Spedi/ione in aubonamento postale Poštnina plačana v gotovini ILUSTRIRANI LIST ZA MESTO IN DEŽELO Cena I lira DRUŽINSKI TEDNIK Najslabša sprava je boljša kakor najboljša pravda. .....| Slovenski rek Leto XV. V Ljubljani, 29. aprila 1943-XXI. štev. 17 (702) j »DRUŽINSKI TEDNIK« Izhaja ob četrtkih. U r e d n I ž t t o In uprava v Ljubljani, Miklošičeva 14/111. Poštni predal št. 345 Telefon št 83-3*2. — Račun poštne hranilnice v Ljubljani št. 15.393 — Rokopisov ne vračamo, nefranklranih dopisov ne sprejemamo. 7.x odgovor je treba priložiti 2 liri v znamkah. NAROČNINA 1/4 leta 10 lir. 1/. leta 20 lir, vse leto 40 lir. — V tujini 64 lir na leto. — Naročnino je treba plačati vnaprej. CENE OGLASOV V tekstnem delu: enostolpčna petitna vrsta ali njen prostor (višina. 3 min m Kirii.a 55 mm) 7 ir; v oglasnem delu 4.50 lire) V dvobarvnem tisku cene po dogovoru — Notice: vrstit a 7 lir. Mali o g 1 a • s I : beseda 0.50 lire. Oglasni davek povsod fic posebej. Pn večkratnem naročilu popust. 1» Danes: \ \ NAŠ NOVI KRIMINALNI ROMAN : 1 PET MINUT POZNEJE j (Gl. sir. 2. in S.) : a■■■ Hudi boji na zahodnem tunizijskem bojiščn Industrijske naprave v Haifi bombardirane (.lavni Slan Italijanskih Oboroženih •St| je objavil 21. aprila svoje 1061. vojno poročilo: Sovražnik je močno napadal v južnem delu bojišča. Italijanske in nemške čete so sunek zadržale in na več točkah prešle v protinapad. Posrečilo se jim je uničiti nekaj pridobitev, ki Jih ie bil prvotno dosegel sovražnik. Divja še huda bitka, v kateri sodeluje obojestransko letalstvo. V ponovnih spopadih so nemški lovci uničili 8 sovražnih letal. Italijanski lovci so dosegli včeraj sijajen uspeh nad Sicilskim prelivom. Skupine 1. letalskega oddelka pod poveljstvom majorja Alojzija l)i Bernarda iz Citta della 1’ieve (Perugia) in letalskega stotnika Glizia Nicija iz J erranove 1’ausania. so dasi po številu šibkejše, napadle 60 letal tipa >Spitfire< in jih .17 izmed njih sestre-hle. Dve drugi sovražni letali so uničili naši lovcj ob tunizijski obali, neko drugo letalo pa nad morjem pri otokih St rola vi (drči ja). .Ponoči 20. aprila so naši bombniki učinkovito napadli skladišča in čistilnice v Haiti. 'Včeraj je sovražnik bombardiral in s slropiioami obstreljeval nekatere niamše kraie v južni Italiji in na Siciliji. Povzročil je manjšo škodo in nekai človeških žrtev. Naše protiletalsko topništvo ie pri Portu Empedoclu sestrelilo neko ameriško letalo, tla ie strmoglavilo v morje. V zadnjih dneh se tri naša letala niso vrnila v svoja oporišča. (ilavni Stan Italijanskih Oboroženih Sil je objavil 22. aprila svoje 1(162. vojno poročilo: Sovražnik ie ponovno silovito napadal v južnem delu tunizijskega bojišča. naše čete so pa napad junaško vzdržale T oslrj obrambj neke prednje Postojanke se ie posebno odlikoval prvi bataljon 6. pohotnega polka VTrieste). ki je pod poveljstvom letalskega stot-nika Maria Politija iz Sulmone prizadejal napadajočim novozelandskim četam ogromne žrtve. Težki nemški bombniki so napadali središča v sovražnem zaledju. Naši lovci so sestrelili 4 sovražna letala. Ponoči so naša letala uspešno bombardirala petrolejske naprave v Tripolisu in v Siriji. (Davni Stan Italijanskih Oboroženih Si| je nhiavil 23. aprila svoje 1063. vojno poročilo: N južnem delu tunizijskega boiišča je danes sovražnik še ojačil pritisk. Naše čete so se junaško borile in prešle v protinapad. Posebne omembe ie vredna naša divizija Pisloia . pod poveljstvom generala Faltigija. Čete te divizije so z neomajno trdnostjo vzdržale jionovne sovražne papade močnejših britanskih čet Tudi v zahodnem delu bojišča so bijejo hudi boji \ zračnih bojih so nemški lovci sestrelili (> sovražnih letal, naši lovci, k', so spremljali neki konvoj pa 4 Suiti iro \ Sovražna letala so bombardirala Si-racuso. 1! osebe so mrtve. 1it pa ranjenih. Sovražnik ie odvrgel nekai bomb na Carloforte (Cagliari) in na okolico Catanzare in Raguse. 4 ljudje so mrtvi. 14 pa ranjenih. Naše protiletalsko toimišlvo ie sestrelilo o sovražni letali. Pno ie v plamenih strmoglavilo na tla vzhodno od Si ra kuže, drugo pa v morje v bližini Pozzalle (Ragusa). (■lavni Stan Italijanskih Ohnroženih Sil je objavil 24. aprila svoje 1064. vojno poročilo: V južnem delu boiišča so prenehali sovražni napadi. Bitka se ie Pa spet vnela v zahodnem delu bojišča. Nemški pikovih oklepn'ihngf"e 1,a,,ade Sovraž- lillah^^vizIhr^Tri^e00^'''^.^!: Ijon strojničarjev. dve četi divizile : Folgorej in ena reta ^grenadirjev. Posebno priznanje zasluži tudi italijansko topništvo, ki je spet pokazalo svojo visoko sposobnost. Letalstvo Osi ie nepi-estano bombardiralo zbirališča sovražnih oklepnih voz in sovražna letališča. Sovražnik ie bombardiral pokrajino Nuoro in povzročil manjšo škodo. Med prebivalci je 12 mrtvili. 6 pa ranjenih. Nemški lovci so ob vzhodni sardini-ski obali sestrelili tri sovražna letala. -Naši motorni čolni so preprečili napad ruskih motornih čolnov im neko krimsko pristanišče. davni Stan Italijanskih Oboroženih Nil je objavil 25. aprila svoje 1065 vojno poročilo: . Na zahodni tunizijski fronti se italijanske m nemške čele junaško bore * sovražniki, Zmerno izvidniško delovanje v južnem delu bojišča, Nemški lovci so sestrelili 4 sovražna letala, nase protiletalsko topništvo 3 letala. 1 sovražno letalo je pa sestrelila naša torpedovka. ki je plula po Sredozemskem morju. Naša letala so ponovno uspešno bombardirala industrijske naprave v llaili. To noč so ameriški štirimotorniki napadli okolico Napolija in povzročiti manjšo škodo. V Torre del Grec.eo obžalujejo 47 mrtvih in 66 ranjenih. Eno sovražno letalo, ki ga je zadelo naše protiletalsko topništvo, je padlo v morje v bližini Ispice (Ragusa). Na ta kraj je sovražnik odvrgel nekaj bomb. vendar ni povzročil škode. Glavaš Stan Italijanskih Ohnroženih Sil je objavil 26. aprila svoje 1066. vojno poročilo: V južnem delu tunizijskega bojišča so naše čete zatrle sovražni pritisk. Angleško-ameriško letalstvo ie včeraj izgubilo 12 letal. 7 so jih sestrelili naši lovci. 5 pa protiletalsko topništvo. V ogorčenih borbah zadnjih dni so se posebno odlikovale nemške enote: 10. oklepna divizija. 2. bataljon 443. polka oklepnih grenadirjev in lovski bataljon letalstva. Naša letala so v cirenaiških vodah prestregla močno zavarovan sovražni konvoj in zadeta s torpedi dve trgovski ladji po 8000 in 5000 ton nosilnosti. Sovražna letala so včeraj metala bombe na ver krajev v Siciliji. V Li-cati (Agrigento) je več poslopij poškodovanih. ena oseba pa ubita. Na področju Cagliariju število žrtev še ni znano. Vrli vol o di trasporto Talkino prima del vol« transportno letalo pred odletom. \ , . <- J 5 delu in se zanimal za razne pobudejz veliko preudarnostjo in opreznostjo, ki se izvajajo, in za načrte, med nji- predvsem pa z veliko ravnodušnostjo, mi za načrt antologije političnih piscev Zakon z dne (i. januarja I943-XXI. že fašizma pod vodstvom Carla Alberta j daje smernice za njeno udejstvovanje : dela Biginija in ljudske izdaje Sprejemi pri Duceiu Rini. 25. aprila. Duce je sprejel ob navzočnosti Tainika stranke predsednika zavoda Panorame stvaritev fašizma , Giaconva di Giacomo. ki so ga spremliali Giuseppe Bottai. predsednik stalnega -odbora za književnost. Luigi 1 mih. generalni direktor zavoda, m prot. Cesare Ferri. Duce ie poslušat obširno poročilo o opravljenem rame stvaritev fašizma . V načrtu so nadalje splošni vodič za zgodovinske študije fašizma, zgodovinski letopis revolucije, zbirka zgodovinskih studii in prič o drugi svetovni vojni. Duce se je nadalje posebno zanimal za delovanje stalnega odbora za književnost, ki bo proučil zgodovinska dela o revoluciji. in za narodni natečaj za zgodovino fašjstovskega sindikata. Zahteval ie 'končno podrobno poročilo o raz-sirianpi del zavoda, izdanih ob 201et-mci. katera bodo prejele vse italijanske knjižnice in ljudski zavodi. Ta dela so zbudila največie zanimanje v zavezniških in prijateljskih državah. Po si)i’eiemu ie Duce izrazil svoio pohvalo predsedniku in ostalim predstojnikom ter je dal navodila, da bo zavod postal še boljše sredstvo za raz-širjevanje večjega iioznanstva Italije v tujini in zgodovine fašistovske revolucije. v katerem znamenju dozoreva novi red. Pano- Cena. ki jo ie treba določiti, je pr Ducejeva navodila za revizijo vojnih pogodb Pravična ureditev cen in davčnih bremen Rini. 23. aprila. Duce je sprejel v Beneški palači člane osrednje komisije za revizijo pogodb o vojnih dobavah. Navzočni so bili državni minister senator profesor Giovanini Bel-luzzo. predsednik, državni svetnik senator odvetnik Arualdo Petrettj kot zastopnik senata Kraljevine, nacionalni svetnik profesor Felice de Carli kot zastopnik Zbornice fašijev in korporacij. senator inž. Edmondo de Filialo. inž.._ Bartolomeo Nobili, vicedi-roktor državnih železnic, profesor inž. Mario Tommasselti. direktor industrijskega tehničnega zavoda v Rimu. inž. Acliile Peteuati. šef službe državnih železnic, general Saverio Costa in general Umberto Agostiui iz vojnega ministrstva. general Eugenio de Vito in polkovnik Franci sco Montautj iz mornariškega ministrstva, major Mario Mele m jiolkovnik Viao Mastromatleo lom, f!'0.?:1 1‘hnistrstva. general Giu-ln T ?wina •* • »pMiovnik Giiigliehno c , , 1,0 '»'»jsbstva za vojno pro-iz\ od n io. drzaviu svetnik, odvetnik Agostino Macchia. tajnik Komisijo ie spremljal tmaneju minister. Predsednik komisije državni minister Velluz-zo ie predstavil člane komisije in zatrdil. da bo kočljiva in važna naloga, ki jo je zakon jioveril komisiji opravljena s skrajno skrbjo in čutom odgovornosti. Duce je nato pedal naslednje izjave: »Komisija za revizijo pogodb o vojnih dobavah je bila ustanovljena na moj predlog s Kr. dekretom na podlagi zakona s 6. februarjem 1943-XXi st. 144. katerega ie objavil uradni list. Smoter, ki si ga ie ta zakon določil te znan. Med sovražnostmi in zlasti v naglem prehodu iz položaja miru v vojno gosjiodarstvo ji- malokdaj mogoče javni upravi in samim podjetjem postaviti preudarjeno analizo stroškov. i.3®l nritiskom višjih in .neodložljivih illa niso majhni zlasti v sedanjih okoliščinah. in dosegi smotra pravičnosti in socialne jiošlenosti. ki ni nič mani važen in potreben v trenutku, ko ie ves narod naperjen v odločilnem naporu. Prepričan sem. da bo komisija delovala brez dvoma glede na pristojnost in zaupanje, ki ga nudijo njeni člani vična cena. ki io v sedanjih okoliščinah določajo stroški in dovoljen dobiček. Zdrava podjetja, katerim ie interes naroda v vojni nad vsakim drugim interesom, se nimajo ničesar bati spričo take revizije. Z druge strani se ni bati nobene škode za vojevanje. ker delo komisije nikakor ne more škodovati popolni svobodi za podpisovanje pogodb vojaške ujirave. V primerih resnične nujnosti uprave na jiodlagi Kr. dekreta z dne 25. marca 1943-XXI št. 194, so lahko odobrijo pogodbe in se naročila izvrše. a se podvržejo proučitvi -komisije v- sv rim morebitne revizije cene po' izvršitvi pogodlie. Vrhovni interesi obrambe so torej v celoti, zaščiteni. Pri tem delu predvidene pravičnosti se vlada ne bo omejila samo na odseke industrijske proizvodnje. Kakor je nedavno rekel v Zbornici fašijev in korporacij finančni minister, se proučujejo ukreiii za revizijo ali bolje razdelitev davčnih bremen, ki jih nalaga ura. na vse oblike bogastva, posebno če izvirajo iz sedanje vojne konjunkture. Zaman je torej mauevri-ranie. vseli tistih, ki se skušajo odtegniti svoii določeni nalogi davkoplačevalčev iu državljanov. Komisija, ki danes pričenja svoje delo, bo tudi veliko doprinesla k obrambi zaupanja, ki se mora jio vsaki ceni zaščititi pred slehernim pretresom in sleherno protinarodno špekulacijo. To te najboljša zaščita vlog. ki se_ dovajajo državi za vzdrževanje mogočnega bojnega napora. Manifestacije 9. maia Rim. 24. aprila. Odredbeni list PNF objavlja: 9. maja XXI. Dan Vojske — dan imperija. Pred spomeniki in nagrobniki padlih vseh italijanskih občin se bodo brale ob udeležbi predstavništev Oboroženih sil. vojnih in vojaških društev. mladinskih organizacij Stranke, skvadristov in fašistovskili žen v sporazumu z Narodno zvezo padlih vojakov. zadušnice v spomin padlih. Ves dan bodo stale pred spomeniki padlim straže pohabljencev, odlikovancev, ranjencev, bojevnikov, prostovoljcev, skvadristov delavcev in vojnih sirot. Na pobudo Narodne zveze vojnih pohabljencev in invalidov se bo izročila diploma »Muiilata mestom, ki so najbolj prizadeta zaradi sovražnih letalskih napadov. . V glavnih mestih pokrajin