a® t m I SB j ■ - A h- i,,M C - -A w *—• ] P- — I ' pr — i -—— b~ Slovenski 7-8 čebelar YU-ISSN-03 50-4697 Letnik LXXXXIII - Leto 1991 LETO 1873 - PRIČETEK PERIODIČNEGA ČEBELARSKEGA TISKA NA SLOVENSKEM Slovenski čebelar VSEBINA Janez Mihelič: XIV. srečanje in tekmovanje mladih čebelarjev je bilo 11. maja v Lovrencu na Pohorju............................... 193 Ivan Krajnc: Čebelarjeva opravila v juliju in avgustu ................................... 200 Marjan Skok: Slovensko čebelarstvo in kranjska čebela - nekoč in danes............ 202 bolezni Čebel dr. A. Maksimovič, dr. S. Petričevič: Zdravljenje in preprečevanje poapnele zalege ... 204 Janko Božič: Vtisi s čebelarskega simpozija v Zagrebu .............................. 209 IZKUŠNJE NAŠIH ČEBELARJEV Branko Mešel: Čebele so preživele v vodi in blatu...................................... 210 Peter Lončar: Pogača z naravnim koncentriranim sladnim ekstraktom.................... 211 IZ DRUŠTVENEGA ŽIVLJENJA Strokovna služba ZCDS: Obvestila Zveze čebelarskih društev Slovenije Regres za zdravila ........................ 212 Predlog sprememb obdavčitve čebelarstva ....................................... 213 Razpis javne dražbe ....................... 213 Izbrana je zaščitna znamka medu slovenskih čebelarjev ............................ 213 Tone Krivec: Pomoč čebelarjev avstrijske Koroške poplavljenim zgornjesavinskim čebelarjem................................. 213 Janez Mihelič; Slovensko čebelarsko društvo Šmihel iz Avstrije je praznovalo 70-let- nico delovanja ............................ 214 Proslava ob 270-letnici rojstva Petra Pavla Glavarja v Komendi ........................ 218 Viktor Kladnik: Znanja poln čebelarski podmladek................................... 220 OBLETNICA Čebelarski prijatelji: Ivan Horvat 70-letnik 221 OSMRTNICE MALI OGLASI OBVESTILA SLOVENSKI ČEBELAR GLASILO ČEBELARSKIH ORGANIZACIJ SLOVENIJE Št. 7-8 1. julij letnik 93 CONTENTS J. Mihelič: The 14th Republic Meeting and Contest of young beekeepers was 11. may in Lovrenc na Pohorju ............. 193 I. Krajnc: Beekeepers occupations in July and August......................... 200 APIMONDIA CONGRES Marjan Skok: Slovenian beekeepers and carniolian bee once upon a time and today 202 BEE DESEASES A. Maksimovič, S. Petričevič: Treatment of calk brood.................................. 204 J. Božič: Impressions from international beekeeping symposium about beebrea-ding and bee selection in Zagreb....... 209 OUR BEEKEEPERS EXPRIENCES B. Mešel: Bees was survival in wather and mud ........................................ 210 P. Lončar: Sugar cake with maltex .......... 211 FROM THE SOCIETY LIFE M. Runtas: Informations from ZČDS 212 Award a prize for bee medicines ............ 212 Sale by auction ............................ 213 Sugestion about new tax for beekeepers 213 A new Trade-mark for Slovenian honey is finished ................................... 213 T. Krivec: Offer help to flod victims in Savinjska dolina from Austian beekeepers 213 J. Mihelič: Slovenian beekeepers society from Šmihel in Austria selebrate 70ffr univer- sary ....................................... 214 Celebration of 270th years when was born P. P. Glavar in Komenda..................... 218 V. Kladnik: Youg beekeepers full of knowledge ...................................... 220 OBITUARIES INFORMATIONS NEWS SMALL ADVERTISEMENTS Slika na naslovni strani: Idiličen slovenski kozolec. Foto: Marjan Skok II 3 5 s C* 6 Gostje in mladi tekmovalci so napolnili šolsko športno dvorano v Lovrencu na Pohorju XIV. SREČANJE IN TEKMOVANJE MLADIH ČEBELARJEV JE BILO 11. MAJA V LOVRENCU NA POHORJU prof. JANEZ MIHELIČ Kakor vsako leto, tako je bilo tudi letos ob zaključku šolskega leta in dela v čebelarskih krožkih republiško srečanje in tekmovanje mladih čebelarjev - tokrat v Lovrencu na Pohorju. To je bilo že štirinajsto srečanje in tekmovanje, ki sta ga tokrat pripravila Čebelarska družina Lovrenc na Pohorju in Zveza čebelarskih društev Slovenije, pri izvedbi pa je sodeloval tudi učiteljski zbor OŠ Šercerjeve brigade na čelu s prizadevnim gospodom ravnateljem. Lovrenc na Pohorju je idiličen trg s prekrasno okolico, saj je obdan s pohorskimi gozdovi, ki tudi čebelam nudijo obilno pašo. Po zaslugi članov čebelarske družine in osebja šole pa je nudil in omogočil prijetno bivanje tudi vsem mladim čebelarjem in mentorjem, ki so se v lepem in sončnem vremenu zbrali pred poslopjem šole, čeprav je še ponoči lilo kakor iz škafa. To je /C* 2 iiMum X) 'C/ seveda dobro vplivalo na razpoloženje vseh udeležencev srečanja mladih čebelarjev. Že ob prihodu smo čutili, da si vsi prebivalci Lovrenca prizadevajo za čim lepši sprejem svojih gostov. Že ob prihodu v kraj so nas pozdravile čebelarske zastave, pred šolo pa je goste pričakala godba na pihala iz Lovrenca. Srečanje in tekmovanje mladih čebelarjev Slovenije je bilo namreč v okviru praznovanja devetstoletnice Lovrenca, zato so se organizatorji še posebej potrudili. Čebelarji in lovci so pripravili zelo zanimivo razstavo lova in čebelarstva. Čebelarska družina Lovrenc je osnovni šoli podarila nov čebelnjak za delo čebelarskega krožka, po tekmovanju pa so razvili tudi družinski prapor. Ob prihodu so mentorji prijavili tekmovalne ekipe, ki jih je bilo letos dvainsedem- Predsednik čebelarske družine Lovrenc Mihael Šlavs je pozdravil vse goste in tekmovalce. deset, to je nekoliko manj kot lani. To pa je zaradi splošne krize, ki je prizadela tudi šole in čebelarske krožke, razumljivo. Kljub temu je bila udeležba dobra in to kaže, da so srečanja in tekmovanja mladih čebelarjev potrebna in koristna tako za mlade Predsednik ZČDS Marjan Skok izroča odlikovanje A. Janše I. stopnje predsedniku družine Lovrenc na Pohorju, ki je bila ob tej priliki odlikovana z najvišjim čebelarskim priznanjem. V kulturnem programu nista manjkala tudi pevec in godec pohorskih domačih napevov. čebelarje kakor tudi za mentorje. V vsaki ekipi sta bila dva tekmovalca. Skupaj z mentorji, gosti in spremljevalci se je srečanja udeležilo okoli tristo udeležencev. Mlade čebelarje je v telovadnici, ki so jo lepo okrasili, najprej pozdravil in jim izrekel dobrodošlico predsednik Čebelarske družine Lovrenc Mihael Šlaus. Dejal je: »Zadovoljni smo, da lahko pozdravimo vse mlade čebelarje in goste, ki ste se zbrali na XIV. republiškem srečanju mladih čebelarjev. Predvsem pozdravljam predstavnike ruške občine in se jim zahvaljujem za njihovo pokroviteljstvo. Prav tako pozdravljamo predstavnike republiške zveze, njihove delegate ter predstavnike Medexa in Hmezada, ki so se zbrali na slavnosti v našem kraju ob 70-let-nici čebelarske družine in ob visokem jubileju 900-letnice pisane besede o nastanku našega kraja in prihoda benedikticev in s tem tudi kulturnega razvoja doline pod Pohorjem. To srečanje smo pripravili skupaj z Zvezo čebelarskih društev Slovenije na tukajšnji osnovni šoli, saj tudi krajani Lovrenca letos slavijo visok jubilej. Pri reševanju čebelar- skih nalog vam želimo veliko uspeha, želimo pa tudi, da bi se med nami dobro počutili!« Veliko uspehov v tekmovanju in pri čebelarjenju jim je zaželel tudi predsednik ZČDS inž. Marjan Skok. Nastopila je tudi domača folklorna skupina. Nato je tajnik ZČDS Milan Runtas seznanil tekmovalne ekipe z načinom tekmovanja. Člani ekip so se razdelili v skupine in odšli v razred reševat testne naloge. Spremljale so jih učiteljice-mentorice, ki so po opravljenem tekmovanju teste tudi ocenile. To vsekakor ni bilo majhno delo. V nižji skupini je sodelovalo devetindvajset ekip, v srednji trideset ekip, v višji skupini pa trinajst ekip. Ker pa je bila organizacija tekmovanja zelo dobra, je bilo tekmovanje hitro končano. Medtem pa so mentorji krožkov, gostje in nekateri člani vodstva šole odšli na bližnji travnik, kjer je predsednik Čebelarske družine Lovrenc Mihael šlaus predal zelo ličen čebelnjak v upravljanje mentorju čebelarskega krožka Osnovne šole Lovrenc. Ob predaji je dejal: lovrenški čebelarji smo ob svoji 70-letnici izpolnili večletno željo, da mladim čebelarjem postavimo čebelnjak, ob katerem se bodo lahko učili čebelarjenja tudi praktično. Čebelarski krožek na tukajšnji šoli deluje že deveto leto. Teoretično so se mladi čebelarji lahko izpopolnjevali v učilnicah, sedaj pa smo jim člani čebelarske družine omogočili tudi praktično učenje. Postavitev čebelnjaka sta njim omogočila darovalca lesa-kmeta Evegen in Andreja Šlans. Čebelnjak so s prostovoljnim delom postavili Alojz Ari, Miha Šlaus, Franc Sačnik, Karel Oder, Vlado Paulič, Franc Tinče, Mirko Bajgod in Ivan Plošnik. Tesarska dela so opravili Anton Šumer, Henrik Cink, Ivan Cink in Herman Črešnar, za kar se jim še posebej zahvaljujemo. Čebelnjak predajamo današnjima mentorjema Francu Javniku in Vladu Pauliču z željo, da vzljubita čebele in vzgajata mladi rod čebelarjev, ki bo nadomestil nas, stare čebelarje. V času svojega delovanja je iz krožka izšlo nekaj dobrih čebelarjev. Vsem darovalcem in vsem, ki so pomagali pri delu, lep čebelarski »boglonaj«! Nov šolski čebelnjak stoji v sadovnjaku blizu šole. Nekateri mentorji so nato skupaj s tekmovalci odšli na ogled tovarne kos in srpov v Lovrencu na Pohorju, ostali pa so se pridružili članom izvršnega odbora Zveze čebelarskih društev Slovenije, ki so imeli v šoli slavnostno sejo, na kateri so sprejeli sklep o odlikovanju Čebelarske družine Lovrenc na Pohorju z odličjem Anton Janša prve stopnje. Po seji pa smo si vsi skupaj ogledali zelo zanimivo in dobro pripravljeno lovsko in čebelarsko razstavo, ki so jo postavili v novem delu gasilskega doma v Lovrencu. šola je za vse udeležence pripravila tudi kosilo. Vse tekmovalce pa so najbolj zanimali rezultati tekmovanja, zato so zelo nestrpno pričakovali objavo le-teh. Pred razglasitvijo rezultatov pa so člani čebelarske družine Lovrenc pripravili še posebno slovesnost, razvili so svoj družinski prapor. Ob tej priložnosti so pripravili tudi zelo lep kulturni program. V njem so nastopili moški pevski zbor iz Lovrenca, dekliški pevski zbor, recitatorji z Osnovne šole Lovrenc, harmonikar in pevec domačih narodnih pesmi, ki je za svoje petje v pohorskem narečju požel buren aplavz mladega občin- stva. O delu Čebelarske družine Lovrenc na Pohorju in razvoju v sedemdesetih letih njenega delovanja pa je nato spregovoril Vojko Lovše, član družine in bivši ravnatelj Osnovne šole Lovrenc. Med drugim je dejal: »Naša čebelarska družina danes praznuje 70. obletnico organiziranega dela tukajšnjih čebelarjev. Lovrenški čebelarji so se organizirali torej že leta 1921 in od takrat dalje organizirano čebelarijo. Posamezniki so sicer čebelarili že mnogo prej. Tako je imel naš, pred kratkim umrli čebelar Jakob Švajger - Bezjak čebele že leta 1918 - mnogi pa tudi že prej. Tudi lovci so pripravili zanimivo lovsko razstavo. Del čebelarske razstave, ki so jo pripravili domači čebelarji v počastitev tekmovanja mladih čebelarjev. Ko je bila leta 1921 ustanovljena v Lovrencu čebelarska družina, so čebelarji, združeni v družini, posodobili način svojega čebelarskega dela. Koše in kranjiče so zamenjali drugi panji. V okviru družine so prirejali razna predavanja, oglede in si izmenjavali čebelarske izkušnje. Tako so čebelarili vse do okupacije, ko je delo društva zamrlo - čebelarji pa so čebelarili še naprej. Takoj po okupaciji pa je društveno delo zopet zaživelo in kar hitro napredovalo. Čebelarski entuziasti so si zavihali rokave in se lotili sodobnega čebelarstva. Skrb starejših izkušenih čebelarjev je bila, da so pomagali mlajšim. V kroniki lovrenškega čebelarjenja v povojnih letih najdemo res vrsto čebelarskih strokovnjakov in entuziastov. Naj naštejem le nekatere: Julij Pokor-ny, Roman Planinšič, Anton in Marija Oder, dr. Lojze Peteržinek, Tičar, Franc in Alojz Monetti, Jakob Švajger - Bezjak, Ivan Pavlič, Franc Pavlič - Baner, Alojz Ari, Jože Petrun, Anton Kasjak - Hojnik, Karel Kup-nik, Mirko Dolinšek, Jože Strdin, Jože Kajzer, Maks Urbanc st. in drugi. Julij Pokorny se je lotil vzreje matic in na višinski kmetiji pri Lamprehtu in na Klopnem vrhu smo imeli celo plemenilno postajo. Družina je kupila stiskalnico za vlivanje satnic in točilnico ter tako pomagala predvsem čebelarjem začetnikom. Takrat se je mlad? SLOVI Ob tej priložnosti je Čebelarska družina Lovrenc na Pohorju razvila tudi svoj prapor. v Lovrencu začel uveljavti Kiererjev panj, ki je zelo primeren za prevažanje čebel na druga pasišča. Tukajšnji čebelarji so takrat vozili čebele predvsem na ajdo na Ptujsko polje, ko so jo tamkajšnji kmetje še sejali. Pridejo pa razna obdobja. Tako tudi v našem čebelarjenju. Starejši člani so nekateri pomrli, drugi preveč ostareli, eni so se odselili, tako da se je življenje čebelarske družine spreminjalo. Kot povsod drugod