PRIMORSKI DNEVHIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NAROPA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE OOR1) Poštnina plačana v gotovini TT1CT_i_»s_ T mci m nr- i j-StO Vi . Stev 237 (199 S-) Poštnina plačana w gotovini — v‘ 3/ K*?*?) Spedizione in abbon. post. 1. gr. TRST, nedelja 7. oktobra 1951 Cena 25 lir Volitve zopet odložene ! a,|*«volja, nezakonitost in norčevanje ZVU Da DOd 2aSfiit0 ZVU od nie imenovani wn ožbor nemoteno dosledno izvaja fa-Cne Protislovenske neuhiniene zaaone frvn°sti Pri Zavezniški vojaški upra- ro«,. briškega podrcem St:obodnenn trin&isonn ™ ega področja Sv obodnega tržaškega ozemlja po- W&: *° Prouči/. (A1S> ~ Ko ie Beneral Winterton skrb- totm« ,.n^primernejiedatume, v katerih bi mogle biti r,r>iu«sn 'Voc v rvuc-c/tft ui mugze uili ebi odlrii 7,(1 Področju, je prišel do zaključka, da je po- DatuSK,™? Prihodnje leto. bodo objavljeni pozneje«. . letino tem ’ZZ f:,r. koli rečemo o r“la Wi^UeP'm ukrePu gene-Že 0r e1 tena, s k terim je re5il italijanske ire-•tteriii, „P^rnZa v kraj vnem jevc im' P« Politiko glede STO merilu, vaj \i h^e ° opišemo potek te <«IW,San,m‘}ve in n-za-Uša-Voi^'ka & argloavwr:.ka ®ca in „„ .°.Ua ~ t. j. ameri-%ni vlnda - nudi %b V, ^ način r(/i- usakršni >*‘W:'vrsn4 P"a.V'~norti, *« £a flrci‘« vrlji og" m-samih, ho- Ulimne T-ža-a^ ^ PO)wU7,0 ZOTX,in.-ti n do bi se 'iiSaJ fc; i« da bi se ?! 'Hievani Xt-f> lctil' možno-, (1 tržaškega vpraša. A S«W!0 «r. ■*"< miio, -' —■“ dif. ket Si mam da je pn Winterton Sh ber so zahtevali ire-}e razpisal volitve It*'-'1 Željah , ° sto,li P° nji-V■ Je J* 0 ^ volitev od-l^i ?aflt ” tako storil, kar '‘»-'iciejj C'1jaIi ker so med- S0račni S iJ* drugo leto b°d° na volit-. in 1 in ko je volitve je prav m“t‘ ‘e “* C?. ‘ll da je f,e odIožiti vsat do l/V. ^ ib za dve leti. »iC^r C°' da t** v^m * °di>ečt *aŠteli' vsak fc0* teni rZU t'prašan^a< ki s0rS avt^°, naj si &/ 1 °dgovorljo. Ta j'G Vfc' ^ adM^^no vojaški ob-jlai ^Uor^a Za svoje de-^U« arUan,?jeT'lu mednarod. kn, ^ OZW, poste- Kd odklonitvijo ang ešk --me išk°. ga bloka. To pomeni, da v primeru ameriškega nap-da na našo državo, bodo ameriški vladni krogi uporabili atomsko bombo. Prav to je prisilo Sovjetsko zvezo, da ima atonrH-o orožie, da bo popolnoma oboro, žena zato da se zoperstavi na-nada.leem Oč'*no je. da napadalci žalijo, da bi b;la Sov et-ska zveza razorožena v primeru. da bi bila napadena toda ZSSR se ne strinja s tem sta-liš*em in misli, da mo a na'ad zadeti ob primerno silo Torej, ee ZDA ne m slijo napas*i Sovjetske zveze, je bojazen ameriških voditeljev lahko brez podlage >n popolnoma hinavska, ker Sovjf-Mca zveza ni'i od daleč ne m sli ranasti ZDA ali katero dru«o državo. Ameriškim voditeljem je žal, da imaio druge države, zlasti pa Sovjetska zveza tainost atomskega orožja. Hoteli bi imeti monopol nad izdelovanjem atomske bombe, z?to da bi bili gotovi, da se lahko neomejeno poslužujejo izsiljevanja naslanjajoč se na strah ki ga vzbujn to orožje. Toda čemu in s kakšno pravico tako mislijo? Ali morda interes miru zahteva ta monopol? Nasprotno, interes miru zahteva konec tega monopola set in stotisoče mirnih človeških bitij. Ni težKo razumeti, da ne gre za naazorstvo, pač pa za laž pred m roljubn mi narodi, in je jasno, da tako naazorstvo ne mo. e zadovoljiti miroljubnih narodov, ki zahtevajo, da se uporaba atomskega orožja prepove in da se napravi k oec njenemu izdelovanju«. Današnje Stalinove izjave so povzročile previdno leakcijo v raznih zahodnih državah. Razni predstavniki »o na sptojno izraull mn nje. da težijo te izjave po obnovitvi razgovorov o nadzorstvu nad atomsko e-nergijo. V. Parizu komentirajo obširno to izjavo ra2ni popoldanski listi. ((France Soir» trdi, da se po njegovem mnenju Stalinove izjave ne morejo uvrstiti med cisto propagando, pač pa kot ustrahovalno dejanje ali izraz želje po novih pogajanjih z Washingtonom za. nadzorstvo nad atomsko energijo. «Paris Presses piše, da je glavno vprašanje atomsko nad. zerstvo. in st nato sprašuje, ali ne pomeni Stalinova izjava spremembo sovjetskega stališča o ten; nadzorstvu. «Le Monde« pa pravi, da pomeni ta izjava prvi ruski korak. da znova postavi vprašanje pred skupščino OZN. To bi bij namreč vrhunec sovjetske »mirovne ofenzive«. V moskovskih zahodnih krogih so na splošno mnenja, da se temu vprašanju pripisuje največja važnost, če je Stalin pklenil o njem govoriti osebno. Po mnenju nekega zahodnega diplomat;! v Moskvi ima intervju dvojni nam;n, in sicer zagotoviti ruskemu ljudstvu, da vodi vlada odločno politiko, ter posvariti Ameriko, da Rusija lahko izvede primerne represalije v primeru atomskega napada. Neki ameriški diplomat pa J;c dejal. da je glavni namen izjave obnoviti pogajanja za nadzorstvo nad atomsko e-nergijo. V intervjuju — je pripomnil — je izrecna izjava o «atcmski pariteti« z ZDA. Jrar naj bi odvrnilo olbe strani od uporabe atomskega orožja. V Washingtonu niso hot»li predstavniki Bele hiše in državnega departrr.ana št komentirati Stalinove izjave, politični .viogi pa poudak jajo zmerni ton izjave, v .kateri je Staam v bistvu označil ameriškorusko na-Sj/rotj« v komisiji za atomsko energijo kot nasprotje ((izhodnih točko. V Vvasningtonu se sprašujejo, ali naj se te bese-sede razumejo >ct poziv za obnovitev pogajanj. Z druge strani pa ne morejo razumi ti razlike, ki jo je Stalin postavil med vojaško in civilno uporabo atomske bombe, in izražajo bojazen, d* j*- to navadopoudarjanje sovjetske politike, ki odklanja stalno med'narodno nadzorstvo, postavljajoč kot na. čelo suverenost pozaar.ezn€ države. Vsekakor se pripominja, da st skoraj ves intervju suče okoli nadzorstva, in v Washing-tonu želijo imeti čas, da podrobno proučijo njegovo besedilo, preden ?». odločijo o nadaljnjem razvanjiu, S svoje strani je demokratični predstavnik Jackson, član parlamentarne komisije za a-tomsko energijo, na tiskovni konferenci predlagal, naj se zneski določeni za program atomskega razvoja in ki znašajo eno milijardo dolarjev, zvišajo na. pet. in tudi deset milijard. Poudaril je tudi potrebo »pecilnega atomskega napora« in dajal, da «k sreči so ZDA mnogo pred Sovjetsko zvezo pri tekmovanju v atomskem oboroževanju«. Ntki drugi član iste komisije senator Bridges je izjavil, da bi nova Stalinova izjava «moraia opozoriti a-meriško ljudstvo in svobodni svet, da j,<- Kremelj po nekaterih izdajalcih naše države in Velike Britanije dobil informacije, ki so pripomogle k napredovanju njegovega atomskega programa«. Predsednik omenjene komisije senator Mac Mahcn pa je dejal. da je nova atomska eksplozija v Rusiji še en argument v prid njegovega načrta za mednarodni sporazum za atomsko nadzorstvo in za program svetovne obnove, za katerega bi ZDA izdale 50 milijard dolarjev. »Tekmovanje v oboroževanju med ZDA in Sovjetsko zvezo je v veliki meri prekoračilo 50 milijard dolarjev in tekmovanje v oboroževanju se je vedno končalo z vojno, je de- jal Mac Mahcn. Zato ie moj načrt vedno bolj veljaven. Ce bomo pametni, bo ameriška delegacija predložila ta predlog v novembru skupščini OZN«. Diplomatski opazovalci v Bruslju pa so mnenja, da predstavlja Stalinov intervju del negativnih strižni kremeljske m irovne ofenziv e in začetek no. vih pcfikusov, da nevtralizira edino strateški . ednest atlant-. k'h si: : • ■ -1’ ■•r.'Sk< n nadzorstvu. V Singapuru umorjen britanski visoki komisar SINGAPUR, 6. — Partizani so danes ubili britanskega visokega komisarja za Malajo Henryja Gur-neya. Gurney je imel 53 let in je bil komisar v Malaji od leta 1948. Prej je bil g’avni tajnik pri palestinski vladi pred koncem britan. skega mandata. BOGOTA, 6. — V pokrajini CaL das je priš o do hude železniške nesreče, ko se je na tračnice usul plaz ravno v trenutku, ko je šel mimo vlak. Velikanska skala je padla na vlak in je razbila več vagonov. Bilo je 26 mrtvih in 18 ranjenih. TOKIO, 6. — Kakor poročajo tokijski listi bo Truman v kratkem objavil izjavo o odobritvi mirovne pogodbe z Japonsko. Toda predstavnik japonskega zunanjega ministrstva je izjavil, da nič ne ve o tem. SANTiAGO, 6. — Pr| gašenju požara na postaji Baron v pristanišču Valparaiso je bilo ranjenih 200 gasilcev. Požar je povzročil 50 milijonov pezosov škoae in je na. stal v nekem vagonu, polnem eksplozivnih snovi. MOSKVA, 6. — Ameriški poslanik Alan Kirk je danes z letalom odpotoval v Nevv York, VVASHINGTON, 6, — Za senatom je tudi predstavniška zbornica odobrila in poslala Trumanu v podpis načrt zakona, ki pooblašča uporabo 49 milijonov dolarjev v korist mornarice, in sicer za gradnjo dveh poizkusnih podmornic. FORLI, 6. — Zaradi nizke temperature je na Apeninih pa. del prvi sneg. Vrhovi so bili danes zjutraj vsi beli. Preroku, jejo. dia bo letošnja zima huda. šanjem, novega momenta »veleizdaje«, ki je zasnovan na tem, da so se italijanski partizani »pridruž.ii enotam IX. korpusa jugoslovanske vojske«, jasno razkriva smisel procesa in. cilj. ki se z njim hoče doseči. Proces pomeni še en člen v verigi klevetniške kampanje, ki jo v Italiji z vednostjo in pod vodstvom uradnih krogov m oblasti vodijo prot} Jugoslaviji in ki — pa naj njeni organizatorji mislijo kar koli — ne more doseči zaželenega učinka v odnosu do Jugoslavije, temveč lahko samo prispeva k poslabšanju odnosov med obema c’ eželama. Voera;šnja razprava (Od našega posebnega dopisnika) LUCCA, 6. — Mnoge so podrobnosti, ki bi jih moral opazovalec na tem procesu registrirati. da bi čitatljem predo-čil kolikor toliko verno sliko svojevrstne procedure porotnega sodišča v Lucchi. Toda v ta namen hi komaj zadostovala posebna brošura, nikakor pa ne skromen dopis. Sprijazniti se je treba torej z nekakšnim poročilom na obroke, se pravi z odlomki dogodkov in z drobci vtisov opazovalca, ki jih sodniški zapisnik ne beleži. Takoj v začetku današnje razprave se je oglasil tožilec s predlogom, naj kompetentni u-rad obrambnega ministrstva preskrbi sodišču panoramske fotografije Toplega jarka (Topli uork, kot izgovarjajo to slovensko ime na sedanji razpravi) in okolice tei še posebej koč nad Forčinjem. Za tem je bil znova zaslišan kaplan Celledo-ni. Najbrž ne po želji sodišča, ki je z njim opravilo že včeraj, marveč na naknadno zahtevo ci- j vilne stranke. Tem včeraj menda ni bila všeč umerjena duhovnikova izpoved m so zato priti-v?iU nanj, naj še. enkrat stopi pred sodnike in udari na šovinistične strune. Ubogi svečenik se -je dal prepričati ter z zapiski v rokah naštel kup krivic, ki so jih morali prebivalci okrog Fojde, Ahtena in Klodi-ča pretrpeti pod oblastjo IX. korpusa. Vrsta, očitkov in ob-dolžitev brez navedbe otipljivih primerov razen trditve, da so italijanske učitelje nadomeščali s slovenskimi. In vsega tega je bil »kriv« IX. korpus! Celo jadikujočega pisma izseljenca Pie. tra Tommasellija iz Belgije, ki ga je poslal pred kratkim dušnemu pastirju Celledoniju, čim je izvedel za proces proti ganbaldincem. Vse skupaj je izzvenelo v nekoristen slavospev Italiji, v ognjevit poudarek italijanstva Beneške Slove, nije brez vsakršne zveze z obravnavanimi dogodki, ta .to da se je celo sodnikov loteval mučen občutek, ki ga je duhovnikova izpoved ustvarila v dvorani. Predsednik je na kratko odslovil pričo in s tem v dobršni meri razočaral tožeče pravnike. Na približno enako klavrn način se -je zaključilo zaslišanje Gaetana Valenteja. drugega od trojice ozopovcev, ki so bili ko. liker toliko priča dogodkom v Porčinju, k; jim je uspelo, ogniti se obdolžitvam in smrti. Njegovo pripovedovanje je teklo brez motenj in vsi prisotni so 1 mu sledili z ran.manjem (prisotnih pa je le okrog dvajset ljudi s pričami in policaji vred), najbolj napeto seveda obtoženci za mizo. Valente se je točno spominjal, kako je usodnega dne v družbi še nekaterih cepil drva v tretji lesenjači nad Por-činjem. kako so garibaldinci obkolili kočo. jih psovali z izdajalci in služabniki kapitalistov. kako so jih odpeljali in pljuvali na trikoloro, ne da bi zamolčal najmanjšo podrobnost v škodo obtožencev. Skoro popolnoma pa ga je zapustil spomin, ko bi biio treba navesti bitnejše nepozabne pripetljaje, ki bi dodobra pripomogli iz stiske obtožencu Longu. Valente je bil namreč kasneje vključen v garibaldinske vrste in Longo je bil njegov komandant, pa se ga priča kljub temu ni hotel spomniti. K sreči je nredsedrak dovolil obtožencu nekaj vprašanj, ki so spravila Valenteja v vidno zadrego. «Mar se priča ne spominja, da sem bil njegov komandant, da sem mu tega in teea dne do. volil obiskati dekle, da sem ga izbral skupno z drugimi za akcijo proti Čedadu* itd. itd.. Konkretnih vprašanj si Valente seveda ni upal tajiti; izgovarjal se je s površnim spominom. čeprav so se vprašanja nanašala na dogodke v aprilu 1945, se pravi nekaj mesecev za porčinjskimi, ^ katerih Valen-teju niso izpuhtele iz spomina niti podrobnosti- Zastopniki civilne stranke so svoje ljudi odlično pripravili. Za tem je nameravala obramba zastaviti priči še nekaj nerodnih vprašanj v zvezi z akcijami fašističnih formacij, toda predsednik je prekinil razpravo z obljubo, da se bo o tem govorilo kasneje. Razprava bo namreč zopet povzeta v torek in dotlej ostane Priča Valente na razpolago sodišču. M. LIPOVEC Nenni napada vlado z nacionalističnih pozicij (Od našega dopisnika) RIM. 6- — Kot je bilo pričakovati. je Nenni danes v parlamentu sprožil napad na vlado z docela nacionalističnih pozicij. Po njegovem mnenju — ki se v tej točki docela sklada s izvajanji prvaka MSI Almiran-ta, ki je govoril predi njim — je revizija, mirovne pogodbe, kj jo .ie prinesel De Gasperi iz Amerike, nepopolna, ker se ne tiče ozemeljskih klavzul pogodbe. To stališče pravzaprav ni presenetljivo, saj je Nenni vse do februarja 1947, to je, dokler je še bil zunanji minister, vodil prve revizionistične poskuse italijanske zunanje politike. Nenni je posegel prav v tiste čase in ouozoril. da so socialisti, enako kot ostale vladne stranke, «ko ie m.rovna pogodba sankcionirala ločitev Trsta od madrepatrije in ustvarila Svobodno ozemlje, storili vse, da bi se v to Svobodno ozemlje vključila Istra do Pulja to je oni del Istre, ki je bij proti vsaki pravici in. pravičnosti priključen k Jugoslaviji«, Nato je dejal, da je cona B (v katero je po besedilu, ki ga imamo na razpolago, vštel tudi Poreč) «praktično priključena k Jugoslaviji« in da so italijan-ske ((postojanke odpora v Trstu in v Istri popolnoma nezaščitene in večinoma omajane«, medtem ko atlantski zavezniki silijo k ((nevarnemu in ponižujočemu« sporazumu z Jugoslavijo. Nato je napadel vlado, če« da je njena akcija sterilna v času, ko je Italija v položaju, v katerem «n,> more mirovati, ker je »status quo» od'očno nasoroten italijanskim interesom, jugoslovanske zahteve pa 30 nesprejemljive«. A. P. Naš tedenski pregled Ta teden bi lahko imenovali atomski. Pravzaprav bi m.gii govoriti o dveh bombah: o tisti, ki je ek-plod.rala, in o tisti, ki je na vtliko razočaranje raznih pr^napetežev izostala. Govorimo o a.omski bombi, k. se }e razletela nskje v ZbSit — in pa o «bombi», ki bi jo moral servirati De Gasperi v svojem poročilu pred iiatijan-skim parlamentom. Eksplozija druge atomske bombe v ZSSR ni sam o bikin-ska dogodivščina. Sp. ero-ja jo prsato Stalinovo naznando m pa — dogodila se je v časti, k^i je sovjetska zununja politika. očitno zatrta v slepo ulico. Teh dveh okoliščin ne snumo zanemariti, če hočtmo prav razumeti pomen te atomske zgodbe. Prva atomska b rnba na svetu se je, k.i znano, razl.tela 6. septembra 1945 nad HircH-mo; o tem vas pou,ujemo na drugem kraju našega dn va.ka. Bila je am.i-iš.cj izdelek. Potem do go n% b lo n.