se bodo izročila odlikovanja in izkaznice Narodne boiovniške zveze bojevnikom s,°‘ilaa!p (J»vorniki. ki jih bo določil INF v sjiorazumu z družbo Dante Aligluerr in Fašistovskega zavoda za italijansko Afriko bodo ob-ravnavali temo »Italija in Afrika . ki io ie določil Duce za proslavo »Devetega dneva Italijanov po svetov. Med manifestacijo se bo počastil -/•lili.... i ', 1 . . "'TOIUZUII III »ni iiiun11 t siaci JO SO 110 počasni V Vinil’ - l(‘ glacni interes zagotoviti spomin padlih na afriški zemlji Faši-Wn .,‘asu’ kar 'e neobhodno stovske obiskovalke, ki jih bodo „ n !!Kli71?. obrambo, predlaga zaseli-!r m i i1*. četuti io preveva nai-bolt ziv duh sodelovanja, v večini primerov s celotnimi ocenjevanji in približno država pa sprejme, ne da Id imela možnost za primerno kontrolo, cene. k. se v nada inien, pokažejo za očitno pretirane. I udi pri površnem pregledu se izkaže, da so takšne pogodile obremenilne, ker vključujejo mnogo višje dobičke, kakor so z uporabo kapitala, opravljenim delom in tveganjem kakor koli opravičljive. Jz političnih in moralnih razlogov, kakor tudi iz finančnih, se vsiljuje re-vizua m bolj pravična ureditev cen. Naloga odbora ustreza dvojni vrsti potreb: Uavcniru dohodkom ki brez dvo- . ... jih _______ spremljale fašistovske vseuriliščnice. mlade fašistke. kmečke in delavske gospodinje, bodo obiskale družine povratnikov iz Afrike, da jim sporočijo izraze delovne složnosti Stranke. Dne 9. maja bodo vlaki PNF z raznim tolažilnim in podpornim materialom v spremstvu strankinih hinrnr-liov in višjih častnikov Kr. vojske obiskali rete na raznih operacijskih pnd-ročiih. Po vseh občinah Dalije hod^"pod lUkl/.oTstvoin ONI) predstave fn zaha-ye za ranjence, bojevnike in Oborožene sile jio bolnišnicah, zavodih za rekonvalescente in prireditvenih loka-‘b- Fanfare in zbori MVSN. Gl L iu DNI) bodo med četami in ljudstvom. izva- zbranimi v duhovnem bralstvu iali vojno glasbo in zbore. Podtajniki. Duce ie določil naslednje tovariše za podtajnike PNF: A lesa ml ro Tarah i n i. razred 1894. vpisan v PNF od 7. novembra 1919. skvadrist. Pohod na Rim. bojevnik v vojni 191.)—1918 in sedanji vojni, generalni poročnik MVSN v stalni službi. bivši /vezni tajnik in bivši inšpektor GIL. Leonardo Gana. rojen v Tempin (Sassar:) I. 189:1. vpisan \ PNF od 12. oktobra 1919. bojevnik v vojni 1915—19J8 iu vojni Imperija, pohabljenec odlikovan s srebrno kolajno in križci za vojaške zasluge. Zvezni tajnik v Sassariju. Asinari. Terniju, zdravnik kirurg. Alfredu Cucco. rojen v Palermu leta 1893. vpisan v stranko od 1919. skvadrist, Pohod na Rim. bojevnik v vojni 1915—1918. prvi tajnik Fašija v Palermu leta 1923. in Zvezni tajnik te pokrajine leta 1923., član Narodnega direktoriia in Velikega sveta I. 1924.. ustanovitelj Fašistovskili publikacij in avtor mnogih političnih in znanstvenih knjig, Reato Della Vatle, rojen v Rimu leta 1909.. vpisan v PNF lefa 1927.. prej član Gl'F (prvi fašistovski nabor). bojevnik v španski in sedanji vojni, odlikovan s srebrno kolajno, z bronasto kolajno, dvema križcema za vojaške zasluge. Zvezni tajnik v ltene-ventu. doktor prava in političnih ved. Z« člane direktoriia PNF je Duce določil naslednje. tovariše: Antonio Aghetuo. rojen v IPscegtie (Bari) teta 1903., vpisan v PNI1’ leta 1919.. skvadrist. legijonar Pohoda na Rim. vojne v Elioplii. odlikovan s križcem zg vojaške zasluge, bivši član direktoriia milanskega Fašiia. sindikalni organizator in publicist. Giuseppe Gabella. lojen v Novi Figure leta 1902.. vpisan v PNF leta 1921., skvadlišt. legijonar Pohoda na Rim. italijansko-etiopske vuine. (IMS sedanje vojne, odlikovan > srebrno kolajno in bronasto kolajno za vojaške zasluge, bivši poveljnik akcii-ke skvadre, sedaj Zvezni tainik \ Ver-cellijTi. Fernando Felicioni roien \ Assisiiu teta 1912.. vpisan v PNF leta .193.7. fašistovski nabor), voimt v Ktimčii iu Grčiji, odlikovan s sretirilo kolaino iu bronasto kolajno za vojaški' zasluee. bivši Zvezni tainik v ('allanbsetli. bivši poduačelnik S.M pri GIL. Zvezni tajnik v Brescia’, doktor gospodarskih in trgovskih znanosti. Luigi Emanuele Gianturco razred 1894. vpisan v PNF od leta 1919.. skvadrist. legijonar Poh'->,i na Rim. jmlkovnik bersnljeriev.. Iiojevuik pro-'sloyotj.ee .v vbili), (9.L5 ' |9t,8. io, Tedu-• nji vojni, odlikovan z dveina srebitu-ma kolajnama in štirim' broni' *inji kolajnami za vojaške zasluOe .odvetnik, bivši Zvezni tajnik v Milanu. Luigi Molino. rojen v oktobru leta 1903.. vpisan v PNF od leta 1 *>”(l.. skvadrist. legijonar Pohoda na Rim. častnik alpincev in Milice vcini prostovoljec na zapadnj in grško-'dbznski fronti, bivši Zvezni tajnik v Bellunu, bivši generalni podravnateli italijanskega tiska, sedanji Zvezni tainik v Goriziji. novinar. Sergio Nannini. roien v Finalu (Emilia) leta 1906,. vpisan v PNF leta 1921.. dijaški avangvardist, skvadrist. Pohod na Rim. Iiojevuik v Etiopiji, bivši tajnik Fašija v Bologni, bivši zvezni podtajnik v Bologni, bivši komisar za notranje preseljevanje, bivši državni podtajnik za poljedelstvo in gozdove, tirat padlega fašista, doktor poljedelskih ved. Franz Pagliani. rojen v Coucordlji S. Secchia (Bologna) leta 1904.. vpisan v PNF od leta 1920.. skvadrist. legiio-nar Pohoda na Rini, bojevnik v italijanski vzhodni Afriki, odlikovan z bronasto kolaino za vojaške zasluge, bivši tajnik (1UF v Bologni, bivši član Zveznega direktoriia iu predsednik ONI) v Bologni, bivšj Zvezni tajnik v Mo-deni, .profesor kirurgičue patologije na vseučilišču v Bologni, avtor številnih znanstvenih razprav. Junaštvo italijanskih čet na tunizijskem bojišču Rim. 25. aprila. Nova faza bitke v Tuniziji je v jailnem razvoju. Angleška 8, armada ie po novi razvrstitvi, ki je Bila poTehna zaradi našega umikal,naga Juanevra -na črto linfidavilla. in po pripravi svojih napadalnih sred'lev obnovila v noči na 20. april ofenzivo prerij 11. armadi, da bi zavzela tuniški branik. Oprativni načrt nasprotnika, ki je že v jKnVtku j:okaz;il ja.sne obrise, ie obstojal v zlomitvi naših ohrambniih postojank z oklepnimi sredstvi v odseku Enfidavilla. kjer je množična uporaba tankov lažia. in v istočasnem na-Pild i s pretežno jrehotninii silami na astali južni fronti, kjer teien omejuje uimrabn mehanizininili sredstev, našemu povelinišlvu pa preprečiti manevre z rezervami. Glfivna akcija j roti obali, ki je skrbno in močilo organizirana, se je pa popolnemu izjalovila, kajti mogočna topniška priprava in sledeči napad oklepnih sil za razbitje naše obrambe sta zadela dejansko v prazno zaradi prejšnjega zboljšanja fronte, ki ga je izvedlo limet,uištvo 1. armade in kii ga nasprotnik ni opazil. Na os la ti fronti ie bitka dobila pretežno značaj bftr.be med ;pehoiniini silami in na lem bojišču sp Angleži, ki niso imeli več prednosti s premočjo oklepnih sredstev, katera so bila temelhij rinite tj njih uspehov, utrpeli odločen jionaz. 8'iri daj t>o besneli boji kakršnih doslej ni bilo. Razblinili m se včasih \ vrsto krvavih spopadov z bajnimi, a aa&ffibfssr £s& #voje jcndovi-n*. im*ixiirtif.no otrla napade rnzinih čet. ki on jih An-gM8 imcdali Jv napad. Rccacika neke imoo iredmje utrjene ro&toiauke. in »ioer rnriaiflvii TaCrune . <>!>'toieča ir. mečev ). batni iona 66. pehotnega polka. cdoinive grenadirjev ter dveh eiol-nii divizije »Foligore«. ki #o bilo «*tr-njene v eno nam« borbeno voljo, je ■Iva dneva vzdrževala napad neke novozelandske divizije. Za junaško borko do skrajnosti, od hiše do hiše. od ka,nmn do kamna, zvesta zapovedi, (ki ie treba vatrahitii za vsako ceno. h- popadka zaslužila en<4 omembe v dnevnem povelju. Enote divizije sPi-»toia ••. ki so se odele s »lavo v treh zaporednih bitkah, so neizprosno odbile neko indijsko divizijo, ki ji ni nsp« lo doseči najmanjšega uspeha zaradi hrabrosti naših oddelkov. T)ivizi-ja >Trieete« in vse rete t. armade so znova pot Pilile neizčrimo sito vokih«« o|H»ktne ‘23. aprilu je osnia armada. hudo preizkušena po krvavih i.?.vubati v napadih, ki niso imeti noben«1«;! uspeha, prekinila mtpada-pje. da bi izčrpane enote na mrvo razvrstila. Poveljnik 8. armade je uradno označil to armado v proglasu na rete. ki «i ga našli pri nekem ujetniku. za najboljše vojno sredstvo angleškega imperij«, s« katerim je kdaj razpolagal. Prva laza bilke v Tunisu se je tako zaključila s krepkim uveljavljanjem naše l. armade, ki je prezirajoč premoč Angležev v ljudeh in vojnih sredstvih znova postavila proti sovražniku nepremagljivo oviro junaštva italijanskih vojakov. Maksimalni cenik Maksimalni cenik št. 9. ki velja |h> naredbi Visokega komisarja za Ljub-Iinimko pokrajino «1 10. aprila t. 1. naprej, določa za mestno občino ljubljansko nasledili je cene na drobno (z všteto trošarino): 1. Kruli iz enotne moke v kosih do 480 g 2.30 lire. v kosih od 400 d« 104)0 g 2-20 lire; testenine iz enotne moke 3.90 lire za kg; enotna pšenična, moka 2.70 lire; enotna koruzna moka 2 20 lire: riz navadni 2.70 lire: fižol 6 lir za kg. 2. Jedilno olje (olivno) 14.70 lire m liter: surovo maslo 28.4(1 Mire za kg: slanina soljena '19 lir za kg; mast 17 lir za kg. 3. Kis. 4% vinski 6.35 Mre za liler. 4. Mleko 2.50 lire za liter; kondenzirano mleko v dozah po 880 g 15.90 lire za dozo, v dozah po 385 g 7.55 lire za dozo. 5. Sladkor: sladkorna sit« 7.25 lire za kg. v kockah 8.35 lire. H. Melika drva, razžagan«. Iranko skladišče trgovca v Ljubljani 33.60 lire zsi stot; mehki roldanri (žama-nje). približno 1 m dolgi. Iranko meejno skladišče 40 lir za stot; trda razžagana drva 40 lir za stot; enotno milo. ki vsebuje 23—27% kisline, 4.10 lino za kg. t Rihard Jakopič Slovenska umetnost je izgubila enega' izmed svojih največ ri h predstavnikov — Riharda Jakopiča. Rihard Jakopič se je rodit 12. aprila 1869. v Ljubljani. Študiral je na ljubljanski realki, na dunajski in pozneje na monakovski akademiji. Hodil je v M o na kovom tudi v Ažbetuvo šolo. iz katere je izšla naša nova umetnost z Groharjem. Jakopičem. Jamo. Strne-nom in Veselom. (Pl leta 1902. do 1900. }e pridno slikat s tovariši v Škofji Loki in Dobravi, nakar se ie za stalno naselil v Ljubljani. Leta 1907. ie ek upa j s tovarišem Strnenom ustanovil risarsko in slikarsko šolo. ki jo je vodil do lela 1912. Leta 1908. je zgradit razstavni paviljon. ki ga je pozneje odikupila mestna občima in ga upravlja Narodna galerija. Delat in snoval je vse do zadnjega časa. Prejšnja leta se je oglašat tudi s peresom Njegovi sestavki v Jakopičevem zborniku in njegova proza v raznih starejših letnikih jmsamez-nih revij, spadajo med najpomembnejša dela. kar so jih kda (ustvarili slovenski umetniki. Naslikal je mnogo »lik v olju prekrasnih barv. ki jih je razstavljal dema in v tujini. Za njegove slike je bilo od let« do leta čedalie večje |K>vpraževa nje. kar je naj večji dokaz, da ie postal nekoč tako malo razumevanj mojster luči, barv, prehodov in razpoloženj, |*>-pularen in domač. Pogreb zemeljskih ostankov velikega umetnika je bil na velikonočni petek popoldne iz Žal k sv. Križu. K pogrebnim svečanostim je poslal »vo-iegu zastopnika Visoki komisar Eksc. (irazioli. ki je položil na krsto kra-seli venec. Poleg drugih predstavnikov kulturnih in javnih ustanov, so brli zastopnik ljubljanskega župana in /sistolmika mestne občine jubljan-eke. Od pakojnika sta as v izbranih bepedah poslovila predsednik Akademije znanosti in umetnosti prof. dr. Milan Vidmar in pa predsednik DSLU prof. Saša Šnritel. Tako se je vsa Ljubljana im-lovila (sl svojega velikega umetnika, ki i«v bil vsem mlajšim slikarjem resničen vodo i k. učitelj in oče. Slava mu! Najvišje cene zelenjavi in sadju, uvoženemu v Ljubljansko pokrajino, je dotočil Visoki komiear. 