je bila zagnanost včasih večja, drugič spet manjša. Predvsem pa je bila dejavnost odvisna od letnega donosa. Ko so bile aktivne čebele, so bili aktivnejši tudi čebelarji. Sedaj imamo srečo, da se je zelo nesebično in zavzeto lotil organizacijskega dela v družini naš sedanji predsednik Miha Šlaus. V glavnem je njegova zasluga, da je danes v Lovrencu srečanje mladih čebelarjev, da na tukajšnji šoli še deluje ČEBELARSKI KROŽEK, ki ga že vrsto let uspešno vodi, da so dobili šolarji nov, ličen čebelnjak, da danes razvijamo družinski prapor. K sreči imamo tudi precej čebelarjev, ki mu vestno in požrtvovalno pomagajo. Vsi se premalo zavedamo pomena čebelarstva v kraju, saj čebele oplodijo 80 odstotkov sadnega drevja - in pri nas je mnogo sadovnjakov - za naše gospodarstvo in zadovoljstvo pa so velikega pomena, vendar ne samo zaradi medu, cvetnega prahu in propolisa. Čebele naj imajo le tisti, ki jih imajo radi, ki ne gledajo samo na donos, ki čebele gojijo z ljubeznijo, ki se pri čebelah učijo reda, vztrajnosti, čistoče in delavnosti. Posebno v zadnjem, nedonosnem času, ko se širijo čebelje bolezni, je potrebno za čebele bolj skrbeti, treba jih je tudi dodatno hraniti. Vso našo skrb in ljubezen nam čebele pošteno poplačajo. Ne pravijo zaman, da si čebela vsakih pet let poišče novega gospodarja. Pa poglejmo malo, kako je trenutno z našo družino. Včlanjenih nas je 40 čebelar- V višji skupini sta dosegla prvo mesto mlada tekmovalca iz osnovne šole Jurija Dalmatina iz Krškega. Tudi dekleta se po znanju iz čebelarstva enakovredno kosajo s tanti. jev. Vsi skupaj smo letos zazimili 553 čebeljih družin. Na naših srečanjih se izpopolnjujemo, dodatno izobražujemo s predavanju, filmi in videokasetami. Zelo pomembna pa je izmenjava lastnih izkušenj. Družina organizira vsakoletne poučne izlete, ko obiščeno priznane izkušene čebelarje, spoznavamo našo lepo domovino in tako združujemo prijetno s koristnim. Ko danes razvijamo naš prapor, ki je častni znak našega društva, želim članom, da se še pogosteje zbiramo ob praporu, da smo ponosni na družino, kateri pripadamo, da bi se ob praporu zbiralo čimveč naše mladine in da bi ta prapor popeljal naše čebelarje na pot še večjega napredka. Vsi, ki bomo hodili za tem praporom, se zbirali ob njem, bodimo ponosni, da pripadamo družini, ki se zaveda svojega poslanstva in katere člani so pripravljeni za skupnost tudi nekaj žrtvovati. Želimo si, da v Lovrencu in okolici ne bi bilo kmetije, na kateri ne bi bilo čebel in mladih čebelarjev. Zavedati se moramo, da se po organiziranem čebelarstvu ocenjuje tudi napredek kmetijstva, predvsem pa sadjarstva. Ob jubilejnem letu - 70. obletnici ustanovitve našega društva in društvenega dela, želim vsem čebelarjem medovito leto, lep razvoj člebel in čim manj čebeljih bolezni. Pri čebelarskem delu pa čim več čebelarskega zadovoljstva. Na prapor je nato tajnica družine Marjeta Kačič obesila enaindvajset trakov različnih darovalcev, prapor pa je okrašen tudi s sedemdesetimi žebljički. Ob tej priliki je predsednik ZČDS Marjan Skok izročil predsedniku Čebelarske družine Lovrenc Mihaelu Šlausu visoko odlikovanje Zveze -odličje Anton Janša I. stopnje, s katerim je Zveza odlikovala ČD Lovrenc za aktivnost, njeno sedemdesetletnico in brezhibno organizacijo srečanja in tekmovanja mladih čebelarjev. Kot pokrovitelj pa jim je za odlikovanje in ob visokem jubileju čestital tudi predsednik izvršnega sveta občine Ruše. Kot vedno pa so mladi čebelarji in njihovi mentorji tudi tokrat najbolj nestrpno pričakovali razglasitev rezultatov tekmovanja, saj so zmagovite ekipe čakale lepe nagrade. Medex je kakor vedno do sedaj prispeval za prva tri mesta v vseh treh skupinah AŽ panje na dest, sedem in pet satov ter druge nagrade (rokavice, pajčolane itd.). Nagrade so prispevali tudi Hmezad in domače delovne organizacije - Tovarna kos in srpov iz Lovrenca, Metalplast iz Ruš, Gozdni obrat Lovrenc je vsaki ekipi poklonil spominsko smrečico, Koloniale iz Maribora, Certus iz Maribora je nudil brezplačni prevoz do tovarne, cvetličarna »Marjetica« pa je okrasila dvorano. Jože Arčnik, obrtnik iz Lovrenca, je prispeval svoje izdelke. Vse priznanje pa gre tudi Ivanu Skutniku, ki je poskrbel za izdajo »Biltena« o srečanju in tekmovanju, predsedniku društva Mihaelu Šlausu, ki je pripravil značke, aktivu kmečkih žena, ki je pripravil pecivo, s katerim so se posladkali mladi tekmovalci. Pri organizaciji srečanja pa so sodelovali tudi čebelarji in njihove žene. Rezultati, ki so jih dosegle posamezne ekipe, pa so naslednji: NIŽJA SKUPINA: 1. OŠ RIBNICA NA POHORJU 29 točk 1. OŠ JURIJ DALMATIN, KRŠKO 29 točk 1. OŠ PREVALJE 29 točk 1. OŠ KAREL DESTOVNIK KAJUH 29 točk 5. OŠ STANE ŽAGAR, KRANJ 28 točk 5. OŠ DUŠAN FLIS, HOČE 28 točk 5. OŠ KOPRIVNICA 28 točk 5. OŠ RIMSKE TOPLICE 28 točk 5. OŠ BOŠTANJ 28 točk 10. OS ŠERCERJEVE BRIGADE, LOVRENC NA POHORJU 27 točk 10. OŠ BOGDAN TUŠEK, MIKLAVŽ NA DRAVSKEM POLJU 27 točk 10. OS GORJANSKEGA BATALJONA, PODBOČJE 27 točk 10. OŠ OSKAR KOVAČIČ, LAVRICA 27 točk 10. OŠ MRKOVCI PRI PTUJU 27 točk 10. OŠ JOŽE kerenčin, GORNJA RADGONA 27 točk 16. OŠ PADLIH BORCEV, ŽIRI 26 točk 16. OŠ GUSTAV ŠILIH, ŠENTILJ PRI VELENJU 26 točk 16. OŠ ŠMARTNO PRI SLOVENJ GRADCU 26 točk 16. OŠ FRANKOLOVO 26 točk 20. OŠ MALEČNIK 24 točk 20. OS HORJUL 24 točk 20. OS SLAVKO KLADNIK, SEVNICA 24 točk 23. OŠ PUCONCI 23 točk 23. OŠ 25. MAJ, KAPELSKI VRH 23 točk 23. OŠ DOBROVNIK 23 točk 26. OŠ ZREČE 22 točk 26. OŠ LENDAVA 22 točk 28. OŠ FRANJO VRUNČ, SLOVENJ GRADEC 21 točk 28. OŠ DAVORIN JENKO, CERKLJE NA GORENJSKEM 21 točk SREDNJA SKUPINA: 1. OŠ PADLIH BORCEV, ŽIRI 52 točk 2. OŠ ANTON AŠKERC, RIMSKE TOPLICE 51 točk 3. OŠ JURIJ DALMATIN, KRŠKO 49 točk 4. OŠ KERENČIČEVIH, PESNICA 48 točk 5. OŠ RIBNICA NA POHORJU 47 točk 6. OŠ STANE ŽAGAR, KRANJ 46 točk 6. OŠ FRANJA GOLOBA, PREVALJE 46 točk 6. OŠ ŠMARTNO PRI SLOVENJ GRADCU 46 točk 9. OŠ KAREL DESTOVNIK KAJUH, ŠOŠTANJ 45 točk 10. OŠ HOČE 44 točk 11. OŠ ŠERCERJEVE BRIGADE, LOVRENC NA POHORJU 43 točk 11. OŠ LESKOVEC PRI KRŠKEM 43 točk 11. OŠ VELJKO VLAHOVIČ, CELJE 43 točk 14. OŠ KOPRIVNICA 42 točk 15. OŠ JANKO GLAZER, RUŠE 40 točk 15. OŠ ŠOLA 25. MAJ, KAPELSKI VRH 40 točk 15. OŠ BOGDAN TUŠEK, MIKLAVŽ NA DRAVSKEM POLJU 40 točk 18. OŠ PROSENJAKOVCI 39 točk 18. OŠ SAVO KLADNIK, SEVNICA 39 točk 21. OŠ BLANCA 38 točk 21. OŠ LACKOV ODRED, KAMNICA 38 točk 21. OŠ MARKOVCI 38 točk 25. OŠ FRANJO VRUNČA, SLOVENJ GRADEC 37 točk 25. OŠ BORIS VINTER 37 točk 27. OŠ LENDAVA 36 točk 28. OŠ DANILE KUMAR, LJUBLJANA 35 točk 29. OŠ DAVORIN JENKO, CERKLJE NA GORENJSKEM 26 točk 30. COŠ HORJUL 23 točk VIŠJA SKUPINA: 1. OŠ JURIJA DALMATINA, KRŠKO 54 točk 2. OŠ PADLIH BORCEV, ŽIRI 53 točk 3. SREDNJA KMETIJSKA ŠOLA, GRM NOVO MESTO 52 točk 4. OŠ PROSENJAKOVCI 50 točk 5. OŠ ŠERCERJEVE BRIGADE, LOVRENC NA POHORJU 49 točk 6. OŠ JANKO GLAZER, RUŠE 44 točk 7. OŠ SEVNICA 43 točk 8.OŠ KAREL DESTOVNIK KAJUH, ŠOŠTANJ 38 točk 9. OŠ FRANJA GOLOBA, PREVALJE 35 točk 10. OŠ HOČE 32 točk 11. OŠ MALEČNIK 23 točk 12. OŠ LESKOVEC PRI KRŠKEM 21 točk 13. OŠ DRAGO LUGARIČ, LENDAVA 18 točk Ker je bilo nagrad dovolj, jih je prejelo več kot polovica ekip, ki so bile uvrščene med prvo polovico. Tekmovalci in njihovi mentorji so bili z bogatimi nagradami zelo zadovoljni, še najbolj pa z dobro organizacijo in veliko gostoljubnostjo čebelarjev iz Lovrenca in vseh ostalih, ki so sodelovali pri pripravi in izvedbi tekmovanja. Tako dobro organiziranih tekmovanj se bodo mladi čebelarji vedno radi udeleževali in ni se bati, da se ne bomo ponovno srečali naslednje leto, saj so svojo kandidaturo že napovedali čebelarji iz Žirov. Njihovi mladi čebelarji na tekmovanju vedno osvajajo tudi prva mesta. Na koncu pa moramo še posebno priznanje izreči predsedniku društva gospodu Mihaelu Šlausu in gospodu ravnatelju osnovne šole Andreju Kasjaku, ki sta nosila največje breme organizacije srečanja mladih čebelarjev. ČEBELARJEVA OPRAVILA V JULIJU IN AVGUSTU IVAN KRAJNC Praviloma je julij čas čebelarske žetve. Po končani travniški paši moramo torej iztočiti med. O tem, kako točimo, ne bom pisal, temveč bi rad povedal, da je tudi julija mogoče rojenje. V tem mesecu pa so roji za čebelarja nadloga, ker brez čebelarjevega posega le redkokdaj preživijo do spomladi. Najbolje napravimo, če ravnamo tako, kot sem opisal prejšnji mesec, tj. da družino umetno izrojimo, zalego pa damo v druge panje, ali pa roje vsadimo panjem, ki so izrojili, in sicer v medišče. Zapremo matično rešetko, gornje žrelo pa odpremo. Ko matica dobro zaleže, združimo obe družinici. Pri nakladnih panjih si pomagamo s pregradno desko. Tvegano je biti popolnoma odvisen le od enega izvora nektarja, posebno če je cvetenje kratko. Zaradi slabih družin dostikrat niti ne opazimo dobrih nektärnih, tj. cvetličnih paš. Le družine z maksimalno sposobnostjo dajo nekolikokrat večje donose kot slabe družine. Samo po najboljših družinah lahko ocenjujemo, kakšna je bila čebelarska letina. Dober čebelar se celo leto pripravlja na pašo. Značilnosti sodobnega čebelarja po svetu so: 1. čebelarjenje z močnimi družinami v panjih z mnogo prostora; 2. rezervni del ima enako število rezervnih družin kot pridobitni del panjev, ker je uspešno čebelarjenje na med mogoče le z mladimi maticami; 3. rojenja ne preprečujejo z odvzemanjem pokrite zalege, s katero krepijo rezervne družine in narejajo nove; 4. z intenzivnimi prevozi čebel s paše na pašo stalno vzpodbujajo matice k zalega-nju; in 5. plodišča so celo leto v dveh etažah, v katerih prezimujejo z 20-23 kg hrane. Dan Petra in Pavla je mejnik poletja. To so ljudje vedeli že v pradavnih časih. Tudi čebelarji si oddahnemo, ko mineta ta dva svetnika. Dnevi se začnejo krajšati. Čebelje paše kopnijo. V mediščih pa se čebele redčijo. Doba rojev je torej za nami. Paziti moramo, da bodo čebele tudi v tem mesecu na dobri paši. Prevažalci, pohitite, v višjih legah, kjer malo kosijo ali pa še niso pokosili, je na livadah še veliko gorskega cvetja. Tudi buče, smiljka, bela detelja in materina dušica dajejo v tem času, ob ugodnem vremenu, obilo medičine. Julija je običajna tudi gozdna paša. Čebelarji, ki vozite svoje čebele v gozdove na gozdno pašo, razmnožujte mravljišča. Tako boste gozdni med točili večkrat. Mravlje gojijo ušice, ki več ali manj vsako leto izločajo gozdno mano. Če ne bi bilo tako, bi te ušice izumrle. Domiselni nemški čebelarji zelo razmnožujejo mravljišča, nato pa pašo delijo z mravljami. Polovico stebel, na katera lezejo mravlje, sredi dneva ovijejo s posebnim lepljivim trakom, preko katerega mravlje ne morejo. Tako so se primorane spustiti z vej drevesa na tla. Na ta način polovica mušic ostane za bero čebelam, drugo polovico pa gojijo naprej mravlje. Tudi to ni slaba ideja, posebno za tiste manjše čebelarje, ki imajo svoje čebelnjake v bližini gozdov. Razmnoževanje mravelj bi moralo biti organizirano pri društvih, sodelovati pa bi morale tudi gozdne uprave, ki so še kako zainteresirane, da se gozdna mravlja čim bolj razmnoži. Mravlje so sicer Napajalnik mora biti v poletnih mesecih vedno napolnjen z vodo. pri nas že zaščitene, vendar na žalost dosti mravljinčnih jajčec konča v želodcih domačih ptic. V Nemčiji so ponekod mravljišča zaščitena z železno mrežo, da ne morejo blizu ne ptice ne medved. V gozdovih čebele navadno hitro propadajo in čebelje družine ostanejo brez čebel in zalege. Vzrok za to je samo pomanjkanje vode. Zato nanjo ne pozabimo! Čebele, ki jim primanjkuje voda, živijo trikrat manj, kot bi živele v nasrpotnem primeru. Ugotovili so, da čebelnjak s 50 čebeljimi družinami porabi v tednu dni 200 litrov vode. Spominjam se, da sem nekoč dohitel čebelarja, ki je porival kolo z 20 litri vode. Ko sem ga vprašal, kam gre, je odgovoril, da vsak teden poskrbi za svoje čebele, da imajo vodo, medtem ko se drugi za to ne brigajo. Povedal je še, da ima na paši 60 panjev, vseh pa ima okrog 800 na Hrušici. Kaj vse mora žival pretrpeti zaradi človeka! Nujno je, da čebelarji povsod organizirajo dovoz vode na gozdna pasišča. To je zelo enostavno. Če ima npr. osem čebelarjev čebele na istem pasišču, lahko vsak od njih vsak osmi dan pripelje 150 do 200 litrov vode in vsi bodo imeli krasne čebele, pa tudi donos bo večji. Društva ali sami čebelarji naj naredijo zbiralnike meteorske vode v bližini postavljenih panjev. Buldožer ali dober traktor ob pomoči čebelarjev to napravi v eni uri ali dveh. Saj ni potrebno, da je taka luknja pravokotna, glavno je, da zadrži prepotrebno vodo, pa še izplačalo se bo. Tisti, ki ne prevažajo, morajo v brezpašni dobi dražilno krmiti, da bo matica lepo zalegala. Avgusta cvetijo otava, jesenska resa in žepek. Če lahko izkoristimo to pašo, za ta čas prenehamo z dražilnim krmljenjem. Tam, kjer do jeseni ni nobene paše več, pa moramo dražilno