č. samo Molotov je m.mog.ele omenil, da imajo tudi Rusi svojo bombo. Pred dob,im let:m se je ra: e tela prva sovjetska atomska bomba; takrat, je vest o njej izrekel Molotov. «Pred kiatk.mn je počila tudi druga, med.em ko Amerikand govorijo že o vodikovi bombi in v zadnjem času celo o uP-rabi taktičnega aitomjkega orožja. ZSSR je tor;j v Zastavku Za Ameriko. Pa ne morda z to — kot t.obi kominformovska propaganda in kot je namigoval v svojem včerajšnjem intervjuju sam Stalin — ker je miroljubna in se je izdelovanja tega smrtonosnega or rž ja lotila samo zato. ker j0 zahod ogroža. Stvar je mnogo bolj preprosta: Rusija je v tehničnem pogledu v prerejšnj m za. itanku za zahodom in za svojo bombo se je marala posluži-ti ne le nemških s rokov jakov, temveč tudi raznih nečednih vohunskih afer — Rosrn-berga, Fuchsa, Pont:corva. Miroljubnost ae torej, kor se atomske bombe tiče, reducira na tehnično zaostalost. Komaj je nVUnitdv zaipigala da icasninffUmsko sporočilo o eksploziji atomske bombe v ZSSR «prekleto smrdi po provokaciji«, je ie spregovori sam Stal.n in vest po.rdil. « ’U a« pač n.ma sreče — to je, m ogo premalo e ast čna je. da bi o pravem času sledila obratom v sovjetski politiki, in tako se ji zgodilo da 1rora za yov rečnega kommjormina tudi St lin Knrckleto smrdeti po provokaciji:». Večina opazovalcev je prepričana, da gre res za pr-obr t v sovjetski zunanji p -lit k . Samo Stalinovo sporr(ll0 — ro-vrh še v zamuii za Wa~h ngto-nc-rn — morda ne bi b la zadostna orora za to mnenje, ko ne bi b'lo že zen oj omenje e okoliščine, da ie Kremelj z š l v za g, to in da mora iskati nove poti. Ze mi smo v naš h p e. gleiih večkrat to napov dova-li in postav li samo v ra anje, ali se bo Moskva odločila za popuščanje svo-eja napadalnega pritiska, ali pa bo Ha na še večjo zaostritev. Ce se je Po Malikovem koraku glede Premirja na Kore j. zdelo, da se bo Kremelj morda le odločil za nekaj bolj miroljubno politiko, so že kesonška pogajanja, ki so se vlekla kot megla brez vetra, to mnenje precej omajala. Danes se zii, da je bil to preračunan manever, ki naj opraviči kasnejšo (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 6, — Prezidij Ljudske skupščine FLRJ je na predlog zvezne vlade ukinil zvezno ministrstvo za zunanjo trgovino in zvezne Svete za energetiko ir.' ekstraktivno industrijo, za strojegradnjo, za predelovalno industrijo in za gradbene zadeve. — ... Pri reorganizaciji zvezne vla- in nato prepoved atomskega 1 de aprila leta 1951 so bili gor-orožja. Mislim, da bodn pobor | nji štirje sveti osnovani kot niki atomskp bombe pristali na neposredni organi vlade FLRJ. njeno prepoved šele ted^.j ko bodo videli, da nimajo več monopola na'! njo« Vprašanje: uKai mislite o mednarodnem nadzorstvu nad atomskim orožjem?» Odgovor: »Sovjetska zveza nasprotuje uporabi |n izdelovanju atomskega orožja. Sovjetska zveza je naklonjena uvedbi mednarodnega nadzorstva, toda poa pogojem, da bo prepoved uporabe atomske bombe usnešna za vse in da 'e že izdelane atomske bombe uporabijo samo na civilnem odličju. ZSSR ostaja na svojem stališču Blede teffa medna, rodnega nadzorstva. Tudi ameriški voditelji govorijo o nadzorstvu, toda zanje np obstajn to nadzorstvo v prenehanju iz. delovanja atomskega orožiB. osč pa v razvijanju t ga izJe-lovanj'- in v vrlikih kf'lič n h, v kolikor to dovol’uip količina surovin v eni al) drugi državi Torej ameriško nadzorstvo ne temelji n» prepovedi atom' k"-ga orožja oač pa nn njegovi legalizaciji To bi uzakfMVlo pravico zag >vovnikov vojne, da z atomsko bombo pobijejo de- Vzporedno s to revizijo vlade je bil izvršen prenos cele vrste industrijskih podjetij iz zvezne pristojnosti v pristojnost ljudskih republik. Z ozirom na to je bila naloga teh svetov, da vršijo -plošno vodstvo ir.- splošno nadzorstvo nad onimi panogami industrije, za katere so bili pristojni, da pomagajo pri organizaciji in osamosvojitvi odgovarjajočih republiških gospodarskih organov in da izvrše likvidacijo ukir.jenih zveznih generalnih direkcij. Toda že v tem času je bila ta organizacija zamišljena samo kot začasna in se je v perspektivi predvidevala združitev teh svetov v en sam organ. Od te reorganizacije je bila doslej izvršena osamosvojitev repu. bliških zveznih organov. Zvezr.e generalne direkcije so bile ukinjene, njihove kompetence pa prenešene na delavske svete in republiške organe. Zaradi tega se je nada-ljni obstoj teh štirih svetov s podi očja indui'rije ir. gradbeništva pokazal kot nepotreben Na področju zunanje trgovine je bil uveden nov sistem, P R E O S NQ V A ZVEZNE VLADE FLRJ ildprn pismi HnoslBwan8Klli milžemimii Kidrič obrazložil goNpodarNko politiko vlad« na 11. kongresu sindikatov v Zagrebu • Drugi dan sodne razprave proti štirinajstim agentom KK.VJU razkril sovražno politiko vlade SZ proti FLBJ že pred resolucijo IU da gospodarske organizacije sa. me neposredno trgujejo z inozemstvom. Vloga državne u-prave se je torej omejila na mednarodne trgovske sporazume in tozadevne ukrepe in pa na devizne in tarifr.e posle. Zaradi tega je posebno ministrstvo za zunanjo trgovino postalo nepotrebno, ker lahko to nalogo vršijo Gospodarski svet zunar.je ministrstvo in ministrstvo za finance. Zaradi vsega tega je bila še pred uvedbo novega planskega in finančnega sistema izvršena nadaljnja reorganizacija zvezne državne uprave na gospodar-skem polju in sicer tako, da ima zvezna vlada en sam organ (Gospodarski svet) za splošno vodstvo industrije in gradbeništva in da se obenem trgovinoimStrStVj? Za zunani° Znani jugoslovanski književniki Miroslav Krleža Viktor Car Emin, Ivam Tonkovič Ervin Sinko, Josip Vdmar. Fran- ce Bevk In dr ugi so podoi-ali ,w, j«,,,«,- iuw.uu , odprto pismo, naslovljeno ita- > vornikov in propagandistov«. 1 lijanskim književnikom. Jugoslovanski književniki poudarjajo, da ni nikogar, ki ne bi videl, da se diskusija o spornih vprašanjih med Italijo in Jugoslavijo zaostruje in da v italijanskem tisku In javnosti dobiva ton, ki mora ne le začuditi, temveč tudi povzročiti zaskrbljenost v vsakem dobronamernem čitatelju, v vsakem človeku, kj mu je kaj do miru v svetu, v prvi vreti do miru s sosedi, v vsakem, ki mu je kaj za to, da krvavi strašni nauki pretekle vojne proti fašizmu in nacizmu ne bodo zaman. »Jugoslovanski književniki, pravi odprto pismo, ki jim je stvar miru pri srcu in ki smatrajo za svojo dolžnost, da to stvar podpirajo vedno in povsod, v svoji deželi in izven nje, ne morejo skriti razočaranja in zaskrbljenosti zaradi tega pojava, ki se kot zlohotni Na drugi dan razprave proti skupini 14 agentov NKVD pred okrožnim sodiščem v Beogradu je bilo zaključeno zasliševanje prvega obtoženca Branka Put-nika. Za njim je bil zaslišan obtoženec Nedeljko Turudič. Čeprav sta se doslej pojavila samo dva obtoženca, je razprava odkrila vrsto dejstev, ki potrjujejo trditve obtožnice o politiki vlade SZ proti Jugoslaviji in o delovanju NKVD že v prvih povojnih letih še pred objavo zloglasne resolucije Kominforma. Iz Zagreba poročajo, da je začel z delom drugi kongres Zveze sindikatov Jugoslavije. Na svečanem delu kongresa, na katerem je okrog tisoč delegatov iz vse države, so bili navzoči tudi delegati Zveze enotnih razrednih sindikatov za STO. in sicer tovariša Bortolo Petro- prividi prikazuje v itallan j nio in Ludvik pprnarčič. Iz skem tisku, v tonu in v bese-j drugih evropskih držav so tu- d?h itali janskih uradnih go | di navz'čj deleg?ti: Trade limonov Velike Britanije, Tra- de Unionov Škotske, Zveze sindikatov Nizozemske, sindikatov Zahodne Nemčije, Sploš-šne zveze dela Belgije, Zveze sindikatov Švice, Splošne delavske organizacije Izraela in Mednarodne organizacije dela. Na kongresu je govoril danes v imenu CK KPJ minister zvezne vlade Boris Kidrič, ki je podal obrazložitev gospodarske politike, ki jo sedaj izvaja vlada FLRJ. Kidrič je poudaril, v svojem obširnem in izčrp. nem govoru (ki ga bomo v prihodnjih dneh objavili zaradi njegove važnosti in zanimivosti v celoti; op ur.), da je potrebno: 1. Dokončati ključno kapitaL no izgradnjo, ki jo predvideva petletni načrt; 2. zagotoviti tudi z materialne strani obrambno sposobnost države; 3. hk"ati s končano borbo za ključne objekte kapitalne izgradnje izvesti tudi notranjo konsolidacijo gospodarstva; 4. 2 vsem tem utrditi materialne osnove za nadaljnji razvoj socialistične demokracije. «Vjesnik», glasilo Ljudske fronte LR Hrvatske, objavlja članek I- Mihoviloviča o položaju Slovencev pod Italijo pod naslovom ((Mojstri raznarodova. nja», v katerem op.suje diskriminacijo De Gasperijeve vlade do slovenske kulture, teroriziranje staršev in učencev, politiko preganjanja slovenskih šol. V članku se poudarja, da je demokratična fronta Slovencev v Italiji lani poslala posebno spo. menico tudi na UNESCO, ko je bil kongres te organizacije v Firenze. V tej spomenici je DFS zahtevala, nai UNESCO podpre zahtevo Slovencev pod Italijo, da Italija odpre končno slovenske šole za 60.000 beneških Slovencev, proti katerim še danes izvajajo metode fašističnega raznarodovanja. «Toda v Rimu — zaključuje Mihovilovič — nikakor ne reagirajo, pač pa nadaljujejo po poti, ki jo je utrl fašizem. Bilo bi napačno, če bi se to samo opazovalo. Politiko rimske vlade moramo razkrinkati in protestirati pred mednarodno javnostjo. Tudi «Riječki list« objavlja članek znanega hrvatskega istrskega javnega delavca in književnika. Ki je sedaj ravnatelj hrvatskega gledališča na Reki, Draga Gervaisa, pod naslovom »O italijanskem iredentizmu«, o čemer je imel Gervais tudi PTe. dvanje v klubu kulturnih delavcev na Reki. R. R. politiko — udarcev s pestjo po mizi. Toda nas Stalinov intervju opravičuje do taksnega mnenja? Mar ni morda samo ougo-vor r .a »jJOroMo By.e hiše? Ne. kateri medijo Unico, U.ua iMtn se zdi bolj verjetna s doa ti-s4'u, ki prav.jo, da je Wash ng-con s svoj.m ..paroc-lem samo prehitel brrokra.sko fxxas/i~st Moskve in da je zelo verj t no, aa je Bela hiša za e -sp.czijo izvedela Pj posredni poli, 7M :i~ ju intervju pomeni poskus — m s,-cer sUfpnjevcLii posicas, Suj ni prvi — pui»enja sveovnega javnega mnenja, iro^bji klic U SiocMUMna m imel a...„a odmeva. Mos.va upa, da 00 atomski, gtas oč-ta St l.na napravil v-vji vtis, ua bj mnogo oolj kot ra. im na Ic^m^a ja pr.pomogel k u-tva/rjanju ti->«e-ga dejehstičnega ozra.ja, k, ga fiominformistKne agt-n.urx. v svetu že vsa zaanja i.ta poskušajo ustvarjati, m v Kui^iem je e-ino mogoee uspeš,.a foU* uka izsiljevanja. Iz Sialincvln besed o nadzorstvu nad utomsKu energijo in podobno pa ta/iiko razbere-mo — in o tem se tudi ze slišijo glasovi —. da se pripravijo aova sovjetska mirovna ojen-živa, ki pa je ne bo v&c spremljal Picassov golobčeK in niti samo grmenje lopov s Koreje, temveč atomska grožnja Skratka: ali sprejmete naš mir, ali pa — saj veste, kaj imamo v zato. Oi! In kakšen je sovjetski mir. to dobro vemo. Stalin je priznal, da se ZSSR obmožuje in sicer zato, da bi nekako držala ravnotežji. Prva priznanje, ki s« prav zaianii tega svet sliši bot grožnja. Se pred, nekaj meseci je Gromiko v Parizu trdil, da v Rusiji pogozdujejo, kopljejo kanali in gradijo podzemeljske železnice, da. torej sploh ne utegnejo misliti. na oboroževanje. To je takoj povzela tudi nai a domača kominjormistična propaganda. Nenadni preobrat bo tej pro. pagandi verjetno povzročal neka4 težav; videli smo da se je *l UnUd» že zaletela.' Teda če 00 tudi ta propaganda kaj hitro našla nova ge&a — in to ji ne bo težko. s«j bolje kot ruijsprelnejši cirkuški rokohitrc čara iz belega črno in obratno — ji pa gotovo ne bodo mog.i tako hitro slediti tisti, na katere bi naj ta propaganda vplivata. Ce se je na primer Ulisse kar čez noč prelevil iz eksaltiranega fašističnega črnu- 1 a v «komunista» in se bo znal prav tako hitro spremeniti, če o treba, iz favatika miru v fanatika vojne (saj je to ie bil!), pa njegovi čitate ji v teh metamorfozah ne morejo tuko hitro za njim... * * * Pa preidimo k drugi bombi, k tisti. ki na črno žalost mnogih ni eksplodirala. Saj se je iz ja. ovilo ce-o pričakovanje onih, ki so upali, da bo De Gasperi sprožil vsaj pasjo bombico.... Res, žalostno Za Italijo, da nima atomske bombe. Zato pa ima Pontecorva — toda ta ponuja svojo znanost najprej Angležem, nato pa Kusom — kdor pač več plača. Pravzaprav se podobnih stvari že spominjamo iz ita.ijanske zgodovine... Toda z atomsko bombo — kako hitro bi bilo rešeno vprašanje Trsta, in še Dalmacija bi kot zrela hruška padla rimski ve* liči ni pred noge! Atomske bombe pa ni in «Giornale di Trieste« se mora zadovoljiti s sanjami o divizijah, ladjah in letalih, s katerimi bi bilo dobro podpr'eti za* hteve italijanske zunanje politike (tudi tega se že spominjamo). De Gasperi je krmar rimske barke in so zato zanj tudi take sanje danes neuporabne. S tem mora računati, kar ima. In tega je bore malo. Kako bi torej pričakovali, da bi v petek mogel povedati kaj več? Kaj je povedal o Trstu, smo ie obširno poročali; čitatV ji so lahko sami ugotovili, da so njegove besede pravi — lo« za argumenti in da se je va tem, lovu zadamljil pax s tistim, kar mu je prišlo pod roko. pri čemer ni kdo ve kaj pazil na točnost niti Vedno na logiko. Njegovo potovanje V Ameriko pa ni bilo samo v znamenju Trsta. Ze večkrat smo opozarjali na gospodarska vprašanja, ki so daves v Italiji odločilna, medtem ko je Trst lepa vaba za oči. fata morgana, ki naj zaupljivi južnjaški temrera. men t italijanskega ljudstva odvrne od resnih stuari in ga vname za stvar, ki utegne biti tudi lov na luno. Poglejmo torej, ha j je De Gasperi dosegel v Washingtonu glede gospodarskih teiav, ki tarejo Italijo. Ker so vsa poročila, kljub obilici besed, zelo skopa na dejstvih in — kan' je v tem primeru najbolj vaino — na številkah, se bomo drtall tega, kar ie De Gasperi sam 170 vedal. Predsednik itali-an- (Nadaljevar.je na 8. strani) TRŽAŠKI DNEVNIK KOLEDAR OBJAVE ■ MALI OGLASI DaDes, nedelja 7. oktobra Justina. Dragonika Sonce vzit e ob 6.09, zatone ob 17.37. Dolžina dneva 11.28. Luna vzide ob 13.49, zatone ob 21-4/. Jutri, ponedeljek 8. cktobra Brigita, Dragosta „Se non lo farai tu lo fara un altro...