden največjih dogodkov te sezone 1“ mirno mogli odvzeti besedico „eden“...
'Bariloškim pevčkom, našim starim znancem, predvsem pa zborovodinji gospe Lučki naše iskrene čestitke! In pa zahvala za lep, lirike in dramatičnosti poln nepozaben večer!
Z. S.
* Benjamin Britten: Vojni rekvijem, op. 66 — Teatro Colón, 26., 28. in 29. oktobra 1979. Festival Purcell-Britten. Asociación Amigos de la Música. Pod pokroviteljstvom Britanskega sveta. — Solisti: Heather Harjer (sopran), Ge-rald English (tenor), John Shirley-Quirk (bariton) Buenosaireški filharmonični orkester; Komorni orkester; Coro de la Asociación Wagneriana de Buenos Aires in Niños y jóvenes cantores de Bariloche. Celotni koncert dirigiral: Antonio Russo. Otroški zbor: Lučka Kralj-Jermanova. Orgle: Mario Videla.
sebej aktualen, je prevzel mlade pa tudi starejše poslušalce v dvorani. Upamo samo, da bodo te misli kje objavljene in da se bodo mogli ob njih zamisliti tudi drugi.
Zatem so odborniki zadruge vsem navzočim poklonili po en izvod „Zadružne misli“, skupaj z jubilejno številko STIKA, ki je tokrat poln kronike iz življenja zadruge, pa tudi poročil o letošnjem delu ter — načrtov za prihodnost.
Tajnik SLOGE je nato povabil na oder Petra Markeša. Kot poslovodja Župnijske hranilnice in posojilnice SLOVENIJA iz Toronta, je v njenem imenu kakor tudi v imenu Slovenske hranilnice in posojilnice JANEZA E, KREKA prinesel tople pozdrave „sestri“ v Buenos Aires. V klenih besedah je poudaril silo zadružne misli, demokratsko in krščansko osnovo tega gibanja, in izrazil upanje, da bo zadružna misel, ki poraja vrednote tudi na izvengospodar-skih področjih, v prihodnosti vsem svetu — in ko pride trenutek tudi naši dragi 'Sloveniji — v veliko pomoč in v rešitev.
Upravnik SLOGE in od vseh počet-kov vodja pisarne našega gospodarskega zavoda Marjan Loboda je nato ob spremljavi diapozitivov povedal nekaj zanimivosti iz zgodovine zadruge, zato „da si ob opravljenem delu, premaganih težavah in doseženih uspehih utrdimo ponos in optimizem, s katerim zadruga stopa 50-letnici naproti.“ Ne samo gostje, verjetno so se tudi sami člani ob marsikaki sliki, ob marsikakem podatku, začudili. Zaključil je svoje poročilo rekoč, da se pri vsem vsestransko razgibanem delu SLUGA zaveda, da je vse njeno delo le del tistega dela, ki ga mora naša skupnost kot politična e-migracija opraviti. „Zato ne posegam v področja, ki nam ne pripadajo“, je dejal, „hočemo pa pri vsem našem delu polagati posebno važnost na naše slovenstvo in demokratično usmerjenost. Vemo, odkod smo, kam spadamo in kaj hočemo. V zdravi skupnosti mora vsak del izpolniti 'svojo dolžnost: versko-du-hovni svojo, kulturni svojo, politični svojo in gospodarski svojo. SLOGA se ob 25-letniei obvezuje, da bo, zvesta svojemu namenu in svoji preteklosti, dolžnost na svojem področju izpolnila. Pri tem naj nam Bog pomaga!“
S tem je slavnostni del večera bil zaključen in ob pogrnjenih mizah so se nadaljevali pogovori: spomini na pretekla leta, načrti za prihodnost.
P.	S.
SVOBODNA SLOVENIJA se kot glasilo demokratskih Slovencev pridružuje čestitkam, ki v teh dneh gotovo z raznih strani prihajajo v zadrugo. Želimo ji še novih 25 uspešnih let in da bi še naprej bila slovenstvu v Argentini in v svetu v dobro in v ponos. Naše iskrene čestitke!
Skupaj s spremljavo kitare Francija Goršeta sta razveselila poslušavce in žela ploskanje.
„Ni v vsaki hiši štirih deklet, še manj pa, da bi kaj lepega zapele“, je predstavil napovedovalec sestre Gerkman. Prepričljivo so zapele Kje so tiste stezice in Gorenjska. Deležne so bile pravega burnega odobravanja.