1 kg novega česna sme stati v nadrobni prodaji 4.90 lire. belušev 10.50 liro. cvetače 3.25 lire, očiščenega korenja 3.45 lire. zgodnje čebule 3.35 lire, solate vseh vrst 3.80. špinače 3.35 lire. zelene 4.50 lire. suhih marelic 58.50 lire. pomaranč I. vrste 9.35 Uro, II. vrste 8.35 lir«1, limon 4.70 lire. orehov Sorrento 30 Ilir, navadni horehov 25 lir. Mesini preskrbovalni zavod sporoča. da ImmIo dobili vsi potrošniki od 24. aprila naprej za tekoči mesec (hi 250 gramov marmeladi- na vsako osebo. Ker po odrezki živilske nakaznice že izčrpani. l>cdo morali trgovci pritisniti laslen žig na hrbtni strani nakaznice. Potrošniki iz pokrajine bodo prejeli marmelado v ieli količini in na isti način, kakor to določajo odredbe v ki »o jih izdati civilni komisarji okolišev. Marmelada se prodaja )>o 16.35 lire kilogram. Za tekoči mesce april delijo od 24. aprila dalje dečkom in mladeničem od t). do 18. leta. ki bivajo v mestu Ljubljani, na odrezek V predpisane dodatne nakaznice GM/C po 1 škatlico sardin. Sardine so v olju in stane škatlica kosmate teže 200 gr 7.85 lire. Nakaznice za petrolej in bencin naj dvionejo obrtniki pri Pokrajinskem »vetu korporacij. Beethovnova ul. 10, po nasledniem redu: od 1. do 3. ma a mizarji, knjigoveza, »likarji, urarji, graverji in opitiki: od 3. do 5. maja mehaniki, ključavničarji, kleparji, steklarji in elektrotehniki; od 5. do 7. maja krojači. modUdike in krznarji. Kdor ne dvigne nakaznice do določenega roka. mu zapade in se bo izdala | strankam, ki potrebujejo večje količine. Naveden.j roki veljajo za vse l»o-doče mesece v letu. Nuve cene za predajo konservira-uega mesa je določilo ministrstvo za poljedelstvo in gozdove. Po novih cenah se morajo ravnati vsi prodajalci mesnih konserv. drugače zapadejo globi. Javna dela v Dalmaciji, ki jih je pričela Izvrševati Habjan-ka vlada takoj (»i zasedbi dežele, izredno hitro; napredujejo. Do 15. februarja letošnjega leta so izdali za razna dela 90.8 milijona lir. Med največ ju že izgotovljena dela spada pomol v Sebenicu, vodovod v Zari in Calaru in obrežna cesta iz Zare do šjpalata. V Spalatu so poleg tega zgradili veliko bolnišnico. Nemški nameščenci y vsej Hrvat-ki »o dobili s posebnim zakonom nov pravni položaj. V okviru nemške narodnostne skupine se je m <; an ovilo društvo državnih nameščencev. Društvo ie na narodnostnem in političnem področju pop: Irtoma sameslojno in bo sodelovalo prj slanovvkih vprašanjih « hrvatsko zvezo državnih nameščencev. Uredbo e rnlpiisln minimalno nezanesljivih državnih nameščencev v Srbiji je ministrski »vet izpopolnili. Na podlagi nove uredbe so v zadn jem času odpii-vdi iz državne službe med drugimi več ko 5») vseučiliških profesorjev in docentov v Beogradu. 2015 poročnih posojil so v mesecu januarju razdelili italijanskim novo-poročeneem. Skupno znašajo vsa posojila 3.4)57.04(0 lir. 1’cglavnik ie s svojim dekretom ime-»»val za zunanjega nruislra dosedanjega po-lanika v Berlinu dr. Mileta Buda k a. Dosedanji zunanji minister dr. Mladen Lorkovtč je imenovan za člana državnega »veta in je obdržal nc» >’ov ministra. Društvo prtucsrcčenrev pri delu so nedavno o=»»ovaK v ]talili na pobudo Dueeia pod okriljem fašrHovske stranke in minic'rstva za korporacije, Člani novega društva so vei ponesrečenci in invalidi, ki so to poškili zaradi nesreč pri delu. Društvo ie že frsbrvilo svoja pravila in bo začelo tnkoi delovati. Kot sedma kniisa zbirke .Dobra kniisa' ie izšel roman Louisa Brom-fielda .Prišlo ie deževie'. Dobite ra v založbi sami in po vseh boljših knjigarnah. Te dni so pričeli poskusne radijske odiia.ie v novi radijski oddajni noslaii v Bauialuki. Poskusi so pokazali zelo zadovoljiv rezultat. Oddaje se slišijo po vsej državi. Obvezno službo z« lekarnarje i» lekaraarske pomočnike, ne oziraje se na njihovo dosedanjo javno namestitev, je uvedel hrvatski notranji minister. Službeno razmerje, ki veže obveznika na delodajalca, avtomatsko odpade. Poravnajte naročnino! 2. Na dodatno živilsko nakaznic« SD I (za ročne delavce): dnevno 109 g kruha ali 82.6 gr krušne moke ali 159 gramov koruzne moke. 3. Na dodatno živilsko nakaznico Sd I+lf (za težke delavce); dnevno 200 gr kruha ali 165,3 gr krušne moke ali 300 gr koruzne moke. mesečno 600 gr živil za juho. in sicer 200 gr testenin in 400 gr riža. 4. Na dodatno živilsko nakaznico SD 1+11+III (za najtežje delavce); dnevno 31141 er kruha ali 248gr krušne moke ali 454) gr koruzne moke. mesečno 004) g r živil za juho. in sicer 200 gramov testenin'in 40t)gr riža. 5. N« dodatno živilsko nakaznico za kruh za bolnike; dnevno loOgr kruha ati 82.6 gr krušne moke ali 150 gr koruzne moke. 6. Na dodatno živilsko nakaznico >j>i»'\ akademski Atikar; Mihaela Mozrti^ev«: l‘rtrr«’rk Antler-li. ; Marija Sctllakova; »>ori«-a Širt^jeva. V Mariboru: 1 ni Krn*st IManiiu*«-, olH- n-vkt ilflav«*)-: Gnh-tni .1 *>ž<-r Vodopivec, vx»-ft <•! j na t(Z»larskl šoli; Marija Novakova; «»:;!<-!ni K.nrl Donik. **trojinotlja v pok.: 4slftni .lakoii l>#)liiiM‘k, lovarnški paznik: TPletna Noža I5»t-^i-rjfva: UHotna Antonija Kil»ie-hi —• ali neuspehi — razjasnilo, toda ne vse. V vrhu razpredelnice je sedaj vse jasno. Torino in Livorno rta zmagala, prvi na trdem terenu v Bariju, drugi, doma; med njima je dokončno ostala majhna razlika, ki se Je bila izoblikovala prav v zadnjih nedeljah. Torino je postal z enim golom prednosti letošnji državni prvak, Livorno, ki je večino nedelj sedel na čelu razpredelnice. je ostat za k«wak za njim; nabrala sta 44, odnosno 43 točk. Juventus je z 'dokajšnjo razliko — ima 37 točk — osamljena na tretjem mestu. Nedeljski poraz ji, ni mogel prav nič škoditi. Potem sledita Ambrosiana in Genova s 34 in 33 pikami. Tudi ti dve moštvi sta bili v nedeljo poraženi. Videti je. da jima ni bilo preveč ležeče na teh nedeljskih tečkah. V središču razpredelnice se je nanizalo na ozkem prostoru šest moštev: Bologna, Fiorentina in Milano z 29 točkami in Lazio, Atalanta, Roma z 28 pikami, še cb poslednji priložnosti se je središče strnilo v kompaktno celoto V zadnji tretjini razpredelnice je povsem na dnu Liguria. ki ji z 21 točkami ni rešitve: prihodnje leto bo igrala spet v drugem razredu. Čudni rezultati nedeljskih tekem so ustvarili nejasnost glede predzadnjega mesta, ki prihaja tudi v poštev za pomaknitev v nižji razred. Na tem mestu je trenutno Bari zaradi neugodnega količnika; toda pogoji tekmovanja pravijo, da o prvem in o poslednjih dveh me stih količnik ne more odločevati. Tako ima Bari še trohice nade. da se bo v neposredni naknadni borbi z Venezio in s Triestino. ki imata prav tako l>o 24 točk, le še izmotal iz nerodnega položaja. Vicenza, ki je bila vse do te nedelje v resnejši nevarnosti od Barija za izpad, se je z zmago 6 2 sredi Ta rina povzpela na zeleno vejico in se s 25 točkami postavila na čelo spodnje hiše. Prav za prav so res malce čudni ti nedeljski rezultati. Zabeležili so štiri poraze na domačih tleh, cd katerih je precej razumljiv poraz Barija, saj je šio Torinu za prvo mesto; tudi ni preveč oporekati porazu Gencve proti Fiorentini, ker ni šlo ne enemu ne drugemu moštvu za bogvekaj. Ostala dva rezultata pa sta povzročila nekaj godrnjanja Zanimiv je bil nedeljski obisk. Triestina Romn je imela najmočnejšega, okoli 16.000 gledalcev. V Livornu je bilo 13.000 obiska,’ v Bariju 12.000. Vse ostale tekme so imele povprečno po 6.000 gledalcev, še najmanj Juventus, ki je zvabila na igrišče komaj 3 000 ljudi. Vsega je bilo na vseh o-mun tekmah nekaj izjrod 70.000 gledalcev. V drtigem razredu sta vodeča Mo dena in Napoti zmagala na tujih igriščih in se nekoliko odmaknila od za sledovalcev. Prihodnjo nedeljo ju ne more še nihče doseči. V teliko se je v tem razredu stanje razjasnilo, štiri nedelje pred koncem sc že lahko računa s povratkom obeh v prvi razred. Gorizia se je v borbi za prestop v višji razred to nedeljo na domačem terenu potrudila in je zmagala; sedaj je na drugem mestu. O. C. Stare letnike r Družinskega tednika vezane ali nevezane kupi uprava -Družinskega tednika«. 5 III Diana in Kalvin sta prihajata po stopnicah navzdol: oba »ta bila v kopalnih oblekah, čez roko sta pa imela vsak debelo brisačo. Videti sta bila slabe volje in Šibila ie kar koi uganila. da sta se prepirala zaradi mačice. Krenila ie za zakoncema na teraso. Ljudmila io ie sprejela z ljubezni polnim pogledom, ki ie skrival v globini izraz skrivne zarote, kakor da bi hotela Šibilo spomniti, da njena obljuba Se zmerom drži. Kalvin ie hitel po stopnicah nizdol in prešerno mahal z roko nazai. Eva se ie pretegnila na gugaluem stolu in kazala svoio brezhibno oblikovane nožiče. Na gornji stopnici ie ždela mačica. obžalovanja vrednega videza. >Moški so preneumni! ie razsrjeno dejala Diana. Živali; ne morem in ne morem trpeli, zato nočem nobene takšne zverine v hiši!: >Nai tm kakor koli. tei ubogi stvarci je treba dati nekaj jesti.« je sočutno menila Šibila. »Dovoliš? »Kaipak.« ie odvrnila Diana. »Toda ob d ržaia ie po nobeni ceni ne bom.« »ža lole mače je škoda sleherne hrane in nege: prava potrata bi rekla.« ie vnemamo dejala Eva in pognala gugalnik z nogo. »Kako strašno •eslradana ie! Zastrupi io ali io pa »lopi. Diana. Brez koristi ii bo sleherni grižliairi »Kuharica ti nai da nekaj ostan-k«>v.« je rekla Diana. Šibila ie vzela peresuolahko mačico ha jo odnesla v kuhinjo. Postavi la ie jirednio krožnik mleka; mačica ie hlastno lizala. Kuharica je izročil« Šibili nekai koščkov mesa. ta iih ie pa dajala mačici, hi se i* zdela kar MIGNON G. EBBRHAPT nenasitljiva. Naposled ie imela vendar dovoli, plazila se ie v kut in se začela skrbno umivali. Potlei se ie zvila v klobčič, in zadremala. Šibila se je vrnila nazai na verando. -----. . , Popoldne ie našlo kuharica mrtvo mačico Videti ie bilo. da ie poginila v velikih mukah, zakai prerinila se ie bila skozi mrežo kuhinjskega okna. da bi izdihnila na hladni travi. Kuharica si io ie sočutno ogledovala. »Ulw»>a stvarca.' ie mrmrala. »Si se preobjedla. Mesek ie bila le presečna poslastica, mar ne? No da. sni je hi! namenjen prav za prav miss Ljudmili, pa ga ze spet ni marala. Saj zadnje čase tako rekoč nič večne ie. In ti. liboga. sestradana živalca. si imela preveč lakotne oči. Ra ie morda boljše tako. Mrs. Reale živali ne trpi. Naši maliv no bom nič o tem povedala: preveč bi »e žalostila. Jonas nai mačico na tiheiu po-koplie. 6 Se huje kakor zaradi sonuriee tega dne ie Šibila trpela zaradi nedelavnosti. ki ie bila nanio obsojena. Ničesar drugega ni mogla storiti kakor čakati. Cukali, dokler ne bo Ljudmila prepričana, da bo treba nekai ukreniti. Čakati, da se bo naposled zvečerilo. Ob desetih se bo sesla z Rihardom. V stari vrtnarski hišici, oddaljeni kakšne četrt ure. skriti v gozdiču južno od jezera. Na severu ie stala Stacvieva hisa; in ko ie Šibila pozno popoldne plavala daleč v jezero in zagledala rdečo opečno streho in z bršljanom obrasle zidove, je morala misliti na How-laiid« StatS ia. Odločila se ie. da bo odkrito govorila z niini. krav gotovo io bo razumel. Ljudmili) se ji- ves dan izmikala razgovoru. Opoldne ie obedovala z niimi — in si ie. kakor ie Šibila opazila. vsega temeljito privoščila. Zdairi sta se tišina in mir izpre-vrgla. Eva in Kalvin sla pribežala k jezeru in se zakadila v osvezuioro vodo. Eva in Kalvin, ki sta bila oba imenitna plavalca, sta odplavala prav do splava; Diana pa. ki ie kopalni kostum njeno prehudo vitkost hi se bolj poudaril, ie kai kmalu zlezla na kopno iu sedla v travo. Šibila ie ob kraju Se nekai rasa čofala po vodi. Nevihta bo.' ie menila Diana. »Ali si dopoldne govorila z Rihardom?- Šibila ie pritrdila in se vrgla, na hrbet. Zrla ie v sivoriavo nebo. ki se ie zdelo ko grozljiva gmota, ki pritiska k tlom. »Kai pravi?-.; »Prav malo.« je odgovorila Situla. »Samo to. da ie v Čikagu. .Čudno, da ni mene klical. Rada bi vedela, ali se ie zatekel h kakšnemu odvetniku.-' Ko Šibila ni odgovorila. ie pogledala Diana proti splavu. lole žensko sovražim! Pravi krvoses ie. Ubil bi io nai. če se ie drugače po nobeni ceni ne more otresli.« Tolikšna strastnost ie zvenela iz Dianinih besed, da se ie Šibila začudila in vznemirila. »Diana!« ie očitajoče dejala. »Pa menda ne misliš resno!« Diana se ie odsekano zasmejala. »Kajpak da ne. Toda življenje mu ie do kraia uničila, zlasti kar se denarja tiče.« Malce si ie oddahnila, prekrižala svoje suhe noge in zamišljeno vprašala: »Ali si dognala, kai ie z LiučfTuilo?« Šibila se ie obrnila v vodi in nekajkrat hlastno sunila z okončinami. »Ne. prav za prav ne. Zaradi... no. zaradi nečesa ie nekoliko v skrbeh?« >Z menoi tudi ni hoteia o tem go-vonti. Ali ti ie mar Eva povedala, pa zares in ik> pravici povedala, zakai ie v m i la? ■ Rekla ie samo. da se le premislila. ie počasi odvrnila Šibila. Da. da... to že vem. toda... Dianine svetle oči so se zdele na moč zamišljeno. V začetku iunija ie prišla sem; iz Nevvvorka ie prišla za Rihardom. Potlej ie ostala Iu. dokler ni — vsaj meni se tako zdi — uredila z Rihardom neke denarne zadevščine Potlej ie odpotovala, da si pribori ločitev. Nikoli bi je ne bil smel vzeli za ženo. Nemara so ga takrat vsi do-bri duhovi f>ustili ua ctHlilu. Oslopila ga ie. Sai veš. Rihard je bil zmerom idealist, ona ima pa pravi angelski obrazek. Ali se še spomniš, kakšna ie bila na dan poroke?