krmiti. Avgusta in pol septembra bo za krmljenje porabil okrog 9 dkg sladkorja na dan, kar znese v enem mesecu in pol okrog 4 do 5 kg sladkorja. Pridelovalci cvetnega prahu in matičnega mlečka bodo v tem mesecu končali svojo dejavnost in čebelje družine spravili v normalno stanje. To je tudi čas intezivnega čebelarjenja. Čebelarske idile na stalnem mestu skoraj ne poznamo več. Čebelar mora globoko seči v žep, da zapolni izgube, ki nastajajo. Izgube povzročajo škropljenja krompirja, sadja in raznih drugih kulturnih rastlin in tudi zdravljenje čebel ni poceni. Danes mora čebelar prevažati in vse leto iskati pašo za svoje čebele. Kako bo s tem v prihodnje, pa ne moremo vedeti. Če ne bomo mogli voziti čebel v druge južne kraje, ne kaže dobro, zato čebelarji glejmo, da se ustvari paša doma. Sadimo in gojimo zbiralnike meteorne vode. Gozdovi so danes edini prostor, kjer čebela kolikor toliko ni ogrožena. Avgust je za čebele delopust, tako pravi stari pregovor, ki pa za današnji način intenzivnega čebelarjenja drži le delno. V tem mesecu čebele navadno preganjajo trote. Če čebelar prevaža in koristi dobre paše, čebele obdržijo trote še dolgo v september. V panjih, kjer so stare matice, čebele ne preganjajo trotov do pozne jeseni. Kakor smo že dostikrat slišali, se čebelarsko leto začne avgusta. Ta mesec je za čebelarja zelo važen. Sedaj je potrebno čebelje družine pripraviti za naslednje leto. Čebele, ki se kažejo v tej dobi, ostanejo v panju do zgodnje pomladi, zato glejmo, da bo ta rod vzrejen ob dobri in obilni beljakovinski paši. Nagon samoohranitve veleva čebeli, da sedaj še posebno skrbno skladišči hrano. Zaradi tega tudi v tem času čebela rada stika okrog tujih panjev in ropa. Gorje brezmatičnim družinam in slabičem. Na to moramo biti posebno pozorni. Šibkim družinam po potrebi ožimo žrela. Pozorni moramo biti tudi na tihotapstvo. Zgodi se, da čebelja družina odmre, čeprav je imela ob koncu paše hrane dovolj veliko zalogo. Uničilo jo je tiho ropanje. Imamo družine, ki se enostavno ne znajo braniti. Kadar krmiš, vedno poglej, če si kaj polil. Polito takoj pobriši s krpo, ki jo izpiraš z vodo. Čebele pregleduj le zgodaj zjutraj ali pozno zvečer. Če opaziš, da prihajajo tuje čebele, z delom takoj prenehaj. Prevažalci naj v tem letnem času čebele postavijo tako, da bodo v popoldanskem času žrela panjev v senci. Vročina, zelo škoduje čebelam. Poleg tega pa ne smemo pozabiti, da je vedno potrebno, da ima vsaka družina vsaj 6 do 7 kg rezervne hrane. Le pri takšni zalogi bo dražilno krmljenje povzročilo izdatno zaleganje matice. Če te zaloge v panju ni, je prav, da jo dodamo v obliki sirupa 1/1 (liter vode na 1 kg sladkorja). Dodajamo največ 1 liter sirupa na dan (dobrim družinam), ostalim pa po moči manj. Popolnoma zgrešeno je dajati večje količine naenkrat, kot to pravijo stare čebelarske knjige. Hrana mora biti invertirana - predelana, to pa se lahko zgodi le takrat, ko se raztopina pod vplivom majhne - redke kisline in male toplote čebeljega telesa, spremeni iz trsnega oziroma pesnega sladkorja v grozdni in sadni sladkor, tj. med. Če dodajamo večje količine hkrati, čebele odložijo raztopino nepredelano v celice satovja. Tam se hrana nato skisa ali pa kristalizira. To je v dolgih ostrih zimah za družino pogubno. Ko bi se morala krogla ožiti brez kisika, se mora zaradi pomanjkanja kisika širiti, da družina ustvarja toploto za predelavo hrane. Razen tega kopnijo telesne beljakovine in na pragu pomladi so to ostarele čebele, ki čakajo na skorajšnjo smrt, čebelar pa na neizogibno nosemo in propad čebelarstva. Za zimo pripravimo samo močne družine z dovolj veliko zalogo hrane, medu, cvetnega prahu in z dobrimi maticami. Matica je v čebelji družini jedro, okrog katerega se vse vrti in od katerega je odvisna cela družina. Če samo eden od teh štirih pogojev zataji, uspeh v naslednjem letu izostane. Za zimsko zalogo moramo poskrbeti pravočasno. Prav je, da čebelam pravočasno dodamo toliko sladkorja, da ga imajo za zimsko obdobje in da jim za prehranjevanje spomladi ostane pravi med. V medu se nahaja element rasti, tj. težka voda, ki jo med drugim uporabljajo tudi v atomski industriji. Težka voda (devterij) sodeluje pri presnovi v vseh organizmih (metabolizem). Za vzgojo zdravega rodu v panju je med potreben zato, da dobimo zdrave čebele, ki bodo dobro in pravilno raščene in bodo pozneje sposobne in dobre ter pridne delavke. Tudi matere naših otrok vedo, da je med potreben, dober in zdravilen za prehrano naših otrok. Ob svetovnem čebelarskem kongresu SLOVENSKI ČEBELARJI IN KRANJSKA ČEBELA -NEKOČ IN DANES (Apis mellifica carnica) MARJAN SKOK UVOD Kakor smo v našem mesečniku že večkrat objavili, bo letošnji mednarodni kongres APIMONDIE od 29. septembra do 4. oktobra v Splitu. Zaradi mednacionalnega zaostrovanja v Jugoslaviji pa se čebelarji sprašujemo, ali svetovni čebelarski kongres letos sploh bo. To vprašanje je bilo tudi zelo aktualno na mednarodnem simpoziju Apimondie v Zagrebu, ki je potekal od 6. do 8. maja, in na sestanku ZČOJ 9. maja. Organizatorji kongresa so skupaj s hrvaško vlado sklenili, da bodo kongres v vsakem primeru priredili v predvidenem času in predvidenem kraju. Datum in kraj kongresa je bil izbran že pred štirimi leti, prav tako tudi osrednja tema »Apis mellifica carnica from Anton Janša onwards« (Kranjska čebela od Antona Janše naprej). S temo in izbiro kraja kongresa so bili naši čebelarji in z njimi tudi naša čebela deležni velikega priznanja, obenem pa nam je bila dana priložnost, da tudi jugoslovanski čebelarji ponovno predstavimo naše čebelarstvo svetu. Zaradi kranjske čebele in naših nekdanjih velikih čebelarskih uspehov imamo tudi slovenski čebelarji priložnost in moralno dolžnost, da se na dostojni ravni predstavimo čebelarskemu svetu. Na ZČDS smo se s posameznimi čebelarskimi strokovnjaki in inštitucijami dogovorili, da bodo na kongresu predstavili referate o kranjski čebeli oziroma raziskovalne naloge v zvezi z njo ter naše čebelarstvo nasploh. Posebno lepe uspehe smo v zadnjem času dosegli s prevažanjem čebel, saj na ta način pridelamo več kot polovico pridelka. Istočasno smo se na ZČDS dogovorili, da bomo v počastitev svetovnega čebelarskega kongresa v našem glasilu »Slovenski čebelar« objavili kratko zgodovino slovenskega čebelarstva. Uradni znak svetovnega čebelarskega kongresa v Splitu z likom Antona Janše. SLOVENIJA IN KRANJSKA ČEBELA Slovenija je dežela izbranih naravnih lepot. Če naš obhod po tem edinstvenem koščku zemlje začnemo s slovenskim morjem, gremo prek razgibanega sveta vinorodnih dolenjskih gričev in notranjskega krasa do razkošnega alpskega sveta z jezeri, dolinami in letovišči ali do prekmurskih ravnic, ki žlahtnijo življenje z žitom, vinsko kapljico in zdravilnimi kopelmi, povsod bomo zase, za svoje oko in okus odkrili prgišče lepote. Malokje se je naš planet na tako majhnem prostoru ogrnil s tako pisano mavrico naravnih barv: od modrega Tržaškega zaliva, belega Krasa, do zelenega Štajerskega, Zasavja in Dolenjskega, tja do prelestne razčlenjene in razviharjene apnenčaste zgradbe naših Alp in rumeno bogate žito-rodne ravnice Prekmurja. Vendar pa med barvami izrazito prevladuje zelena. To daje Sloveniji pomirjujočo lepoto, obenem pa ji daje življenje, saj v Sloveniji ne poznamo dolgotrajnih suš kot v severni Afriki ali drugod. V Sloveniji velikokrat dežuje, včasih takrat, ko si najmanj želimo. Posebno poznajo te težave slovenski kmetje, ki jih pri njihovem delu pogosto prekine nenadna nevihta. Zato smo si Slovenci že zgodaj pomagali s posebnimi zgradbami, ki jih drugod po svetu ne poznajo - to je s kozolci. V njih lahko sušimo seno, žita in druge poljščine. Kozolci so tudi eden naših najlepših avtohtonih objektov, ki čudovito žlahtnijo našo krajino. To so nam in svetu odkrili tudi naši impresionisti. Le škoda, da smo Slovenci premalo ponosni nanje in da jih premalo čuvamo. Težkim klimatskim pogojem na Slovenskem se je morala prilagoditi tudi naša čebela. Tudi ona je mnogokrat prikrajšana za čebeljo bero, ki jo nudi obilno zelenje in cvetje. To ji preprečujeta deževje in slabo vreme. Tudi letošnjo pomlad (1991) je bilo tako. Namesto da bi čebele pridno obiskovale obilno zastavljene cvete, smo jih morali čebelarji skrbno krmiti, da so sploh preživele deževno obdobje. Zaradi takih vremenskih pogojev se je pri nas razvila čebela, ki je postala izredno uspešna nabiralka nektarja v redko ugodnih časih za medenje in plodna razmnoževalka svoje vrste. Dobro vemo, da naša matica izleže več kot 2500 jajčec na dan in da je po tem in po donosu nektarja zaslovela po celem svetu. Zaradi tega je postala tudi zelo iskana. Proti koncu prejšnjega stoletja so jo pošiljali na vse konce sveta. Tedaj so naši čebelarji postali veliki izvozniki čebel. Največji med njimi je bil baron E. Rothschitz ml. (1836-1909), ki je na tuja tržišča prodal več kot 100.000 družin, ne računajoč pri tem izvoženih matic. Tega sedaj ni več. Genetske zasnove dobrih čebeljih pasem se sedaj prenašajo drugače in ceneje, za to pa skrbijo številni čebelarski inštituti po svetu. Nam pa je ostala kranjska čebela, ki je I. 1889 dobila znanstveno (latinsko) ime Apis mellifica var. carnica. Slovenci jo moramo ohraniti tudi vnaprej. Na žalost pa naša čebela po prvi svetovni vojni, še bolj pa po drugi, ni bila deležna tiste skrbi, ki jo zasluži. V tem času so v Avstriji, južni Nemčiji in Švici nastali čebe- larski inštituti za vzrejo in selekcijo kranjske čebele, pri nas pa smo do nedavnega spali. Šele pred nekaj leti smo Medex, Hmezad, Kmetijski inštitut Slovenije in ZČDS organizirali majhno skupino v okviru KIS (mag. Janez Poklukar, dipl. vet. Aleš Gregorc), ki zelo uspešno raziskuje kranjske čebele. Uspešnejše strokovno delo pričakujemo po dograditvi ČIC na Brdu pri Lukovici, kamor bosta poleg ZČDS svojo čebelarsko dejavnost prenesli tudi biotehnična in veterinarska fakulteta. Tako bomo skupaj s Kmetijskim inštitutom Slovenije utrdili slavo naše čebele in našega čebelarstva. Bolezni čebel ZDRAVLJENJE IN PREPREČEVANJE POAPNELE ZALEGE dr. A. MAKSIMOVIČ, dr. S. PETRIČEVIČ Askosferoza je nalezljiva bolezen pokrite čebelje zalege. Povzročitelj je glivica iz rodu Ascos-phera. Obstaja jih več vrst, za čebelarstvo pa sta najznačilnejši Ascosphera apis in Ascos-phera major. A. apis je glede na A. major agresivnejša in bolj patogena, zaradi tega pa tudi bolj razširjena povzročiteljica poapnele zalege. Med seboj se razlikujeta po velikosti cist. Cista A. apis meri okrog 65 mikrometrov, medtem ko meri A. major okrog 128 mikrometrov. V cisti so trosi ovalne oblike, velikosti 3,1 x 1,8 mikrometra. Razmnožujejo se spolno, tako da ustvarjajo moške in ženske micelije, ki s spojitvijo na robovih tvorijo razplodna telesa - ciste, ki vsebujejo številne trose. Znano je, da so trosi v naravi zelo odporni, saj po najnovejših raziskavah lahko preživijo tudi več kot 30 let, v ugodnih okoliščinah pa ohranijo tudi fertilnost in sposobnost kaljenja. Širjenje okužbe Čebela je ustvarjena tako, da čuti potrebo po ohranjanju higiene v panju in pri zalegi, kar velja tudi za odkrivanje odmrlih ličink v pokritih celicah satja in njihovo odstranjevanje iz panja. Ker so na odmrlih ličinkah trosi, se le-ti raztresejo po vosku, satju, medu, cvetnem prahu in panju. Čebele postanejo glavni prenašalci okužbe, ker se trosi naselijo v njihovo medno golšo in v črevesni kanal, od koder jih prenašajo na ličinke ali na druge čebele. Tako se bolezen v že okuženi družini širi še hitreje, širjenje okužbe poteka v čebelnjaku ali v nekem okolišu po raznih poteh. Trose lahko s panja na panj prenaša tudi čebelar z rokami, priborom, zamenjavo satja, krmljenju z okuženo hrano, z združevanjem slabših čebeljih družin itd. Z odstranjevanjem ličink odnaša veter trose po čebelnjaku, po bližnji in daljnji okolici, tako da vse, kar pride z njimi v stik, postane vir okužbe. Največkrat so to nektar, cvetni prah, smola, voda. S prinašanjem teh nujno potrebnih snovi v panj pa čebele prinašajo tudi trose, in če obstajajo pogoji, se pojavi tudi bolezen. Čebele se lahko okužijo s trosi, ki so v hrani, in to prek črevesnega kanala, ali prek kutikule -kože ličink. Do okužbe pride pri odkriti zalegi, ko so ličinke stare 3-4 dni, ker so najmlajše ličinke tudi najbolj občutljive. Da pa ličinke zares tudi zbolijo, morajo biti izpolnjeni določeni pogoji. Poleg prisotnosti povzročitelja, trosa A. apis, vplivajo na razvoj bolezni tudi različni drugi dejavniki, ki vplivajo bodisi na oslabitev organizma in zmanjšanje odpornosti čebeljih ličink ali pa pospešujejo razvoj in rast glivic. Zato tudi govorimo, da se poapnela zalega obnaša kot tipično pogojna bolezen. Pogosto se pojavlja pri slabo hranjenih ličinkah ter pri ličinkah, ki so oslabele zaradi