“ PREJETO OBJAVLJAMO Med potjo, to je na cesti, ki vodi iz mesta v okolico, se | je zgodilo sledeče. Da se nisem vozil v prenatrpanem tramvaju, sem šel peš, jlasti ker me ni zadrževalo nikako opravilo. Na nasprotni »tratni ceste je korakal na pol beraško obleče® človek, obložen z butaro kositrnih posod, za njim pa so hodili trije otročaji. Tudi na moji strani je stepalo nekaj ljudi; pred mano mlada dvojica, a tudi za seboj ?em čul govorjenje ljudi. Ko sem se ozrl, sem zapazil dva moška v razgovoru, pa ne v tržaškem narečju, ampak menda kalabreškem. Eden izmed cbeh je odgovoril drugemu: — Jaz se nočem vmešavati več v to zadevo in mi je žal, da sem se doslej. — — To govoriš iz bojazljivosti, da nam pridejo na sled; ne boj se, poskusimo še pair-krat, kakor dogovorjeno, splača se za lepo plačilo. — Cernu bi mi pa služilo, če me zasačijo? Njun pomenek mi je vzbudil sum, da so to izmed onih metalcev bomb na angleško poslopje. Počasi sta stopala za mano in me pretekla. In tedaj je eden vnovič spregovoril: — Nikdar se ne odreči posebno za primer udelPaper-tura del Kulturni a noi non deve garbare il disgnstoso di-sastro, se non lo fai tu lo fara un altro! Diffidle che mi la-scierd persuadere! Certi atti davvero nop mi garbano!# Bila sta že par korakov pred menoj, ko sem ju začel opazovati. Eden majhen v sivkastih hlačah in v direktno na sedežu Pa^seggio Sant’Andrea 68, čimprej urediti svoj odnos. To se pravi, da morajo podpisati izjavo, s katero pristanejo na nova pravila in na zvtš-nje deleža na 500 'ir. Deleža nj treba plačati takoj temvej ga bodo l?hko plačali tud; z zadružnim razdeljenim dobičkom, ki bi jim druga, če pripadal. P^av tako se l=h-ko vpišejo tudj vsi novi člani. Vpišejo se lahko vsi stalni p e-bivaloi, če le niso s«mi treov-ci. oziroma že člani kake druge zadruge. Vsa.kdo pa mora ta-kni plačati na račun deleža 100 lir. Po tem zadn'em roku bodo avtomatično izbrisali iz vrst zadružneea članstva vse one, ki niso podpisali omenjenih dokumentov. Ti dokumenti so potrebni v smislu novega zakona o zadružništvu ki je izšel or*d letom v Italiji in je ZVU raztegnila njegovo veljavo tudS na naše ozemlje. no smo razvrstili tako, eia smo imeli za varnost otrok . dober pregled nad vsemi, zlasti še nad najbolj nemirnimi. Zaradi tega ie bil ogled jam« — trajal je nad dve uri — dovolj varen. Pred ogledom je bilo otrokom raztolmačeno, kako nastajajo kraške jame in kapniki. V jamah pa so tolmačili vodiči, ki so nam pojasnjevali vso zgodovino jam. Po kosilu je imela otročad polne roke dela z igrami in že je bilo treba misliti na odhod. Verjetno boste mislili, da so bili otroci nazaj grede utrujeni. Teda varate se. Njihova razigranost je bila neutrudljiva. V otrocih je pač zaklad bodočega življenja in sila v njih nam mora biti samo v spodbudo, da še bolj skrbimo zanje in za njih bodočnost. Zato vodičem ni žal, da so bili nazaj grede tudi v vlaku «žrtve» otroške razigranosti in prepričani smo. da s tem soglašajo tudi vsi Matavun-čani, ki so jih naši otroci motili s svojim živžavom. Tržaško gospodarstvo je v krizi. Trstu so odvzeli njegove ladje, njegove pomorska proge ter vso ono industrijsko dejavnost. ki je s pomorstvom povezana. Vse to že dolgo razburja delavce, ki so zgubili potrpljenje in začeli akcijo za vrnitev ladij Trstu in s tem tudi za krepitev pomorskega prometa. Razni odbori in notranje komisije so se začeli sestajati ter izdajati manifeste in pozive. Sindikati in stranke so začeli tekmovati, kdo bo «več storil za tržaško pomorstvo«. No, volitve so odtgodiiJi in stvar je začela počasi zamirati. In vendar so v začetku Enotni sindikati in Delavska, zbornica hoteli prikazati, da je njihova borba resna in odločna. Enotni razredni sindikati so to iniciativo takoj v začetku po-prli, todia v fidfbor za zaščito pristanišča niso bili sprejeti, ker so v njera strankarski elementi. ki jim gre le za njihove pristranske račune. Prav zato je obračun vse dosedanje1 agitacije negativen ter so se začeli Enotni sindikati in Delavska zbornica med seboj obtoževati. kdo je- kriv neuspeha. Zato vse kaže, da je ta poslednja akcija za las podobna znanj lanski akciji za zvišanje plač, ko so govorili o «enotni fronti« in velikih zahtevah ter izdbešali po miestu plačilne liste, iz katerih je bilo razvidno, kako bedne plače prejemajo delavci, pa so po dolgi stavki le pristali na reven povišek 50 lir ter še to prikazovali kot velik uspeh. Tudi to pot so keminfonri,-stični listi pisali da je potrebna pdločna borba, da bodo morale bit; zahteve odbora za zaščito dela v pristanišču v celoti sprejete itd., sedaj, komaj po dveh mesecih od tedaj, pa ne govore več o borbi, marveč sklicujejo nekake gospodarske konference. na katerih dokazujejo, da so pač krivi Američani če1 se pomorski p-romet ne krepi. Vse to je še en dokaz, kako malo je raznim ljudem, k.i imajo vedno polna usta o obrambi interesov tržaškega delavstva, mar za te interese. Zato bodo tudi delavci iz vsega tega izvajali prave zaključke in zahtevali, da sit' borba obnovi in brez slehernega oklevanja razvije dalep prof od vseh dvomljivih zavezništev. To agitacijo in borbo mora voditi delavski razred ter zahtevati, dia doseže Trst svoje pravice, ne pa tte bodo moledovali Rim za nekako miloščino. Italija mora dati Trstu, kar mu gre, to je kar mu je že prisodila mirovna pogodba. Zato pa je vsako zavezništvo z delodajalci nesmiselno in jalovo in se konča s ■praznimi kompromisi, ki ne morejo zadovoljiti potreb in zahtev tržaškega delovnega ljudstva. Siuct zavednega moža V petek smo v Padričah pokopal; Grgiča Karla, Po domače Martinovega. Številna udeležba vaščanov in okoličanov je pričala o priljubljenosti tega poštenega in delovnega moža. Martinov Karlo je bil med ustanovitelji kulturnega društva «Slovan» in vseskozi njegov aktiven član. Kljub njegovi bolezni in starosti je bil še vedno najbolj reden pevec pri vajah in nastopih ter je še ostale vzpodbujal h kulturnemu udejstvovanju. Pevsko društvo se mu je oddolžilo s primernim vencem. Vsi njegovi sodelavci in sovaščani ga bomo ohranili v trajnem spominu. Osnovne šole so pričele s poukom Po dolgih mesecih počitnic so se včeraj zopet odprla šolska vrata. Pred šolskimi poslopji je kar mrgolelo otrok obeh spolov, ki so zadnje tedne že nestrpno pričakovali začetka. Res je, da je med počitnicami lepo, toda če jih je preveč, se jih tudi mladina končno naveliča. In tako so bili obrazi veseli, posebno zadovoljni pa tudi zato, ker so se učenci srečali s svojimi prijatelji. Čebljanja ni bilo ne konca r.e kraja. Najmlajše so spremljale mamice. Ti so resno gledali okrog sebe. kakor da bi se zavedali, da začne s prvim šolskim dnem tudi zanje resnejše življenje. Tudi otroški vrtci so imeli včeraj svoj prvi dan. Mnoge matere se bodo zdaj lahko oddahnile, ker bodo otroci pod skrbnim strokovnim nadzorstvom, medtem ko bodo one delale ali v službah ali pa doma. Otrok za prve razrede je v letošnjem letu na splošno manj. Močno se pozna, da je zadnje leto vojne bilo naravnost porazno za rojstva. Vsi prvi razredi bodo zato letos šibkejši kot druga leta. V ponedeljek pa se začne redni pouk. Naši mali bodo tako zopet zaposleni z resnim delom in prepričani smo, da bodo tudi letos ob koncu leta pokazali tako lepe uspehe, kot so jih lani z razstavami in1 prireditvami. Pouk v vseh srednjih šolah pa se prične drugi ponedeljek. V nedeljo 14, t.m. bo sestanek glavnega odbora Zveze Enotnih razrednih sindikatov STO, Člani glavnega odbora bodo do. bili vabila, na katerih bo naveden spored in ura sestanka. Zahvala izletnikov Izletniki s Proseka se iskreno zahvaljujemo, za velik trud skrbnemu vodstvu in za prekrasno uspeli skupni izlet z vlakom na velesejem v Zagreb. Zagrebčanom pa se iz srca zahvaljujemo za prijazen sprejem in izvrstno postrežbo. j Prihoanjo sredo bo I Tržaške filharmonije 1(1 j stvom dirigenta Ruaol.a M izvajal koncert Plesn® Ljr-Program vsebuje komade *■ ta, Bee.hovena, B.ahmsa, , ja, Richarda Josefa, in Straussa. Jutri zjutraj se pri gledališki blagajni P listkov za koncert. Za člane Delavskih zadrug Kot v preteklih letih je tudi letos nadzorni odbor Delavskih zadrug za Trst, Istro in Furlanijo odločil povračilo šolskih taks vsem onim učencem srednjih in višjih šol, ki so sinovi članov zadruge, kateri so vpisani v zadrugi najmanj pet let, so stalni odjemalci v zadružnih trgovinah ter so v slabem ekonomskem stanju. Pismene prošnje za šolsko leto 1951-52 morajo biti predložene tekom 15. novembra direkciji Delavskih zadrug v Ulici sv. Andreja 68 in morajo imeti naveden poklic družinskega glavarja in trgovino, v kateri je stalni odjemalec. Pripominja se, da se povračilo taks nanaša na obiskovanje srednjih in višjih zavodov. Odgodena prodaja znamk Uprava pošte in brzojava obvešča, da je zaradi tehničnih ovir tiskanja odgodena prodaja jubi. lejnih znamk proslave stoletnice prve sardinske znamke. Omenjene znamke po 10, 25 in 60 lir bodo verjetno v prodaji 12. oktobra 1951. P. D. „Ivan Cankar" Načelstvo pevskega zbora šentjakobskega prosvetnega društva alvan Cankar« vabi vse pevce, da se udeleže tabora OF, ki bo v Krogljah pri Dolini danes 7. t.m. Priporoča polnoštevilno ude. ležbo zaradi nastopa. DAROVI I1N PRISPEVKI Namesto cvetja na grob pok. Antona Tence daruje družina Per-tot 2000 lir, za Dijaško Matico. Izžrebane loterijske številke BARI CAGLIARI FIRENZE GENOVA MILANO NAPOLI PALERMO ROMA TORINO VENEZIA 72 54 33 89 56 51 32 74 85 73 64 24 81 60 25 63 46 4 5 2 56 3 33 66 15 16 80 12 55 84 43 81 32 37 41 24 8 23 16 52 70 83 3 27 80 41 32 50 76 48 72 ifhifp in cltaite Ptimotiihi dnevniki ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 6. oktobra 1951 se je v Trstu rodilo 12 otrok, poroki sta bili dve, umrlo pa je 6 oseb. POROČILI SO SE: mizar Ilario Consolarj in gospodinja Vida Bernetti, šofer Gualtiero Faustini in gospodinja Ana Legovini. UMRLI SO: 47-letni Cristoforo Masserotto, 9-letni Alfredo An-dreassi, 70-Ietni Pietro Tassan, 72-letni Lino Furlani, 39-letni Mario Ladič, 74-letna Maria Paren-zan vd. Guettel. GORIŠKEGA V NAŠEM MESTU tudi mladina dobesedno strada Čeprav imamo te dni do- | podobnih, ki pri nas nedvomno Pionirski izlet vŠkoci;aosko jamo V torek zjutraj ob 5.05 uri je odpeljal z glavnega kolodvora vlak skupino otrok iz III- okraje na izlet v Skocij nsko jamo. Slovo oj staršev je bilo veselo, vožnja pa kratkočasna in zabavna. Cas je zato hitro minil in kmalu po 7. uri smo že bili v Divači, kjer smo izstopili in krenili proti Motovunu. Vodiči so nas na cilju že čakali in po kratkem postanku smo odšli v jamo. Našo karava- Dobro premišljen vlom se končal s precejšnjim plenom Predvčerajšnjim zjutraj okoli devete ure se je 29-letna Clio Kenacchi por. Spazzali stanujoča na Greti št. 277 odpravila po opravkih zdoma, medtem ko je v stanovanju ostala njena tašča Amalia Spaz. zali, ki pa je nekoliko kasneje tudi ona zapustila stanovanje, ga dobro zaklenila in oišla po svojih opravkih. Ni trajalo dolgo, ko se je mlada žena vrnila, vendar ni našla nič nenavadnega v stanovanju: vse kakor po navadi. Sele včeraj zjutraj, ko je hotela vzeti iz neke skrinjice, spravljene v nočni omarici spalnice, pr't?n, je spoznala, da so ji nezrani lopov; odnesli vse dragulje, kolikor jih je pač imelJ. jn sicer: ovratno verižico, velik medaljon, prstan z diamanti, zapest. nico d biseri, otroški prstan s kamnom vse v zlatu. Cela zbirka je vredna 300-000 lir. Sraz-zalijevj ni ostalo drugega, kakor da je stvar javila policiji in je dodala, da so verjetno ta. tovi poznali skrivališče ključev stanovanja. Ženski sta namrrč puščali ključe na neki omari na stopnicah vendar so bHi ti dovolj skriti neljubim očem. Morda so tatovi le opazili navado in so v primernem trenutku izrabili priliko Prometna nesreča sredi Trebč Ko sta 37-letni Bruno Kralj in njegova ž?na 39-letna Emilija Škabar por. Kralj iz Trebč št. 78 v bližini policijske kasarne prekoračila cesto, je priletel z motorjem med njiju 27-letni bolničar Vincenc Križmančič doma iz Bazovice 51 in ju podrl na tla. Vse tri 50 odpeljali v bolnico, kjer so Križmančiča sprejeli na II. kirurškem oddelku zaradi globoke ran* nad desnim očesom. Kralja pa na ortopedskem zaradi zloma zapestja. Medtem ko bosta oba okrevala v 10 dneh, so Kraljevi ženi samo nudili prvo pomoč in jo odposlalt domov. kaj znosno vreme, vendar se v marsikaterem