« Da. Nikoli ga ni ljubila. Samo preskrbljena je hotela bili, in mislila je. da ii Im mogel nuditi prijetno življenje. Ko se ie pozneje izkazalo, da bosta morala živeti ob njegovi plac:. io ie minilo sleherno zanimanie zam. Zdaj se mu pa kar na lepem spet obeša za vrat. l‘rav gotovo ima kakšen poseben vzrok za to — in kolikor jo jaz i tožna m — ta vzrok gotovo ni plemenit. Kam.gres. Šibila?« »Do splava, če se mi posreči.« Toda kmalu ie spoznala, da ii pešajo moči. zato se ie rajši obrnila. Ko sta stopali z Diano navkreber proti hiši. sta Eva in Kalvin še zmerom čepela na splavu: Evina svetlosinia kopalna obleka se ie zdela ko svetla točka pod svinčenim uebesnim svodom. Proti večeru ie napetost v ozracpi postala kar neznosna. Ptice so molčale. ko da bi tudi same čakale.v Ko si ie Šibila oblekla za večerjo tanko, belo svilnato obleko, ie iztaknila v nekem predalu pcrilne omare zavoiček s sladkorčki. Kar odleglo ii ie. da ga ie naposled vendar našla, in še domislila se ni. da bi si zavoi natančneje ogledala. Tudi Ljudmila ie prišla k skupni večerii — in zdelo se je. da se ogiba Sibilinib pogledov. ICa uruo so bit: vsi klavrne volje, razen Kalvina, ki ie živahno kramljal. Vse okna so bila na stež.ij odprta. Diana so ie . vedla nasproti Evi hladno in odbija jote; zdelo se je. da Eva to komajda opazi. Nemo se ie smehljala predse. Šibila je mislila na svoj sestanek ob desetih. Nikoli v življenju še ni sovražila človeka, ko ie pa opazovala Evo, zmagovito kraljujočo s svojo plavolaso lepoto sebi nasproti, se ji ie zdelo, da nekaj občuti, kar utegne biti nemara sovraštvo. Srce ii ie močno utripalo. 1’repih ie puhnil v plamene sveč in pošastne sence so se zazibale po sobani. Bilo ie o poli devetih, ko ie Diana vstala izza mize. Eva se ie zahvalila za kavo in izjavila, da gre miši !a-koi v svojo sobo. Nekai važnih pisem moram še napisati, ie rekla, ko ele paličice pa v izvrsten krompirček. Da, vse je nekako t«ko kakor v začarani deželi. In vendar nrav nič ne Jiši po tistih neokusnih kroglicah ki so nam jih nekoč prerokovali znanstveniki Bilo je govora. da bomo vsak dan použili nekaj kroglic, nasičenih z vitamini, ogljikovimi hidrati in tol-ščo. pa bomo zdravi in siti. ne da bi nam bilo treba kuhati in se mučiti s pripravljanjem in žvečeniem jedi. Izdelovalci konzerv in zgoščene (koncentrirane) hrane predvsem ne smejo pozabiti, da luidie živila ne sa-mo jedo. temveč Uidi uživajo, v prvotnem namenu te besede. Naibrže se človek kljub tako popolni kemični kroglici nikoli ne bo moael odpovedati zlatorumeno zapečeni pečenki, ocvrtemu piščancu ali imenitni čokoladni torti. In prav je tako! Razum ne sme premagati naravnega nagona. Toda vrnimo se k dehidriranim živilom. Gotovo vas zanima, katera živila lahko dehidriramo. Odgovorili bi. da skoraj vsa. edino postopek priprave in izsušitve ni pri vseh enak. Dehidriramo lahko krompir, lizol, korenje, peso. repo. čebulo, špinačo, zelje in povili vsega kajpak tudi razno meso. Dehidrirana živita morajo pa predvsem ohraniti vso svojo hranilr.ost. hkrati s potrebnimi vitamini. Ta dva pogoja sta postavila znanstvenike pred precej kočljivo nalogo, ki so io pa vseeno izvrstno rešili. Zaradi ohranitve potrebnih vitaminov ie bilo predvsem treba premagati encime, snovi ki jih vsebuje vsaka rastlina, ko dozori. Ti encimi posoešuieio rast rastline, dokler le-ta živi. toda postanejo nepotrebni, ko io utrgamo in prekinemo njeno zvezo z zemljo. Tedaj so samo še nadležni škodljivci, nekakšni paraziti. in povzročajo gnitje in uvelost. Najprej so torej morali znanstveniki biti kos tem encinom. To store tako. da rastline za nekaj časa pošljejo v ,parno kopel-, ki le neznatno zmanjša njih vitaminsko vrednost, encime pa čisto uniči. Ko ie postopek popolne osušitve gotov, ostanejo vitamini nepoškodovani več mesecev, da. v nekaterih primerih celo več let. Skoraj nepremagljive težave so imeli kemiki z dehidriranjem navadnega in sladkega krompirja. Tedaj se je neka bistra glavica domislila, da bi bilo dobro krompir pred popolno osu-šitvijo skuhati. In res izdelujejo zdaj dehidriran krompir v kratkih, zelo okusnih paličicah smetanove barve, ki zavzemajo vse manj prostora kakor svež krompir. Korenje pod močnim vodnim pritiskom operejo, v posebni pripravi z vrtečo se, hrapavo notranjščino olupijo. zrežejo, parijo v pari proti encimom in dehidrirajo v rahle, rdečkaste ostružke. Ko ga pozneje odmečimo in skuhamo, nam prav tako imenitno tekne, kakor bi ga bili pravkar izkopali z njive. Isto velja za peso in repo; ohrovt narežejo kakor za kislo zelje in osuše v tenke kosmiče, ki vsebujejo izredno dosti vitamina C. Dehidrirano špinačo, namočeno in skuhano, po okusu prav lahko zamenjamo s svežo, pripravljeno s smetano. mladega, sveže natrganega in de^ hidriranega graha pa pozneje sploh ne moremo ločiti od svežega. Ena tona (1000 kg) graha ie doslej tehtala v konzervah dve toni. ista količina dehidriranega graha pa tehta samo 175 kg. Stročji fižol postane pri dehidriranju celo desetkrat lažii od presnega, Nekatere tovarne dehidrirajo čebulo v rezine, tenke in prozor- 'ne kakor lističi svilenega papirja; ko jih odmočimo. nam pa tekne in zaleže prav tako kakor presna čebula. V dehidriranem stanju se teža presne čebule zniža z ene tone na 75 kil! Doslej dehidrirajo živila po. treh postopkih. Najbolj v rabi ie pihanje suhega, približno do 70° segretega zraka v posebne prostore, kjer vise živila. V nekaterih tovarnah uporabljajo velike brezzračne posode, ki sicer hitreje izsuše živila, so pa zelo drage. Spet drugi izdelovalci parijo živila poldrugo uro v zelo segreti pari, ki skrči vodo v živilih na tri odstotke. Izdelovanje tako koncentrirane hrane pa ni omejeno samo na meso. zelenjavo in sadje. Že pred več leti so nekatere tovarne izdelale limone^ v prašku in koncentrirati pomarančni sok. Pri koncentriranju sadnih sokov se ie rodila neka nova. izredno zdrava in okusna pijača, sestoieča iz pomarančnega soka. dehidriranega mleka in soievena olja. Ta niiača. ki nam po hranilnosti prav lahko nadomesti en obrok, vsebuje vse potrebne vitamine. protaline. kalorije in rudninske snovi. V najmodernejših tovarnah konzerv izdelujejo že tudi razne mezge in kompote kar se da koncentrirane. tako na primer skrčijo jagode na šestino prvotnega obsega. shran>io v sode in odpošljejo, namesto da biv i|h — kakor poprei — hranili v težkih kozarcih ali pločevinastih škatlah Ne smemo misliti, da je dehidriranje samo vojni pojav, čeprav ga m v življenje res šele vojna priklicala. Tudi po vojni bo ta način pripravljanja konzervne hrane naibrže najuspešnejši. poraben v slehernem gospodinjstvu. Tako bo konzerva v mirnem času še bolje izpolnila svojo nalogo kakor v vojni; postala bo last nas vseh. (Po curiškem listu Tages-Anzeiger) ALIBI George Martin je umoril svoie NAPISAL R. O. GILBEY | ja morala ja radio, da ga ie gospodin im au unča sunila Haninima ločno oo šestih zvečer. Ko je starinska ura v kotu sobe prvič udarila, je sedel Co-lin za svoio pisalno mizo iii iskal po predalu neko listino. Ko ie v sohi zamrl poslednji udarec ure, jo Col in mrtev omahnil s stota Bodalo, ki ga ie b:l prinesel s svo-'jih potovanj in ki ie še trenutek poprej viselo na zidu. mu ie do ročaja tičalo v hrbtu. Martin je hladnokrvno slekel svoie rokavice. Izpolnile so bile svoi namen. Nobene nevarnosti ni bilo. da b: policija našla na bodalu prstne odtise. Martin se je razgledal Po sobi. da bi se prepričal, ali ni pustil česa. kar bi ga_ moglo izdati. Vse to ie opravil počasi in mirno in je bil nemalo ponosen, da ie svoie delo tako dobro opravil; pri tem ni bil nrav nič živčen. Bil je popolnoma miren Čisto trezno ie lahko mislil in roke se mu niso prav nič tresle. Vprašal se ie, zakaj neki se ljudem tako težko zdi izvršiti umor. Saj ie zadeva vendar tako preprosta, če človek poprei vse dobro premisli in uredi. Martin ie bil načrt za umor dobro izdelal. Nihče ni bil opazil kako se je skozi zadnja vrata, od katerih si ie bil priskrbel ključ, priplazil v Co-linovo stanovanje. Nihče ga ne bo •videl, ko bo odšel. Poleg tega ima alibi — neizpodbiten alibi Njegova gospodinja^ bo gotovo rada prisegla, da ie ves čas v svoji sobi poslušal radio, od deset minut pred šesto do — no. do tedaj, ko mu o poli sedmih kakor navadno prinese čaj. Dejal ji je. naj ga med tem časom ne moti Vrata svoie sobe. ki leži v pritličju, ie bil dobro zaprl in zaklenil. Potem ie tako glasno odprl slišati in se neslišno splazil skozi okno na dvorišče. Pet minut nato je bil že v Colinovem stanovanju. Seveda ie imel Colin smolo, da mu ie prišel v roke. Vendar se ie Martinu zdelo, da ie bil vreden svoie usode. Colin. ki je tako lahko zasluzil denar, nm ie odbil tistih bore petdeset Tuntov, s katerimi bi si lahko dodobra pomagal na noge. Kaj ie bil ze tedaj rekel? »Ne. George. Zaradi izposojenega denarja se ie razdrlo že marsikatero prijateljstvo. Previsoko cenim najino prijateljstvo, da bi tvegal kai takšnega. Se boš že kako izmotal iz te zagate. Sicer pa da veš; v svoji oporoki sem ti zapustil en do dva tisoč funtov; seveda pa upam. da boš nanje še lep čas čakal.« In v tem — je zadovoljno premišljeval Martin, ko je previdno stopal proti domu — se ie Colin zmotil. Martin ne prijateljstva ne česa drugega ni tako visoko cenil, kakor en do dva tisoč funtov. Colin je bil čudak. Ko ie bil še mlad. so ira starši vrgli na cesto. kmalu je postavil na noge in zaslužil veliko denarja. Svojim staršem nikdar ni odpustil, ni se hotel spraviti s svoio rodbino in je živel čisto sam zase. tako da sorodniki niti vedeli niso. kje stanuje. No. Colin bo zdaj ležal na tleh vse dotlej, dokler ne bo prišla naslednje iutro postrežnica. Potem bo imela policija za nekaj časa dovoli dela. Gotovo ga bodo sumili, in ga bodo. ker ie bil eden izmed pokojnikovih najboljših prijateljev, tudi strogo zaslišali. Vendar ne bodo našli* nič sumljivega. poleg tega ima še alibi. Ničesar se mu ni treba bati. Ko ie Martin stopil v svojo sobo. ie radio oddajal vremensko poročilo. Sicer je bilo v hiši vse tiho. Vse se je v redu in po načrtu končalo. Nič neprevidenega se ni zgodilo, Martin si je prižgal cigareto in odklenil vrata. Zdaj naj gospodinja le pride. Z vzdihom olaišania ie sedel v naslanjač in zadovoljno puhal dim v zrak. Da. tnora biti pripravljen na to da bo policija naslednje jutro pričela umor raziskovati in da bodo tudi njega zaslišali. Zdaj ima še dovoli časa. da dodobra premisli, kako bo odgovarjal na vprašanja, ki nm jih bodo zadajali detektivi. Seveda ga bo vest o Colinovi smrti zelo prizadela. Strašno! Njegov najboljši prijatelj! Človek bi mislil, da na vsem svetu ni imel niti enega sovražnika! Ali ga ie bil včeraj kai videl? Ne. včeraj ves dan nič. Potem mu bodo zadali vprašanje, ali ie bil zvečer doma. Takoj bo odgovoril, da ves večer ni prestopil praga svoie sobe in da ie več čas radio poslušal. Njegova gosnodiliia lahko to potrdi. Ali je gospodje ne bi hoteli zaslišati. Ko ie premislil ta vprašania. ie pozvonilo. Začuden se ie Martin vprašal, kdo bi mogel zdaj priti. Bil je edini najemnik in razen Colina nikdar ni dobival obiskov. No. Colin tokrat naibrže ni prišel. Morda ie kdo obiskal gospodinjo. A nekaj trenutkov nato, ie že gospodinja boječe potrkala na vrata. Torej ie obisk njemu namenien. Le kdo vraga bi bil? »Naoreik je velel. Gospodinja ie pomolila glavo skozi vrata in razburjeno rekla; »O. gospod Martin! Stražnik!« Tega ni pričakoval! Prestrašeno ie skočil pokonci. Čutil je. da mu ie vsa kri izginila z obraza. Mrzel pot ga ie oblil po čelu. Razburjen ie stisnil pesti. Moral se ie zbrati, in sicer hitro. Po nobeni ceni ne sme izdati strahu. Torej vendar nekai ni v redu? Sicer je pa nemogoče, da bi bili že našli Colinovo truplo in bi že prišli poni. Računal ie. da ima najmanj še šestnajst ur časa! »Kaj — kai pravite!« »Stražnik je prišel. Rad bi govoril z vami.« Martinu se ie zavrtelo pred očmi. Ni mogel jasno misliti. Zdelo se mu je da ima v glavi samo praznino. Na lepem ga ie popadla jeza. da mu niso pustili dovoli časa. da bi se lahko pripravil na zaslišanje. Potem so mu. ne da bi se zavedel, kai govori, besede kar same privrele iz ust... »Odslovite ga! Recite mu. da me ni doma! Recite...« »Ko sem mu pa že povedala, da ste doma.« »Saj pa tudi res veste, da sem bil ves čas tu! Prisežete lahko na to! Nihče mi ne more česa dokazati...« Umolknil je, ker se ie prav takrat prikazal na pragu orjaški redar. Stražnik Swann ie bil velik, dobrovoljen človek, zmerom prijazen in dobrohoten z vsakomer. Ko ie stopil v sobo. le Martina strogo premeril od noj do glave. Bil ie vajen opravka z ljudmi, ki imajo slabo vest — in takšnega človeka ima zdaj pred seboj, o tem ne more biti dvoma! »No. gospod Martin, kai se ie zgodilo! Česa vam nihče ne more dokazati?