neke druge bolezni, pri zalegi z nižjo temperaturo oziroma z večjimi temperaturnimi nihanji, v panjih s slabim prezračevanjem in povečano vlago. Daljše deževno obdobje preprečuje čebelam izlet, vnos nektarja in cvetnega prahu ter otežuje odstranjevanje odmrlih ličink iz panja. Vse pogostejši pojav poapnele zalege lahko povežemo s stalnim in vedno večjim onesnaženjem človekovega okolja, k čemur prispevajo uporaba umetnih gnojil in številnih zaščitnih sredstev v kmetijstvu in sadjarstvu, kisli dež, predvsem pa nekontrolirana uporaba antibiotikov in akaricidov v čebelarstvu. Nekontrolirana uporaba antibiotikov povzroča pri čebelah motnje črevesne mikroflore. Antibiotiki ne uničujejo le patogenih mikroorganizmov, zaradi katerih jih uporabljamo, pač pa tudi koristne. Z izgubo ravnovesja med bakterijami pa nastanejo pogoji za razvoj glivic, ki so sicer prisotne povsod. Dokazano je, da povečana doza fumagilina pri zatiranju nosemavosti čebel pospešuje razvoj poapnele zalege. Zato svetujemo, da antibiotike uporabljate pazljivo, samo v najbolj nujnih primerih, pravilno in v predpisanih dozah. Zelo pogosta in nekontrolirana, lahko bi rekli celo nepotrebno uporaba raznih akaricidov ali sredstev za zdravljenje in preprečevanje varoze čebel prav tako ustvarja pogoje za pojav poapnele zalege. Ugotovili so, da s pretiranim dimljenjem, ki je v naših čebelnjakih zelo pogosto, poškodujemo čebeljo zalego. Napad varoe povzroči v čebelji družini stresno situacijo, s pogosto uporabo zdravil proti varozi pa se ta še poveča. Da smo si na jasnem, tukaj ne gre samo za fizično vznemirjenost, pač pa tudi za stalno kemično obremenitev. Zato svetujemo, da se izogibate tistim akaricidom, ki bi jih morali dajati pogosto oziroma je njihova prisotnost v panju dolgotrajna. Uporabljati bi morali zdravila s sistemskim delovanjem, ker jih uporabljamo največ 2-3-krat letno. Takšno sredstvo je apitol, zaenkrat edini registrirani sistemik v Jugoslaviji. Pojav In nastanek bolezni Kadar obstajajo nekateri od navedenih pogojev, bodo trosi, ki se nahajajo v črevesju ličink, skalili in nastale bodo hife ali nitke glivic. Te nitke se v telesu hitro bujno razrastejo, nato predrejo krovno tkivo (kutikulo) in pridejo na površje ličinke. Zaradi močne poškodbe tkiva ličinke odmrejo neposredno pred zapiranjem ali takoj po zapiranju celic satja. Odmrle ličinke, prerasle z nitmi glivic, so videti, kot bi bile prevlečene s plastjo apna. Zaradi tega se bolezen tudi imenuje poapnela zalega. Odmrle ličinke so na začetku belkaste barve in mehke. Tedaj še niso infektivne. Pozneje postanejo svetlorumene barve in svaljkaste, nato se posušijo in mumificirajo. Z nastankom plodnih, infektivnih teles - trosov postanejo mumije sivozelene, temnosive ali črne barve. Ukrepi za preprečevanje in zdravljenje bolezni Podobno kot pri drugih nalezljivih boleznih je tudi pri poapneli zalegi odločilno zgodnje odkrivanje bolezni. Takoj, ko smo ugotovili, da je družina okužena, moramo pričeti z zdravljenjem vseh družin z nistatinom, in to ne glede na to, da nekatere družine še niso okužene. S tem bomo preprečili nadaljnje širjenje bolezni v čebelji družini in čebelnjaku. Nistatin je edini antibiotik, ki je pri nas registriran za zdravljenje poapnele zalege. To je polien-ski makrolidni antibiotik, s fungistatičnim in fungi-cidnim delovanjem. Zelo pomembno je, da ne deluje na bakterije in viruse. Izolirali so ga leta 1950 iz glivice Streptomyces noursei. Nistatin je rumen do svetlosiv prašek, higroskopen. Razgrajuje se pod vplivom svetlobe, toplote, kisika ali ekstremnih vrednosti pH. V vodi se slabo topi in hitro razpade. Delovanje nistatina temelji na ireverzibilni vezavi s sterolnimi komponentami v membrani glivičnih celic, z nastankom por v celični ovojnici, kar ustvarja motnje pri izmenjavi snovi v celici, inhibicije encimske reakcije in povzroči odmiranje celice. Delovanje nistatina na povzročitelje poapnele zalege so raziskovali v laboratorijih z znanimi metodami, priznanimi v znanosti, ter v naravnih pogojih v čebelnjakih. Občutljivost mikroorganizmov Ascosphera apis in Aspergillus flavus na nistatin so preučevali z metodo difuzije in metodo dilucije. Pri metodi difuzije se je izkazalo, da sta oba mikroorganizma zelo občutljiva na nistatin pri koncentraciji 250 rig v disku, pri metodi dilucije pa so ugotovili, daje minimalna inhibitorna koncentracija nistatina za Ascosphero apis od 6,5-12,5 r|g/ml, za Aspergillus flavus pa od 12,5-25,0 »ig/ml. Druga raziskava je temeljila na vzporednih raziskavah delovanja nistatina, geomicina in vitamina C. Na trdno podlago v petrijevki so nanesli suspenzijo A. apis. Po krajšem sušenju so se naredili bazenčki premera 5 mm. V dva bazenčka so nanesli po dve kapljici suspenzije nistati-na, koncentracije 5 g/l, v druga dva po dve kapljici geomicina, koncentracije 1 g/l, v tretja dva pa po dve kapljici vitamina C, koncentracije 1 g/l. Po dveh dneh so miceliji A. apis zrasli do roba bazenčka z geomicinom, ob bazenčku s C vitaminom je bilo opaziti povečano rast micelija, samo pri bazenčku z nistatinom je bilo opaziti cono inhibicije, v velikosti 20-26 mm, kar dokazuje zanesljivo delovanje nistatina na trose As-cosphera apis. Reakcije in toksičnost čebel Reagiranje čebel na nistatin ter stranske učinke, do katerih lahko pride, so raziskovali tako, da so čebelam dali sirup z nistatinom in sirup brez nistatina, pa tudi dvojno (10 g/l), štirikratno (20 g/l) in desetkratno (50 g/l) dozo nistatina. Povečane doze so čebele dobro prenašale, tako da niso opazili nikakršnih odstopanj od običajnih aktivnosti čebel. Prav tako niso opazili nikakršnih škodljivih učinkov delovanja nistatina na čebeljo zalego, matico ali na odrasle čebele. Nistatin in njegovi metaboliti so netoksični za ljudi, živali in čebele. S peroralnim vnašanjem se ne resorbira iz digestivnega trakta in pri poveča- Tabela 1. Kriteriji za določanje stopnje obolelosti mumij niso našli + našli so 5 mumij + + našli so od 5 do 25 mumij + + + našli so več kot 25 mumij Zdravljenje in preprečevanje bolezni Zdravilno delovanje nistatina na poapnelo zalego so od maja do septembra 1990 raziskovali v sedmih čebelnjakih z raznimi tipi panjev ter na 896 čebeljih družinah. Nistatin so čebelam vstavili v obliki suspenzije v sladkorni raztopini, v dozi 5 g na liter sirupa. Suspenzijo z zdravilom so vedno pripravili ne-posrdno pred uporabo. Sirup je bil pripravljen v razmerju 1:1, tj. 1 kg sladkorja na 1 liter vode. Zdravilni sladkorni sirup so čebelam pri enem zdravljenju dodajali trikrat vsak drugi dan, in to po 0,5 litra na čebeljo družino. Po presledku sedmih dni so postopek ponovili v celoti, ponovno so čebelam trikrat vsak drugi dan dodajali po 0,5 litra zdravilnega sirupa. Vsaka čebelja družina je bila v treh tednih zdravljena šestkrat. V čebelnjaku, kjer so ugotovili okužbo, so vse čebelje družine zdravili na enak način, in to ne glede na nih dozah ne prihaja do sistemske toksičnosti. Celo doze z 800.000 i. e. na kg telesne mase psa ne povzročajo znakov intoksikacije, tudi če jih le-ta prejema dalj kot 30 dni. Sicer pa je običajna peroralna terapijska doza za odraslega človeka 500.000 i. e. V 40 letih uporabe nistatina v humani medicini nikoli niso podvomili, da vsebuje teratogene ali kancerogene učinke. Ostanki Nistatin je antibiotik z antimikotičnim delovanjem, emdtem ko je med pridelek, namenjen prehrani ljudi, zato se utemeljeno postavlja vprašanje njegovih ostankov v medu. V mesu in mleku živali niso opazili ostankov nistatina, saj se ga iz gastrointestinalnega trakta resorbira zelo malo ali nič. Ker dajemo nistatin čebelam, in tudi drugim živalim peronalno, tj. skozi usta, obstaja možnost, da njegovi ostanki pridejo tudi v med. Zato so vzorce medu zdravljenih čebeljih družin poslali v analizo zavodu za farmakologijo in toksikologijo medicinske fakultete v Novem Sadu. Med so analizirali z metodo tankoslojne kromatografije visoke ločljivosti z mejo detekcije 1 ~g/g, tj. 5 i. e. v gramu medu. V vzorcih niso odkrili ostankov nistatina, zato so med in ostali čebelji pridelki uporabni za prehrano. družine - ni okužbe - zdrave družine + majhna okuženost družine + + srednja okuženost družine + + + močna okuženost družine to, ali so v tistem trenutku kazale znake bolezni ali ne. Zaradi možnosti hitrega širjenja okužbe je medicinsko in epizotiološko utemeljeno hkratno zdravljenje vseh družin v čebelnjaku. Nistatin za uporabo v veterini proizvaja »INEX HEMOFARM« DD, tovarna zdravil iz Vršca. Zdravilo pakirajo v zavojčkih po 100 g. Stopnja obolelosti ali okužbe čebelje družine in čebelnjaka se določi glede na ugotovljeno število mumij v panju in izven njega. Na osnovi nekaterih izkušenj so v ta namen določili kriterije, ki jih prikazuje tabela št. 1. Tabela št. 1. Tabela je štiristopenjska. Vsaka stopnja je označena z ustreznim znakom. Kriteriji v okviru stopnje so po našem mnenju dobro postavljeni. Čebelarji, ki bi želeli ugotoviti stopnjo okuženosti v panju ali čebelnjaku, si lahko pomagajo s tabelo. Zdrave Obolele Moč družine St. % Št. % Št. % slabe 46 35,4 0 0 46 100 srednje 50 38,5 5 10 45 90 močne 34 26,1 8 23,5 26 76,5 Skupaj: 130 100 13 10 117 90 Ugotovljeni rezultati Čebelnjak A., tabela št. 2, je imel 130 čebeljih družin. Na podlagi števila zasedenih satnikov so ugotovili, da je v čebelnjaku 46 slabih družin, 50 srednjemočnih in 34 močnih. Odstotek obolelih družin je bil zelo visok, okrog 90, a glede na moč družine vendarle različen. Tabela št. 2. Iz tabele je razvidno, da so slabe družine obolele stoodstotno, srednjemočne 90-odstotno, močne pa 76,5-odstotno. Stopnja okuženosti in rezultati zdravljenja v čebelnjaku A so prikazani v tabeli št. 3. Tabela št. 3. Po končanem zdravljenju so opravili podroben pregled čebeljih družin. Od 40 zdravljenih slabih družin jih je po prvem zdravljenju ozdravelo 22, po drugem pa še 16. Pri tem seveda govorimo o trikratnem vstavljanju zdravilnega sirupa vsak drugi dan po 0,5 litra. Pri srednjemočnih družinah jih je po prvem zdravljenju od 46 družin ozdravelo 20, po drugem pa še 22. Pri močnih družinah je po prvem zdravljenju ozdravelo 24, po drugem pa vseh 27. Od skupaj 111 zdravljenih čebeljih družin jih je ozdravelo 107 ali 96,40 odstotkov. Štiri družine niso ozdravele, čeprav so tudi pri teh ugotovili le manjšo stopnjo okuženosti. Tabela 3. Stanje bolezni poapnele zalege pred in po 7 dneh prve oziroma druge serije zdravljenja v čebelnjaku A Stanje bolezni v skupinah Nistatin Kontrolna skupina Moč čebelje družine Stopnja obolelosti Pred Po zdravlj. 7 dneh 3 doze/l zdravljenju* Pred Brez po 7 dneh kontrolo 7 dni 3 doze/l I I nistatina 7 dni II 0 22 38 0 0 0 + 0 10 2 0 0 0 Slaba + + 10 6 0 2 1 0 (46) + + + 30 2 0 4 5 6 - 4 20 42 1 0 0 + 4 19 2 1 1 1 Srednja + + 22 2 207 0 2 3 2 (50) + + + 14 3 0 2 2 3 - 6 24 27 2 1 0 + 7 2 0 2 3 3 + 7 2 0 2 3 3 Močna + + 11 1 0 2 1 2 (34) + + + 3 0 0 1 2 2 ' Zdravljenje je potekalo po navodilu. Kontrolna skupina ni dobivala nistatina, sestavljale pa so jo čebelje družine z različno stopnjo okuženosti. Po zaključenem zdravljenju se zdravstveno stanje ni izboljšalo niti pri eni družini iz kontrolne skupine. Nasprotno, zbolele so tudi tiste družine, pri katerih na začetku zdravljenja okužbe še niso ugotovili. Iz tabele je prav tako razvidno, da je stopnja okuženosti v neposredni odvisnosti od moči družine. Slabe družine so imele večje število močno okuženih čebel s + + + , močnejše družine pa manjše število okuženih čebel s + + + , Čebelnjak B, tabela št. 4., je imel 148 družin. Od tega jih je bilo 45 ali 30,4 odstotkov okuženih, obolelih pa 103 ali 69,6 odstotkov. Stopnja okuženosti je bila različna. Tabela št. 4. Od 136 zdravljenih čebeljih družin v čebelnjaku B jih je pri prvem zdravljenju ozdravelo 117, pri drugem pa 15 ali 96,7 odstotkov, štiri družine niso ozdravele. Stanje v kontrolni skupini 12 družin je ostalo nespremenjeno. Rezultati zdravljenja čebelnjakov C, D, E, F in G s 618 čebeljimi družinami so razvidni iz zbirne tabele št. 5. Pri navedenih čebelnjakih niso določili moči čebeljih družin, pa tudi ne stopnje okuženosti. Čebele so razdelili le na zdrave in obolele družine. Tabela 4. Stanje bolezni poapnele zalege pred in 7 dni po prvi oziroma drugi seriji zdravljenja v čebelnjaku B Stanje bolezni v skupinah Nistatin Kontrolna skupina Po zdravljenju* Brez nistatina Stopnja Pred po 7 dneh po 7 dneh Pred 7 dni 7 dni obolelosti družine zdravlj. 