človeku pojavljajo skrbi za jutrišnji dan. Med temi niso samo doružinski očetje, ampak tudi samski možje in zlasti mladina. Miadina fe s sedanjim stanjem v goriliki pokrajini, zlasti pa v Gorici močno prizadeta. Industrijski obrati go svojo delavnost skrčili na minimum in zaradi tega odpustili z dela najprej mladina. V trgovinah ne sprejemajo vajencev, kajti lastniki opravljajo posie v trgovini sami odnosno čl ji i njihove družine. Zato Se število brezposelne mladine iz dneva v dan dviga. Te dni sern govoril z mladeničem. ki n*u jo komaj dvajset let. Živi pri svoji teti, ker je brez staršev. V zadnjih letih je napravil že- precej prošenj n;, županstvo, pokrajino in druge državne ustanove v mestu, da bi mu nakazali zaposlitev, ki bi mu donašala vsaj toliko dinarja, da bi si kupil najnujnejše za življenje. Od vseh omenjenih naslovov pa je prejel odklonilni odgovor. Poizkušal je tudi v Trstu, vendar miu tudi tamkaj niso mogli dodeliti službe. ktr nima tam bivališča in še ni odslužil v Italiji vojaškega roka. Poiskal si je zveze tudi v inozemstvu, onstran velike luže, vendar se zdi, da mu tudi to ne bo pomagalo iz trenutnega brezupnega položaja, kajtj dejstvo, da še ni odslužil vojaškega rdka je pn dodeljevanju službe močnejše kot lakota, ki ga spravlja c d dneva v dan v vedno večji obup. V razgovoru mi je nadalje dejal, da je v sedanjih razmerah edina uteha v tem, da mu mestno podporno društvo nudi brezplačno hrano. Preden pa so mu oblasti olajšal«-, življenjsko ^krb v toliko, da so mu preskrbele vsak dan skledo leče, je jedlel enkrat na dan, marsikdaj pa tudi po dva in več dnj ni zaužil ničesar, da se ga je zaradi lakote lotevala slabost. Marsikdo ne bo verjel v resničnost teh besed. Dejal bo, da je pri tako založenih trgovinah nesmisel dia bi kdo zaradi lakote padal v nezavest. In vendar je v tem velika resnica, v katero najbolj verjame tisti, ki to gariško Golgoto doživlja na lastnem telesu. Vprašamo oblasti, ki nimajo samo te naloge, da odgovarjajo za red in mir v našem mestu, ampak imajo tudi dolžnost, da preskrbijo svojim državljanom za živlienjski obstoj nujno zaposlitev, kai naj napravi ta naš mladtenič in poleg njega prav’ gotovo še precej njemu živijo enako življenje. 2eli si dela in še kako si ga želi, saj je mlad in predstavlja prisilno zapravljanje časa muko, ki razjeda njegovo bistvo, njegovo zdravo in dielovno naravo. In dela od nikoder. Ali naj kradie? ali pa naj enkrat za vedno preneha, s takim pasjim življenjem. Marsikdo si želi ustvariti družino. Kako naj vsndar ta cilj doseže, če nima najosnovnejšega. to je zaslužka in denarja. Hočeš nočeš mora pomnožiti armado brezposelnih v naši pokrajini, ki je narasla na preko 10 odstotkov celotnega prebivalstva. Kako lepo bi bilo, če bi oblasti mislile nekoliko manj na ezule in dale najprej delo domačinom, in kako prijetno bi bilo slišati, ko bi nekega dne izvedeli, da oblasti odslej dalje ne bodo več potrošile milijonov za razne šovinistične manifestacije in rajsd s tistim denarjem zgradil« industrijska podjetja ali nekaj podobnega, ki bi nudilo zaposlitev tolikemu številu brezposelne gor iške mladine. Kai Pa rimska vlada? Ali je res tako brezbrižna in pušča, da ljudje skoraj od lakote umirajo? Nedvomno mora vlada napraviti veliko pomembnih stvari. ki so za njeno prebivalstvo življenjske važnosti, vendar nikoli in ničesar prej kot je zagotovitev kosa kruha slehernemu državljanu. G. V. Zdravniški pregled nabornikov Poveljstvo nabornega urada v Vidmu sporoča, da bo od 18. oktobri do 1. decembra zdravniški pregled nabornikov letnika 1931 in prejšnjih letnikov, ki spadajo med nabornike omenjenega letnika. Naborniki se morajo javiti na omenjenem poveljstvu v Ul. Ellero, ko prejmejo naborno pozivnico rumene barve. Na pozivnici bodo navedena ura in dan pregleda ter bo nabornikom služila na potovanju kot dokument za istovetnost. Razen rumene pozivnice, ki jo bodo morali naborniki po pregledu izročiti orožnikom v svojem kraju, morajo imeti pri sebi potrdilo o dopustu za nedoločen čes, ter osebno izkaznico ali drugi dokument s fotografijo. Naborniki se bodo na pregledu zamudili največ dva dni in pol in se bodo nato lahko vrni- li domov v pričakovanju vpoklica. Opozarjamo vse nabornike, da- je zamuda pregleda nedopustna in da se bodo morali v primeru zamude zaradi višje sile takoj opravičiti pri orožnikih. ki bodo zamudo javili poveljstvu nabornega urada. Za podrobnejša pojasnila se naborniki lahko obrnejo na občinski naborni urad v Ul. Garibaldi 20-1. nadstr. Sladkor in kava proste cone Trgovinska zbornica sporoča, da bodo jutri 8. oktobra pričeli z razdeljevanjem sladkorja in kave proste cone. Potrošniki iz Gorice m Sovodenj bodo na odrezek št. 5 nakaznice za živila proste cone lahko dvignili 2 k« sladkorja po največ 194 lir za kg ter na odrezek št. 6 400 g surove ali 320 g pražene kave. Z razdeljevanjem bodo zaključili 31. oktobra. Trgovci z jestvinami na drobno, upravniki menz. zavodov, hotelov itd. naj dvignejo nakazila na Trgovinski zbornici soba št. 6. Opozarjamo vse trgovce, da morajo prejete odrezke oddati. Prehranjevalnemu uradu najkasneje pet dni po zaključenem razdeljevanju. Nov urnik za mesnice Zveza trgovcev za goriško pokrajino sporoča, da bodo od danes dalje vse mesnice poslovale po zimskem urniku, ki velja od 1. oktobra do 30. aprila. Pričenši z današnjim dnem bodo mesnice vsako nedeljo zaprte ves dan. Ob delav. nikih bodo poslovale od 7. do 13. in ob sobotah tudi popoldne 15. do 20. Ta umik velja za vse občine v pokrajini. OF Odbor OF za Center $ okraja pripravlja za 21. i jWrt v Tomaj za člane OF, w t([ svojce in prijatelje iz se* za člane prosvetnega «Vojka Smuc». erfaiA Prevoz bo z vlakom ao .^ ^ nato peš do Tomaja Povra^ isti dan na enak način. j $ Vpisovanje vsak dan t 20 ure v gostilni Pti ^' jjJ* Ul. Crispi ((TRATTORIA NUOVA TRIESTE* do 11. t. m. TajiiStt» Občni zbnr SHPZ ® Slovensko-hrvatska Pr v{li- zveza v Trstu j a vi J a v t voir. i» njenim prosvetnim “r do '■ včlanjenim ustanovam, jj. oK-redni letni občni zbor dn ^ nj tobra 1951 ob 8. url W stadiionu «Prvi maj» w (*• je bilo prvotno javljen0’ tobra 1951. Izlet P.D. Skedenj v . Prosvetno društvo v yajo* organizira za 21. t.m. s ^ kj(J in simpatizerjev v Crw .^titt' bo vaška prireditev in P padiit obletnice 12 padlih b°rterioi dne 2.X.1943, med »ate stdf iz Skednja. Vpisovanje n » žu v Skednju vsak a2” (ni, 20. ure, do vključno »• Izleti V&* * Izlet v Opatijo, na ve^ Crikvenico, ki je bil VP1^ za 14. t. m. bo 21. J;,®d H * vanje v Ul. Machiave 19. ure do 10. t.m. v Odhod na TrstelJ b0 četna ^ ob 6. uri zjutraj od 2 F. Severo. Izlet motociklist®* ^ Pripravljalni odbor n* nC»j£ v Skednju priredi 3- n3 V & bra t.l, izlet z motorji j« Informacije in ^^^Belen1 nju, v gostilni pri * ku» do 15. t.m. Pogrešani Antonio Antonio Mazza ^je&r1*& _ t-. 1 1 *rl^ Tl na . n \ je bil vkrcan na ((Antonio da Nol'» trto torpedar (matična | K0 je ^ do 8. septembra l9’^ v V torpedovka ^potopUen^ j«. „ df st»r VečSTffl^* * * KS?« Liscpffj o nje Mazza' racodi, Verbania Trob> ivorziKe. vrou« j<* be na upravo nažeg^^il^ PRIDNA IN VESTNA v* sprejema delo na “ ^_____ upravi lista. ŠIVALNI STROJ ®‘avi DAM. Naslov na UP BEL ŠTEDILNIK na upr pl ir. prodam. Naslov —---------- KRZNENI PLASC 1» „3 W stavo prodam. NaSl°v lista._______________npA**' MLADE ZAJČKE P* Mcv Ul. sv. FrančišKg^jCt1,) MOTORNO K°L0 300 c prodam obnr(2iP^ 230.000 lir. Prečnik, Sode vso Vest za učitelja Didaktični ravnateljstvi za Gorico in Doberdob naznanjata, da je objavljena na razglasilni deski na didaktičnem ravnateljstvu v Ulici Croce lestvica učiteljev, ki so zaprosili nameščenje na večernih tečajih. prodaja mošta in sladkega vina V smislu čl. 7 min-strskgga odloka z dne 23. septembra 1942. čl. 55. TU občinske* in pokrajinskega zakona ter na predlog zdravstvenega načelnika je župan izdai odredbo, po kateri je do 20. oktobra prepovedana prodaja novega vina, sladkih na pol sladkih moštov ter vsako mešanje novega s starim vinom. Kršitelji omenjene odredbe bodo kaznovani po zakonu. velikosti Zaloga Ul. Apiari St Roja11 Po 15- uri> ADEX TI 1 dvoonev tot>ra V 27. in Z#. Pli/ill __________ -----------" |2lX^ ENODNEVNI ^ * ialIli Škodi*"*]'" Kilieniber«* Renče ^ j pOl* Vpisovanje 0 j2. ka 8. do > Tel. s*- bj je ii irsiu m: Tržaški Italijani su vedno prejama- ji in še prejemajo ,12 Italije velike i Podpore, da so ['lahko-z njimi u-jtoetno vzdrževali ^•ijanstvu Trsta *“*>»avnŽ?HiarUiki šovini^i % trdftn ^ ’ a meni nič tebi fotrtnsK „ ki nimajo zgc-411,1 za katZe ™ zanikaio dej. * ibkaze a imam° nepobiU *^T™'ia'rao Pišejo, da sme dnd< a samo umetno zasi-ie češ ker nas telo iesl \ ara Avstrija in M, bi hSe banfct- medtem, ko Itfoid /*.!)?■ avstrijska vlada žare t,!!almne V Trstu pome. & je gospodarsko, in ®* so-m J^llanski živelj nave- * lS S; PoIe0 te£M, da Mitično v, Trstu vso n us»L *?°bodo. ker jih je "Boa drugega ščitila zavez. 9 sestu povili some! zssr ** zveze je Prvem členu &listi&aCri. je < ,? Pa je to v praksi, JDeti, jyLer’ «delavci in rS° vso cbdast v 1 te **. se lahko vidi Mistike o pokli-,»v .Vjgflalaem sestavu čla-?4!T, Ea s0vieta ZSSR. n čl2? asov^et irna skupno °d katerib so: Ji Vrfckl 111 POdpredsed-Nseal , tga sovjeta in L^lilr qL sovjetskih i^^ikss. sovjetskih 5 CK eiani Politbiroja Wfe.^.“KP(b) 34- m;-;«*.) u -tijiK'7. .VUJ 3“k Ministri S«ev ladev jn šefi mini-kr ^ in l5avne varnosti k ia „K, Posameznih repu- 5* CK m f^hith ro , P®rtij v posa-i» jpžilci bb2tah 53; cVžav-j>l3»elorU3fi:>Uo like Ukrajine (n nih ir. ’ sekrelarji o- ^esionalnie5klh.A°!I1.ltei,ev ---T- W*WUJXi)t •=; sekrelarji o-‘a-,-,-”*onnr„*eskih komitejev fcu1' 215 ;’ Partijski de- Ssa Wnit’p- etarii partij- . ltaJev v prestolnicah tet Partr5U'D,1k (profesio-bwtarii m i delavci) 28; tiisulte;ov (r,esTlh PSftijskih H ^ia^o^oalnipar-h.,al Partij, 62I profesio- m^vate ®k! mstruktorji 27; IbS6 šojJlj0 študenti par- r* CK* £K SKP 9= se-tei?esi0n K Komsomola 11; •&>«' d; uren ?Jndikalni vodi- J0: ^.aršiiStOV in ^a'-tali Višrmir .dl.‘ »n gene-di,. .23; diri, ? c.lrji in admi-Oik-kjrji jko,rii železnic 6; bM .Vi^triiSS01! posamez-Vm PokliJ ,, vej 25: svo-&iki /A?1, i književniki, u-1^> pr1^ ' 2°°; profesio-kolhozov , (s‘ahanovci) 111; »J<1 st« Istahanovci) 17. temka pokaie- kako ThVVlSjem orga-v ZSSR, Uf>»0 oht zanetovr a %> V°r^. Le 10,5 odst. V«uci in Vneaa mvjeia so C.niiv° ,Čniet*’ a kar je u «0 d7~m,a °? teh de' __ rektorji tomrn.„ rfALUANSTVO AL! 1 niška Politika Trozveze, v kateri so bite Nemčija. Italija in Avstrija, da so obvladali ljudske in srednje šol'e ter imeli še Revoltsllo, kot visoko trgovsko šolo, so imeli , v rokah tudi vso veletrgovino, industrijo, Ladjedelništvo, banke, zavarovalnice ter trgovine na drobno. Iz GallijVve knjige ((Diarii e ktterer> pa smo zvedeli še to, da so prejemali Tržačani velike podpore tudi iz Italije in da so morali ravno Italijani umetno vzdrževati tržaško italijan-stvo. Na strani 145 beremo,- «Tršt j;5 obiskal znameniti .novinar Fedierzoni, ki je obljubil, da bo govoril v Rimu z Giolittijem. Temu bo razložil številne razloge, zaradi katerih je v našo Korist, da vzdržujemo italijan-stvo Trsta in si tako ohranimo naslov za vsako mogečo pridobitev Trsta v bodočnosti in sicer; z direktnimi sredstvi kot so paroplovba, banka, in z in-direktnimi kot so razn* podr pcre.» Nekaj strani naprej pa pisar telj dodaja: «Bil sem v Rimu In govoril z vsemi mojimi prijar telji. Potrebno je, da vzdržujemo italijanski značaj Trsta in da imamo bančno pomoč. Govoril sem s Pacellijem, ravnateljem Bane e di Rema, s Toe-plitzem od Banca Commerciale ter z Doneganijem, ki ima tamkaj skupno z Vol pijem velik vpliv. Pacelli ni imel nobenih osnovnih pomislekov, vendar zahteva, naj bi prišla od vlade tisaj pobuda.« Tržaški italijanski šovinisti radi pišejo, da hočemo z vsemi srbdstvi vzbuditi pri beneških Slovencih narodno zavest, češ ker nočejo ničesar vedeti o svojem poreklu, Jugoslaviji in podobno Sedaj pa je prišel v javnost dokument, ki potrjuje narodno zavest beneških Slovencev ne od danes ali včeraj, ampak že desetletja nazaj. Gre za pismo, ki so ga v Zimi 1912—13 pisali italijasiskhmu kralju znani tržaški nacionalist Salvatore Se-gre in drugi tržaški iredentisti. V tem pismu navajajo: «Tudi to bi storili če bi bili uverjeni, da bo od našega žrtvovanja imela korist naša domovina. Toda tedaj bomo doživeli, kako bo Jadransko morje postalo nemško jezero in kaiko bodo ogrožene, celo sedanje meje od Judrije do Cedada zaradi slovanskega navala, ki hoče vsr-katji tudi 40.006 Slovan car,)M vijo v videmski pokrajini in kjer se že kažejo slovenski napisi in kjer v svojem jeziku vzklikajo v čast Slovencem onkraj mtje...» Kljub temu italijanski tisk tako rad navaja, da so beneški Slovenci «najzvestejši sinovi Italije«, In vprašanje imen in priimkov: Pod Avstrijo ItaVjani v Trstu, Istri in na Goriškem niso imeli zakona, po katerem bi lahko nasilno spreminjali slovenske in hrvaške priimke ter imena. Imeli pa so v Trstu, istrskih mescih in v Gorici ana-grafike in župne urade, ki so po mili volji in po določenem načrtu spreminjali in italianizi-rali priimke naših prednikov. Celo Galli pravi: «/ copncmi degli arruolati — volontari in-dicano la potema assimilatrice triestina.s Kadar nočejo priznati nasilnega raznarodovanja, tedaj se tržaški_ šovinisti in nepristranski italijanski krogi«, ki hočejo biti še pristaši Mazz'nijevih idej in naši prijatelji, sklicujejo naenkrat na asim.lacjsko moč italijanske kulture v Trstu in naštevajo prostovoljce: Su-voha, Uicicha, Battisticha, Slo-cetvicha, brate Slataperje, Stu-pariche, Kraglieviche in podobno. Dobro še še spominjamo, kako so spreminjali v času, ko je vladala pri nas Italija, priimke. Tako so predrugačili v Trstu priimek Srk v Sirca, v Gorici v- Sirtori in v Pulju v Serchi. — Naš človek, ki se je pisal Antič, je postal v Trstu Antoni, v Crorici Anonini, v Pulju pa so ga skrajšali v Anti. — V- Trstu je na primer priimek Gerbassi nadomestil Gerbac-a, v Pulju pa so ga klicah Gerba. Naj omenimo še priimek Ive tič: ponekod so ga spremenili v Gianetti, drugod v Vetti in za priimek Požar so znašli v Trstu «lepo doneče» Pozzari, v Pulju Pozza, v Gorici pa Pizza. Podobno so mrcvarili ti 2000-letni «kulturonosch> priimek Kmet; čez noč je bil Metu. Naš Knez se je moral zadovoljiti s priimkom Nesi, za Zupane pa so našli nadomestilo Šop pan o. . In krstna imena: Vsakdo, ki je bil Milan. Slava, Danilo, Ljudmila, Miroslav, Slavko je bil po, «prekrš'itvin: Em'lio, Faustina. Giordano, Luciana, Libero, Marjo. Gorje, če je hotel kdo svojemu otroku dati imena Boris, Borut, Sapa.,, Ta- tjana itd., takoj s0 občinski uradniki, ki so vodili matične knjige, takim, staršem nalašč vsilili imena: Jolanda, Mafalda, Dante in podobno. Na tisoče in tisoče tujih ali potujčenih imen in priimkov nam je bilo vsiljenih. Enako so ravnali z našimi krajevnimi imeni. Kot posebno kričeče primere naštejemo kraje: Rakitovec, ki je bil spremenjen v Acquaviva di Vena, Podkuk je postal Tutti-anti. Žabče so pre. imenovali v Vil!a Grotte di ■Dante, ali Kaščergo v Villa Padova in Jesenovih, v Su Cod-ru. Ne smemo pozabiti, da delajo v Trstu. Gorici, Beneški Sloveniji, skratka povsod, kje* Slovenci, niso imeli te Sreče, da bi prišli pod Jugoslavijo, še danes te kulturne zločine! V prav ta in podobna vprašanja, ki so jih tržaški italijanski šovinisti reševali v našo škodo, so za nas Slovence velikega pomena. Zato se bomo nanje še povrnili. 