« Opazoval ie Martina, ki ie zaman iskal primernega odgovora. Potem ie skrivnostno, tako da ie bil boli podoben detektivu ko navadnemu stražniku. dodal: »Če ste prej mislili policijo—lahko vse dokažemo, da Ie začnemo raziskovati. gospod Martin!« Martin ie začutil, da se trese Poslednjič je napel vse sile. da bi se obvladal, a njegov glas ie kljub temu zvenel hripavo in hreščavo. ko je zavpil: »Kaj vraga prav za prav hočete od mene?« »Le mirno, le mirno, prijatelj! Gre za Colina Banninga. in...« Torej* so mu res že na sledi! Le kako je to mogoče! Tedaj so Martinu popustili živci in hripavo ie dejal: "Kaj mi to mar! Ves čas sem bil doma. Vprašajte mojo gospodinjo — potrdila vam bo. dav že od treh četrti na šest radio poslušam in...« »Ali je radio ves čas oddajal isti program?« »Seveda!« »Le kam je meril s tem vprašanjem?1: Stražnik ie strokovnjaško pogledal' aparat. »Lep radio imate, gospod Martin.« Martin ie na tihem preklinjal. Ali se mož igra z niim? Alj hoče odvrniti njegovo pozornost drugam, iu ga potem zvabiti v past? »Poslušali ste torei večerna poročila?« Martin ie vročično premišljeval. Večerna poročila so oddajali ob šestih. »Da,« je rekel. »Seveda sem poslušal večerna poročila.« »Tudi napoved časa ob šestih?« »Napoved časa? Seveda.« »Potem tudi sporočila, ki so ga oddali po napovedi časa, niste preslišali?« »Nisem.« »Ne! Sai sem vam vendar že rekel. da sem bil ves čas v sobi. Zakaj naj bi bil šel k Banningu? Kai...« Martin ie umolknil. V trenutku so ie zavedel, kai se ie moralo zgoditi. Prav alibi, na katerega ie vse gradil. ga je pogubil. Polagoma se mu ie gnev ohladil topo ie čakal, da mu bo stražnik odgovoril, čeprav ie ža vnaprej vedel, kai se bo zgodi>o.. 'Zelo ste se trudili,« ie rekel stražnik Swann in oči so se mu blišča!« od razburjenja, »da bi mi dokazali, da ste bili ves večer doma. Prepričali ste me. da to ni res. Sporočilo, o katerem sem vam pravkar govoril, ie veljalo nekemu Colinu Banningu. njegov naslov ni znan. Njegov oče ie nevarno zbolel in bi ga rad videi. Nobenega dvoma ni. da ie šlo za vašega prijatelia. Ker stanujem v bližini iii sem slišal sporočilo, sem bil radoveden. ali ga ie tudi Colin slišal. Vedoč. da vas Colin večkrat obišče, sem prišel najprej k vam. Ker Pa Pa tu ne vidim, grem zdaj na njegovo stanovanje — in vi z menoi. Ne. slutim sicer, kai ste okrog šestih storili, da potrebujete alibi, vendar vas vse dotlej. dokler tega ne doženem. ne izpustim! Naprej, gospod Martin!« i O K V I R J I | — za " E SLIKE. FOTOGRAFIJE. GOBELINE. § f KLEIN I = LJUBLjA NA, Wolfova 4 = rSiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiitrr FR. P. ZAJEC IZPRAŠAN OPTIK IN URAR LJUBLJANA, sedal Strflarlevo ul.*> pri trančiškanskem mostu vsakovrstna otaia. taiinogied', opiomen, taronetr nnromeln, itd. Venka ubira m nainine m srebrnim. Samo kvalitetna optika ČISTIMA DEŽ najboljše sredstvo za čiščenje oblek poskusite in zadovoljni boste. Čistimadež zahtevajte v vseh trgovinah in drogerilah. glavna zaloga PETUONAFTA Ciril - Metodova 3”>a. FILATELISTI POZOR! Najugodnejše kupite in vnovčite znamke vseh kon tinentov do poslednjih okupacijskih znamk — v knjigarni Janez Dolžan, Ljubljana, Stritarjeva 6. lunin zarek, so viseli nad zemljo Do vrtnarske hišice sta držali dve poti Pot po gozdu ie bila težavnejša a krajša, pot ob bregu pa prijetna. Šibila se ie odločila za gozdno pot. Toda že koi od k ra in se ie skesala Pod drevjem ie bilo temno, spotikala se je čez korenine, listnate veje so ii bile v obraz, čeprav ie dodobra poznala pot. je vendar dvakrat zašla in se izgubila v goščavi. Zgolj nagonsko se je dotipala spet nazaj. Moralo ie biti malo čez deseto, ko ie prispela na jaso pred vrtnarsko hišico in uzrla iuč v oknu. Rihard je torej že tam... Daljen blisk ie za nekai sekund razsvetil okolico, in Šibila ie pospešila korak. Malce se ie bala. ko je zabobnel erom. in upala ie. da ga ie slisal tudi Rihard in jj bo hitel odpirat vrata. Pridušeno ie zaklicala; »Rihard!« m pritisnila na kljuko. Vrata so držala v stanovanjsko sobo, ki je bila majhna in borno opremljena. Šibila je na prvi pogled ugotovila. da ni nikogar v sobi. Samo sladkoben vonj ie zaduhala. ki ii je zbudil nekakšen nejasen spomin. Nekdo je pa vendar moral bili tukaj, zakaj ne samo. da ie gorela luč. tudi na mizi sta stala dva kozarca: poleg njiju ie ležalo nekai. kar se te zdelo ko igrača: tanka, zelena svilnata vrvca s celuloidno žogo in čopom na koncu. Spet ie zagrmelo tokrat precej močneje in bliže Oboia vrata, držeča v kuhinjo in spalnico, so bila odprta. Stopila je k bližnjim spalničnim vra-. lom in zaklicala: »Rihard...« V tistem trenutku io obstala ko ■ukopana... Soba je bila temna in vendar ie notri nekai nejasno razločila... Človeško postavo... Zdelo se ie da stoji na nečem... na stolu ali na klopi... zakaj stala ie precej nad tlemi. Čudno ■le bilo samo to. da ie bila popolnoma negibna: kar strahota« se je zdela ta nepremičnost Šibili ie zastal dih. Odloč:la se je. da prižge luč. Toda še preden ie utegnila obrniti stikalo, je zunaj sle; peč blisk pretrgal nebo. Luč v sobi ie ugasnila. Šibila tega še opazila ni. zakai žar bliska ie zadostoval, da ie spoznala okoliščino, zakaj je ta čudna postava tako negibna.. Stala ni ne na stolu, ne na klopi; visela ie na vrvi, ki ie bila privezana kdo ve kje poj stropom. In bila ie Eva Bohanova s svopmi zlatimi lasmi in s sinjo obleko iz šifona in s temnim dežnim plaščem čez njo Oglušujoč grom ie odjeknil. Komaj se ie grom polegel, ie zaslišala Šibila iz li,uliinte nekak šumot. Zdrznila se ie in se hlastno obrnila. Zastrmela ie v temo. Ne .do ie stopil iz kuhinje v sobo. Stol se ie prevrnil. »Rihard...« ie kriknila brez sape. In bil je res Rihard Njegov glas ie zvenel čudno nenaravno, ko ie vprašal: »Šibila, ali si ti? Kje si?« »Tu... pri vratih...« . »Ostani tam. Nikar se ne gani. Luč te ugasnila.« Kratek blisk ie razsvetlil sobo. Le to ie videla, da je imel Rihard od-i °. s,raico in da ie bil njegov obraz strahotno bled Prijel io je za roko. »Kdai si prišla?« »Ta trenutek... Eva... notri...« Spet je odieknil grom. Rihard ie prevpil peklenski ropot »Si io videla? Hotel sem te obvarovati tega prizora! Šibila... P ti priči se moraš vrniti.« »Kai se ie zgodilo? Zakaj se ie...« Hlastno ie odvrnil s hripavim glasom: »Stori, kar sem ti rekel. Pohiti! Pojdi no cesti ob i... varnejše ie. Ne povei živi duši. da si bila tu.« »Kdai ie to storila? Kdaj in... kako se i« zgodilo?« »Šibila, prosim te...< Obmolknil ie. potlej pa brž snet povzel: »Ne vem... Tako sem io našel. Sele pred nekai minutami, ko sem prišel sem. Pozneje se bova pogovorila Zdaj moraš brž odtod!« »Ali ie mrtva? Rihard, ali ie mrtva?« »Bojim se. da ie. Šibila, zdaj moraš na pot.c Odpeljal io ie k vratom. Ko je spet blisk šinil čez nebo io ie potegnil nazaj. »Ne. nikar skozi ta vrata. Bobše ie. da greš skozi kuhinjo. Pohiti. Šibila! Stopi skozi kuhinjska vrata. Poidi ob vodi in kreni pri stranskem vhodu v hišo. Brž. brž! Spremil te bom do vrat.« Soparičen veter ii ie buSil v obraz. Tipala ie predse in pazila, da ne bi zašla v grmovie. Ko se ie nehote ozrla, ie razsvetlil dolg. bleščeč blisk vso okolico. Videla ie vrtnarsko hišico s koničastimi svislimi. trato na lasi — in potlej ie videla še. da ie onstran iase stal nekdo in zrl proti vrtnarski hišici... Zdelo se ji ie. da ie moški... Toda še preden se ie utegnila prepričati, ie blisk ugasnil in vse ie bilo spet zavito v trdo temo. Kdo nekj stoji tam? In zakai strmi v temno hišo? Morala bo kreniti nazaj in posvariti Riharda! Toda komaj se je vrnila korak. dva. že ie Sinil čez nebo nov 1)1 isk. Postava onstran iase ie bila izginila. ko da 6e ie vdrla v zemljo. Zagrmel ie grom in prva deževna kaplja ji te padla na čelo. Bržčas je imela štor za človeško postavo... Čakala ie. da se ie še enkrat zablisnilo. in ko se ie prepričala di onstran iase res nikogar ni. se ie obrnila in krenila proti domu. Počasi so se ii oči privadile temi. Čedalje gosteje so padale deževne kaplje... Ko ie zavila na cesto ob jezeru, se ie nevihta razbesnela. Dež je lil tako. da se ii ie tanka obleka v nekai sekundah premočena prilepila na život. Venomer so se trgali bliski. Nič ni vedela, koliko časa ie minilo do njene vrnitve domov. Hiša ie bil« temna. Nič čudnega, si ie misdila Ši- bila. ko ie pa treščilo v električni vod. Brez sape ie dospela v svoio sobd. Popravila si ie mokre lase s čela in tipaje iskala svečo in vžigalice v predalu pofMme oinarice. Ne da bi nno^o razmišljala, se ie preoblekla, si osušila lase in si jih krepko oščetkala. Niti obraza si ni pozabila napudrati in si osvežiti ustnic s črtalom. Nato je upihnila svečo in odšla iz sobe. Na stopniščni ploščadi bi se bila najrajši vrnila, zakai slišala ie glasove. Počasi ie krenila dol. Vrata v knjižnico so se odprla. Diana ie stala na pragu. Bila ie bleda in se ie zdela v trenutku postarana. »Šibila, kie za božji čas ličiš?« ie vzkliknila. »Šibila. Eva ie mrtva! Obesila se ie... pred kakšno uro... v vrtnarski hišici.« Sibilini čuti so zaznali vse rrena-tanko: Dianino bledico, veliko vežo. svetli štirikotnik. ki je v njem stala Diana... »Strašno! Rihard io ie našel. Zdaj ie prišel — in Kalvin telefonira zdravniku. Brž bom stopila po nekai pijače.« Diana ie odhitela dalje. Rihard ie torei že tu... Iz knjižnice so se slišali glasovi. Razločila ie Kalvinov čisti in ostri glas: »Da. mrtvg je. Pravkar so io našli... Kako?... Mislite. da moramo šerifa obvestiti? Katero številko ima?« Na pragu se ie prikazal Rihard Njegova obleka ie bila umazana njegovi temni lasje so se svetili od dežja. Stopil je k niei in io prijel za roke. »Čuj. Šibila.« ie šepnil, »zares ie mrtva. Ničesar nisem mogel storiti. Bila ie že mrtva, ko sem io našel. Toda...« Pogled mu ie šinil nazai čez ramo. »Ne gre za samomor... Šibila, lagatj boš morala; nič ne pomaga! Ne smeš priznati, da si bila v vrtnarski hišici. Brž mi povej; ali si se česar koli dotaknila? Iskali bodo prstne odtise.« Šibila je bila že koi skraja na dnu srca prepričana, da si Eva ni sodila sama. Vedela ie... sai bi se sicer nq bila tako naglo preoblekla... »Natanko premisli!« ie silil Rihard. Odkimala ie. Potlei ie po tihem vprašala: »Kdo io ie umoril? Zakai?« »Ne vem... Mrtvo io našel... Ko sj odšla, sem io snel in poskušal. v da bj io z dihalnimi vajami oživil. Toda vse zaman. Šibila, izjaviti moraš. da si bila ves ta čas tu. Ves ta čas... Rtzumeš?« Obmolknil ie. zakaj Kalvin se ie bližal vratom Ogrnjen ie bil v iutrnio haljo in izpod nje so gledale hlače pidžame. Niegovi redki lasje so bili mokri, ko da ie bil tudi on na dežju. »Policija bo kar koj la.« ie hitel pripovedovati. ^Ničesar se ne smet..., dotakniti.« Prijel je Riharda za roko in ga stresel. »Umiti se moraš. Dick. iu suho obleko obleči...« Diana se ie vrnila s oladniem steklenic in kozarcev in ga postavila na mizico. »Brž se okrepčaj. Rihard.« ie dejala in mu nalila kozarec konjaka. Šibila ie opazila, da ie njena roka mirna. »Prijalo ti bo. Dick,« ie pripomnil Kalvin. »Zdaj tako ne moremo drugega početi ko čakati. Ali ie kai zapustila... morda pismo ali kai podobnega?« »Ne vem.« Rihard ie izpil kozarček na dušek »Tako natanko se pa nisem ogledoval.« »Pismo.« ie zamišljeno menil Kalvin. »bi vso zadevo na moč olajšalo.« Diana ga ie ošinila z naglim pogledom. »Kako to misliš?« »Oh kar tako.« ie odvrnil. »Poidi zdaj, Rihard, in preobleci se. Medtem grem iskat žepne svetilke. Čez kakšnih dvajset minut bodo možje postave menda že tu.« »Ti sain bi si rajši l{ai oblekel, draui moj.« ie menila Diana. »Žepne svetilke bom že jaz medtem poiskala.« D ali e vrihodnjič mehkost; xr zr.QM\i?c llsodno srečanje z otrokom Tragična epizoda iz življenja preganjanega kaznjenca Nekega dne. še pred sodanio vojno, sem sedel v neki senčnati, hladni kavami v bližini Bizerte in srkal »to-mato, kakor tam imenujejo mešanico iz pelina, sirupa iz eranatovih jabolk in voda mora za to imeti dovoljenje svojega narednika. Pokorava naj se predpi-60111!« Sel je nekaj časa okleval, potem pa odgovoril: »Mislim, da bi bilo boljše, le bi ga sprejeli.« Le kai vam pride na misel!« ie vzroiil Corniier. >Ali me boste mar vi učili predpisov? Ali se ga morda boiite?« Ne. gospod poveljnik.« ie dejal sel. jih- bojim se zase, temveč za vašega sinčka, ki ga kaznienee drži v naročju!