3 doze/l 3 doze/l I kontrolo I II _ 40 117 132 5 3 3 + 50 12 4 3 4 3 + + 36 5 0 3 4 5 + + + 10 2 0 1 1 1 Tabela št. 5. Kot je razvidno iz tabele, je bilo v čebelnjaku 360 ali 58,26 odstotkov zdravih družin in 258 obolelih ali 41,74 odstotkov. Po prvem zdravljenju so ozdravele 503 družine ali 81,4 odstotke, po drugem pa še 98 ali 97,25 odstotkov. Ozdravelo ni 17 družin ali 2,75 odstotka. V tej tabeli so prikazani rezultati zdravljenja čebelnjaka A in B. Da bi v panju uničili čim večje število raztresenih trosov, svetujemo, da stene in podnico panja poškropite s 0,5 odstotno (5 g na 1 liter vode) vodno raztopino nistatina, in to dvakrat v presledku 5-7 dni. Čebelnjaki Skupaj zdravih bolnih zdravljeno ozdravlj, kontrola niozdravlj. družin št. % Št. % št. Št. I* % Št. % II* skupina št. št. % A 130 13 10 117 90 111 66 59,45 107 96,40 19 4 3,60 B 148 45 30,4 103 69,6 136 117 86,03 132 97,06 12 4 2,94 C,D,E,F,G 618 360 58,26 258 41,74 618 503 81,40 601 97,25 - 17 2,75 ' Zdravljenje je potekalo po navodilu. Pri preprečevanju poapnele zalege in drugih nalezljivih bolezni čebel bi morala imeti veliko vlogo dezinfekcija, ki je zaenkrat v čebelarstvu zanemarjena. Čebele z odnašanjem mumificiranih ličink iz panja onesnažujejo zunanjo okolico s trosi. Če v okolici čebelnjaka prekopavamo zemljišče, kot priporočajo nekateri čebelarji, pa zaradi odpornosti trosov v zunanjem okolju ni pravega učinka. Zato predlagamo, da vsak čebelar pri preprečevanju nalezljivih bolezni upošteva dezinfekcijo. Zanesljivo in učinkovito razkužilo za trose poapnele ali kamnite zalege je sporotal-100, proizvod »INEX HEMOFARM« iz Vršca. Sporotal-100 je enostaven za uporabo in ga uporabljamo samo kot 4-odstotno raztopino za dezinfekcijo zemljišča, praznih panjev, žrel, napajalnikov za čebele in pribora. Zemljišče škropimo z vinogradniško ali kakšno drugo škropilnico oziroma ga polivamo, žrela in pribor pa brišemo ali škropimo. Satnike, ki jih čebelarji jemljejo iz panja jeseni, moramo prav tako razkužiti. Po škropljenju jih dobro posušimo na zraku. Preden jih spomladi polagamo v panje, jih izperemo s čisto vodo, najbolje pod curkom, nato pa jih odcedimo in osušimo. štiriodstotno raztopino pa dobimo tako, da 4 dl koncentriranega sporotala-100 pomešamo z 10 litri vode. Pripraviti moramo vedno svežo raztopino, ki jo moramo takoj uporabiti. Sklepamo torej lahko, da je nistatin zelo zanesljivo in učinkovito sredstvo za zdravljenje in preprečevanje poapnele zalege. Za čebele ni toksičen niti v močnejši koncentraciji. Tudi za ljudi nistatin ni toksičen. Nistatin deluje na bakterije in viruse in zato ne povzroča motenj v mikroflori prebavnega trakta čebel. V medu ne pušča ostankov (usedlin). Ne deluje teratogeno in kancerogeno. Nima škodljivih učinkov na matico, trose, zalego in odrasle čebele. Poapnela zalega je nevarna bolezen, zato zdravljenje zahteva veliko truda, potrpežljivosti in vztrajnosti. VTISI S ČEBELARSKEGA SIMPOZIJA V ZAGREBU JANKO BOŽIČ Simpozij v Zagrebu je bil lepa priložnost, da smo se raziskovalci iz Ljubljane in Zagreba predstavili mednarodnemu občinstvu. Žal pa je bilo to občinstvo zaradi naših zdrah krepko okrnjeno. Kljub temu je sodelovalo nekaj priznanih raziskovalcev iz Evrope, poleg njih pa tudi pomembni predstavniki Apimondie in drugih evropskih čebelarskih organizacij. Simpozij naj bi bil posvečen vzreji in selekciji. Po dolgem in krepko politično začinjenem uvodu smo prvi dan v glavnem poslušali zgodovinske teme. S predava- njima Barbare Strmole in Mire Jenko je prisotno občinstvo spoznalo bogato čebelarsko preteklost v Sloveniji. Slovenci pa smo se oddahnili, ko so Antona Janšo postavili nazaj v deželo Kranjsko. Irmgard Juing-Hofmann je predstavila nemško Armbru-sterjevo čebelarsko zbirko. Prikazala je tudi razširjenost in razvoj pokončnega in ležečega panja v Evropi in deloma tudi v Sredozemlju. V nadaljevanju simpozija smo poslušali zanimivo predavanje predsednika Apimondie gospoda Bornecka o trendih na trgu medu v Franciji in drugod v Zahodni Evropi. Cena medu na splošno pada. Največ medu prodajo večje trgovine. Njihov delež na sploh narašča, poleg tega pa imajo najnižje cene. Prodaja na domu in v majhnih trgovinah upada. Očitno je za večino potrošnikov najenostavneje, da kupijo med ob nakupovanju ostalih prehrambenih izdelkov. Po nesreči v Černobilu so raziskovalci postali pozorni na ostanke radioaktivnih snovi v čebeljih pridelkih. Zagrebčan Bare-šič s sodelavci je predstavil raziskave vsebnosti '37Cs v medu, cvetnem prahu in rožah. Podobno so raziskovali tudi ostanke težkih kovin v čebeljih pridelkih. Obe raziskavi sta potrdili že znano dejstvo, da težke kovine le počasi prehajajo v med, medtem ko je cvetni prah indikator onesnaženosti s težkimi kovinami. Ostali del simpozija je bil bolj čebelje obarvan. Aleš Gregorc s Kmetijskega inštituta Slovenije je predstavil svojo raziskavo nosemavosti v plemenilčkih. Opozoril je predvsem na probleme nosemavosti pri vzreji matic. Janez Poklukar s Kmetijskega inštituta je predstavil morfološke meritve čebel, vzorčenih iz cele Slovenije. Rezultati kažejo napačno postavitev pasemskih norm za kranjsko čebelo. Morda bo prav ta raziskava uspela spremeniti nemške in avstrijske standarde za kranjsko pasmo. Seveda pa morajo biti rezultati Poklukarjeve raziskave objavljeni v enem od mednarodnih čebelarskih raziskovalnih časopisov. O strokovnem in raziskovalnem delu selekcije čebel v Avstriji in Nemčiji sta nas seznanila gospoda Pechhacker in Maul. Ožja skupina raziskovalcev se je pogovarjala tudi o mož- nostih sodelovanja in skupnih projektov v selekcijskih programih. V Evropi, predvsem pa v Nemčiji, veliko raziskovalcev raziskuje odpornost evropske čebele (predvsem kranjske pasme) na varoo. Začetni rezultati kažejo velike razlike med družinami. O tem je poročal mladi raziskovalec iz Bonna Otto Boecking. Izdelal je vrsto metod za ugotavljanje razvitosti vedenjskih mehanizmov za odstranjevanje varoe iz čebelje družine. Sami mehanizmi so, žal, slabo raziskani. Eden od možnih mehanizmov je tudi obiralno vedenje čebel, ki sem ga predstavil v svojem referatu. Poslušalci so postavili veliko vprašanj, žal pa na bistvenega - ali čebele obirajo varoo - nisem mogel odgovoriti pritrdilno. Po ogledu mesta smo si v večernih urah ogledali še video posnetek obiranja čebel. Žal pa organizatorji niso imeli sodobne video opreme. Kljub temu pa je predvajanje posnetka dobro predstavilo moje raziskovanje medsebojnega obiranja pri čebelah. Ostali udeleženci na simpoziju niso predstavili večjih novosti oziroma dobrih rezultatov raziskovalnega dela. Predvsem nekaj domačih je sodelovalo bolj zaradi objave oziroma zaradi prikaza dejavnosti raziskovalcev. Na splošno lahko ocenim, da je bil simpozij za slovenske raziskovalce uspešen. Predstavili smo dobre referate, kljub temu da nimamo toliko materialnih sredstev kot kolegi v Zagrebu. Organizacijsko je bil simpozij na ravni lokalnega, ne pa mednarodnega posveta. Lahko le upamo, da splilt-ski kongres ne bo tako organiziran, če ga jugo zdrahe ne bodo že prej odpihnile kam čez lužo. Izkušnje naših čebelarjev ČEBELE SO PREŽIVELE V VODI IN BLATU BRANKO MEŠEL Čebelarim več kot 20 let. V času mojega drugo leto. Prej sem čebelaril v rojstnem čebelarjenja še nisem doživel tako drama- kraju na Dobrni pri Celju. Čebelnjak sem si tičnih trenutkov kot 1. novembra lani ob postavil na sončni legi ob železniški progi nepopisni ujmi. V Laškem čebelarim že blizu stanovanjske hiše, kjer stanujem. Če- prav imam čebelnjak za 10 AŽ panjev, sem leta 1990 naselil le tri družine, s katerimi sem čebelaril dokaj uspešno, saj sem kljub slabi letini natočil 30 kg medu. Zazimljenje družin je potekalo normalno, saj sem z zimskim krmljenjem končal že konec septembra. Oktobra sem jih še pregledal in pripravil za zimo. Žal pa je vodna ujma naredila svoje. Prvega novembra sem ob naraščanju vode že dopoldne s skrbjo in v stalni pripravljenosti za reševanje življenjskih dobrin pazil tudi na svoj čebelnjak. Poudariti pa moram, da čebelnjak stoji višje kot stanovanjska hiša, zato nanj tudi nisem bil tako pozoren. Menil sem, da čebelnjaka voda ne bo ogrozila. Proti večeru istega dne pa se je zgodilo. Voda, ki je naraščala vedno hitreje, je najprej zalila spodnji del stanovanjske hiše, nato pa še čebelnjak. Spodnjih pet panjev je bilo v celoti poplavljenih. Na srečp so bili trije prazni, le dva pa naseljena. Ker je voda proti večeru zelo hitro naraščala, mi je s tem, da je zalila spodnje prostore stanovanjske hiše, onemogočila dostop do čebelnjaka. Za kakršno koli reševanje tako ni bilo več možnosti. Vdal sem se v usodo, da so čebele in čebelnjak izgubljeni. Naslednji dan, ko je voda proti popoldnevu odtekla, sem šel z grozo in veliko žalostjo ugotavljati škodo. Na srečo čebelnjaka ni podrlo, razmetalo mi je opremo, premaknilo nekaj praznih panjev, zalilo okoli 50 satov in premaknilo prašilčke, ki so bili postavljeni poleg čebelnjaka. Ko sem odprl panje, v katerih so bile čebele, se je iz njih valilo blato. Družine so bile približno 18 ur v vodi. Ko sem odprl gornje okence in pogledal pod časopise na matični rešetki, sem na svoje presenečenje ugotovil, da čebele živijo. Res da so bile videti klavrno, saj so bile blatne in so se komaj premikale, a sem takoj ukrepal. Z ženo sva vzela vrtno škropilnico, vanjo natočila mlačno vodo in z njo poskušala kar preko matično rešetke izprati nakopičeno blato oziroma mulj na čebelah. Za vsako družino sva porabila okoli 30 I vode. Čebele, ki so ob izpiranju popadale na dno panja, sva prestregla v mrežo, ki jo običajno uporabljamo za zamrežitev zadnjih oken panja, in jih v topli vodi v vedru sprala in stresla na matično rešetko. Ker je bila tedaj temperatura razmeroma nizka, sploh pa ponoči, sem zvečer med vratiča in okno na dno panja namestil gorečo svečo (lojenko), ki je ponoči vzdrževala temperaturo v panju. Zjutraj sem svečo odstranil, ker sem se bal, da bi čebele, ki so si delno opomogle, izletavale. Čez nekaj dni, ko je posijalo sonce in je bila temperatura vsaj tolikšna, da sem lahko odprl tudi spodnje okence in pregledal družine ter dokončno očistil panje mrtvih čebel, sem pregledal družine oziroma ostanek čebel. Z zadovoljstvom sem ugotovil, da živijo in se obnašajo normalno, in to kljub temu da so številčno osiromašene. V sredino gnezda nisem posegal, tako da nisem ugotovil, ali imajo matico ali ne. Pri pregledu sem odstranil stranske sate. .., izrezal plesnive robove satja in jih vrnil družini. (Plesnivi so bili predvsem tam, kjer celice niso bile zadelane). To pa je tudi vse, kar sem lahko naredil za ti dve družini. Tretja družina, ki sem jo imel v gornji etaži čebelnjaka, k sreči ni bila poplavljena. Tu sem samo očistil blato oziroma mulj in čebele ponovno zazimil. Žal do danes še ni bilo možnosti ugotoviti, ali so brezmatične ali ne. To bom videl ob prvem spomladanskem pregledu. Škoda je bila velika: zmečkano točilo, stopljen sladkor, uničeno satje, odneslo mi je tudi vse orodje, sončni topilnik, satnice itd. POGAČA Z NARAVNIM KONCENTRIRANIM SLADNIM EKSTRAKTOM PETER LONČAR V čebelarski literaturi in časopisih je vpra- pomanjkljivostmi, z razlogi za in proti šanje krmljenja čebel obravnavano z vseh krmljenju. Avtorji vseh člankov in receptov mogočih vidikov, z vsemi prednostmi in si prizadevajo, da bi napravili čim boljšo pogačo - hrano, ki bi omogočila celovito prehrano čebel in ustvarila pogoje za vzrejo boljših in kakovostnejših čebel ter razvoj čebeljih družin v okoliščinah, ko si čebele še ne morejo zagotoviti ustrezne hrane iz narave. Pomen tega vprašanja pa je še bolj poudarjen zaradi prizadevanj, da bi krma vsebovala proteine, ogljikove hidrate in vitamine. Kljub temu pa nobena pogača ne vsebuje takšnih sestavin, da bi jih lahko primerjali z vsebino cvetnega prahu in medu - to je s hrano iz narave. Vsekakor je v vsakem članku nekaj resnice, vendar vsi skupaj povedo isto resnico, da se v vsej raznolikosti kaže tudi nemoč vse čebelarske kulinarike in sestavljalcev repcetov za pogače, da bi se takšna hrana čim manj razlikovala od hrane, ki si jo čebele poiščejo v naravi. Rešitev je kocentrirani sladni ekstrakt, tj. naravni ogljikohidratni proizvod, ki je bistveno bogatejši z vitamini in minerali kot med, domača tehnologija in industrija pa ga nudi pod nazivom maltex. Maltex je komercialno poimenovanje izdelka iz mal-toze, ki vsebuje dve molekuli fruktoze. To je disaharid, ki nastane iz škroba pri nastajanju sladi, pri kaljenju ječmena (sladni sladkor v pivovarstvu), na trg pa ga pošilja Pivovarna Bečej. Maltex je tekoča snov, viskoznejša od medu, zelo lepljiva, bogata z ogljikovimi hidrati, vitamini E, D, kompleksom B, provitamini A, mineralnimi snovmi. Vsebuje beljakovine in encime in se dobro veže z vodo. Pogače vsebujejo sladkor, 15 do 20 odstotkov maltexa in okrog 5 odstotkov vode. Vodo dodajamo zaradi hitrejše in lažje obdelave pogače. Maltex vlivamo v mleti sladkor. Sloj sladkorja, pomešan z malte-xom, je trd in gost, tako da bi pogačo težko zamesili brez dodajanja vode. Maltex sicer sam pronica v sladkor, vendar bolj počasi, z dodatkom vode pa hitreje. Čas izdelave pogače z maltexom je bistveno krajši kot čas, ki bi ga potrebovali samo za pakiranje že gotovih pogač v polietilenske vrečke. Pogače, izdelane z maltexom ne razpadejo in se v panju ne drobijo, čebele jih rade jedo in jih ne mečejo iz panja. Pri pogačah z maltexom ni nevarnosti za prenašanje okužbe, kot je to pri medu. Priprava le-teh je enostavna, ker ni potrebno kuhanje medenega sirupa za mesenje. Pogača z maltexom je primerna za prehrano čebel v času, ko si ne morejo zagotoviti hrane v naravi, pa tudi pri vzreji matic in rojev, ko mladi roji nimajo dovolj nabiralk za vnašanje potrebne količine hrane. Prej navedenemu bi lahko dodali še druge znane analize medu in cvetnega prahu, ki so bile že večkrat objavljene v čebelarski literaturi. Pivovarna Bečej si zasluži resnično priznanje zaradi izdelave pravega in naravnega ekstrakta ječmenovega sladu, brez dodatkov in konzervansov. Maltex bi lahko primerjali z objavljeno in znano analizo cvetnega prahu. Čebelarjem v vednost - čebelam na zdravje I Iz društvenega življenja OBVESTILA ZVEZE ČEBELARSKIH DRUŠTEV SLOVENIJE REGRES ZA ZDRAVILA stva ter pridelave hrane za leto 1991. V Uradnem listu Republike Slovenije št. Čebelarstvu je namenjen le regres za na- 21/91 je objavljen odlok o uvedbi finančnih kup matic, REGRESA ZA NAKUP ZDRA- intervencij za ohranjanje in razvoj kmetij- VIL PA LETOS NE BO! ki predpisujejo obdavčevanje manjših če-belarstev, to je takih, ki ne zaposlujejo delavcev. Za ostale kategorije pa smo na Zvezi sestavili stroškovnik, iz katerega so razvidni prihodki in stroški za vzdrževanje čebelarstva s 30 čebeljimi družinami in ga poslali Republiški upravi za družbene prihodke. O (ne)uspehu te akcije vas bomo obvestili. RAZPIS JAVNE DRAŽBE ZA PRODAJO PISARNIŠKEGA POHIŠTVA Po sklepu izvršnega odbora ZČDS z dne 25. 