3 I6NAZI0 SIL0M E solidaren s CUCCKIJEM in MA6NANIJEM je zlomilo koininformistično politiko nasilja Seul — korejska prestolnica je danes samo še kup razvalin in središče vsakovrstne trne borze V letošnjem januarju je Togliattija v Moskvi, kjer se je pravkar vzdrami«, presenetila nevesela, vest: dva poslanca KPl in stebra njene organizacije v Emiliji, AIdo Cucchl in Valdo Magnani, Aa obrnila hrbet komivformizmu. Prvi javni upor v večjem stilu je stresel KPI, ki je takoj reagirala z besno gonjo proti ((izdajalcem«, da bi jih že takoj spočetka, dokler je še čas, izolirala od množic in ju onemogočila kot napredna, socialistična, politična moža. Gonja je prešla iz časopisnih izlivov na pot poskusov jizičnega obračunavanja. Nam- je v spominu la napad na Cucchijd in njegovega sodelavca Coeconija — toda koliko je bilo nasilnih nastopov proti ljudem, ki so kazali simpatije do obeh eizdajalcev» in do njunih nazorov, proti številnim naznanim komunistom in socialistom, ki se niso mogli strinjati s ko-minformistiorto po'itlko KPl in njenega priveska PSIl a NAKLONJENOST Italije do Pogosto pravijo naši sosedje, da so z "Zmago na Piavi,, položili temelje Jugoslaviji. V resnici pa je Italija vedno ovirala združitev Jugoslovanov in gledala pri tem samo na lastne koristi Italijane, Iz tega razloga nam! niti z Avstrijo sistem ravno-1 ja je samo prenehala z vojne, gre v račun da So Slovani naši, vesja v Jadranu in onemogočiti ponavljam; samo prenehala, kaj prijatelji... Avstrijska politika i Srbiji da bi stopila u kateri- ti zaveznika a no ji ubili mi, in stremi zaradi slovanskega pri- j koli točki rut jadransko obalo, ker zaupa Wilaonovim izjavam, tiska sicer za tem. aa zaoika in j s čimer bi se jugoslovanstvo j Naša Italija — vojak — itali-uniči italijanstvo Trsta, vendar I okrepilo še na morju. nam je prav, da imamo v Slo- J Galli »e je zavedal, da bi ZA KULTlTKtNI DOM NAD 5,000.000 LIR nabranih doslej za KULTURNI DOM 2 današnjim 27. seznanoni prispevkov za Kulturni dom. p Trstu, se je doslej nabrana vsota dvignila nad 5 milijonov lir, Ta vsota predstavlja velik uspeh prizadevanj in naporov našega slovenskega človeka, ki si od Svojih, haj-češče skromnih, sredstev od-trguje zato. da bi naša skupna želja po lastnem kulturnem središču bila čimprej realizirana. Razen dosedanjega uspeha, pa je posebno var ten razmah nabiralne akcije za Kulturni dom, ki je danes zasidrana že v vsakem mestnem predelu in v maki vasi na našem področju. To je pokazal predvsem teden za Kulturni dom v katerem je domala vsak zaveden Slovenec na Tržaškem prispeval svoj delež za osrednjo slovensko kulturno stavbo. Ta prvi uspeh naj bo vodilo za nadaljnje napore in žrtve, ki naj jih vedno spremlja zavest, da za naše skupne narodne koristi na tem ozemlju ni nobena žrtev prevelika. * I Za, Kulturni Dom v Trstu so prispevali: Izkupiček izleta O. F. I. okraja v Vrlo vin 6000, družina Oblak 70.000, C. T. 500, Frančiška Černetič 300 Albin Bubnič 300, Koren Josip 1000. Štrukelj Josip 100. Mirko in Marta Škapin 3000, dr. Trošt Josip 1000, M kovec, Marija in Jurij 1000. Bratje Makovec 350. Lukeš Neva 750, Zetko Francka in Jazbec A-lojz, Zetko Sergij 500, Tavčar Ljudevit 1000. Mrakovčič Nada 1000. Skupaj L. 87.800 Prejšnji znesek » 4.981.326 Skupni znesek L. 5.069.126 O knjigi aDiarii e lettere«, ki., jo je spisal Carla Galli, nekdanji italijanski konzul v Trstu in kasnejši poslanik v Beogradu, smo že poročali. Tu. di oan.es hočemo navesti nekatere odstavke, ki so zanimivi za našo politično preteklost. Skoro vsak dan slišimo, kako Italijani zatrjujejc, da so oni s svojo «zmage na Piavi« položili temelje Jugoslaviji in nas osvoboditi izpodi avstrijskega jarma. V resnici je Italija ovirala zedinjenje jugoslovanskih naro-d-cnr in gledala samo na lastne koristi. Tako je treba podčrtati, da je že I. 1908. ko je Avstrija anektirala Bosno in Hercegovino, tedanji italijanski zunanji minister Tittoni pristal na aneksijo, čeprav je bila s to aneksijo prizadeta predvsem Sr. biija- V bosanski krizi 1. 1908 se je Italija v svoji »naklonjenosti do Jugoslovanov« zadovoljila s tem, da se je Avstrija odpovedala Sandžaku in Novemu Bazarju ter prednostim v Baru. Glede tega pristanišča je zunanji minister San Giuliano izjavil Galliju: Bar ima za Italijo gospodamslci,politični in vojaški pomen kot pomorsko opo. rišče in kot pot za prodiranje na Balkan. Zato je pomembno, dia ohrani «družba Bar« (Com-pagnia di Anti vari) neokrnjene svoje pravice in prednosti. Potrebno je. dla izločimo tc pristanišče iz vsake kombinacije, ki bi oslabila naš položaj, pridobljen na drugi obali Jadrana; z drugo besedo pristanišče Bar mora ostati italijansko kot mogočen strateški pripomoček, ki ga je zgradila Italija ...» Galli pa, ki je y svoji nedoslednosti »e januarja 1909 napi. sal v svoi dnevni!;. da se h«> čejo jugoslovanski narodi združiti v enotno državo, ki bi vsebovala Srbijo. Cmo goro, Besno, Hercegovino, Hrvatsko, Dalmacijo, vendar brez Slovenije. ki naj šluži Avstriji za dohod na mor j-, se že marca istega leta razburja nad tem. češ da hoče Avstrija odpraviti v Dalmaciji, kjer je bilo S9 n d stoikov prebivalstva srbohrvaškega por'ekla. italijanski jezik kot uradni jezik. Država, ia narod s takšnimi nazori ^ nista mogla biti nikdar zaščitnika Jugoslovanov. Italija se je pokazala v pravilni luči tudi 1. 1912. S svojo vojsko in mornarico nadaljevala z za>-seolbo Tripolisa in Cirena jke, ko 30 Srbija, Cma gora. Bolgarija in Grčija začele yojoo proti Turčiji Italija je pustila, da so se balkanski narodi borili, sama pa je naglo sklenila s Turčijo mir. varnih prijatelje v dveh prime- ‘ rih; če pride med nami in Avstrijo db vojne, ali če pride zaradi slovanskega gibanja do razkosanja Avstrije...» Poleg tega, da je Galli s tern priznal, dla za razpad Avstrije ni bilo potrebno, da je v vojno posegla Italija, razmišlja še takole: «Toda po svetu vre, posebno čutimo, da vre v Avstriji in ne vemo, kam bo to dovedle. Boriba med1 srbstvom in trializmom ter med odločitvijo, ali naj raztegne Avstrija svojo oblast na vse jugoslovanske narode, ali p® dopusti, da se zfoe- SU tiiiiui: -flao (pristanišč* w Črni gori) ima za Italijo gospodarski, politični in vo-pomen kot pomorsko oporišče in kot pot za prodiranje na Balkan... NUl MIMli Umil 11 M: Ob okupaciji Primorske: Računati moramo s slovanskimi manjšinami, toda izolirati moramo iredentistična čustva slovanskih voditeljev od slovenskih in hrvatskih ljudskih množic Po vsem tem ni čudno, da sta se vladini predsednik Giolitti in zunanji minister San Giuliano 1. 1914, ko je ^Avstrija napadla Srbijo in sprožila svetovno vojne, odločila zoipet za nevtralnost. Se preden je šla Italija v maju 1915 v vojno, pa je prinesla v roki izza ' hrbta londonski pakt, ki je pomenil smrtni udarec za naše zjedinje-nje zlasti pg. za Slovence. Toda Italijani 30 se zaradi lastnih koristi spomnili tudi Jugoslovanov. Spoznali so, da je Avstrija velikan, ki ga ne bo mogoče kar tjavdan zrušiti. Za. to so naenkrat začeli iskati pomoč pr j naš. Zbali so se ideje trializm«. Tako piše Galli: «Avstrija se hoče znebita jugoslovanskega vprašanja in ustanovitve enotne jugoslovanske države s trializmom. ki naj v okviru Avstrije ustvari Jugoslovanom središče, ki bo neodvisno od Beograda ter s tepi nevtralizira celotno jugoslovansko gibanje. Toda trializem zanika rejo okoli Beograda ali Zagreba, kot je prerokoval že Mazzini, se je že pričela. Nacionalistično gibanje v Bosni in Hercegovini je zelo močna Kaj bo prišlo jz tega? Morda bodo bolj varrif; naše vzhodne meje?« , In -skoro istočasno, ko se 17. januarja 1919 oPiccolo« razburja zaradi govora dr Rybara, ki ga je imel v tržrškem mestnem svetu in v katerem je dejal, da ni bil Trst nikdar italijansko mesto, se naslanja Galli vedno bolj na Slovane, Navajamo nje. govo opombo: «In če bo dvignila Avstrija orožje proti. Srbiji in Italiji, ali betno prijeli tudi mi za orožje? V pozitivnem primeru tb v- našo korist, da smo s Srbijo danes prijatelji in jutri zavezniki, kajti Jadran je italijansko - slovanski problem, ki ga moramo rešiti z umerjenim sporazumom. -Istočasno pa je podpirala Italija avstrijsko zunanjo politiko v toliko, v kolikor je stremela za tem, da je treba ohra- padla s Srbijo tudi Italija, zato piše: «Ne smemo dopustiti, da bj kdo zmanjšal politično neodvisnost Srbije. Ce bi Avstrija poskusila kaj takega, bi se morali uipreti z vsemi sredstvi, ker pomeni to vprašanje za nas življenje ali smrt...» In po sarajevskem atentatu je Galli komentiral: #Ce bo Avstrija strla Srbijo, ali ne bo pomenilo to tudi naš politični iconec, in čemu 'bo koristila naša nevtralnost? Ce bi torej prenehali Slovani s svojim odporom ua Dunaju in če bi se Jugoslovani odpovedali svojim sanjam pb združitvi vs€h jugo slovanov, bodisi zaradi njihovega sovrašU a-protj nam, bodisi če bi Avstrija uspela s trializ-niom, bi se vsa teža Avstrije zvalila na nas.« Galli se je spomnil Slovanov zlasti po porazu pri Kobaridu. Kmalu po tem dogodku se je Italija, kazala kot zaščitnica od Avstro-Ognske zatiranih nano. dbv ter je z velikim pompetn sklicala v Rimu poseben kongres. Zato je Gailli v svojem dnevniku zapisal, da 3e je treba poslužiti pomoči Slovanov posebno. če pride do tega, d® Av. stri ja ne bo premagana z orožjem in da bo prišlo do premirja: S tem v zvezi zavrača tržaškega nacionalista Tamara, ki se zavzema za to. da mora dobiti Italija tudi vso Da.macijo ter navaja celo mišljenje zunanjega ministra Sonnima, ki je glede važnosti Trsta za Avstrijo nekoč izjavil, da bi pomenilo pretiravanje narodnostnega na. čela, če bi Italija zahtevala Trst zase. Tod® v Avstriji so od spomladi do oktobra 1918 dozorele notranje razmere, slovanski vojaki in skratka vsi slovanski narodi so v zaledju in na frontah zanetili revolucijo in tako je prišlo do tega. da se je avstrijska vojska na Piavi in v Alpah enostavno razšla; že v prvi polovici oktobra so se umikali polki s fronte in odhajali domov, da branijo nove nacionalne države, ki so vstajale dlruga za drugo zadnje dni oktobra. Galli je naenkrat pozabil na vs* žrirve, ki so jih doprinesli Slovani za zrušen je Av strije in na strani 336 svojega dnevnika je zapisal; «Sair.i smo dobili to vojno, ka.i pomeni šest zavezniških divizij, »našega« sovražnika ni več. Nemči- razvoja W nt>t0Zi,^ O eri“I;eKa vpra-S) ^*Pl(,in'e ',n8lt ski tisk že V %lcm an*lt ski ti; *rLe n* , • d'a le bila v 'tih^t nena!?1 * neizprosna IN je sa^0rila Popustljiva, ! uh°vi takta? koririi)u Mossa-kVi. UMez r ta- da je Vel. * esila proti Iranu B ti napake, ki se p iskem^.rsv v sedanjem h t !je ie £?ru- V dobj cai-jj>to eri so ,‘ia Ar°,'ia tista. Nzij.vL01! ruSKkali Perzijci za bi »ki zaliv11™ Pritisku na Sni zt>A k;v tei vojni pa 5liskL Ber2j; £‘ so uživale zu-f* tg« ljud i, vlade ‘n per-u>,t Preveli ,in Angiiia >š!i' J?a bi j £2, jntmesov v r t a>ij r^ ,avWmalcSZDA & C« Vzhldv<’jvno stališče <^>U, ^Ler Weii(.ako. Priznava- 8a B°l(ii',Za,'irnai s ln Uordell ec*ma pot po kateri je bilo mogoče dovažati v SZ vojni material, živež in druge potrebščine. ZDA so se zaradi tega začele pogajati z Iranom, hkrati pa so skušale preprečiti vsak poskus SZ m Anglije, da bi si razdelile Bližnji vzhod v vplivna področja. ZDA so zastopale načelo, da morajo biti vse države docela neodvisne in so v skladu s to politiko podpirale tudj težnje arabskih držav, da si ustvarijo Zvezo arabskih dižav ter pobijale vse načrte De Gaullovegu odbora, ki je bil proti neod visnosti Sirije in Libanona. ZDA so se tudi odločile, da bo--do podpirale države Bližnjega vzhoda finančno in da bodo poslale v te dežele gospodarske in vojaške misije ter navezale t njimi diplomatske stike. ZDA so imele pri maloazijskih narodih vedno velik vpliv in ugled, ker s0 »e ti narodi za vedali da nimajo Američani v njihovih deželah >v benih političnih ali teritorialnih interesov Omenjena ameriška diploma, ta pripominjata v svojih spominih. da so sprejeli Angleži ameriški načrt prej neugodno kot ugodno. Ugovarjali šn be-«edi »svoboda«, ki jo je navajala ameriška izjava in po rnne. nju' Churchilla le bilo »nevar. ho govoriti o svobodi narodom, ki nk0 zanjo sposobni«, in da utegnejo nastati zaradi tega težke posledice v Palestini, Siriji in Libanonu. Angleži so tudi obžalovali ameriško odločitev, s katero so se ZDA namenile, da bodo poslale, v arabske države lastne misije- Hull pravi, da so Američani osredotočili svojo pozornost na Perzijo ker so v avgustu 1941 zasedli to deželo SZ od severa in Angleži od juga. V Iranu se je ie prej nastanila številna nemška kolonija .in. zavezniki so se'bali da ne bi prišli Perzijci pod nacistični pliv. Poleg leg. so upoštevali zemljepisni položaj Irana ki leži ravno na jugu sovjetskih kavkaških petrolejskih vrelcev, proti katerim so prodiral: Nemci. Angleži -o zahtevali pn šahu, na.i izžene Nemre iz države m naj ne- gleda političnega raz-voja samo z gledišča nevtralnosti in pretkanega nacionalizma V resnici je obstajala tedaj nevarnost, da ne bi Hitler zavojeval evropskega dela SZ. Suh st ni hotel vdati in se je raje odpovedal prestolu, medtem ko je bil njegov naslednik za sodelovanje z zavezniki Nasprotno »ta se SZ in Vel. Britanija obvezali, da bosta spo- štovala politično in teritorialno neodvisnost Irana in da bosta najkasneje v šestih mesecih po končani vojni umaknili iz dežele svoje čete. Na spomlad 1942 je postal položaj Irana še bolj važen, ker so grozili Nemci z napadom na Bližnji vzhod, od druge strani pa so se približevali Japonci že Indiji. Iran je bil še vedno glavna dovozna pot za pomoč SZ toda kljub sovjetski in an-gleški izjavi, da bosta spožto. vali perzijsko neodvisnost so bili Perzijci proti, Rusom m Angležem sovražno razpoloženi Posebno se je perzijska via-da bala separatističnega giba-nja, ki ga je SZ organizirala in podpirala v severnih pokrajinah Irana; v Teheranu so tudi z nevoljo gledali, kako so se Angleži vedno vmešavali v njihove notranje zadeve! ZDA so sklenile s Perzijo po. gokratskega partijskega aparata., kakšno je naši stališče». Treba je vzpodbujati kritike. in diskusijo, ki se je vodstvo KPl boji. Na sindikalnem področju priporoča MLI svojim članom, in organizacijam povešava z organizacijo VIL, kS so jo ustanovili socialdemokrati, ki pa «mora dobiti levičarsko vodstvo». Shodu MLI v Rimu je izpričal s svojim obiskom simpatijo tudi znani socialistični književnik Ignazio Silcme, ki je bil član vodstva 111. Internacionala in se je od nje ločit prav takrat;, ko se ji je Togliatti popolnoma podredit. gSHBttSi Valdo Magnani A Ido Cucchl k WILLIAM SAROYAN SfEOEI.JSKA Cktica. Ta doline je mislil — ?