« Corniier se ie zdrznil. Zloglasni morilec. ki mil ie bil že nekoč grozil, se ie zdai polastil njegovega otroka. »Naj vstopi!« ie kratko zapovedal. V sobo ie stopil velikanski kaznjenec. Po gornjem delu telesa je bil nag. v ustih ie imel cigareto, z desno roko. ki ie bila boli podobna šapi ko človeški roki. je pa stiskal k svojim kosmatim prsim spečega otroka. Halo!« je posmehljivo zaklical poveljniku. Corniier ie prvi trenutek hotel seči v predal pisalne mize po revolver, takoj nato si je pa premislil in se obvladal. »Zahvaljujem se vam. da ste mi prinesli sinčka,« ie nagovoril kaznjenca. >Kje ste. ga našli?« Kaznjenec štev. 1181. se ie zagro-hotal. -,Nisem ga našel, iščem ga že vseh šest mesecev, odkar ie tu. in danes sem ga naposled le dobil v roke. Sai sem ti povedal, da ti boni vse poplačal! Vzgojiteljica ie k ram Hala s svojim dragim, ki ie paznik, otroka ie pa pustila samega.« Kaznjencu se ie spačil obraz, posmehljivo se ie zarežal in preteče zavpil: ^En sam stisk z roko in tvojega otroka ni več — ali bi pa morda rajši sklenil z menoj prijateljstvo?« iKaj zahtevate?? ie mirno vprašal Connier. Niti ganiti se ni upal. samo da ne bi ogrozil življenja svoiega sinčka. »Daj nam pet pušk,« ie odgovoril kaznjenec. -Pet mož nas ie — vsakemu pet naboiev. pet steklenic z vodo, hrano za deset dni in zemljevid!« (■Ne morem vam dati državne lastnine,« ie odgovoril Cormier. Kaznjenec se ie posmehljivo zarežal: »Potem naj ti še država podari otroka. Ta tukai namreč ne bo dolgo živel!« Pri teh besedah ie kaznjenec pokril s svoio kosmato desno roko otrokovo telo. .Za umor ie določena smrtna kazen! je brez uma zavpil Cormier. :Ne bojim se smrti!« ie zarini kaznjenec. Boljša smrt ko takšno življenje! Kaj boš rekel svoii ženi če bo sinček umrl? Ne sili me k temu. poveljnik! Že devetim ljudem sem upihnil luč življenja. Torej? Ali daš orožje. ali ne?« Otrok na orjakovih prsih se ie prebudil. Začudeno ie pogledal divjega nagega moža — in se zasmejal. Potem ie začel bobnati s svoio malo pestjo po kaznjencev ih prsih in zadovoljno cepetati z nožicami. Orjak se je zarežal. Zdelo se ie. da "a otrok zabava, j Ali se me prav nič ne bo-jiš?« ie rekel cepetajočemu otroku. Pogumen dečko si!c Vendar ni med tem niti za trenutek izpustil Cormiera iz oči. Dober otrok ie.' ie rekel Cormier. Tudi jaz sem bil dober otrok, gospod poveljnik. Vsai moja mati ie zmiTom tako o meni govorila. Oriak je te besedo skoraj zakričal. Ko se ie .opomnil svoie matere in svojih otročkih let. mu ie obraz spreletela ho-l<*slna eeuca Prijazno ie i ogledal i>o- Prva križanka Vodoravno: 1. Vzdržljiv, žilav; posoda. 2. Grški bog: ljubezni; zdravilo za vnanjo uporabo. 3. Vojna (srbo-hrv.) ali nasvet (nem.); slabič, ne7 gode, tudi ime cvetice. 4. Abesinski cesar; kraj pri Ljubljani (obratno). 5. Umetnik; domača žival. 6. Azijski veletok; up. 7. Medmet; naslov hai-darabadskega radže (»urejevatel je nadeli takšno ime. Prav tako imajo po krivici svoje ime tudi morski konjički, ki iih v živalstvu prištevamo med ribe. Druga križanka \ 23456789 Vodoravno: 1. Uradna kratica; obrtniki. 2. Kraj izveličanja; predlog. 3. Moško ime, ki je tudi priimek nekega skladatelja ali pisatelja, hebrejski pomeni človeka; več kakor I šopek. 4. Urad in njegov sedež. 5. Ime \naše črke; poslanci; prestolnica su-;merijske države in Abrahamova do-;movina. (>. Shake.spearieva junakinja. 17. Veznik; škopnik. 8. Kradljice ptice; ;pesmi. !). Ital. praznik; pripadnik [nordijskega božjega rodu. | Navpično: 1. Zelo lep; kemični iznak za antimon. 2. Poljsko mesto; Ptice. 3. Bol, jeza: skandinavsko molsko ime (norveški kralji). 4. Skrivnosten nauk. 5. Česta kratica; oblika ■ glagola iti; števnik. G. Prejmemo ga !za god in pod. 7. Afriška debelo-; listnata rastlina, katere sok uporabljajo v zdravilstvu (množ.); japonski državnik (1841—1009). 8. Zamašek; roparska ptica. 9. Kraj pod Krimom; ;geometrijski lik. PRIPOVEDUJE IM RIŠE HOTIMIR V-GORA5D TAKRAT f>E SPET SPOMNIL SVOJEGA čudeSnega KAMNA. ČAROBEN LIK STRAŽNIKOVA SULICA Ut JGRESllA SVO] CIL). SLEDIL 3E KRATEK ODLOČILEN BO] TRINCESA Ml RIJANA, HČERKA MOGOtNEGA SULTANA HAMIDA 3E, KAKOR VSAKO JUTRO,SPET SEDELA NA BREGU KRISTALNEGA DE SERA E I I I J J K K L L L L N N O O O O O P P v v z z' 1. števnik, 2. zdravilna roža. 3. mesec (hrv.) 4. rimski zgodovinar 5. brzotek. IN ARIF SE JE SPUSTIL v TEK Križanka: rnilnruvno: 1. inravljinfnr. 5. »ličit., njeue. S. Prim, 0«ip. *i. rio, ton. 5. oV, hi, r |>, lij 6 tum. »'ra. 7. »eene, celok. 8. (■e. ko. ek (r: pek) lo. 0. Ibsen. ponev. 10 eent, poje. 11. ure, ali, rac. navpično: 1. mailronšeiea, ‘i. Eurlk, t-cber S ligo, Ir, sni. 4, Vi in, banket. 5. It. Si mt on. 7. in, pri-o p S. nio. prekop. 0. čest Al. nor 1U anion, aleja. 11. repnjakovec. Piramida: 1. V, 2 Vo. 3. Vol 4, Kil« I kotli, >.)e‘ ni posebno pri srcu in bi se zato v najbrže pri poročni gostiji in poročnih ceremonijah kaj slabo počutila. Bilo je mnogo cvetja, mnogo svatov in čestitk. Mogoče te bo zanimalo, kako je bila Elina oblečena. Ker je po vsej sili hotela iti peš do cerkve, , .ie imela kratko belo obleko, čeznjo je pa valovila tenčica iz pristnih angleških čipk. (Ali nisem vzoren bratec, da ti vse tako natanko opisujem?). ženin in nevesta sta stopala med dvoredom gostov, svatov in tovarniški!^ delavcev, ki s.o jima navdušeno vzklikali. Vse skupai me je spominjalo na triumfalen pohod žmago-j valca.:. Ali., narava se vseeno ni hotela 1 udeležiti tega zmagovalnega pohoda, ptavkali so namreč glogovi grmiči, ki bi se bili morali te dni razcveteti, Slabe vesti, ljuba moja?« .»Ne, ne,« je v zadregi odgovorila, »se sama ne vem...« , T resnici ni vedela, kaj ii bodo no-vedale naslednje vrstice. Spet se ie zatopila v branje. ; Mama je izginila; pustila je dvoje pisem zame in za očeta. V njih nam sporoča, da se bo za nekaj časa umaknila iz družabnega življenja in preživela nekaj let v samoti. Ni nama hotela izdati, kje bo živela, zato naju prosi, naj je ne iščeva. Pisala nama je, da ie svojo materinsko dolžnost do. otrok dovršila, saj smo že vsi odrasli, zreli ljudje. Morda se bo pozneje kdaj vrnila, zaradi očeta... Lahko si misliš, kako ie bil oče razburjen. Komaj sem ga nekoliko pomiril, čeprav tudi sam takoj nisem vedel, kako jn kaj. Kam neki ie odšla nasa mati? In zakaj se je zadnji eas tako izpremenila? Morda oče te izpremembe ni opazil, ker je imel toliko dela v tovarni, zato je pa mene večkrat v oči zbodla. Naša mati, ki njega dni ni mogla živeti brez zabav, gostov in prireditev, je postala po tvojem odhodu prava samotarka. Nekaj ji je moralo zagreniti življenje. Shujšala je, obledela in skoraj l)i rekel, da se je nekoliko postarala, še zmerom je bila lepa, vendar njena lenota ni bila več tako posvetna. Večkrat se mi je zdelo, da ima objokane oči in da je na skrivaj jokala... v Oče vsega tega kajpak ni opazil, čeprav jo je še prav tako razvajal in oboževal kakor poprej. Ni čudno, da je hotel o njenem izginotju obvestiti policijo, boječ se za njeno •življenje. Jaz sem ga pa pregovori*, da ni storil tega. Dopovedal sem mu. da najbrže ne bi imel uspeha, zakaj mama je_ bila že dovolj spretno pripravila svoj beg,-da je zabrisala za seboj sleherno sled. Čudno se mi tudi zdi. da ni vzela s seboj nič drugega kakor svoje dragulje. Razen tega bi pa javno poizvedovanje gotovo dvignilo mnogo prahu, kar našemu novemu zetu pač ne bi bilo v korist in pogodu. Mučna bi mi tudi bila misel, da mojo mater policija išče. Ko sva se ustavila pri vprašanju zasebnega detektiva, sem dejal, da vendar ne moremo materi vsiliti naših zahtev. Če si iz kakršnega koli vzroka išče in želi samote, ji tega ne moremo braniti. In naposled je tudi oče priznal moje pomisleke, tako da do danes še nisva ničesar ukrenila in čakava, da nama 1)0 mati morda še kaj sporočila. Sam ne vem, ali me je ta udarec zadel tako, kakor bi kdo pričakoval, lles je, da sem imel mater rad, toda zadnji čas so se mi jele oči odpirati, čutil sem, da se nam je odtujila, čutil sem, da ne spada v naš krog. In po tistem razgovoru s teboj, ljuba Janina, sem pričenjal razumeti... Vesel sem, da je bilo to spoznanje prihranjeno Elini in očetu. Oče še zmerom upa, da je najnovejša materina odločitev samo trenutna muhavost in da se bo mama prej ali slej vrniH domov. Jaz sem to upanje že pokopal. Naše poti so se ločile. I11 V 24 U R A H barva, plieira in kemično čisli obleke, klobuke itd fikrobi in svetlolika -Tajce, ovratnike, zapestnice itd. Pere, suši, monga in lika domače perilo Parno e-ifiti posteljno perje in puh tovarna JOS. REICH LJUBLJANA hvala Bogu sem toliko zrel in toliko moža, da lahko to spoznanje prenesem brez tožba in brez solza...« Janina je zamišljeno odložila pismo in se zagledala predse. Gasto-nove besede so io vznemirile, hkrati pa razveselile. Globoko je vzdihnila, "dar je vse končano, vse poravnano! Ia zenska si ie sama sodila. Morda je odpotovala h Clarku, mogoče celo dalje v svet, kjer si bo iskala novih prizorišč za svoje .delo’. Kakor koli že, zda; ne bo več s tem sramotnim delovanjem ogrožala imena in časti družine de Bergerjevih. Edini človek, ki bo zaradi njenega odhoda res trpel, je njen oče. V srce se ji je smilil, vendar se je zavedala, da je to zlo med dvema zle-ma še zmerom manjše. Koliko straš-nejše bi bilo. če bi ponosni de Berger čez noč izg-ubil ime, premoženje, čast in še ženo! Toda zdaj so vendar vsi rešeni! Košeni strahotne nevarnosti, ki jim je grozila. Ob tej misli Janina ni mogla sama pi-ed seboj prikriti tihega zadoščenja, da je ona, skromna, neizkušena deklica, premagala v neenakem boiu svetovnjaško. prebrisano lahkoživko in pustolovko. Arletta ie torej držala besedo in se umaknila s prizorišča. Morda je do tega dejanja ni toliko prignal strah kakor materinska ljubezen do Gaštona in Eline. Najbrže se je bala, da bi utegnilo kakšno odkritje škodovati njenima otrokoma. Janini se je skoraj nekoliko zasmilila. V srcu ji je bila že kdaj odpustila, čeprav se je vsak trenutek zavedala, da je prav ta ženska .. kriva Marcelove strašne nesreče. Upanje v Marcelovo ozdravljenje ie bilo pa v Janini tako trdno, da je videla v Marcelovi slepoti samo nekakšne vice, ki jih je poslal Bog mlademu človeku, da si v njih še bolj izkleše značaj in oplemeniti dušo. Marcel je bil že nekoliko vznemirjen zaradi njenega dolgega molka. Položil ji je roko na ramo in vprašal : »Ali ste dobili toliko pošte?« »O. ne,« je odgovorila Janina, »toda Gaston mi je pisal dolgo pismo; v njem mi sporoča, da bo presedlal s "lava na tehniko in da se bo >io-zneje vpisal med letalce.« Na glas je prebrala tisti del bratovega pisma, kjer je bilo govora o njegovih načrtih za bodočnost. 'Imeniten fant ie Gaston,« je skoraj nežno vzkliknil Marcel. »Kar ganilo me je. da se ie odločil nrav za to stroko. O. ko bi vedeli, kako težko mi je »ri duši. če pomislim, da se sam nikoli ne bom mogel več dvigniti v višave! Edino vaša dobrota in naklonjenost ir.; moreta nadomestiti vse oho, kar sem izgubil! Vi ste mojo sončece!« Že večkrat jo je tako imenoval od tistega izleta v Menton, od večera, ko mu je bila zapela romanco o soncu. Janina se je pošteno začudila, ko jo je prvič poklical ,moje sončece’, toda Marcel ji ie hitro pojasnil: »To ime se vam tako dobro poda. I11 razen tega se kar ne morem privaditi vašemu imenu, čeprav mi je sicer vse všeč, kar je z vami v zveži. Elina je vse preveč trdo in navadno ime za vas, ki ste tako mehki i in dobri!« I Toda sončece, to vendar...« je med smehom vzkliknila Janina. | »Sončece... to ste vi!« | »Ubogi moj Marcel, saj to sploh ni . ime!« j »Zakaj bi ne bilo ime. saj sta Zo-j ra in Danica tudi imeni! Ali niste j mar res moje sončece, moj beli dan, i moja luč?« 1 Janimi je naposled privolila, da jo , tako imenuje, posebno, ker ii je ime i Elina iz njegovih ust zmerom zvenelo nekam tuje in neprijetno. I11 to I jutro so nj. gove hvaležne besede spet napolnile njeno srce z veseljem ir mirom. Marcel, ali je mogoče, da ne žalujete za prejšnjim življenjem, ali je res, da vam bom vsaj malo nadomestila vaše delo?« Za čim naj bi žaloval?« je vprašal mladi inženir. Tisto, česar ne moreni videti, mi vi tako natančno opišete, da gledam svet pred seboj z duševnimi očmi. Z vašo pomočjo sem se spet lotil dela. Imel sem celo več uspeha, kakor sem se bil nadejal. In zda j se mi je_ celo vrnilo upanje, da bi utegnil moj izum le kdaj koristiti moji ljubljeni domovini in vsemu svetu. Razen tega imam vašo naklonjenost, sončece moje, vaše srce in njegovo svetlo luč, ki je zabrisala vso temo v meni. Za čim naj bi torej še žaloval?