5. 1991 bo komisija na javni dražbi, ki bo 11. julija 1991 od 12. ure dalje, prodala rabljene pisalne mize (4 kosi) in stole (22 kosov) najboljšemu ponudniku. Dražbe se lahko udeležijo pravne in fizične osebe, potekala pa bo v prostorih ZČDS, Cankarjeva 3 v Ljubljani. Strokovna služba ZČDS IZBRANA JE ZAŠČITNA ZNAMKA MEDU SLOVENSKIH ČEBELARJEV Po razpisu natečaja za oblikovno rešitev in po objavi osnutkov nalepk z zaščitno znamko ste čebelarji in izvršni odbor Zveze čebelarskih društev Slovenije izbrali nalepko, ki bo v prihodnje obeleževala kakovostne sorte domačih medov. Izvršni odbor je 25. maja letos, to je na zadnji seji pred počitnicami, sprejel še pravilnik in druge spremljajoče dokumente, ki bodo urejali pogoje za podeljevanje zaščitne znamke. Vso dokumentacijo, ki jo zahteva zakon za pridobitev blagovne znamke in patentov, smo vložili pri Patentni pisarni v Ljubljani. Sedaj čakamo le še na odgovor Zavoda za patente SFRJ, katerega izpostava je Patentna pisarna v Ljujbljani. Čebelarji, ki boste želeli svoj med opremiti z zaščitno znamko, nas lahko pokličete po telefonu (ali pošljete vprašanja pisno), mi pa vam bomo sporočili pogoje iz Pravilnika o podeljevanju zaščitnih znamk in seveda ceno za nalepke (za najmanj 500 nalepk). Popolnejše informacije vam bomo posredovali v naslednji številki Slovenskega čebelarja. Strokovna služba ZČDS POMOČ ČEBELARJEV AVSTRIJSKE KOROŠKE POPLAVLJENIM ZGORNJESAVINJSKIM ČEBELARJEM V junijski številki Slovenskega čebelarja je bilo objavljeno poročilo OZČD Mozirje o uspešnem zbiranju pomoči za poplavljene čebelarje v Zgornji Savinjski dolini. Pozornemu bralcu ni ušlo, da so znaten delež pomoči, in sicer 15.000 ATS, prispevali tudi čebelarji čebelarskih društev iz avstrijske Koroške. Ko je našo dolino lani jeseni hudo prizadela vodna ujma, tudi čebelarjem ni prizanesla. Kar trinajstim čebelarjem iz naše občine je povzročila škodo na čebelarstvih. Nekaterim je voda pomorila le čebele, drugim je odnesla čebele s panji vred, trem čebelarjem pa je odnesla tudi čebelnjake. Ko smo aktivirali sredstva za pomoč prizadetim, se je prek predsednika čebelarske družine Gornji Grad z našo občinsko Ministrstvo za kmetijstvo oziroma vlada se je kljub našim zahtevam za regresiranje zdravil, žal, odločila drugače. Namenska sredstva za zdravstveno varstvo čebel naj bi letos namenili za zaposlitev petih veteri-narjev-specialistov za čebelarstvo. O tem, kako in kdaj bo to uresničeno, vas bomo obvestili. PREDLOG SPREMEMB OBDAVČITVE ČEBELARSTVA V Slovenskem čebelarju št. 4/91 smo vas opozorili na novo zakonodajo, ki predpisuje tudi obdavčitev čebelarstva. V istem obvestilu smo zapisali, da si ZČDS pri pristojnih republiških organih prizadeva, da bi čebelarjev, zlasti manjših, ne obdavčili, ostale pa po določenih enotnih kriterijih, ki bi veljali za vso Slovenijo. Plod naših prizadevanj je predlog vlade skupščini, da spremeni tiste člene zakona, zvezo povezal g. Mihael Kuhar, predsednik čebelarskega društva Železna Kapla. Čebelarska družina Gornji Grad in čebelarsko društvo Železna Kapla pa sta sodelovala že pred tem. Avstrijski čebelarji so bili namreč na izletu po naših krajih in ustavili so se tudi v Gornjem Gradu, kjer so jih sprejeli domači čebelarji in jim pripravili prijetno popoldne. G. Kuhar je ponudil pomoč čebelarjev ČD Železna Kapla poplavljenim čebelarjem, ki so utrpeli škodo na čebelarstvih. V kasnejših telefonskih razgovorih nas je g. Kuhar obvestil, da so akcijo pomoči, ki so jo spodbudili v Železni Kapli, razširili na vsa čebelarska društva v okraju Velikovec, pri hranilnici v Železni Kapli pa so odprli tudi žiro račun, na katerega se je stekal denar za pomoč. Poziv za pomoč so s posredovanjem predsednika okrajne čebelarske zveze Velikovec, g. Mirka Srienca objavili tudi v avstrijskem čebelarskem časopisu Beinenvater. Odziv čebelarjev na akcijo je bil zelo dober. Delegacija avstrijskih čebelarjev nas je obiskala 21. aprila. Obiskali so nas g. Mihael Kuhar, predsednik čebelarskega društva Železna Kapla, g. Mirko Srienc, predsednik Okrajne zveze čebelarskih društev Velikovec, g. Franc Dolinar, podpredsednik čebelarskega društva Železna Kapla in g. Andrej Anderlap, blagajnik čebelarskega društva Železna Kapla. Delegacijo so sprejeli predsednik OZČD Mozirje Janez Pokrižnik, podpredsednik OZČD Mozirje Srečo Lamut in predsednik ČD Gornji Grad Tone Krivec. Ob tej priložnosti so avstrijski čebelarji izročili naši občinski zvezi 15.000 ATS, ki so jih kot denarno pomoč prispevali čebelarji avstrijske Koroške. Med kosilom da smo se seznanili z delom okrajne čebelarske zveze Velikovec in Čebelarskega društva Železna Kapla, našim gostom pa smo predstavili organiziranost naše čebelarske organizacije ter delo in aktivnosti OZ Mozirje in ČD Gornji Grad. Kljub hladnemu popoldnevu so si gostje ogledali še čebelarstvo predsednika ČD Gornji Grad, popeljali pa smo jih tudi na ogled v poplavi opustošene doline reke Savinje vse do Podvolovljeka. Koroškim čebelarjem smo se za podarjeno pomoč že zahvalili, vendar izkoriščamo priliko in se jim zanjo še enkrat zahvaljujemo. Za OZČD Mozirje Tone Krivec SLOVENSKO ČEBELARSKO DRUŠTVO ŠMIHEL IZ AVSTRIJE JE PRAZNOVALO 70-LETNICO DELOVANJA prof. JANEZ MIHELIČ V najlepšem mesecu leta, v cvetočem maju, ki pa je bil letos, žal, zelo hladen, je Slovensko čebelarsko društvo Šmihel praznovalo sedemdesetletnico obstoja in uspešnega delovanja. Čeprav je Peco skoraj še do polovice pokrival sneg, se je 19. maja letos ob njenem vznožju v Bistrici pri Šmihelu v bližini Pliberka v velikem šotoru zbralo veliko čebelarjev domačinov in predstavnikov sosednjih društev, največ čebelarjev pa je prišlo iz Slovenije. Proslavi je dalo še poseben pečat dejstvo, da je bil pred več kakor sto leti na istem mestu velik slovenski tabor, ki se ga se je udeležilo več kot osemtisoč Slovencev in na katerem so si naši pradedje obljubili spravo in pomoč pri ohranjanju temeljnih pravic slovenskega naroda. Tudi udeležence te proslave so prevevale enake misli in želje, saj sta enotnost in medsebojna pomoč tisto, kar slovenski narod na obeh straneh meje v tem času najbolj potrebuje, če se želi vključiti v krog suverenih narodov. Zato ni bilo nobeno presenečenje, da se je proslave udeležilo več kot petsto čebelarjev iz raznih krajev Slovenije. Prišli so v glavnem iz Štajerske in Koroške pa tudi iz drugih krajev: iz Šentjerneja na Dolenjskem, Ljub-Ijane-Bežigrad, Zagorja itd. Proslave se je udeležilo tudi zelo veliko vabljenih gostov. Med njimi so bili predsednik slovenske vlade gospod Lojze Peterle, predstavnik deželnega glavarja avstrijske Koroške dr. Jörga Heiderja, predsednik ZČDS inž. Marjan Skok, direktor Medexa Aleš Mižigoj, predsednik slovenskega sveta dr. Matevž Grilc, župani sosednjih občin in župan domače občine, slovenski konzul v Celovcu g. Majcen z ženo in predstavnika Koroške deželne čebelarske zveze iz Celovca g. Mirko Srienc in g. Lackner ter predsednik izvršnega sveta občine Žalec. Pri kapelici v Bistrici, za Slovence zgodovinskem kraju, je bila najprej maša za udeležence proslave. Pred proslavo je bila ob deseti uri maša ob kapelici v Bistrici pod košato lipo. Gospod dekan Kristijan Srienc je dejal: »Kraj, kjer smo se zbrali, ima dvojen zgodovinski pomen. Ta kapelica in ta košata lipa bi nam znali marsikaj povedati o nekdanjih dogodkih, in to ne samo v' spomin, marveč tudi v opomin. Na tem mestu so potekali naši ljudski tabori, prvi že leta 1868. Zbrali so se in sklenili, da hočejo živeti zakoreninjeni v to domačo zemljo, kot božje ljudstvo, zvesti Bogu in cerkvi, s svojo živo močno vero, s svojo pesmijo, s svojo kulturo, s svojim prepričanjem in s svojo samozavestjo. Naj nas ta naša sedemsetletnica še bolj poveže med seboj, naj nas še bolj odpre čudoviti božji modrosti, ki se nam razodeva v čebelji družini.« Prizadevni organizatorji, med katerimi je bila najbolj prizadevna tajnica društva Jožica Pečnik, so nato vse udeležence povabili v velik šotor, ki so ga postavili domači gasilci, kjer so jih pogostili z jedačo in pijačo. Svečani del proslave je pričela Jožica Pečnik, ki je pozdravila vse goste in čebelarje. Z zgodovino delovanja čebelarskega društva pa je prisotne seznanil predsednik društva Luka Boročnik. Društvo je leta 1921 ustanovil Vinko Pečnik. Bil je zaveden Slovenec in dober govornik, ki so ga vsi radi poslušali. Čebelarje je navduševal za umno čebelarjenje in jih spodbujal, da so tudi svojim sinovom prenašali znanje o čebelar- jenju. Društvo je doživljalo vzpone in padce, prav tako kakor tudi slovenski človek v teh krajih. Že je skoraj ugasnilo, a je pred petindvajsetimi leti ponovno oživelo. V dokaz temu so tudi naši gostje od blizu in daleč ter seveda današnja proslava, ki je zahtevala veliko dela in truda naših prizadevnih članov. Slovensko čebelarsko društvo Šmihel ima dvaintrideset rednih članov in štirideset družinskih članov, kar je največ od njegove ustanovitve dalje. Upamo, da bo tako tudi v prihodnje. Od govornikov, ki so sledili, naj omenimo predsednika slovenske vlade Lojzeta Peterleta, ki je čestital članom društva za visok jubilej in jim zaželel še veliko uspehov pri delu. Enako je zaželel vsem prisotnim slovenskim čebelarjem. Predsednik ZČDS Marjan Skok je med drugim dejal: »Vaše društvo se je moralo trdo boriti za svoj obstoj. Vaše sodelovanje s pobratenimi društvi v Sloveniji je lahko za vzgled marsikateri čebelarski organizaciji, prav tako pa tudi vaša akcija zbiranja pomoči za poplav-Ijence v Sloveniji.