\sa ta dežela med gorami je moja, je moj dom, j„ kraj, o katerem sem sanjal i-a vse je vavno tako, kot je bilo, nobena stvar se ni spremenila; vodometi še vedno pršijo v lokih nad tratami — ljubo, staro domač e mesto, 'preprostost resničnost. Ko je stopal po Alvimki u ftci, je bil vesel, da je spet doma. Vse je bilo lepo, vsak-nanje in dobro, duh zemlje, kukajoče se večerje, dim, bogati poletni zrak doline, poldne nasadov, zorečega grozdja, zardevajočih breskev in slad-komedlečih oleandrcvih grmov — čisto takih kot vedno Globoko je dihal, srkal v pljuča duh po domu in se v notranjosti smehljal. Vroče je bilo. Ze leta ni čutil, (la bi se njegovi čuti tako popolnoma in jasno odzivali zemlji; zdaj de bilo užitek celo dihati. Čistina zraku se je za trenutek zaostrila tako, da je čutil ko je stopal, veličastnost svojega obstoja, blaženost tega, da sestoji iz snovit da ima obliko, da se lahko giblje, da ima razum, čutil je neko spoštovanje svetu™0 tega’ živ na «.7-F?da IT Je pomislil, ko je slisai mehko pršenje vodometa na trati. Okusiti domačo vo-ao, polno, hladno vodo te doline, občutiti to preprostost, zejo in imeti to pristno vodo, da jo ugasiš, to je izpolnitev, to je vedrina življenja. Zagledal je starega moža, ki je držal vodno cev rw.d sadikami krvomočnice in žeja ga je pognala k njemu. — Dober večer — je rekel mirno — ali lahko pijem? Stari mož se je počasi obrnil — njegova senca se je na široko zarisala proti hiši — in pogledal mlademu v obraz presenečen in zadovoljen. — Seveda, — je rekel — tu imate! In je usmeril curek mlade mu možu v dlani. — Tale voda v dolini San Jaquin je zelo dobra — je rekel stari — še najboljša, kaj? Tista voda gori v San Franciscu — kar bolan sem od nje — nobenega okusa nima. No, in spodaj v Los Angelesu ima voda okus po ricinovem olju; 7te razumem, kako more toliko ljudi živeti tam leto zaletom. Medtem ko je stari govoril, je mladi prisluškoval vodi, ki je lila iz cevi na tla, izlivajoč se gosto in bistro in naglo se pogrezajoč v zemljo. — Res je — je odgovoril staremu — res je, naša voda je najboljša na svetu. Sklonil je glavo nad brizgajoči curek in začel piti. Sladki, razkošni okus vode ga je presenetil in ko je pil, je mislil: Moj bog, kako sijajno! Čutil je, kako se hlanda voda razliva v njegovo bit, ga o-sveiujp in hladi. Brez sape je dvignil glavo in rekel stare-m-u možu: — Zelo smo srečni, mi ljudje v dolini. Spet je nagnil glavo nad vodo in začel znova goltati pljuskajočo tekočino, tiho se smeje v neznani nasladi. Zd?lo se je. kot bi ne mogel načrpati dovolj vode v svoj organizem dalj ko je pil. boljši se mu je zdel okus vode in bolj si je želel piti. Stari m^i se je čudil. — Popili ste že nekako dve ietrtinki — je dejal. Se vedno pož!rojoč vodo, je s'išal govoriti starega in spet je dviavii glavo m dejal; — Mislim, da bo nekaj takega Res ima sijajen okun. Obrsal s; je usta z robcem, le vedno držeč cev, še vedno željan niti. V tej vodi je bila vsa dolina, vsa jasnost, v-o pristnost, va dobrota, prepro stost in re*ničrost, — Človek božji — je rekel stan mož — vi ste bili resnično žejni! S'cer pa, koliko časa že niste pili? — Dve teti — je odvrnil — dve leti je namreč tega. kar sem pil tole vedo. Bil sem ifia-lo po svetu, potoval sem okoli. Pravkar sem St; vrnil. Tunaj sem se rodil — gori v Ulici G., v ruskem mestu; tam preko Južne pacifiške železnice, veste. Dve teti sem bil po svetu in sem se pravkar xrmil. in lahko vam rečem, da je čudovito biti spet doma. Kad imrrn ta kraj. Poiskal si bom službo in se nastanil tukaj. In vnovič je sklonil glavo nad vodo in napravil še nekaj požirkov. Nato je vrnil cev starcu. — Vi ste bili resnično žejni — je dejal stari mož. — Nikoli še nisem videl, da bi kdo popil toliko vode naenkrat. Res vas je bilo lepo gledati, ko ste pili našo vodo. Nadaljeval je pot po živinski ulici in si potihem prepeval. stari mož pa je strme gledal za njim. L^po je, biti spet doma, je mislil mladi, najlepša napaka, kar sem jih storil kdaj, je bila ta. da sem se vrnil na tak način. Vse kar je kdaj v življenju storil, so bile napake. In tc je bila ena izmed dobrih napjik. Iz San Francisca je bil pri jel na jug. ne da bi sploh pom slil na to, da bi šel domov; nameraval je doli do M-rceda, kjer bi za nekaj časa ostaZ, nato pa bi se vrnil: toda čim je prestopil prag domače dežele, ga je obšlo. Bilo je zanj preveč. Zabavno je bilo stati na glavni cesti v mestnih oblačilih in ustavljati avtomobile, da bi ga vzeli s seboj. Mestece za mestecem — in že je bil tu in je stopal ob sedmih zvečer po ulicah svojega rodnega mesta. To je bilo sijajno in zelo zabavno. Voda pa: odlična. Ni bil več daleč od samega središča mesta in že je lahko videl eno ali dve višji zgradbi, Pacifiško plinarno in elektrarne), vso razsvetljeno z raznobarvnimi lučmi in neko še višjo stavbo, ki je še ni bil videl nikoli. To je pa nova, je pomislil, zgradili so jo med- tem, ko me ni bilo tu. Zdi se, da kupčija cvete. Sel je po Fultonski ulici doli v mesto. Odtod je bilo videti nenavadno lepo — še oddaljeno čedno in majhno, zelo resnično mirno mestece kraj, kjer človek lahko živi, 'se naseli, se poroči, ima dom, otroke, službo in vse ostalo. To pa je bilo vse, kar si je želel. Zrak v tej dolini, voda, resničnost vsega _ tega, čistost življenja v dolini preprostost ljudi. V mestu je bilo vse po starem in isto; imena trgovin, ljudje, ki 60 hodili po ulicah m počasnost mimo vozečih se avtomobilov, fantje v avtomobilih, ki love dekleta; čisto tako kot zmeraj; nobena stvar se m spremenila. Srečaval je obraze, ki jih je poznal še kot deček, ljudi, ki jih rd poznal Po imenu, zdaj pa je zagledal Tonija Rocca, svojega starega tovariša, ki je stopal po ulici pi-oti njemu, in opazil je, da ga je Toni spoznal. Obstal je tn počakal, da se mu je Toni približal. Bilo je kot srečanje v sanjah, čudno, skoraj neverjetno. Sanjal je o njih obeh, kako sta od konca šole Pa do čaja igrala hockey, kako sta se hodila kopat, kako sta šla na okrožni sejem, kako sta se splazila v kino; in zdaj je bil Toni spet tu, velik fant z leno lagodno hojo in čisto italijanskim ši-rokim nasmehom. To je bilo dobro in vesel je 'bil, da je napravil napako in se’ vrnil. Obstal je in počakal, da se mu je Toni približal. Smehljal se je in ni mogel spregovoriti. Fanta sta si podala roke, nato pa sta se začela ljubeznivo suvati, glasno se smeje in prid-ušujoč se. Pankrt stari — je rekel Toni — kje za vraga si pa tičal! In sunil je glasno se smeje prijatelja v želodec. '— Toni, stara sablja — je rekel — draga stara pijandu-ra, moj bog, kako dobro dene človeku, da te mdi! Mislil sem, da si mogoče medtem že umrl. Kaj za vraga si delal? Spretno ga je sunil in zadel prijatelja v prsni koš ter klel po italijansko, uporabljajoč besede, ki ga jih je Toni nar učil pred leti in Toni se je priduševal nazaj po rusko. — Stopiti moram gor do doma — je končno dejal — moji liudje ne vedo, da sem tu. Stopiti moram gor in jih vide, ti. Umiram od želje, da bi videl našega Pavla. Sel je po ulici dalje in se smehljal ob misli na Tonija. Dosti prijetnih uric bosta spet preživela skupaj. Monoče bosta šla skupaj tudi plavat, ka~ kor sta hodila kot otroka. Sijajno je biti spet doma. Ko je šel mimo trgovin, je pomislil, da bi kupil darilce za mater. Darilce bi razveselilo staro gospo. Toda imel je malo denar ja in vse spodobne stvari so bile drage. Kur.il ji bom kdaj pozneje, je razmišljal. Obrnil se je proti zapadu, prešel železniške tire Južtie pa.cifiške železnice, prišel do Ulice G. in s* obrnil na jug. V nekaj trenutkih bo spet doma, pri vratih stare hišice, prav take. kot je vedno bila: mati in oče, vse tri sestre in bratec, vsi žive v tej hiši svoja preprosta življenja. Zdaj je uzrl hišo približno en blok pred seboj in srce mu je začelo hitreje utripati. Nenadoma mu je postalo slabo in ustrašil se je nečesa, kar je bil pozabil o tem kraju, o tem življenju, ki ga je bil vedno črtil. Nekaj grdega in podliga. Vendar je stopal naprej, pomikajoč se vsP po čas- j neje in počasneje, boij ko se je približeval hiši. Ograja se je b.la podrla in nihče je ni popravil. Hša se mu je nenadoma zrizdela zelo grda in čudil se je, zakaj se oče vendair ni preselil v boljšo hišo v boljši soseščini. Ko je spet zagledal to hišo in občutil vso njeno staro resničnost, se mu je povrnilo vse sovraštvo do nje in spet je začutil hrepenenje, da bi bil daleč proč, nekje, kjer bi je ne mogel videti. Spet je začutil tisto globoko, neopredeljivo mržnjo, ki jo je čutil že kot deček, mržnjo do tega mesta, do njegove hinavščine, nizkotnosti do neumnosti prebivalcev, fraz. note njih možgan — in zazdelo se mu je, da se ne bo mogel nikoli vrniti v tak kraj. Voda. da, bila je dobra, bila je sijpj-na: toda so še druge stvari. Počasi je šel do hiše in jo (Nadaljevanje na 7. strani) OB UMETNIKOVI 70 LETNICI TRŽAČAN ifllOM BIROLLA Gvidon Birolla «Ob Sori# 1951 Malokomu je znano, da je naš jubilant umetnik Gvidon Birolla, ki živi sedaj že dolgo v Ljubljani, po rodu iz Trsta, kjer se je rodil 12. junija 1881. Očetov rod pa izhaja iz Pazina v Istri, podobno kakor so tudi predniki slikarja Božidarja Jakca po očetu Istrani. Birolla je izgubil očeta že v otroški dobi in je zato doraščal v rojstnem kraju in na domu svoje matere, ki je bila Skof-jeločanka (rojena Sinkova, po domače «pri Hodoverni-ku»). Starodavno gorenjsko mestece ob Poljanski Sori s svojo prelepo okolico je bilo ono okolje, ki je nenehno vzpodbujalo tudi Birollovo umetniško fantazijo in ki se v vsem umetnikovem delu kar najbolj vidno odraža. Skrivnostno šumenje temnih smrekovih gozdov, z živo- FIIA V GERBIC začetnik GERBIC JE BIL POl.EG FOERSTERJA OSREDNJA OSEBNOST SLOVENSKE GLASBENE KULTURE KONEC PRETEKLEGA STULETJA slovenske glasbene vzgoje Zgodovins’:o telo 1X48 ;« biio pomemben mejnik tudi v razvoju slovenskega glasbenega življenja. Od tedaj je vse kulturno življenje in tako tudi glasba služilo predpišem narodnemu preporodu. Glasbeni sporedi takratnih prireditev so obsegali zborovske skladbe, samospeve in instrumentalne točke. Prav tako se je glasba uwljavijala v plesnem delu prireditev. Citalniška doba nam je dala znane skladatelje; Davorina Jenka, Miroslava Vilharja, Benjamina Ipavca. Jurija FleiŠmana in druge. V Ljubljani je tedaj bila Filharmonična družba, ki je imela visoko kulturno glasbeno tradicijo, vendar so Nemci, ki so društvo vodili. Slovence zapostavljali. Zato so se ti hoteli osamosvojiti in l. 1867 ustanovili Dramatično društvo, ki je poleg dramskih predstav prir'ejalo tudi igre petjem, operete in odlomke oper. Po prihodu Frana Ger-bica pa so od leta 1889 izvajali tudi opere, tako da moramo imeli to letnico Za ustanovno leto slovenske eu ere. Slovenska gledališka umetnost pa se je uspeš no razvijala od leta 1892 dalje, ko so Slovenci dobili v novem deželnem gledališču — sedanji operi — svoj oder. Sam Ger-bic je zložil dve operi «Kres» in «Nabor». V tem času se je pokazala tudi velika kulturna potreba po glasbeni šoli in leta 1882 je bila ustanovljena Glasbena Matica ki se je razvijala v pomembno glasbeno ustanovo, ko je njeno vodstvo prevzel FR An GERBIC. F. Gerbic se je rodil 5. oktobra leta 1840. v Cerknici na Notranjskem. Z enajstim letom je prišel v Ljubljano, kjer je študiral učiteljišče. Leta 1857. je postal učitelj v Trnovem pri Ilirski Bistrici, kjer je zložil tudi svoj prvi glm-beni poizkus «Glasi slovenski» (moški zbor in samo-str*vi) ter tri božične. Hrepenenje po višji glasbeni izobrazbi ga je privedlo na konservatorij v Prago, kjer je študiral predvsem so'opet;e in kompozicijo. V tej dobi je izdajal revijo uLiro Sionsko*, ki je prinesla v 2. številki 71 njegovih cerkOenih napevov. Nato je nastopal pol leta, kot tenorist pri Narodnem gledališču v Pragi. 