« Nežno je prisedel k njej, se nagnil k njeni glavici in ji tiho zašepetal na uho: »Želim siv samo še nečesa, ljubi ie-I na moja... želim si, da bi bili čisto, čisto moji!« | »O, Marcel, je vzkliknila s trepe- tajočim glasom. »Kdaj, o, recite mi. kdaj?« je ognjevito vprašal. »Pravite, da vam je Gaston pisal tako dolgo pismo. Ali vam mar ni tudi sporočil, da vam ie oče odpustil in da vam hoče podeliti svoj blagoslov za zakon z menoj?« Že večkrat jo je Marcel izpraševal, kdaj bo postala njegova žena, toda nikoli v njegovih besedah ni bilo toliko ognjevite nežnosti, toliko udržane strasti, ki bi njeno bistvo tako vznemirili in prevzeli. To jutro se kar ni mogla upirati njegovemu snubljenju, čutila se je vso šibko, vso predano njemu, ki ga je tako zelo ljubila. In zakaj tudi naj bi se zdaj. ko vendar ve, da za Marcela ni drugega življenja, tako krčevito otepala zakona, ki bi pač oba osrečil? Že zdavnaj je ni več vznemirjala misel, da ljubi Marcel v njej neko drugo. Slutila je, da je najlepši, naj-čistejši del Marcelove ljubezni tisti, ki si ga je sama priborila. Zdaj je tudi ni več grizla zavest, da krade čustva, namenjena Elini. Dolgo se je bila še obotavljala, boječ se, da bi prej ali slej kdo odkril njeno plemenito prevaro, prei. preden bi Marcel v njej vzljubil njo samo. Toda danes, ko je izvedela, da se je Elina poročila, da je Arletta odpotovala v širni svet in da si bo tudi Gaston po svoje uredil življenje, danes pač ni več vzroka, da si ne bi tudi ona privoščila sreče, ki se ji je ponujala. Če si pa hoče to srečo pridobiti in jo obdržati, mora postati Marcelova zena. če bi tako stanovitno kakor doslej odklanjala njegovo snubljenje, bi imel Marcel pač pravico, da si drugje poišče življenjsko družico in si ustvari_svoj dom. I11 katero dekle bi bilo bolj zmožno in bolj pripravljeno od nje, da ga osreči? Zavedala se je, da je izpolnila svojo dolžnost, ali ni torej čas. da pomisli nekoliko tudi nase? Premagana od ljubezni in Marcelove silne, vroče strasti je sklonila gla- v. ..a njegove prsi jn - '<'tala: »Da, -• ..v o tem mi Gaston piše.c ■In kaj pravi?« je živahno vprašal Marcel. »Piše: kmalu!- je kakor dih tiho zašepetala in pustila, da so jo njegove krepke roke še čvrsteje objele. X Paulov« inašfevanjc Tedaj je stopila iz hiše babica. Njeni drobni, krepki koraki so odmevali no kamnitnem tlaku. Ko je zagledala Marcela in Janino objeta, je razigrano vzkliknila: , "Vidva sta mi i"-ava! Takšno pohujšanje o belem dnevu!« »Babica,« je smeje se vzkliknila •Tanina, »v moji sobi visi slika, ki kaže, kako star duhovnik blagoslavlja nevesto in ženina. Ali ne bi tudi ti tako storila?« Babica je zadovoljno zagodrnjala: »Lep je ta tvoj duhovnik s pol metra dolgo sivo brado. Doslej nisvm vedela, da sem se že tako postarala. Vendar ie prav, da se pričenjam tega zavedati, sai bom mogoče prav km;-.’.-, "ostala prababica.« P ’iila je in na videz strogo dejala: »Presneti otroci, kako rasteio in kakšne skrbi nam delajo! Takoj me poljubita, in sicer vsaj po trikrat, saj sem jaz vsa vajina družina!« Smehljala se je in jokala, ko sta jo Janina in Marcel nekajkrat veselo in krepko poljubila na lice in čelo. I11 na lepem ie potrepljala Marcela po rami, rekoč: »Veste, od prvega trenutka, ko sem vas zagjedala. ste mi bili všeč 111 ta koj se mi je zdelo, da boste še kdaj moj vnuk. Med nami rečeno: ta zadeva se je že predolgo vlekla... Sovražim dolge zaroke. I11 če sta se zdaj odločila, da se poročita, ne bomo odlašali poroke ! < , 0,« je ognjevito vzkliknil Marcel. >jaz se že ne bom upiral, samo če je tudi moje sončece vašega mnenja...« »Kakopak,« je vzkliknila babica, le kako bi se moglo dekle upirati tako čednemu ženinu?« Pnlii priim r HUMOR Nehvaležnost Korenčkov Mihec in Požeruhov Ja nezek se igrata na dvorišču. Mihec s slastjo je kruh, namazan z mezgo. Janezek ga pa nekaj časa poželjivo Eberta potem pa reče: »Daj mi malo mezge!* »Ne dam. Saj mi tudi ti nikoli ni česar ne daš,« se odreže Mihec. »Kaj, nikoli ti ničesar ne dam? Kaj pa škrlatinka ki si jo dobil od mene, 3n ti zaradi nje štirinajst dni ni bilo treba priti v šolo?« Brxojav Gospod Zaplotnik, doma s kmetov. )e poslal svojo ženo v mesto v po rodnišnico. Cez dva dni dobi brzo javko: »Danes dobila dvojčka. Jutri več.« Praktično »Dva dni pred poroko sem izvedel, tla izda moja nevesta 500 lir vsak »lesee za šiviljo.« »No, in kaj si naredil?« »Poročil sem se s šiviljo « Vljudno Uradnica: »Gospod šef, pred pol ure je iskal neki gospod in dejal, da vam bo vse kosti polomil, kadar vas cobi.« Sef: »In kaj ste mu rekli?« Uradnica: »Da mi je zelo žal, da v»fi ni v pisarni.« Sumljivo Oče: s Minka, kdo ie p« sedel nn »teže popleskani mili'klo^«^1 H«: iJav. in Tine.« Ote; »Saj sta si vendar morala kvariti obleko « .. . Mej; »Jaz ne, samo Tine si jo je.* Praktično »Ljubim vas. Ali bi hoteli postati moja žena?« »Zakaj pa ne. Moj oče je pastor, tako naju poroka ne bo nič stala.« >Moj oče je pa odvetnik, tako ne bova imela sitnosti pri morebitni lo Cltvi.« še ne ve Gospodin.a: »Ančka, s kom ste prav knr govorili na hodniku?« Služkinja: »Z bratom « Gospodinja; »Kako mu je pa ime?« Služkinja; »Tega mi še ni povedal.« Nadobudna služkinja Gospodinja: »Poslušajte, Minka, preproge bi pa že lahko malo bolje iz tepli.« Služkinja: »Saj bi jih, gospa, pa se tako strašno kadi.« Usluga za uslugo Zdravnik: »Dragi gospod, popolnoma ste zdravi. Le zakaj ste prišli k meni?« Čevljar: »Veste, gospod doktor, vi ze leta in leta nosite k men: čevlje v Popravilo, pa sem se vam hotel oddolžiti, da bi še vi kaj zaslužili.« Boljša družina Gospa Klepetačeva je prišla na obisk k Godčevim. V sobi vidi kla vir, pa vpraša gospo Godčevo:. »Ali vaSi otroci tudi štirlročno igrajo?« »Ne,« se polivali gospa Godčpva. »to jim pri nas ni treba, imamo namreč dva klavirja.« Dvojčka Mati spravi svoja dva sinčka dvojčka v posteljo in moli z njima. Na lepem se pa začne eden izmed njiju strašno smejati. Mati ga pokara, zakaj se smeji in maR ji pove: »Mati, Igorja si dvakrat okopala.« Josip štrekelj: Sefev in presajanje povrtnine Nekatera ppvrlnina najboljši' uspe, ako io posejemo na stalno mesto, nekatera, da io predvzgojimo in potem presadiimo. in s|>et taka. ki i« lahko sejemo na stalno me^to ali pa tudi 110 predvzgoii predajamo. Setev na stalno meulo ie naipravilnejša na vrstice, zakai pri tej prihranimo na množini semena seme pride v primerilo globočino, olaiša delo ob zatiranju plevela in zrahljanja zemlje in končno pridelek je izdatnejši. Ako vskali pregosta eelev jo prepulimo že ob »rasti prvega lista, da se ostala v goSfii ne pretegne in opeša. Sem sjxi-dajoča s-, presajena sicer prime, ps ne doprinese zadovoljivega pridelka. Na stalno meKo sejemo vobfe naslednjo povrtnino: Tov rtnina tazdal'1 vrstic v cm Uh/dalja v vrsticah v cm KoremVk 20- rso 10 P«‘U-rsilj /a «c%pnjc io 5 Peteršilj Korfnasti ar> 10 H epu majeva Jo—20 11) Črn* korrn 3ft 15 Beli koifn 34» 15 Pa«fornjak SO 15 Redkvica 6 5 Redkev 20 15 Radič tržafiki, so-, latnik ! • 10 • 3—5 Rpdič goriški, rdeči 20 15 K reva 10 Motovilec 10-15 §pili»<"a 16-90 5 > Aalota 20 30—15 Ce*fen 10 10-15 Bni1« jedilu« l&P po 3 sadike v grmiču Grah 30-40 4—5 Fižol nizki 60 5—« Fižol visoki 50-65 po 5—£ zrn v Bob 80 15 Krompir » . . *& 1 » 4») 40 4d Nižie navedeno povrtnino morAmo predvzgojiti. preden inkle na stalno mesto. Predvzgoja olhMoja v pravilni — nepregoatj selvj v rani pomladi v lopli ali v mrzli gred«, kasneje pa v boljši zemlii na prostem v ta koz viin 1 setveni gredi, ki nai bi jo imel vsvik vrt. Ko tu od raste setev na en ali dva lista, ie za dober u*peh neodložljivo delo pikiranie. t. j. začasna presaditev mladih rastlinic na drugi prostor v razdalji 4 do ti cm (glede na rasti, tla se bogato nkoreniŠJo in vsestransko okrepe. Še-le od tu tmipopolneiše presadimo na slaluo mesto, zakai le. take jamčijo dober pridelek. Nekatere bolj nežne, kakor so paradižniki, iai-cevec, karfijole pikiramo celo po dvakrat. drugič seveda redkeip a!4 pa posadimo posamezne v lončke ter iii' ko vremenske razmere iloimščajo in ko dovoli odrastejo i>osadimo z zemeljsko kepo na stalno mesto v jamice. V skupini povrtnine, ki io pred-vzgojimo. preden io presadimo na stalno mesto ie sledeča: Povrtnina Razdain satfik v cm Opazke Karfijole 46—0<» Zelje 35- »iO Ohrovt 35—00 Ohrovt po p«'ar 541— 80 Ohrovt listnati 35 4.0 K olerahe 20-40 Kolerabe podzem. 85—40 Zelena korenaiitft 40-50 Zelena .listnata :{0~54) Razdalja vr^t Sp m .Tajfevec 30—40 Paprika 30-r-40 Por 20 flazUalja vrvt 44i ( »i Jafe ode '.j,. 40 Razdalja \ r*t 4|) »>u in nizke sorte so navadilo manjše, pozne pa večje. 1’restor med kapuz-nicamj 111 paradižniki, ki ie precejšen, n.zen pri kolerabah, sp pred ali isto rasno porabi za medse Ive. t. i. ito-.eje ali pokadi se v vmesne pro-Mlore zgodai dorastto povrtnino, na primer mesečno' redkvico, solato, ko-lerabiee ali špinačo. Za tak dvojen pridelek treba seveda tudi boljše pognojiti. Med tem. ko vmesne porabljamo se tudi kapuznice in paradižniki razrastejo, da zavzamejo vso |>ovršino. V tretjo skupino spadajo take. ki iih sejemo na stalilo mesto v določeni razdalji ali pa jih tudi presojamo po končani pred vzgoji. Razdalja sadik se določi po veli-rn»t)in v dorasllem »tanju. liane Povrtnina Razdala sadik ? cm Opuzke ■■ Solata 20- w Pesa 10 20 V oddaijrne po 2') cm. Kn.iivija 20 30 špinan-a novozelaml. 50 70 OostejSo srtev red-rimo za porabo, fco ze precej odraste. Mangold 10-40 Za pridelovanj« nialcpa perja nasad aII setev gosta. za večjega redka. Paradižniki IM) 60 4'chllla 20 Kuma ie 15—20 Vr*tc tulila i jene 100 ‘ in. Opaža so. ib je na stalno metdo ?>o*<'jana šolala proti 4Mlp<;rtuvi£a. kil k 04* zaradi glohokeje m1- »n lil r i ill' 'l(| »"•> jejo v- toplejših krajih paradižnike. (Dali e viUi&dn j ir) O ljudeh, ki potrebujejo »strelovod« So ljudje na svetu, ki svojih skrbi, težav in svoje slabe volje ne znajo obdržati zase in jih preboleti, temveč jih morajo ,stresti' na svoje bližnje. Sele tedaj jim odleze, kakor bi se bili iznebili težkega bremena. Takšni ljudje potrebujejo .strelovod', da se spro-ste, bodisi da so prešibki ali premalo globoki, pa premalo resni, da bi svoje neurejenosti sami v sebi premagali in uredili. Na splošno so ti ljudje strah in trepet svoje okolice. V vsaki družabni skupnosti jih srečamo, v družinskem krogu, po uradih, v krogu prijateljev, med slučaj nostnirni znanci. Včasih straše kot godrnjave, sitne matere, ki nikoli ne privoščijo družini lepe besede, drugič spet kot pikolovsko natančni, večno na'sajeni šeli, v šoli se pa učenci najbolj boje učitelja, ki ne zna ločiti šole od doma in vse domače napetosti prenese v šolsko ozračje. Ti ljudje se pogosto ne zavedajo svoje hibe, temveč so celo prepričani, da jim ves svet krivico dela, da jim vse nagaja in izpodleti. Vzroke svoje neurejenosti iščejo v svetu in svoji okolici, namesto da hi jih poiskali v sebi, v svoji preobčutljivi duševnosti in v svoji napačni vzgoji. Med edinci, med razvajenimi meščanskimi sinki in hčerkicami, med bogatimi gospemi brez pravega dela srečamo največ takšnih modernih ,mučiteljev'. Vendar moramo od njih ločiti tiste nesrečneže, ki jih je usoda tako preganjala, ali tako po mačehovsko ravnala z njimi, da so postali zagrenjeni, jezni na ves svet in nase. Tudi ti zagrenjenci — pogosto trpe za vsemi mogočimi manjvrednostnimi občutki trpinčijo svojo okolico s svojo muhavostjo, jedkostjo in večno nasrje-nosijo, vendar niso tako brezupni in tako neupravičeni kakor prvi. Če se namreč posreči dokazati jim, da so v zmoti in da življenje vseeno ni takšno, kakršno se njim zdi, pogosto ozdravijo in postanejo' na moč koristni in prijetni člani človeške družbe. Denimo torej, da imate v svoji bližnji okolici človeka, ki večno potrebuje .strelovoda', ali pa da sle — kar upam, da ni res — sami eden izmed teh nesrečnežev. Kaj naj storite? Najprej ugotovite, ali spada vaš bližnji k prvi ali drugi vrsti večnih nezadovoljnežev. .