« Direktor podjetja Medex iz Ljubljane Aleš Mižigoj je poleg čestitk čebelarje opozoril na pomembnost čebelarstva in kakovost čebeljih pridelkov, ki je nujna, če želimo te pridelke prodajati na zahtevna zahodna tržišča. Čestitke društvu so izrekli tudi župani sosednjih občin in seveda domače, prav tako pa tudi naš konzul v Celovcu gospod Majcen, predstavnika Koroške deželne čebelarske zveze gospod Lackner in gospod Srienc pa sta poleg čestitk predala tajnici društva Jožici Pečnik tudi spominsko darilo. Sledil je svečani del proslave, tj. podpisovanje listine o pobratenju slovenskega čebelarskega društva Šmihel in Zveze čebelarskih društev občine Žalec, ki sta jo podpisala predsednik Luka Boročnik za šmi-helsko društvo in predsednik Anton Rozman za žalsko. Tako so šmihelski čebelarji sedaj pobrateni s štirimi čebelarskimi organizacijami v Sloveniji, in sicer s ČD Zagorje, ČD Peter Močnik iz Maribora, ČD Predsednika ČD Šmihel in OZČD Žalec, g. Luka Boročnik in g. Anton Rozman, si izmenjujeta listini o pobratenju. Pobratena društva so s seboj pripeljala tudi prapore. Velik šotor je bil skoraj premajhen za vse udeležence, ki so bili večina iz Slovenije. Ravne in z ZČD občine Žalec. Vsa pobratena čebelarska društva so s svojimi prapori počastila podpisovanje listine. Ko sta predsednika društev izmenjala listino o pobratenju, so predsedniki vseh pobratenih društev dali svečano zaobljubo. Prebral jo je tajnik čebelarskega društva gospod Smerkolj, z njo pa so se vsa pobratena čebelarska društva zavezala, da se bodo njihovi člani vsakih pet let srečevali na podobnih prireditvah, kakršna je bila letos v Bistrici, ko so proslavili sedemsetlet-nico Slovenskega čebelarskega društva Šmihel. Predsedniki so zatem podpisali izjave ter v znak potrditve in prijateljstva Tudi predsednik slovenske vlade Lojze Peterle je spregovoril zbranim čebelarjem. nazdravili s kozarcem vina, ki so jim ga natočili v posebej za to priložnost izdelane in okrašene kozarce. Vsako društvo je skupaj s svečano izjavo prejelo tudi lepo poslikano skrinjico z majoliko in kozarcem. V zahvalo so vsa štiri društva iz Slovenije izročila predsedniku Luki Boročniku darila ter se zahvalila za izkazano gostoljubje in podpis svečane izjave. Predsednik ZČD občine Žalec, čebelarske organizacije, ki se je zadnja pobratila s ČD Šmihel, Anton Rozman je med drugim dejal: »Z velikim zadovoljstvom smo žalski čebelarji danes podpisali listino o pobratenju s ČD Šmihel. Naši prvi stiki segajo že v leto 1970, ko ste Ob tej priložnosti je predsednik ČD Laško, inž. Ludvik Krese, izročil darilo predstavnikom Koroške čebelarske zveze iz Avstrije v zahvalo za pomoč poplavljencem. se šmihelski čebelarji udeležili srečanja savinjskih čebelarjev na Rinki nad Gotov-Ijami in od takrat so se začele naše vezi utrjevati. Seveda pa imata največ zaslug za to prizadevna tajnica društva Jožica Pečnik in prdsednik društva Luka Boročnik, ki sta bila vez med nami. Še enkrat vam v imenu savinjskih čebelarjev čestitam ob vašem visokem jubileju.« Za njim je spregovoril predsednik ČD Zagorje Dušan Kolenc, ki je dejal: »Sedemdesetletna doba življenja in dela vašega društva kaže na vašo vztrajnost, delavnost in trdoživost, torej na lastnosti, ki so vam omogočile, da ste v težkih in viharnih časih Tajnik ČD Zagorje, g. Smrkolj je prebral svečano zaobljubo vseh pobratenih društev. V ospredju Jožica Pečnik, tajnica društva Šmihel je s simboličnimi skrinjicami pobratenja. Po proslavi so čebelarji spregovorili tudi z Lojzetom Peterletom o čebelarskih problemih. Na sliki v razgovoru z Brunom Krištofom iz Maribora. prebrodili vse težave in zapreke, da ste uspešno povezovali vaše člane, jim nudili strokovno in vsestransko pomoč, utrjevali med seboj družabne vezi in se uveljavili tudi v svoji sredini, kar končno dokazuje tudi današnja izredno uspela, obiskana in odmevna proslava. Tako kot društvo pa letos slavi svojo 70-letnico tudi vaš predsednik gospod Luka Boročnik, ki že 25 let uspešno vodi vaše društvo. Vsi ga poznamo kot toplega človeka, prijetnega sogovornika in iskrenega prijatelja. Čestitamo mu, njemu in društvu pa kličemo še na mnoga leta.« Po pozdravnih govorih je bil še kulturni nastop, zatem pa je za ples in razvedrilo zaigral zabavnoglasbeni ansambel, tako da so se čebelarji tudi zavrteli ali pa pokramljali ob kozarčku. Iz Bistrice smo odšli zadovoljni in veseli ter z upanjem v srcu, da se, če ne prej, s Šmihelčani ponovno srečamo ob naslednjem jubileju. PROSLAVA OB 270-LETNICI ROJSTVA PETRA PAVLA GLAVARJA V KOMENDI prof. JANEZ MIHELIČ Čebelarji iz Komende in Trebnjega, kjer je živel in delal Peter Pavel Glavar, predvsem pa upokojeni komendski dekan Vikto-rijan Demšar, se že vrsto let trudijo, da bi Slovenci spoznali in pravilno vrednotili življenje in delo Petra Pavla Glavarja. Zato je Čebelarska družina Komenda počastila njegov spomin s proslavo 270-letnice roj- stva tega pomembnega, a žal vse preveč pozabljenega Slovenca, odličnega gospodarstvenika, pisca, izvrstnega čebelarja in dobrotnika. Ob tej obletnici so domači čebelarji v nedeljo, 5. maja 1991, odprli v njegov spomin tudi čebelnjak na hribčku ob Glavarjevi beneficijski hiši v Komendi. Pred proslavo je v komendski cerkvi sv. Predsednik čebelarskega društva Komenda, g. Stane Jenko, je spregovoril zbranim gostom in domačim čebelarjem. Petra, torej v cerkvi, za katero je veliko prispeval tudi Peter Pavel Glavar in v njej opravljal svoje pastirsko delo, spregovoril o njem in o tedanjih razmerah sedanji dekan Nikolaj Pavlič. Prisrčna slovesnost pa se je nadaljevala ob beneficijski hiši, kjer je vse prisotne goste, narodne noše in čebelarje, ki so prišli iz raznih krajev - iz Celja, Trebnjega, Ljubljane in od drugod -najprej pozdravil predsednik Čebelarske družine Komenda Stane Jenko. Zahvalil se je vsem, ki so s svojo prisotnostjo počastili ta jubilej in tistim, ki so pomagali pri pripravi proslave in postavitvi čebelnjaka. Najbolj prizadevni so bili Stane Žagar, Franci Ipavec, Vilko in Tone Plevel, veliko lesa je prispevala Zinka Zadrgal, kritino pa Ivan Dolčič. Pomagala so tudi podjetja Stol, SO Kamnik, krajevne skupnosti Komenda, Moste in Križ, dekan Nikolaj Pavlič pa je uredil glede parcele. Nato je zbranim spregovoril komendski dekan Viktorijan Demšar, ki je prav v tem času slavil 45-letnico pastirskega delovanja v Komendi. Sicer pa gre prav njemu zahvala, da smo Slovenci zvedeli za delo in pomen Petra Pavla Glavarja. Poudaril je, da se Slovenci še vedno ne zavedamo v celoti njegovih velikih zaslug za slovenski narod, ki ga je Glavar prosvet-Ijeval s pisano besedo in dejanji ter s svojim vplivom na napredek kmetijstva in čebelarstva. V slovenskem jeziku ni pisal samo pridig in spisov o kmetijstvu, pač pa Viktorijan Demšar je kot dober poznavalec dela P. P. Glavarja opisal njegovo delo in dobo. je dopolnil in prevedel tudi Janševo knjigo Pogovor o čebeljih rojih, ustanovil šolo za nadarjene kmečke otroke, podpiral šolanje svojih učencev na višjih šolah in v Komendi sezidal beneficijsko hišo z bogato knjižnico. Poleg tega je svojo zapuščino namenil za zidavo bolnišnice ža revne ljudi v Komendi, Čebelnjak Petra Pavla Glavarja z narodnimi nošami. Komendski dekan Nikolaj Pavlič je blagoslovil čebelnjak. ki je delovala do leta 1947. Ko se je preselil v Lanšprež pri Mirni na Dolenjskem, je število čebeljih družin še povečal. Z Glavar- jem se je pričelo slovensko strokovno in poljudno gospodarsko slovstvo, saj je Pogovor o čebeljih rojih prvi slovenski poljud-nogospodarski spis sploh in tudi prvi učbenik za čebelarje. Ni izključeno, da se je pri P. P. Glavarju učil tudi dvorni čebelar Anton Janša, ki je bil trinajst let mlajši od njega. Čebelarjem je spregovoril tudi predsednik ZČDS inž. Marjan Skok, ki je v imenu slovenskih čebelarjev čestital Čebelarski družini Komenda za organizacijo izredno prisrčne proslave in jim priporočil, naj tudi v prihodnje tako zavzeto seznanjajo Slovence s pomenom Glavarjevega dela. Po proslavi je dekan Nikolaj Pavlič blagoslovil Glavarjev čebelnjak v Komendi, ključe čebelnjaka pa je prevzel Branko Kropar. Trebanjski čebelarji pa so komendskim podarili panj z motivom Lanšpreža. Domači čebelarji so za goste pripravili svečan sprejem v bivši Glavarjevi bolnišnici, kjer so ob jedači in pijači kramljali še pozno popoldne. ZNANJA POLN ČEBELARSKI PODMLADEK VIKTOR KLADNIK Osnovna šola »Savo Kladnik« je bila 18. maja gostitelj posavskega tekmovanja mladih čebelarjev, ki ga je organiziralo Čebelarsko društvo Sevnica. Že vnaprej je bilo znano, da bo boj hud, saj so, kot je na koncu dejal tajnik ZČDS Milan Runtas, ravno mladi posavski čebelarji pobrali ve- čino prvih nagrad na republiškem tekmovanju v Lovrencu na Pohorju. Dramski krožek je pripravil kulturni program, predstavili pa so se tudi učenci glasbene šole. Že v mlajši skupini je komisiji in voditeljici kviza prof. Branki Bogovičevi domala Najboljši so dobili nagrade in priznanja. zmanjkalo vprašanj. Po hudo izenačenem boju na nižji stopnji so po dodatnih vprašanjih zmagali učenci OŠ Jurij Dalmatin iz Krškega, drugi so bili učenci OŠ Koprivnica, tretji učenci OŠ Sevnica, četrti učenci OŠ Kostanjevica. Komisija je bila zadovoljna tudi z odgovori učencev OŠ MR Krško, ki jih vodi mentor Gabrič. Zelo dolgotrajno je bilo tekmovanje v višji skupini. Vse, kar so tekmovalce vprašali, so ti rešili, celo zapleteni ples čebel. Naposled so se le izluščili najboljši, vsi pod vodstvom prizadevnega mentorja Franca Marolta iz Boštanja. Rezultati tekmovanja višje skupine so bili: 1. OŠ Boštanj, 2. OŠ S.K., Sevnica, 3. OŠ Jurij Dalmatin Krško in OŠ M.K., Leskovec, 5. OŠ M.M., Šentjanž, 6. OŠ Šentjanž, 7. OŠ Koprivnica, 8. OŠ J. G., Kostanjevica in 9. OŠ Podbočje. Vsi udeleženci tekmo- vanja so prejeli knjigo »Mladi čebelar«, prvi trije pa še dodatne nagrade. Franc Marolt je ob pomoči ČD Sevnica pripravil čebelarsko razstavo. ČD Sevnica je na tej prireditvi imenovalo Rajka Perka za častnega tajnika društva. Priznanja so prejeli tudi Ivan Možic, Andreja Flajs, Jože Bogovič, Franc Marolt in Adolf Teraž. Podpredsednica ZČDS Minka Zupančič je pohvalila prireditelja tekmovanja ČD Sevnica, ki je ob tej priložnosti izdal zanimiv bilten z imeni vseh sponzorjev. Generalni pokrovitelj tekmovanja je bil MERCATOR Sevnica. Tako velika udeležba mladih čebelarjev priča, da ČD Sevnica pomlajuje in povečuje svoje članstvo. Geslo tekmovanja je bilo v olimpijskem vzdušju. Važno je sodelovati, ne zmagati! Obletnica IVAN HORVAT - 70-LETNIK V Novi Gorici je v krogu svojih dragih je 22. junija letos Ivan praznoval svoj 70. rojstni dan. Rojen je bil v vasi Bogojina v Prekmurju v kmečki družini. Pri 14 letih je začel pri čebelarjenju posnemati brata Lojzeta. S svojo izredno nadarjenostjo in požrtvovalnostjo je bil kmalu sposoben samostojnega čebelarjenja. Med NOB se je boril proti okupatorju, zaradi česar je bil preganjan. Leta 1952 ga je službena dolžnost pripeljala v Novo Gorico - tu je postal sodnijski uradnik pri občinskem sodišču. Seveda je s seboj pripeljal tudi čebele. Že leta 1953 je bil izvoljen za tajnika in blagajnika takratnega čebelarskega društva za okraj Gorica, pozneje pa tudi za predsednika. Po njegovi zaslugi je število članov društva stalno naraščalo. Organiziral je strokovne izlete v Italijo in po domovini, srečanje z avstrijskimi čebelarji, razna strokovna predavanja in posvetovanja v okviru društva, zbiral je večje količine starega čebelarskega mate- riala, sodeloval je pri iskanju stikov s čebelarskimi organizacijami onstran meje. Sadovi teh njegovih prizadevanj so vidni ob vsakoletnem srečanju na simpozijih v Gorici v Italiji. Uspelo mu je celo priti do originalnega zvezka »Pravila slovenskega čebelarskega društva za Goriško«, sestavljenega v slovenščini v Trstu leta 1914. Vso zbrano dokumentacijo je dal leta 1985 arhivirati v pokrajinski arhiv v Novi Gorici. Zaradi teh aktivnosti je bil večkrat delegiran v ZČD Slovenije, eno mandatno dobo pa je bil tudi delegat v ZČOJ v Beogradu. Največ zaslug pa ima Ivan pri reorganizaciji društva. Le njegovi požrtvovalnosti, prizadevanju in izkušnjam gre zahvala, da so takrat vsa društva (3) in občinska čebelarska zveza dobila pravila in ostale akte za registracijo. Ob svojih organizacijskih sposobnostih pa je Ivan tudi odličen čebelar in dober poznavalec anatomije in fiziologije čebel. Do teh spoznanj ga je pripeljalo nenehno izpopolnjevanje praktičnega znanja in prebiranja strokovne literature; uspešno je končal tudi tečaj čebelarskega preglednika. Čeprav sam rad govori in pripoveduje o Osmrtnice Dr. PETER GREGORC Sloveč pesnik je pred dvema stoletjema zapisal, da je knjiga življenja od vseh najbolj nenavadna in vzvišena: Ne moreš je odpreti, pa tudi ne zapreti, kadar in kjer bi hotel, pa tudi na stran, ki ti je ravno pod prsti, ne boš več naletel. Listaš po njej, da bi se vrnil k odstavkom, kjer piše, kako si ljubil, bil ljubljen, bil srečen in uspešen, a je že pod prsti stran z eno samo besedo: Odhod. Tako je tudi naš dragi prijatelj dr. Peter Gregorc 62 let listal po svoji knjigi življenja. Od njegovega 10. leta dalje bi v njej že našli marsikak zapisek o njegovih čebelicah, ki jih je imel srčno rad že od tedaj, ko svojih dognanjih, je vedno pripravljen pozorno prisluhniti vsakemu čebelarju, ki mu kaj pametnega pove. Rad pripoveduje o srečanjih z znanimi starejšimi čebelarji, kot so pok. Pavletič, Stantič in Gorkič. Drži se načela, da je prenašanje izkušenj eden temeljnih pogojev za napredek človeštva, kar velja tudi za čebelarje. S svojim znanjem mu vedno uspe obvarovati čebele in povečati število družin, tako da vsako leto po nekaj družinic podari začetnikom, nekaj pa jih proda. Dobro pozna tudi pašne razmere, rad pa se izogiba gozdnih paš. Že leta 1956 je organiziral prevoz čebel na akacijevo pašo v Prekmurje, kar je bilo nekaj novega za goriške čebelarje. Čeravno je bil v službi in doma močno zavzet, je vedno našel čas tudi za delo v naši organizaciji ter pri čebelah. Seveda mu je uspelo postaviti tudi ličen čebelnjak. Za ves njegov trud in uspeh je bil odlikovan z odličji Anton Janša III., II. in I. stopnje, s plaketo ob 80-letnici slovenske čebelarske organizacije in več drugimi priznanji. Še na mnoga leta mu kličejo Čebelarji-prijatelji je kot mlad fantič začel čebelariti na dvorišču v bližini gostilne »Pod lipo«. Ko pa se je poročil in je priposestvoval vikend nad Opatijo, si je tam postavil majhen čebelnjak, ki mu je do prihoda varoe prinesel obilo veselja, pa tudi dobrega medu. Varoe je nato s fluvalinatom pregnal in bil spet dobre volje. Za letošnji januar sva bila zmenjena za rendez-vous: midva za čebelarske in podobne pogovore, najini soprogi pa za botanične itd. Toda v njegovi knjigi življenja je roka usode ta sestanek prečrtala in ga zamenjala z drugim, ki ga ni nihče pričakoval. Osupel sem nekega dne na drugi strani telefona začul vpašanje: »ali ste poznali dr. Petra?