Za tem so stopile na oder gdčne. Ani in Magdalena Koprivnikar ter Marta Rozina. Doživeto so zapele Avsenikovo Le spomin, deklica, Ipavčevo Iz stolpa sem in Mladost, Spremljal jih je na kitaro Franci Gorše. Ta točka je bila višek prvega dela festivala. Za prihodnji nastop bi radi vsi še več takega poslušali.
Drugi del se je pričel z nastopom Otroškega zbora, katerega požrtvovalno vodi ga. Zdenka Jan. Zapeli so M. File-jevo Kaj bi ptičica, F. Luževičevo Na lov in Anka zaspanka, Kramolčevo Preljubo veselje in M. Tomčevo Kukoviča. Lepa skupina otroških glasov vedno razveseli poslušalce, ki so jim pozorno sledili.
V naslednji točki je napovedovalec predstavil Ivanko Rauh in Jankota Goršeta. To sta najmlajša harmonikaša, kar jih je nastopilo ta večer. Brez težav sta lepo zaigrala Nad valovi in Avsenikovo Pod lipico. Treba bo kar tako nadaljevati, ljudstvo je to spoznalo in jima veselo ploskalo.
Nato je napovedovalka predstavila Francija Goršeta. Zaigral je solo na kitaro, in sicer La cuartelera, argentinskega avtorja Edvarda Falú-ja. Franci si je izbral kar zahtevno delo, mogoče malo preveč.
Nato so bile predstavljene pevke okteta 'Slovenske vasi, že dobro poznane v Buenos Airesu. Doživeto so zapele, in dosegle drugi višek tega festivala, sledeče pesmi: Spielmanovo Umetne rože, Aljaževo 'Soči, Mozartovo U-spavanka in Ocvirkovo Pomlad. Vodi jih Ivan Mele. Oktet ima sedaj deset članic. Nove članice se bodo morale prilagoditi kvaliteti zbora.	J. B.
SLOVENCI v ARGENTINI
Osebne novice:
Rojstvo: V družini Andreja in ge. Gabrijele Marolt se je rodil sinček, ki bo pri krstu dobil ime Matija. Čestitamo!
Deirovali so
V tiskovni sklad Svobodne Slovenije so darovali: A. 'D., Francija 205,90 dolarjev; Franc Fajfar, San Martin $ 9.000; V. G., Capital, $ 45.000; ga. Julija Krenner $ 10.000 pesov v spomin pok. moža generala Franca Krennerja.
Vsem darovalcem iskrena hvala.
Uprava Svobodne Slovenije
SLOVENSTVU V ČAST - ARGENTINI Y POKLON
Razstava je odprta: vsak dan od 16. d© 22. ure
v nedeljo tndi ©d 10.30 do 13. ure Vstop prost
Pc~£b.:'t; na.VgUd razstave tudi svoji argentinske prijatelje in znance ter v ta namen dvignite zanje posebna vabila v pisarni SLOGE, na razstavnem prostoru in po vseh slovenskih Domovih.
SLOVENSKA HIŠA, E. L. FALCON 4158 BUENOS AIRES
! :
: STARŠI DIJAKOV SLOVENSKEGA j
! SREDNJEŠOLSKEGA TEČAJA j RAVN. MARKA BAJUKA
HIŠO KUPIM
Plačam takoj v gotovini.
* lepo vabljeni na sklepno prireditev ■ ; v sobotd 24. novembra ob 17. uri v j SLOVENSKI HIŠI.
I	i
| Po uradnem sklepu bo čajanka za : i -starše in dijake 4. in 5. letnika § skupno s profesorji.
Odbor staršev S
JAVNI NOTAR
FRANCISCO RAUL CASCANTE
Escribano Público
Cangallo 1642 Rueños Aires Pritličje, pisarna 2 Tel. 35-8827
S	ZUPANČIČ STANE	:
a	a
s	■
»	Quintana	161,	San Martin	(1650)	¡j
•	T. E. 755-2678.