Če gre samo za preobčutljivega, toda srčno dobrega človeka, storite vse, da ga odvadite te grde razvade. Zlepa mu kdaj pa kdaj dopovejte, da ima danes vsakdo svoje breme in da torej ne more sprejeli še tujega na svoje rame. Zbudimo v teh občutljivih, zagrenjenih dušah ljubezen do narave, če že niso več zmožni ljubezni do človeka. Raztresimo njihovo čemernost, obrnimo njihovo pozornost na prijetne dogodke in že jim bomo nekoliko pomagali, da se bodo otresli čemernosti in občutka manjvrednosti. In če ste sami eden izmed teh, velja kajpak to tudi za vas. Res, verjamem vam, da imate kdaj pa kdaj občutek sprostitve, če v slabi volji koga nahrulite, ali mu pa mimogrede izrečete kakšno jedko, toda nekje na dnu srca čutile, da sle storili krivico, in občutek sprostitve je lažen in bežen. Tam na dnu srca se pa nabira grenkoba, občutki manjvrednosti se kupičijo in nehote spoznavate, da se vse bolj in bolj oddaljujete od svojih bližnjih, kar vendar ni bil vaš namen. Razen tega z večno kritiko tudi ničesar ne dosežete. Dobra beseda, pohvala, zaležeta pogosto več kakor graja ali kritika. To so zdavnaj spoznali že modrejši in bolj izkušeni ljudje kakor vi in zgradili. nn tem spoznanju že vse mogoče praktične nauke, tako da jim lahko mirne duše verjamete. Ce smo pa obsojeni živeti v skupnosti s človekom, ki pač nima vzroka, da bi bil večno godrnjav, nasrjen in siten, a se vseeno noče izpremenili in poboljšati, mu pokažimo, da za nas ni resen. Ne ženimo si njegovih sitnosti k srcu — saj nam vendar tako malo pomeni — delajmo, kakor da ga ne bi bilo, in si ne grenimo življenja. Ko bo tak človek spoznal, da ne učinkuje več, bo nehote postal znosnejši. Vi boste imeli pa prijeten občutek, da ste v tej tihi borbi zmagali. Saška Urejuje A. Preinfalk Problem št. 237 Sestavil W. Hild Beli: Kh4, Dc3; Tb6, c8; Sf3- Ph5. (6 f.) Črni: Kf5; Td5, 17; Lfl; Pe4, f4. (7 t.i Mat v 3 potezah »čim šibkejši tem nevarnejši !* (Ti trije modeli so risani itreCno za »Družinski tedniki in niso bili še objavljeni.) Na naši sliki vidimo tri pomladanske kostime za razne priložnosti. Prvi kostim j« svetlozelene barve mladega listja. Posebnost so rokavi, katerih gornji del prehaja v sedelce. Jopica je v pasu nabrana in se zapenja s skritimi gumbi. Krilo .ie gladko. Poleg nosimo bluzo, torbico, rokavice in klobuk inelike rjave barve. Drugi kostim je izrazito popoldanski iz mehkega volnenega blaga svetle kakaovorjave barve. Na ramah, ob robu in na rokavih je pošit z nekoliko temnejšim pošitkom istega barvnega odtenka. Krilo ima tri podolžne robčke. Bluza in klobuk sta temnomodra. Tretji je zelo športni kostim sivozelene barve, ki ga lahko nosimo ob vsaki priložnosti. Zivopisana pralna bluza zelo mladostno učinkuje. Krilo ima spredaj in zadaj po dve globoki gubi. Problem št. 238 Sestavil F. Freistedt Kakor 7. obleko, tako moramo ravnati tudi s perilom. Vse zimsko perilo operemo, dobro posušimo, zlikamo iti spravimo. Če je perilo pleteno iz same volne, ga zložimo v posebna škatlo, vmes potresemo z naftalinom in škatlo pokrijemo. Le tako bomo obvarovali, da ne bodo prišli do njega molji. Na trnu lahko kupimo tudi nekai šopkov sivke in jo zložimo namesto naftalina med perilo. Perilo se bo navzelo prijetnega vonja po sivki, ki ga bo ohranilo tudi še po večkratnem pranju. Vso skrb moramo posvetiti zimskim Čevljem, ki so nas tako dobro varovali pred mrazom in mokroto. Športne čevlje namažemo s toplim ricinovim oljem, podplate pa z lanenim oljem. Ko usnje vpije olje. iih še enkrat nalahko premažemo, damo na kopito, ie pa tega nimamo, napolnimo s papirjem. Vsak čevelj posebej zavijemo v papir, po možnosti zložimo v večjo škatlo ali star kovčeg in jih spravimo na suh prostor. Tako preprečimo, da se čevlji prašijo, ker je prah največji škodljivec usnja. Snežke. galoše in gumijaste škornie najprej umijemo v boraksovi vodi. Suhe namažemo z glicerinom ali vazelino. V vsako galošo. snežko in škorenj natresemo naftalina, natlačimo papirja in vsakega posebej zavijemo v papir. Zimske klobuke, ki jili spomladi in poleti, ne bomo več nosili, moramo tiidi pravilno shraniti. Svetle klobuke očistimo z bencinom in magnezijo, črne in temnejše klobuke pa z raztopino amonijaka in sode bikarhone. Tako pripravljene za poletno spanje, nas bodo obleke, plašči, čevlji in klobuki jeseni in pozimi veselo presenetili. Namesto povalianih in od moljev načetih bomo ohranili cele. sveže in lepe obleke. > etike lil morile postave so najlepše oblečene v temni obleki kar se da preprostega kroja. Blago naj I>o rezano povprek. Pri ve-! černih oblekah je lahko globok koničast izrez. Odpovedati se pa morajo vsem kockastim blagom, blagom z velikimi cvetličnimi vzorci, prevelikim šopkom iz umetnih cvetlic in prebogatim vezeninam. V/////', ;>I ugibanje o zmagovalcu tvegano, boj Ibo do kraja neizvesten. ; Hrvatski mladinski prvak je letos ; Vladimir Kozomara, sin nekoč dosti ; znanega banjaluškega šahista profe ■ sorja Kozomare. V zaključni tekmi je štiri konkurente premagal in le z enim ; remiziral, tako da je njegov uspeh ne-; oporečen. • Hrvatski šahisti so tore.1 še dal,;e 'neumorni in se vestno pripravljajo z* ; nove mednarodne nastope, tako tur •nirje kakor dvoboje Ali pa bodo tudi Isami izvedli obetani mednarodni tur . n i r pa letos Se ni bilo čuti. ; Na vse te šahovske dogodke se bomo seveda še povrnili. .Špinačni struklii Špinačo skuhaj in pripravi s prežganjem kakor za prikuho. Iz 40 dek moke, I jajca, mlačne vode in soli zamesi na deski mehko testo kakor za 51 m k I i« in ga pusti pol ure počivati. Razvaljaj ga precej tenko, namaži s pripravljeno ohlajeno špinačo zvij v štrukelj, zavij v prtič in kuha iv slanem kropu pol ure. Kuhan štrukelj vzemi iz vode. položi na desko, da se voda odteče, odvii in zreži na dva nrsln široke rezine, liezine zloži na tonel krožnik in iili zabeli s presnim maslom in drobtinicami. Štruklje daš bihko kol smnostojno jed na mizo za večerjo ali pa kot prikuho h kakršni 1 >1 i itilii. M. U„ Ljubijana VII POLETNO SPANJE ZIMSKIH OBLEK Zimske obleke in plašče smo boli ali manj odložili. Pripraviti jih moramo za poletno spanje kar naivest-nejše. da j i h molji ne bodo preveč poškodovali. Najprej pripravimo omaro, v katero bomo zložili vso zimsko obleko in perilo. Omaro zbrišemo z vlažno krpo in jo natremo narahlo s terpentinom. Za nekai časa io zapremo, da vpiie les vse hlape, ki jih terpentin iziila-peva. Omaro potem odpremo in pustimo odprto tako dolgo, dokler ne obesimo in ne zložimo vse obleke iu Za močne prsi I so obleke iz mehkega blaga, ki lepo ,pada‘. Izrez nai bo zmerom koničast. Po možnosti naj nosijo ženske z močno razvitimi prsi temnejše obleke, a če že imajo krila in bluze, pa samo temne bluze. Odreči se morajo vsem pleteninam, zabojem in tesnim oblekam. Obleka, ki je pretesno krojena, pri vsakem hitrejšem gibu poči. kar ie zelo neokusno, hkrati se pa tudi hitreje strga. Ponarejena polenovka (»čist; io dek slanih ribic. V kozico nastrgaj na ploščice U kile presnega krompirja. Med krompir vmešaj očiščene ribice, nekai strokov str-t""a česna, žlico sesekljanega peteršilja in po okusu stolčenega popra. Na vrh nalij nekoliko olja iu */« litra mrzle vode. Kozico postavi v pečico iti duši 1 uro. Kdaj pa kdaj nekoliko pomešaj, da se jed ne pripali. A. K.. Zg. šiška • Porabni nasveti IZBIRAJTE SAME! Kadar izbiramo blago za obleko, plašč ali kostim, prav tako. kadar predelavami) iz starega novo. moramo najprej stopiti pred zrcalo in pogledati svoio postavo. Niti dve postavi nista enaki, zato tudi ne more pristajati obleka enega kroja postavi, ki je zelo velika in močna, in posta- vi. ki je majhna in ima kratke noae. Zalo bodimo pravične do samih sebe in se na ljubo naši postavi odpovei-mo kroju, ki bi ga sicer se tako zelo rade imele, a se- nam nikakor ne poda. Velike in suhe ženske nai izbirajo za obleko blesteče so blago. Takšno blago postavo nekoliko »odebeli. Zelo dobro se jim podajo kostimi, krila in bluze. Pas ne sme biti nikdar više od naravnega pasu. Pri progastih oblekah in bluzah moraio leči črte povprek, nikdar ne navpično, ker postavo še boli podaljšajo. Rokavi nai bodo razkošni, široki in nikdar ne ozki. čeprav so se tako zelo moderni. Prav tako se moraio obvarovati koničastih izrezov, ne. predolgega pa tudi ne prekratkega krila. Za ozke rame in široke lmke so kračasli rokavi, okrogel izrez ob bokih žepi ali aplikacije, izogibati se pa moramo koničastega izreza m širokih svetlih pasov. Kolikokrat pridete * nakupovalna domov in zapazite, da ste se to in ono pozabili. Spet se oblečete in tečete nazaj v trgovino. Pri tem izgubljate veliko dragocenega časa in energije! Ali ne bi bilo veliko boljše, če bi se držali starega pregovora, ki pravi: Kdor nima v glavi, ima v.petah. Vsak trenutek, ki ga prihranite, ie zelo dragocen, ker ga lahko uporabite v res koristne namene. liiilitcljuj z rozičevim nadevom Vmesi precei mehko testo iz 1 litra enotne moke. primerne količine mleka ali mlečnega nadomestka 1 iaica. 1 žlice kakršne koli maščobe. I žlice sladkorja, nastrgane limonove lupinice cele limone !! dek vzhajanega kvasa. ki mu dodai polovico kavine žlice jedilne sode. Testo pusti vzhajati. Vzhajano testovrazvaljaj za slab prst na debelo, zreži na krpice in položi na vsako krrrco žličko nadeva iz ro-žičeve iioke Robova vsake krpice stisni skupni da dobiš lepo ©blikova-' ne buhteljne Položi »i'• tesno skupai v nam?zano pekačo i.usti vzhaiati in iih speci v srednje vroči pečici. Nadev pripravi takole: Približno pol litra rožičeve moke popari z mlekom ali_ mlečnim nadomestkom, prideni 1 žlico sladkorja, nastrgano limonovo lupinico, žlico maščobe lil nekoliko cimeta. Vse skupni dobro zmešaj, da dobiš gladek nadev. J. s.. Ljubljana Bretonska jnlia je zelo redilna iu zahteva z.elo malo maščobe. Na 10 gramih masti zarumenimo precei veliko drobno sesekljano čebulo zajemalko kuhane in pretlačene fižoiice in dve žlici v vodi ali mleku.žvrklia-ne moke. Počasi prilivamo fižolovko, iu ko ie juha dovoli gosta, jo solimo in opopramo. najboljše odvajalno sredstva perila vanio. Ce le moremo si pripravimo omaro, v kateri bodo spravljene res samo zimske stvari, da ie ne bomo čez poletje po nepotrebnem prevečkrat odpirali. Plašče in suknje najprej stepemo z iztepačem. dobro oSčetkamo rokave, ovratnike in okrog žepov z vodo. ki ji dodamo nekoliko kisa Crne baršu-naste ovratnike očistimo s čebulo. Čebulo prerežemo čez pol in z njo drgnemo ovratnik.. Bombaževjnaste obleke in plašče očistimo z mešanico i! žlic vode. I žlice kuhinjske soli in ‘25 gramov salniijaka. Volnene reči ki iih smemo prati, operemo v milnici, splaknemo v mlačni vodi iu posušimo. Natresemo z naftalinom in zavijemo v svilen papir. Temnejše jopice, telovnike in podobno. ki iih ne moremo prati, dobro iztepemo z iztepačem. da odstranimo ves prali, natresemo z naftalinom in zavijemo v časopisni papir. Volnene obleke, ki iih ne bomo več oblekli, očistimo in zavijemo v časopisni papir. Ce bi čez vse poletje visele v omari, bi se preveč stegnile in ue Ui imele nobene pravo oblike več. Kadar pečemo meso ni treba, da vzamemo čisto mast. Žlica olja dobro zmešana z desetimi žlicami vode ie dobro nadomestilo masti, ker daje izborno omako. Kozice, v kateri pečemo meso ali krompir, ne smemo nikoli umivati. Zbrišemo jo s papirjem in spravimo na prostor, kjer ni nobenega prahu. 15 dek slanih ribic, ki iih lahko kupiš v v-iaki trgovini, namoči čez noč v mrz'o vodo. Namočenim ribicam odstrani glavo. lahko_ jo pa tudi pustiš HO dek čebule zreži na tanke rezine in iih močno nasoli. Naloži v kozarec vrsto čebule, vrsto ribic spet čebulo ii> ribice dokler vsega ne porabiš. Na vrlin mora hiti čebula. Kozarec zaveži s pergamentnim papirjem in pusti nekaj dni zavezanega. Tako dobiš zeln imenitne ruše. s katerim’ lahko po-»trežeš svoji družini za večerjo. D. Z.. Ljubljana Rešitev problema it. 234. 1. Pas!. c4 2 ba.i! 3. »eX i:3 ali <1(1 mat. t. ... g:s. 2. P*2. c4. 8. Pgs mat. To pot sc Je tiskarski škrat izkazal kot komponist. Ilrlcfja skakafa (kar je nir.viilno iz l>»-scililul je mirj-rocnil v love* in tako ustvari nov problem 7. matom v 5 potezah (1. iH'4-r, 2. »e2, :i. KrS, 4. J.c4>, ki p* ni tako Rešitev problema it. 135. 1. Sc7, K a 2. 2. Sbr>. Kl.il. 3. »til mat. I. ... KM 2. Ilca, Kar.. 3. I)c5 mul. ReSitev problema It. 536 1. »lil. Kc5. 2 Pu'+. Ki!4. 3. »c* mit. 1. ... KeS. 'i. Kc:i, <12. 8. »si mat. IMiu. p» tudi čas prihranimo, če zelenjavo in meso, preden ga kuhamo ali dušimo, po JiožuogU zrežemo na manjše kose. Za postave s .kratkimi nogami je primerno nekoliko dalise krilo, kakor ga priporoča nainoveiš.i moda. Ob bokih prilegajoče se obleke in krila so spoditi 'nekoliko zvončasta. Ogibaji se moraio progastih ailek, katerih črte tečejo povprek, prebogatih okraskov okoli ramen, ker le-ii znižajo postavo. PLAČAJTE NAROČNINO! Izda a K. Bratuša, novinar; odgovarja H. Kern, novinar; tlaka tiskarna Merkur d. d, r Ljubljani; a* tiskarno odgovaria O, Mlhalek — vsi t Ljubljani