« In skoro ni bilo mogoče verjeti. Pokojni dr. Peter Geregorc se je v življenju odlikoval ne le z rahlim humorjem, marveč tudi po tem, da je bil vedno vztrajen in dosleden, pokončen mož. Zato je tudi v čebelarstvu, za katerega je bil zelo navdušen, imel dobre uspehe. Glede čebelarskih novosti je bil vselej na tekočem in prijetno je bilo z njim klepetati. Bil je drag prijatelj ne le meni, marveč tudi svojim kolegom na Gospodarski zbornici Slovenije, kjer je zavzemal pomemben strokovni položaj. Kjer- koli ga ne bo: v družini, v službi in pri čebelah, bo z njim praznina, ki je ne bo mogoče izpolniti. Njegova družina je izgubila skrbnega in dobrega očeta, Zbornica uglednega strokovnjaka, družina Ljbuljana-Center pa zvestega, dolgoletnega, vedno prijaznega in nasmejanega člana. Slava njegovemu spominu. dr. Jurij Senegačnik OBVESTILO O PREMIRANJU MATIC V letu 1991 bomo premirali matice na podoben način, kot smo jih v letu 1990. Ob nakupu matic lahko pri vzrejevalcu zahtevate obrazce za uveljavljanje premij. Te izpolnite in pošljite na Kmetijski inštitut Slovenije, Hacquetova 2, 61000 Ljubljana. Zahtevke bomo zbirali do konca tekočega meseca in jih takoj potem posredovali pristojnim službam Republiškega komiteja za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Te bodo zahtevani denar nakazale čebelarskemu društvu ali družini. Na dan izdaje Odloka o uvedbi finančnih intervencij za ohranjanje in razvoj kmetijstva ter proizvodnje hrane za leto 1991 (Ur. list Republike Slovenije, št. 21), to je 24. maja 1991, je premija za eno matico 45,00 din. Znesek bo ob morebitni inflaciji povečan. Še enkrat vas želimo opozoriti na pravočasno posredovanje zahtevkov. Zadnji rok za oddajo zahtevkov je sredina decembra. Služba za selekcijo kranjske čebele SPREJEMAMO PRIJAVE ZA UDELEŽBO NA SVETOVNEM ČEBELARSKEM KONGRESU APIMONDIA V SPLITU Vabimo vse čebelarje, ki se želijo od 29. septembra do 4. oktobra udeležiti svetovnega čebelarskega kongresa Apimondia v Splitu, da se pisno prijavijo na Zvezo čebelarskih društev Slovenije, Cankarjeva 3, 61000 Ljubljana. V prijavi napišite vaš točen naslov in številko telefona. Prosimo vas tudi, da navedete, ali se prijavljate za enodnevni, tridnevni, štiridnevni ali šestdnevni izlet na kongres. Šestdnevni izlet vključuje udeležbo na kongresu s plačilom polne kotizacije (220 USD) na udeleženca. Obisk kongresa bomo organizirali, če bo število prijav dovolj veliko. O cenah izleta in pogojih plačila bomo pisno obvestili vsakega udeleženca posebej. Strokovna služba ZČDS MALI OGLASI VEČJO količino Ijpovih satnikov prodam. Franc Lovrič, Galjevica 57, Ljubljana. PRODAM 22 AZ Grom s čebelami, 42 AŽ Grom prazne, vago, avtobus TAM 3000 z novim akumulatorjem, registriran do aprila 92. Sava Petrov, © (021) 360-046. TOČILO za med (za tri sate) na elektro ali samo na ročni pogon poceni prodam. S (061) 279-126 po 20. uri. PRODAM več rabljenih AŽ panjev. S (061) 59-509 po 20. uri. UGODNO prodam lesen zložljiv čebelnjak velikosti za 6 AŽ panjev 10-satarjev in 6 panjev 5-satarjev. Prodam tudi navedene panje. Ludvik Rode, Radomlje, Triglavska 23, S (061) 727-242. UGODNO prodam 4-satno točilo, ročno pocinkana pločevina, S (061) 261-040. PRODAM hišico z nekaj zemlje in čebelnjak s čebelami na Gaju nad Mariborom. 0 (062) 29-563 po 20. uri. TOČILO, štirisatno, pocinkano prodam za 2.500 din, S (061) 558-667. ZARADI bolezni prodam 5 naseljenih panjev. Franc Jecelj, Bizjakova 2, Ljubljana, S (061) 265-151. PRODAMO feromonske vabe za privabljanje čebeljih rojev. IKEMA-Ptuj, C. kurirjev NOV 2, 62250 Ptuj, a - fax (062) 771-090. PRODAM čebelje družine na deset AŽ satih. S (061) 722-890. KUPIM knjigo Sodobno čebelarstvo. S (061) 210-992. IZDELUJEM plastične pokrove za steklene kozarce z navojem ali brez. Anton Bizjak, S (067) 23-586. PRODAM tehtnico za pod panj. S (068) 52-372. Apilol Sistemski akaricid za uporabo v veterini Aktivna snov deluje na odrasle oblike parazita Varroa jacobsoni. Poškodovani paraziti zapuščajo čebele in padajo mrtvi na dno panja. Vedeti moramo, da zdravilo • deluje dalj časa tako, da odpadajo mrtvi paraziti od prvega do desetega dne po dodajanju zdravila. Za vsako čebeljo družino raztopimo en gram APITOLA v 50 ml mlačne vode, kateri dodamo še 15 g sladkorja (ena velika žlica), ali za deset čebeljih družin vsebino vrečice z 10 g APITOLA raztopimo v 0,5 I mlačne vode, ki ji dodamo 150 g sladkorja. Sladkor moramo dodati, ker spodbudi čebele, da hitreje popijejo zdravilo. Za dobro razvito čebeljo družino v standardnem plodišču LR panja (čebele zasedajo pet in več satov) sta potrebni dve zdravljenji z enim gramom APITOLA vsakih sedem dni. Slabše čebelje družine (če zasedajo manj kot pet satov) ali čebelje družine v manjših panjih, zdravimo s polovično dozo zdravila. Da boste pravilno določili dozo zdravila za vsako čebeljo družino, na podlagi števila čebel in velikostjo panja, vas prosimo, da najprej dobro proučite naslednjo tabelo: INEX Hemofarm VRŠAC - JUGOSLAVIJA u saradnji sa CIBA-GEIGY (antimikotik-antibiotik za uporabo v čebelarstvu) Za zdravljenje in preprečevanje poapnele zalege čebel. Mehanizem delovanja nistatina temelji na ireverzibilni pripojitvi na sterolne komponente v celičnih membranah plesni, kar povzroča odprtinice v celičnih ovojnicah, zavira izmenjavo snovi, inhibira encimske reakcije v celicah in tako povzroči odmrtje celice. V liter sladkornega sirupa dodamo 5 g zdravila, ali 100 gramov zdravila dodamo dvajsetim litrom sladkorne raztopine. Ta zdravilni sirup se dodaja trikrat vsak drugi dan po 0,5 I ali 500 ml vsaki čebelji družini. Po potrebi lahko postopek ponavljamo, dokler družino ne pozdravimo, med dvema zdravljenjema pa napravimo presledek sedem dni. Zdravilno raztopino moramo uporabljati vedno sveže pripravljeno. Število zasedenih satov s čebelami V prašilčku 2-4 5-7 v panju 8-10 11-14 Količina Apitola 0,5 g 1 g 1.5 g 2g Količina raztopine 25 ml 50 ml 75 ml 100 ml spmMioo (dezinficijens - tekoči koncentrat) Sporotal 100 se uporablja za razkuževanje čebelnjakov in čebelarskega pribora in je namenjen preprečevanju prenosa povzročiteljev nosemoze, ameriške in evropske gnilobe čebelje zalege, poapnele in okamenele zalege. Sporotal 100 vsebuje natrijev hipoklorid, posebne fosfate, alkalije in INEX antikorozivna zaščitna sredstva. Se ne peni. Za povzročitelja poapnele II n«n nf-i zalege uporabljamo samo 4 % raztopino (na 10 1 vode 4 dl SPORO- HvfflOIfirill TALA 100). VRŠAC - JUGOSLAVIJA Navedene preparate lahko kupite v prodajalnah s čebelarskimi potrebščinami in v veterinarskih postajah. PREDSTAVNIŠTVO ZAGREB Badeličeva 19 - tel.: (041) 314-233 POKLIČITE NAS IN OBISKALI VAS BOMO V uredništvu Slovenskega čebelarja se zavedamo, da je v Sloveniji veliko čebelarjev, o katerih bi morali napisati v našem glasilu kaj več. Veliko je stvari, ki bi bile zanimive predvsem za mlade čebelarje in začetnike, od različnih panjev in izkušenj z njimi do vzreje matic in preprečevanja rojenja. Zato vabimo vse, ki bi želeli svoje izkušnje in znanje ali čebelarske spomine posredovati mladim rodovom, da nas pokličete ali nam pišete na uredništvo Čebelarja. Skušali vas bomo obiskati. Seveda bi bili veseli tudi obvestil o inovacijah ali izboljšavah pri čebelarjenju. Vse, ki imajo veliko vprašanj s področja čebelarstva, pa vabimo, da sodelujete v novi rubriki »VPRAŠANJA IN ODGOVORI«, ki jo bomo uvedli jeseni. ODSTOPITE ZVEZI VEZANE LETNIKE SLOVENSKEGA ČEBELARJA Mnoge družine, ki so izgubile družinskega člana čebelarja, ne vedo kaj z vso čebelarsko literaturo, ki se je z leti nabrala v čebelarski knjižnici. Pogosto se zgodi, da konča na odpadu med starim papirjem. Včasih so to celo vezani letniki Slovenskega čebelarja. Kako prav bi prišli čebelarskim krožkom na šolah ali posameznim čebelarjem začetnikom! Zato prosimo vse, ki imate vezane letnike Slovenskega čebelarja, pa ste jih pripravljeni brezplačno odstopiti ZČDS, da nas o tem obvestite po telefonu (061) 210-992. CENE MEDU NA TRŽNICI IN PRI ČEBELARJIH Cena medu na trgu je bila v začetku meseca junija devetdeset dinarjev. Nekateri čebelarji pa prodajajo med že po sto dinarjev za kilogram, kar glede na inflacijo ni pretirana cena. Urednik POSEBNO OBVESTILO Medexova prodajalna s čebelarskim materialom od 1. 7. 1991 dalje posluje na novi lokaciji Linhartova 49 A (poleg Zavoda za rehabilitacijo invalidov) od ponedeljka do petka od 8. do 15. ure, v soboto od 8. do 12. ure. Prosimo za razumevanje in se priporočamo. Medex, Ljubljana Časopis Slovenski čebelar je ustanovilo »Slovensko čebelarsko društvo za Kranjsko, Štajersko Koroško in Primorsko« leta 1898. Izdaja ga Zveza čebelarskih društev Slovenije, Cankarjeva 3/II, 61000 Ljubljana, tel.: (061) 210-992. Časopis izhaja v Ljubljani vsakega 1. v mesecu in je oštevilčen z zaporedno številko meseca. Časopisni (izdajateljski) svet sestavljajo: Andrej Dvoršak, Ivan Esenko, mag. Franc Javornik, Andrej Jernej, inž. Ervin Kuhar, dipl. oec. Aleš Mižigoj, inž. Janez Poklukar. Uredniški odbor sestavljajo: prof. Janez Mihelič, inž. Jože Babnik, Andrej Dvoršak, mag. Franc Javornik, inž. Janez Poklukar in Pavle Zaletel. Glavni in odgovorni urednik: prof. Janez Mihelič Lektorica: prof. Nuša Radinja Letna naročnina za nečlane znaša 320,00 din. Posamezna številka pa stane 30,00 din. Članarina, v katero je všteta tudi naročnina za Slovenski čebelar, znaša 270,00 din. Člani imajo pravico do enega brezplačnega oglasa do 20 besed v tekočem letu, vsako nadaljnjo besedo pa plačajo po veljavnem ceniku za splošne oglase. Cene reklamnih oglasov: cela stran na ovitku 8.000,00 din, v sredini 7.000,00 din, pol strani 6.000,00 din, četrt strani 4.000 din. Popust pri ceni za 3- do 5-kratno objavo je 10 odstotkov, za 6- do 10-kratno objavo 20 odstotkov, za celoletno objavo 30 odstotkov. Cena splošnih oglasov je 7,00 din za besedo, enaka cena velja tudi za osmrtnice, ki presegajo 40 besed. Številka dinarskega žiro računa pri SDK v Ljubljani je: 50101-678-48636. Po mnenju Republiškega komiteja za informiranje (421-1/74) spada revija Slovenski čebelar med strokovne revije, ki so oproščene plačila temeljnega prometnega davka (Ur I RS št 7 22. 2. 1991). Tiska Tiskarna KURIR Ljubljana, Ljubljana, Parmova 39 Rokopisov in nenaročenih fotografij ne vračamo. / \ utemeljeno 1974 j ^ Poduzeče za proizvodnju, trgovinu, uvoz-izvoz, ugostiteljstvo i turizam, s p. o. 41000 ZAGREB — Jakova Gotovca bb — Telefon: (041) 447-528 — Telefax: 447-884 PRVO IN EDINO PRIVATNO PODJETJE V JUGOSLAVIJI ZA PROIZVODNJO, ODKUP IN PREDELAVO TER UVOZ-IZVOZ MEDU, ČEBELJIH PRIDELKOV, ORODJA IN PRIBORA ZA ČEBELARSTVO V naših prodajnih centrih: - V ZAGREBU, JAKOVA GOTOVCA bb, telefon 041/447-528 - V SARAJEVU, PETRA KAČIČA 17a, telefon 071/705-903 - V BOROVU, KARLA MARXA bb, telefon 056/64-809 - nudimo med, čebelje pridelke in opremo za čebelarstvo - odkupujemo med, med v satju, propolis, vosek, cvetni prah in matični mleček - zastopamo svetovno priznane proizvajalce čebelarske opreme - nudimo vam več oblik kooperacije - nabavljamo čebelarjem stekleno embalažo in sladkor za prehrano čebel - v našem obratu v Zagrebu vam nudimo pakiranje medu v kozarce IŠČEMO PROIZVAJALCE ČEBELARSKE OPREME IN PRIBORA ZARADI VEČLETNEGA POSLOVNEGA SODELOVANJA Organiziramo strokovna predavanja in seminarje za začetnike in čebelarska društva. Organiziramo obiske čebelarskih sejmov in razstav izven Jugoslavije. OB JUBILEJU 18-LETNICI DELOVANJA BOMO NAGRADILI KUPCE ČEBELARSKEGA ORODJA IN PRIBORA: - NAJVEČJEGA KUPCA SATNIC IN NAJVEČJEGA KUPCA ČEBELARSKEGA ORODJA IN PRIBORA V LETU 1991 BOMO NAGRADILI Z DVODNEVNIM OBISKOM ČEBELARSKEGA SEJMA LETA 1992 V VERONI, ITALIJA. - PET KUPCEV SATNIC IN PET KUPCEV ČEBELARSKEGA ORODJA IN PRIBORA BOMO NAGRADILI Z ENODNEVNIM IZLETOM NA ČEBELARSKI KONGRES V SPLIT. ŽREBANJE BO 15. 9. 1991, IMENA NAGRAJENIH PA BOMO OBJAVILI V VSEH ČEBELARSKIH ČASOPISIH. PRIDITE IN PREPRIČAJTE SE! NIHČE V JUGOSLAVIJI NE POSLUJE TAKO KOT »APIMARKET« IN SAMO »APIMARKET« VLAGA V SVOJE LJUDI! [S- Tisk: KURIR Ljubljana