9 let pa v operi v Zagrebu, kjer je tudi pomagal ustanoviti Hrvaško narodno gledališče; bil je še eno sezono kot operni pevec v Ulmu na Wuertenberškem in eno sezono v Lvovu, nakar je delovni kot učitelj petja na, lvovskem konservatoriju, dokler se ni odzval leta 1886 vabilu «Glas’oene Matice» «CU talnice» m Dramatičnega dru-Sivay> v Ljubljani, kjer je de-lomi do svoje smrti l. 1917. Človek s tako široko glasbeno izobrazbo je nedvomno pomenil mnogo za razvoj slovenskega glasbenega življenja pri Slovencih. Imel pa je naporno d'elo. ker je bilo pri nas spričo tedanjih gospodarskih in kulturnih razmer malo možnosti za nove podvige. Največ svojih sil je posve- til Glasbeni Malici, pri kateri je deloval nad 30 let; po-učeval je solo petje in zborovsko petjet teorijo, harmonijo in klamr. S svojo pedagoško sposobnostjo je postavil trdne temelje slovenski glasbeni vzgoji. Udejstvoval se je tudi izven Matice kot pevo-vodja, organist ter izdajal revijo ((Glasbeno zorov, prvi časopis za svetn0 glasbo. Fran Gerbic je bil izredno plodovit ustvarjalen umetnik, ki se je s svojimi deli proslavil tudi izven svoje ožje domovine. Poleg številnih cerkvenih skladb je ustvaril tudi več svetnih, med katerimi so znameniti razni samospevi s klavirjem kakor «Milotinke» zbirka 150 narodnih pesmi za glas in klavir; «Slovanska je-kay> (moški in ženski zbori); 20 moških zborov v slovenskem narodnem značaju; po- leg že omenjenih opSr je napisal t-udi «Himno» za mešani zbor. solo in orkester; «Slovos kantato za solo, mešani zbor in orkester; ((Lovsko simfonijo za orkester in zboru itd. Nešteto Gerbičevih skladb je izšlo po raznih zbirkah in revijah. Poleg drugih člankov v časopisih je spisal tudi «Metodiko pevskega pouka»_ Vsa ta dela dokazujejo, da je Gerbic obvladal vsa glasbena tehnična sredstva, da je znal svojim skladbam vnesti mnogo individualnosti in živahnosti, da je segel tudi po narodni motiviki, da je vedno kazal smisel za glasibeni napredek. S svojim obsežnim in globokim glasbenim udejstvovanjem si je zaslužil častno mesto v zgodovini slovenske glasbene kulture. PO STAROSTI TRETJI DO SEDAJ ZNANI NA PRIMORSKEM Primorski ljudski napisi 60 Naša slutnja, da je zunaj kraškiih meji še dosti neizkoriščenega epigrafskega gradiva, ni bila brez podlage. Po nepričakovanem odkritju napisa na mlinu pri Sažidu, smo usmerili vso pažnjo proti gornji Soški dolini. Čudno, skoraj neverjetno se nam le namreč zdelo, da bi mogel biti tak pojav čisto osamljen. In res se je prav kmalu izkazalo, da ni. Ze prva poskusna «tipanja» po Tolminskem so prinesla kar zadovoljive uspehe. Tako je na pr. Milan Fili iz Tolmina našel na Ljubinju star napis, lci ga bo o prvi priložnosti posnel, kakor obljublja. Albert Rejec je videl (in nas s tem takoj opozorili) lepo napisno ploščo iz leta 1800 v pročelju neke hiše v zaselku Strmdjca med Kanoljo in Vojskim. V Jezercih pri Drež-nici je urednik tukajšnje rubrike posnel odlomek napisa na odtočnem kanalu iz 1. 1822, ni pa mogel razrešiti okornega pisanja iz l. 1814 na Uršiče-vem ovčjaku. Najlepše presenečenje pa nas je čakalo na Logu pri Sv. Luciji: dobro ohranjeni napis časovno poseka su-žiškega za celih 15 let in v skupni razpredelnici dozdaj znanih primorskih napisov stopa na tretje mesto — za Vrabčami in Škrbino na Krasu. Mali 12-letnj pianist igra v Pailadiu v Londonu, kjer nastopajo samo najbolj umetniki. Nedavno je bij na turneji po raznih angleških krajih priznani 120. napis Ludvik Zorzut, referent za muzejska vprašanja pri gori-škem okraju, nanv Je pravzaprav že zdavnaj povedal zanj, vendar nismo imeli ne posnetka ne prepisa, da bi bili mogli z njim na dan. Končno sem 29. 9. t. 1. sam obiskal Log. V Tomažinčevem hlevu levo od vrat je bil vzidan kamen — na Krasu bi mu rekli «zagozda» ali «ključ» — nekih hišnih vrat. Vzidan je bil postrani in v temnem kotu. Ker to itak ni bilo njegovo' prvotno mesto, sem v sporazumu z gospodarjem Ivanom Kobalom previdno izkopal kamen iz zida. To je bilo dobro, saj bi bil drugače ostal še naprej zakrit pomemben del popisane površine. Zdaj je kamen na Logu, hšt. 18, pri Tomažinčevih, kjer čaka, da ga o priložnosti vzidajo na primernejše mesto in tako, da bo pisanje vidno v celoti. Popisano lice ima obliko prevrnjenega trapeza, čigar kraka merita po 24 cm, vzporednici pa 27 in 15,5 cm. Globina kamna znaša 25 crn, vendar dno ni popisano do konca,, ampak le malo čez polovico, pribllž. no do 15 cm. V risanem posnetku smo prazni del izpustili, medtem ko je na fotografiji lepo viden. Priloženi fotografski posnetek naj poda tudi perspektivno podobo kamna. Prestavimo napis, ki je ponekod malo obtolčen, v današnji črkopis: •Tomaž Pregl je faverkau ta hiša u tem letu 1630 — Tomaž Pregl je panauleu ta hiša u tem letu 1772.» Nejasni sta samo dve besedi: faverkau in panauleu. Prva pomeni zidal in je izposojenka iz it. #fabbricare»; prehod b-v je na Tolminskem navaden); domače «zidanje» se je mojstru iz 1. 1772 zdelo najbrž pre- vsakdanje, zato se je hotel postaviti s «faverkanjem», podobno kakor se tudi danes premnogi vede ali nevede — spakujejo In iigradijo», namesto da bi naprej pridno «zidali». Panauleu je ponavljal, obnavljal, prezidaval; zaradi tolminskega akanja (pa— nam. P°—* imamo tudi navidez nepravilen to-žllnik: «ta hiša» — to hišo. Ustno izročilo pravi, da je stal gornji kamen pri Kobalovi hiši dokler ni bila porušena med prvo svetovno vojsko. Rajnka Terezija, ki je šla iz Ko-balove hiše za nevesto k Bau-daževim, si je od brata Izgovorila podrtijo. Ko pa so Bau-daževi ok. 1. 1920 zidali hlev, jim je seveda prav prišlo Ko-balovo kamenje In tudi naš kamen, ki ga na srečo niso uničili. Badaudažev hlev je kasneje prešel v Tomažinčevo last na dražbi. Kobalova hiša Je bila menda najstarejša na Logu. Zidali so jo nekako ob istem času kot cerkev sv. Lucije. Tedanji Kobalov gospodar Blaž je daroval novi cerkvj par volov, ki so kar sami vozili. Delavci so voz naložili, voli so pa peljali k cerkvi material za zidavo, ne da bi jih kdo poganjal. S ari ljudje pomnijo, da so bili ti voli naslikani za glavnim oltarjem ... No, to je z našim napisom že manj v zvezi. Ustno izročilo sem pritegnil zato, ker se v danem primeru ujema z zanesljivejšimi epigrafskimi podatki. Kdo je bil Tomaž Pregelj, trenutno ni moči odgovoriti. Na Logu samem Pregljev ni in jih nikoli ni bilo, pač pa so v dveh bližnjih zaselkih — pri Korošcih in na Robu potem pa v raznih vaseh bližnje in daljne okolice: Sv. Lucija, Modrej, Lom itn. Tomaž Pregelj Iz leta 1772 je bil poklicni mojster, o čemer pričajo lepe in pravilne črke današnjega napisa. Prav tako poklicni mojster je moral biti Tomaž Pregelj iz 1. 1630: bogatin kot Blaž Kobal, ki je volil cerkvi senožet za 150 kvintalov sena (današnjo «Cer-kovnico*), se gotovo ni zadovoljeval s komerkoli, ampak je najel za delo na lastnem domu pač le najboljšega mojstra na Tolminskem. Taki 50 bili Preglji. Brez dvoma gre za družino, kjer je zidarska in kamnoseška obrt šla iz roda v rod, če se je pa vnuk v drugi polovici 18. stoletja ponosno skliceval na delo svojega prednika — istega imena — iz prve polovice 17. stoletja! Upajmo, da bo uspelo Izslediti pravi naslov mojstrov Pregljev v starih matičnih knjigah pri Sv. Luciji, v Kanalskem Lomu ali v kaki drugi sosedni župn>iji. Posebej pa pričakujemo, da nam ljubitelji domače tolminske zgodovine odkrijejo Kaj več sledov o mojstrih Pregljih. Ali je mar izključeno, da bi bil tolminski mojster peresa — Ivan Pregelj z Mosta — potomec mojstrov grezila in dleta, ki so bili dobro pismeni že takrat, ko Je oče Marka Pohlin svojim ljubim Kranjcem ponujal Abece-diko in Gramatiko? (Se nadaljuje) Birolla si /e prizadeval, da bi se z osamosvojitvijo pn• sine narodne umetnosti pričeli zavedali tudi južnoslovanski umetniki/ ds morajo nuditi svojim narodom vsebinsko samobitno in v živi hud ski tradiciji izvirnih oblik zasnovano umetnost slikar našega kmečko-folklornega življenja FRANC ŠIJANEC barvnimi freskami poslikane cerkvice, ti od Suhe in Crngroba pa daleč preko Križne gore po strmih višinah škofjeloškega hribovja posejani dragulji častitljive, srednjeveške hiše kmetov in meščanov ir.1 nešteto spominov in legend iz prastarih rodov, ta ki in podobni mladostni vtisi iz prebogatega narodopisnega okolja navdajajo umetnikovo snovanje s svojstveno poezijo pristr.e ljudske idiličnosti in kmečkega žanra. V tem preprostem gorskem svetu in v šegavosti njegovih originalov, ki jih opisujeta y naših povestih Jurčič in Trdina, je odkril slikar Birolla toliko mikavnih lepot irj v likovnih upodobitvah še neobdelanih snovi, da se jim predaja od prve do zadnje poteze svoje risarske in slikarske umetnosti. Gvidon Birolla je danes poleg Maksima Gasperija edini pomembnejši predstavnik dunajske «Vesne», ki s svojimi sedmimi križi ni prenehal delovati. Štejemo ga med najvidnejše izmed vesnanov, ki jim je bil kot najvplivnejša irj najizrazitejša osebnost u-metniški mentor in društveni predsednik. Ko je študiral na umetniški akademiji na Dunaju še na početku našega veka (1902-1907), je ustanavljal skupaj s svojimi enakomislečimi tovariši u-metniško društvo «Vesna», ki bi naj programatično poudarjalo živo in nujno potrebo po oblikovanju povsem narodne, z duhom ljudske tradicije prežete umetnosti, take, ki bi vsebovala svojstveno čustvovanje in prvine svojega domačijskega okolja obenem pa oblikovno u-strezala načelom sodobne mo-moderne. Teoretsko so bili pred. očmi tedanjega umetniškega roda i savanov i ves-nanov v bistvu isti cilji in ideali; obema skupinama, ki nikakor ne izpričujeta ostrejših načelnih nasprotij vseh taborov, je bila skupna podlaga njunih teženj samonikla in na evropski kvalitetni višini se razvijajoča slovenska sodobna umetnost. Vsem je šlo za tem, da bi dobili Slovenci čimprej svojo lastno in vseskozi napredno usmerjeno umetnost., ki bi jo mogli nesporno prepoznati kot..tvorbo slovenske izrazne moči, kot delo slovenske umetnostne miselnosti. Prav tedai. ko se je po daljšem presledku provincialnega životarjenja ponovno zganila iz mrtvila vživljena zamisel o lastni domači upodabljajoči umetnosti, pa so prvi uresničeni uspehi pokazali že naslednje rezultate: V Monakovem šolani člani dunajskega društva «Sava» (razstava pri Miethkeju 1904) so se v praksi odločno oprijeli načel impresionističnega slikarstva in so predstavljali plodovitejše im močnejše u-metniške tvorce, v Vesni zbrani krog številnejših slovenskih in tudi hrvatskih umetnikov pa je dejansko krenil na pota nekakšnega poetično omiljenega realizma, ki ga je prav kmalu zaneslo v struje romantično odete folklore in v bližino ilustracijske zgodovinske kompozicije slikarstva drugih slovanskih narodov. To pomeni, da je bilo težišče savanov predvsem v barvi in v osvajanju sodobnih slikarskih pridobitev. ki izvirajo iz impresionizma, na strani vesnar.ov pa v risbi in grafičnih učinkih. Birolla in njegovi tovariši so si prizadevali, da bi prenehalo posnemanje tujih vzorov, zlasti v slabem barvoti-sku propagiranega kiča, tako da bi se z osamosvojitvijo pristne narodne umetnosti pričeli zavedati tudi južnoslovanski umetniki, da morajo nuditi svojim narodom vsebinsko samobitno in v živi ljudski tradiciji izvirnih oblik zasnovano umetnost. Obnovljeno slikarstvo pa naj ne pomeni samo zunanje prevze- manje stilno folklorne ornamentike, temveč naj take elemente izvirno preoblikuje, ali raje zgolj vsebinsko irj čustveno podoživlja. Vesnani si zamišljajo v skladu s svojimi nazori o povezanosti med umetnostjo m njenim življenjskim družbenim okoljem široko zasnovano akcijo popularizacije in ljudsko prosvetne dejavnosti, ki naj tolmači in približuje ljudskim plastem potrebo po pristnih in kvalitetnih umetniških delih. Razstave, predavanja in publicistika naj nudijo pri tem vso zaželeno pomoč. V resnici pomeni delovanje dunajske Vesne dotlej še nepoznano praktično skrb za prodiranje umetnostnega razumevanja med narodi. Saj njemu je umetnost namenjena, zato ga je treba izobraževati in ga uvajati v 'področje, v katerem se zaradi svoje splošne zaostalosti in malo-številnosti še ni mogel hitreje razvijati. Birollova generacija se je lotila teh nalog z vso svojo zavednostjo in z idealizmom, ki je rodil vse lepše sadove. Poglejmo samo imena njegovih dunajskih tovarišev, ki so jih pripeljali enaki cilji pod okrilje prvega skupnega jugoslovanskega društva ustanovljenega 1903. Saša in Avgusta Santel, Hinko Smrekar, Maksim Gaspari, Svetoslav Peruzzi, Vilko Sever, Franc Klemenčič, izmed Hrvatov pa Meštrovič, Križman, Kerdič, irj še drugi. Nekaj skromnih, a iskreno napisanih podatkov o življenju dunajskih študentov slikarstva in kiparstva, ki jih je združevala v veselem prijateljskem krogu «Vesna», je priobčil pokojni Saša Santel v svojih Spominih na dunajsko šolanje (Umetnost VI. št. 4 -6 str. 92 - 100) žal pa še vedno pogrešamo bolj izčrpne opise in študije o razvojnih početkih slovenske moderne umetnosti na začetku 20. stoletja, Iz posebnega risarskega značaja umetnosti vesnanov pa izvira že po sebi dejstvo, da se je pričela razvijati ob istem času dotlej malo ali nič poznana panoga knjižne ilustracije. In prav tu se vključujejo sedaj tudi naši vesnani, ki so postali medtem dovršeni in umetniško čuteči risarji - ilustratorji pomembnejših del slovenske sodobne književnosti. Tako je prejel n. pr. Biroll^ že kmalu po svoji znani sliki ((Godci« naročilo za ilustracije k «Pravljicam» Milčinskega (1910). Toda komaj je delo izšlo, se je življenjska pot Birolle obrnila v čisto drugo smer: po bratovi smrti je moral prevzeti podjetje, ki je obratovalo v apnenici v Zagorju ob Savi, in je to potjet-je vodil do okupacije. Mlada. komaj započeta umetniška kariera je padla iz rok nadobudnega slikarja prav v najbolj usodnem času. ob prvih doseženih uspehih. Nenavaden pojav je. * likšno ljubeznijo se je P budil po tolikih let* n zadnje le zmagujoči v slikarju Birolli. Ne bivg jeli, in vendar je pred slovenskim obci^S, v poslednjih desetih mojster, ki je tako 0 ^ kakor da bi nadaljeval stoj stare podobe in nedok ^ zasnutke iz rane ki je spet tako zel°X0I it mladostno prozen, ^alL.!