I	I
Prof. dr. JUAN
JESUS RLASNIK
■	*
:	|
specialist za ortopedijo in travmatologijo
S	■
;	•
\	Marcelo	T.	de Alvear 1241, pritličje	■
Capital Federal Tel. 393-3536
S	■
S	a
;	Ordinira v torek, četrtek	in soboto	i
j	od 17.	do	20. Zahtevati	določitev	•
•	ure na	privatni telefon	666-4366.	;
PO ŠPORTNEM SVETU OBVESTILA
NA TEKMOVANJU za jugoslovanski nogometni pokal je Maribor v Ljudskem vrtu izločil prvoligaša Olimpijo. Tekma se je končala z 0:0, v streljanju enajstmetrovk je mariborski vratar Irgolič ujel en strel in tako je Maribor zmagal s 5:4.
HOKEJSKO moštvo Olimpija je pripravilo pravo presenečenje: osvojilo je karavanški pokal. Doma so premagali lanskega prvaka Kapfenberga iz Avstrije z 9:0, na povratni tekmi v Kapf-enbergu so 19. oktobra igrali neodločeno: 4:4. V nasprotnem moštvu so igrali trije nekdanji sovjetski državni hokejski reprezentanti: Cure jev, Martinj uk in Klimovič, pa niso mogli preprečiti u-speha razigranim Ljubljančanom.
NA NEDAVNIH Sredozemskih igrah v Splitu je grški maratonec Koussis s časom 2:06;52,23 dosegel doslej najboljši čas na svetu. Ta uspeh je vzbudil dvome o resnični dolžini splitske maratonske proge. Posebna komisija je znova premerila progo in ugotovila, da je bila za 899 m prekratka. Z novim rekordom torej ne bo nič.
SOVJETI so se z Olimpiado v Moskvi že izkazali: za ogled prireditev bo treba odšteti kar lepe denarce.._ystopnice za začetno in zaključno slovesnost bodo veljale od 15 do 40 dolarjev, za finalna tekmovanja pa od 10 do 30. dolarjev. Cenejši bodo navadni popoldanski nastopi, Iti bodo veljali od pet do 20 dolarjev, najcenejši pa dopoldanski nastopi, ki bodo stali le tri do deset dolarjev. Gotovo so računali na inflacijo, saj bodo- igre šele prihodnje leto.
MICHAEL CARTER je novo ime v ameriški atletiki. Sedemnajstletni študent je na prvem svojem nastopu s člansko kroglo postavil rezultat 20,20. Čarter je sicer predvsem igralec ameriškega nogometa, toda novi klub univerze Southern Methodist mu je dal možnost, da se leta 1980 posveti atletiki. Carter se še ni odločil.
Sita vrana lačni ne verjame.
Slovenski pregovor Včasih so preganjali z ropotom duhove. Danes preganjajo duha.
Sodobno spoznanje
SOBOTA, 17. novembra:
V	Našem domu v San Justo Primorski večer.
NEDELJA, 18. novembra:
V	Slovenski vasi celodnevna prireditev ob 20. obletnici blagoslovitve slovenske cerkve.
V	slovenski cerkvi Marije Pomagaj ob 9.30 sv. maša za raj. dr. Miha Kreka.
SREDA, 21. novembra:
Sestanek Lige žena-mati v San Martinu.
SOBOTA, 24. novembra:
Zaključna proslava Slov. Srednješolskega tečaja „ravn. Marka Bajuka“ v Slovenski hiši.
V	Slovenskem domu v San Martinu
komedija „Cvetje hvaležno odklanjamo“.
V	Slovenski hiši ob 16 predavanje dr. M. Komarja v priredbi SKAS-a.
V	Slov. domu v Carapachayu mladinski ples ob 21.30 uri.
NEDELJA, 25. novembra:
V	slovenski cerkvi Marije Pomagaj sv. birma ob 9.30.
NEDELJA, 2. decembra:
V	slovenski cerkvi Marije Pomagaj ob 9.30 prvo sv. obhajilo.
V	slovenskem zavetišču dr. Gregorija Rožmana ob 11.30 sv. maša v spomin Jožeta Musarja in Branka Vrčona. Nato kosilo.
SOBOTA, 8. decembra:
Proslava ob 20-letnici smrti škofa dr. Gregorija Rožmana.
NEDELJA, 9. decembra:
Mladinska maša v slov. cerkvi Mari je Pomagaj ob 9.30, nato proslava Brez madežne in 30-letnice SDO in SPZ.
DRUŠTVENI OGLASNIK
Seja Medorganizacijskega sveta bo
v petek 16. novembra ob 20. uri v Slovenski hiši.
Knjižnica Zedinjene Slovenije ima
večje število novih knjig. Pridite, posebno študentje izrabite počitnice za slovensko branje.
ESLOVENIA LIBRE
Editor y director: Miloš Stare Redacción y Administración:
Ramón L. Falcón 4158 1407 Buenos Aires Argentina T. E. 69-9503 Uredniški odbor:
Miloš Stare, dr. Tine Debeljak, Slavimir Batagelj in Tone Mizerit
Correo Argentino Central (B)	FRANQUEO PAGADO Concesión N9 5775
	TARIFA REDUCIDA Concesión N9 3824
Registro Nacional de la Propiedad Intelectual No. 24.576	
Naročnina Svob. Slovenije za 1. 1979:
za Argentino $ 38.000.—, pri pošiljanju po pošti $ 43.000.—, ZDA in Kanada pri pošiljanju z avionsko pošto 35 USA dol.; obmejne države Argentine 30 USA dol.; Avstralija 45 USA dol.; Evropa 38 USA dol.; ZDA, Kanada in Evropa za pošiljanje z navadno pošto 30 USA dol.	y
Talleres Gráficos Vilko S.R.L., Estados Unidos 425, 1101, Buenos Aires, T. E. 33-7213.
KREDITNA ZADRUGA
"SLOGA" z o. z.
Prosimo, ne odlašajte s poravnavo naročnine!
URADNE URE: PONEDELJEK. SREDA IN PETEK OD 15. DO 19. URE.
GOSPODINJSKI APARATI • ZVOČNE NAPRAVE • LASTEN UVOZ • POHIŠTVO • DEKORACIJE
•	Avda. Hipólito Yrigoyen 8854, LOMAS DE ZAMORA,
T. E. 243-2291/3058
•	Laprida 398,
LOMAS DE ZAMORA,
T. E. 243-6060
•	Ruta 205, nasproti postaje EZEIZA, T. E. 295 1197
•	Avda. 25 de Mayo 136,
C. SPEGAZZINI
S i ■
NAŠ DOM SAN JUSTO

17. novembra 1979 ob 2\. uri
3. PRIMORSKI VEČER
•	Rodoljubne pesmi — poje mladinski pevski zbor Našega doma.
•	Prikaz in razlaga barvnih slik.
•	Razlaga kulturnega dela zamejskih Slovencev na Goriškem.
•	Večerja.
•	Glasba in pesmi slovenskega instrumentalnega ansambla.
•	Prosta zabava. •
•	Karte za večerjo v predprodaji po $ 15.000.—
•	Vstopnina brez večerje pri vhodu po $ 3.000.—
Vsi rojaki od blizu in daleč lepo vabljeni! — H. Irigoyen 2756 San Justo T. E. 651-1760 in 751-6339
Avtomobili in motorni čolni — velika izbira domačih in tujih znamk. — Jahte, jadrnice in trailerji.
LOMAS DE ZAMORA
A v. Hipólito Yrigoyen 8820
T. E, 243-0270/1433
EZEIZA
Ruta 205
(nasproti postaje Ezeiza)
AUTONAUTICA
Kredit na 12 mesecev, Irez obresti. Smo zastopniki — JOHNSON IN TARRAB.
GLEDALIŠKI ODSEK SLOVENSKEGA DOMA V SAN MARTINU
vabi vse rojake na obisk MODERNE KOMEDIJE V TREH DEJANJIH
CVETJE HVALEŽNO ODKLANJAMO
V režiji gospe NATAŠE SMERSUJEVE
Predstava bo v soboto, 24. novembra, točno ob 20.30
v dvorani SLOVENSKEGA DOMA v SAN MARTINU.
Vstopnice se bodo prodajale od 19. ure dalje. Sedeži bodo numerirani.
SFZ
Carapachay
vabita na
SDO
Mladinski ples
v soboto, 24. novembra, ob 21.30 v našem domu.
Izbrana diskoteka: polke, valčki in moderna .glasba. Pridite! Ne bo vam žal!
KREDITNA ZADRUGA SLOGA Z. O. Z.
PRAVKAR IZŠLO !
DR. FRANCE VEBER:
Zadružna misel
Opremil: arh. Ivan Kogovšek — Uredil; Zorko Simčič Oena: $ 10.000.—
Knjigo lahko dobite v Zadružni pisarni, v Dušnopastirski pisarni in v paviljonu SLOGE na EXPOSLOV 79.

,aaaBBaBaaaaaaBBÉftM«aaaaaaaÉaaiáataaÉaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaa'
V SLOGI JE MOC!