(is bi prekinil svoje delo n • samo za nekaj dm UJ . jj cev, nikoli pa ni vl“ 1 za celih 30 let. < Birollovo delo v ? desetletju nam nudi zi v, harmonično zaključeno bo umetnika, čigar ko leže globoko v slikovite^, gastvu našega r>a 1 klornega življa, obenem tVj. svoji lastni umetniški ^ ziji, ki je tankočutno P nila pravljično ir; B3. ekspresivnem jedru na • rodne pesmi in povedke ter tako sebino poglavitno izrazno Y izrazne značilnosti, " ;ego-nost našega človeka * - ga vi najbolj bitni pojavi-* ^ odkriva umetnik v piLgije' govi majhnosti in .n® gVoje nosti, tu srečuje slik" sVOje godce in podobarje, ^ brodarje in kočarje, ^ kmečke očake, origma jih ne riše ali slika parnim portretnim^ v i-roi#-naturalista, marveč v f ^0 nih, bolj grafično a ^ * žanrskih kompozicijah- tBj. izredno ekspresivno « ^ ško pisavo, z ostro in ^ steh markantno r!s?n aS t4 turami, spominjajoč stare lesoreze, bakror starinske izdelke k*rjniiti; slikarstva. Birollov vizem je naklonjen l^aro-... _ ■ ,,„„Hnr o1-...- fantastiki, a je ven(iar isiljell joče priroden in neP* domač in intimno s"itjčeSi pri tem pa globoko P^cija kakor izgrebena m°a ^ ljubkih škofjeloških & ja ali barvitost slikarij steklo ali naivna-J)' nost okrasa na skrinj ^j. panjskih končnicah- ^e. jeii> bolj značilnimi oljni ki s0 glede barvne to0il» splošno v dokaj ranin ^ ubrana, bi navedel motivično in ob’iko^oi8< pristnih primerov skega kova: «Jutro» Narodna Galerija), Puštolu«, »Sorško P , . njil^1' ra Fužina«. «VešterSKi 0^ ‘ ((Zimska pokrajina«., mestje v Škofji Loki>> sen v Škofji Loki«. :eeo? ke», vse podobe iz ožje domačije, ki ,Pa IpisD8 zaradi svoje poetično pinote nič skupnega 2 nim pejsažem pl^jT i obnove nature, V°°otnVoi% jih dopolnjujejo -,K° ije je s figuralnimi ali ^0^ čer.o pripovednimi fr podobe iz poetiziran® mantično navduhnjer.e $ nosti starih pripr«fe' pesmi, kakor ni. Pf' g j, »Splavarji« in vrste u ((Harfist«, ((Brodarji j®ugili.^ * sorodnem poljudnern „3^ ženju je Birolla n. Pr' tudi kniižne ilustracij - p-Gregorčičevo pot0,. pančevo «Jezerko». vo\’eS.' «Uganke». Sirokovo raZtjoJ' ((Trije bratje in tnJ« niki«. (Obe posled^ Mlad'®5 v tisku in izdaji knjižnice) Birollova ume' tno^t t>e. Ki ostala samo prig0^'' ponujaš z anekdotsk f0i!cl0 jem ali «fletnostJ° v]og nih opisovanj, nPeg,amoD „1, ' 1 s „ Ao° sti > 0 V StlosW vojno oceno Porn,J?;5ihil splošnih razvojnih p{eic šega naroda "a bd dveh zgodovir*sKin NOVE KNJIGI iiijilifpf] .......................................................................................................................................... . rfi rtela ko kvaliteto ' si*1 Matici pa moram r se )e - Ko smo letos spomladi zvedeli, da bo Slovenska Matica obnovila svoje delo in svojo dejavnost usmerila predvsem v izdajanje knjig, smo se takoj spomnili na Izidorja Cankarja ((Zgodovino likovne umetnosti«, ki jo je Slovenska Matica začela izdajati kmalu po prvi svetovni vojni, a je ostala žal nedokončana. Ze poleti pa je Slovenska Matica napovedala nadaljevanje izhajanja tega velikega In prepotrebnega dela. No, in pravkar smo dobili na naš knjižni trg drugi snopič tretjega dela te široko zasnovane knjige, ki pod imenom IZIDORJA CANKARJA nosi sledeči naslov: ZGODOVINA LIKOVNE UMETNOSTI V ZAHODNI EVROPI. To pomembno delo je začelo izhajati lela 1926, zasnovano pa je bilo v petih knjigah. Do leta 1936 sta izšli prvi dve knjigi, ki sta obravnavali starokrščansko dobo in zgodnji srednji vek ter Romansko dobo in gotiko. Ka- sneje je izšel še prvi snopič tretjega dela, ki obsega dobo od leta 1400 do 1564. in ki obravnava razvoj stila v italijanski renesansi. Nato je delo zaspalo in polrulh petnast let je bilo potrebnih, da smo sedaj dobili nadaljevanje tretjega dela. Pravkar izišli snopič, ki ima docela enak tisk, papir In opremo kot prejšnji, obsega poglavja, ki obravnavajo razvoj stila v severnih evropskih deželah, kjer je v 15. stoletju nastala nova slikarska umetnost, ki se Je razvijala neodvisno od antične umetnosti. Obsežna snov Je razdeljena na trii dele: slikarstvo, skulptura in arhitektura. Slikarstvo obravnava pisatelj ločeno po deželah in sicer slikarstvo Nizozemske, Nemčije, Francije in Anglije. Besedilo knjige krase Številne reprodukcije umetnin m slike, med k2teriml je mnogo celostranskih Ime avtorja, ki je naš najboljši umetnostni zgodovinar, je porok za vlso- hvaležni, da se J tega uf nadaljnje izdaJ^,'inoStn pomembnega 1 vinskega dela. umetn01 iita zorlll še na rev'j°, o^elpji^ Izdaja propagan^oV v (e 1 razdeljevanje 5tev' „sta' Ijani. Avgustova. s■ r nimive revije KipeI11f,K. i. O pregledu razvoja ^ Uje Pri Slovenj J opisuje, kako sodeioVa rali otroke za frc [d našem novem f ^ dalje članek, |;J„| Na koncu da bi naše eh novih mentarnih f,l'irlj°V Skega pogorja in j#j« konj. Številko ^ nimivosti o nov > m " .........111111,1.......»>iiiiiiniii iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimtiiiiiiitiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiii ....................................................................................................................................................................................................................................................... kako k°rivnoves^? av ja neka" ^ glavnih ? *?armonijo nje-Vaio » Sestavin, ki vpli- ^Sa užS^0 na naše čute klen vnnl illmeti utora pri-"•a v?Kni’ ,.barv°. okus pa It, ko fa a-1 priietne Občut-1(1 »e sm« -f111? in še Potem Jttjjvi' * škodovati človeški ^arvec io mora po (Jr1 se Pospeševati. '^1 vi,?3 Se PriPeti tudi um-* ll iactoku ir- kletar-^aria a, vi.no- ki ne od-Vino dobfVe, -n-m zaIltevam. i*Wturii ^Šno naPak° in W io l?hko slabo, zlasti Sa ali L’t'ar,ejent> iz nezdrave- •ebno leuifrc; ga grozdja. Po- ,J|i onraV' ■ 50 marsikje mo- VrC?'L' trgateY v slabem v‘ll0Brarinii, marsikateri naš , ?ridelal vino z N naSt ec. ali mani občut-fj^napakami "spake V vinu je mogoče in POPRAVLJAMO ^ NAPAKE PRI VINU? po večini tudi dovoljeno popraviti v okviru določenih zakonov. Vsekakor pa mora popravljeno vino ohraniti svoje izvirne in naravne lastnosti. V glavnem popravljamo vina na dva načina: 1. Z mešanjem ali rezanjem dveh in tudi več vin, in 2. uporabo sredstev ali sno- vina, moramo napraviti več poskusov v ustreznih, popolnoma prozornih kozarcih z različnimi količinami vin. zato da doženemo kombinacijo, ki naj- vi, s katerimi popravimo po-, bolj odgovarja naši želji (upo- 1 rahljamo kozarec z začrtanimi mericami). Neposredno popravljamo napake v vinu z raznimi sredstvi in snovmi le v kolikor to zakonska predpisi dopuščajo. V tem oziru imamo opravke predvsem s sledečimi napakami, za katere navajamo tudi najprimernejši način popravljanja. manjkljivo ali pa odvisno snov v vinu. Glede rezanja vir*' naj zadostujejo nekatera temeljna pravila, in sicer: 1. Mešati smemo le mlada vina, ker se laže med seboj spojijo; mešamo najrajši že ob prvem pretakanju. 2. Ne smemo mešati mladega vina s starim. 3. Ne mešajmo nikoli zdravega vina z bolnim, ker se vin* ska bolezen lahko razširi na zdravo vino. 4. Preden mešamo alj režemo kmetovalec V OKTOBRU POLJEDF.I CTvn začnemo in tuni Hjemo v Pšemce. k> Imn' ° pripravljeno (°Vqt * i-j pred očmi pr e-takšn»P<4ayi: ^Kakršna se-^rabliam zetlevb> Glejmo, da !«zvit0 saj3. zbravo in dobri Jt '•n Porok rl ker tako nam , 1 Prežimo la«ko in de-?e Sft~*: -'1a škoda: na niivi r-^rma.Tkairro"^ k trusTD®1 Pri pomanjka-h ten,?™6- P°leg tega pa ^jivoplaic?- zaležejo razni :So n' kl.jtb pozneje, pre-(SHi K\na5e senike in sked- ?ei° 03 ni'vi in rikoe, i m ne posušijo ko-S v , l^l)e' da jih po- ta 'hrani,* s k°reninami vred. C V kleti "a suhem' ■ 1 f 5 iv® rv»— ff°ritr"si Jjo' "a z tv),‘b ne mislimo po- š*'i Pteori? no> moramo čim-k^vlj pril? ‘ Nikdar ne bomu b,jročali globokega je-Zemlja Pranja, . . naj ^robn' grudah, kakor io je ‘i» ,Waak n!!'-AGl0,bOko ieSen' šo^bilif, PdlčUje plevel, rah- l, ^Ževni* • da vpije mn,* iz°ranie' ,ki na zbi- iv iatj Z zemlji odteka. Ce 4wBa vs* gega gnnjila- zalij- jSft?■z — % t a|a in 2 d« 3 kg 40od-ueve soii. n»JmZA fiPOjnico, kateri [»,. 9® litrov 2 do 3 kg ^Tnar; STVO K takif1*, lehe za zimsko k^Rll »i bodo vis^lp nro. " jj_ua t^do visele pro-©s, v 0 i koncu meseca Ksl1?. sadiif prh?ravljene lehe liho tif'” aibolje je. da , -01 zgodnji kapus ^ 00 mesl°- Sli^n zemi ■ Prekopljimo v Nt naI>rai - V Poravnani i ■ Vi 1 oR za posamezne V k, priknl0 globoke razo- tKarazen U^0.75 o Sn ve , vanje zasadi imt- č1 5n''ve tej,, "»uje zasadimo \ tb olke v razdalji 25 ff ooljp razorih prezimi Ko gredice80 V grebenlh' V ^ Ci^Jato L ^sejemo nak-^^ročlj^^ K še ved ^ boi; 2a upora- 1 ok holj i8Ste in Se razvi-^C? ,Jo .redči. ^ in ii11V° Ropava ti ze-^rtojni^o 8 ojiti razred. t« ie treba suša S*kosimo ota-krm« ‘Va' da nam Kifiiki Ir^o Ki« |o mnfc1™6- Naši &> z dobro ''hli unu:“rno b-jr na travni- fesN S&"? am- kanCL.. Je in odstra-Z železnimi cujmo mah in S močn lne- Naši Zat° si ,lb 'ib ^^3®-“ 5 N v' stfUKg* Predvsem dušika; manj pa je v njej kalija in skoraj nič fosforne kisline. Ko bomo imeli pa še na razpolago umetnih gnojil in ker je gnojenje z gnojnico enostransko in pomanjkljivo, bomo dopolnili to gnojenje tudi z umetnimi gnojili.' s superfosfatom in kalijevo soljo. ŽIVINOREJA Ko začne počasi zmrzovati in sc pojavi slana, nehajmo goniti živino na pašo. da se izognemo napenjanju in pri breji živini zvrženje. Kakor paša. tako pojemljajo tudi zelena krmila in že je treba misliti na prehod fc suhemu krmljenju. Pr; prehodu postopajmo z vso previdnostjo. da se obvarujemo marsikatere nevšečnosti v hlevu. SADJARSTVO Sadnega drevja r,e smemo za. nemarjati. 2e v drugi polovici oktobra lahko pričnemo s presajanjem. Ovijmo sadno drevje z lepilnimi pasovi. Z dreves odstranimo vse nepotrebne veje in ako je še mogoče, jih poškropimo z močno raztopino modre *galioe. Ne smemo tudi pozabiti, da drevo potrebuje hrane. 1. POMANJKANJE ALKOHO. LA V VINU Po zakonskih predpisih, ki veljajo v Italiji m tudi se v ceni A Tržaškega ozemlja, mora imeti belo vino pri prodaji na drobno najmanj 9 in črno najmanj 10 stopinj alkohola. Ako jih ima manj mu jih moramo povišati do zahtevane višine, da bo za prodajo. V ta namen dodamo mlademu vinu odgovarjajočo količino zgoščenega mošta in poskrbeti moramo, da bo ta mošt v vinu čim-prej pokipel. Količino mošta, ki ga je treba dodati šibkemu vinu, izračunamo na podlagi primanjkujočih stopinj sladkorja v zgoščenem moštu, ki nam jih pokaže tudi mostna mera Babo. Pri tem je upoštevat: praktično dejstvo, da daje vsaka stopinja sladkorja v moštu 0.6 stopinj alkohola. Sicer režemo šibko vino lahko tudi z vinom, ki je zelo bogato za alkoholom v odgovarjajočih količinah. Pri takem rezanju pa je težko dobiti vi- Mostna mera «Babo» na. ki bi imela, četudi ne enak, pa vsaj okus, ki bi se ujemal. Dodajanje čistega alkohola vinu pa zakon, ne dovoljuje. Stopinje alkohola v vinu lahko povišamo tudi z zgoščevanjem vina, ako ga s pomočjo mraza deloma zledenimo in led, ki je le iz vode, odstranimo. Ta postopek pa je zamotan- in kompliciran 2. PREKOMERNA KISLINA To moramo znižati z ustreznimi snovmi za razkisanje vin, kot so: apneni karbonat, kalijev bikarbonat in nevtralni kalijev kamen (tartrato neutro di potassio). Teh snovi rabimo od 60 do 150 g na hi. kar je odvisno od snovi, ki jo uporabljamo tudi glede na kakovost kisline, ki je odvisna. Priden pa se cdločimo za popravilo te napake, je bolje, da počakamo, dokler se na-m vino pozimi popolnoma očisti in zgubi mnogo odvisne kisline. Vsekakor bomo napravili preden primešamo te snovi vinu, več poskusov z raznimi količinami ali dozami snovi za razkisavanje. 3. POMANJKANJE KISLINE Ta vinska napaka prihaja le bolj poredkoma pri nas v poštev. Naravno, da si tudi tukaj lahko pomagamo, če tako vino režemo z vinom, ki ima odvisne količine. Drugače dovoljuje italijanski zakon le uporabljanje vinske in citronove kislin,e. Te je dovoljeno rabiti največ 100 g na 100 1 vina. Citronova kislina je močnejša od vinske. Ene in druge ranimo v ustrezni količini (od 20 do 100 g na 100 1 .—), ki jo določimo s poskusom v majhni meri — v steklenicah. 4. PREMOČNA BARVA VINA Pojavlja sj ta napaka bolj pogestoma pri belem vinu. Najlaže jo popravimo, ako tako vino razbarvamo z ogljem za raz-barvanje (deodorante). Potrebujemo ga od 50 do 300 g m tudii več na vsak hi vina. Ustrezno količino snovi določimo tudi pri tej napaki s posku. som. 5. POMANJKANJE BARVE Ta napaka se javlja predvsem pri črnem vinu, kajti bela vina so dandanes cenjena, tudi če img-jo prav malo barve, le da so bleščeča in briljantna. Slabo barvajo črno vino popravimo lahko, če sa. režimo z močno, barvanim, ki pa mor^ imeti v glavnem ostale lastnosti enake ali vsaj podobne. Si- cer pa m,u lahko pridamo barvila «enocaanina», ki jt edino po zakonu dovoljeno za barvanje črnega vina. Tega barvna rabimo v količini 1 do 2 litrov vina po potrebi, kar ugotovimo s poskusom 6. ODVEČ TANINA ALI ČRESLOVINE I To napako poznamo pri trpkem okusu vina. ki tudi nekako veze jezik ajo v ta namen. Te snovi primešamo v količini od 6 1 do 15 g, na vsakih 100 1 pre-trpkega vina. Snov nam bo temeljito očistila vino in istoča^ no bo vpela s sebc-j tanin, kar ga je oa-vtec. Vinogradniku oziroma kletarju. ki bi mu ta navodila ne bila dovolj jasna, ali pa se ne bi upal sarn popravljati morebitne najpake pri svojem vinu, svetujemo, da se obrne za podrobnejše nasvete na strokovnjaka. A. C. % V Puyallupu v državi Washington je pridelal ta larmar dve buči; Jd tehtata 135 funtov. Takih buč je bilo na razstaivl v Payalludu več kot 400 Bll.l KORUZNEMU ČRVU uničevalcu našega pridelka L.eos. Je bilo za koruzo co-se.iali in okopali, lepo 3e rasla in se razvijala. Septembra smo si želeli^ čim več sonca, da bi koruza čim bolje dozorevala, in res je bila vsa prva polovica septembra sončna in topla. Pričakovali smo, aa b<> žetev re-imrdna. Toda zmotili smo se. Vsi ti vremenski pogoji so sicer odgovarjali koruzi, ampak tudi njenemu največjemu sovražm-' .koruznemu či'vu (Pvrausta nubilialis). Temu škodljivcu je uspelo, da se nemoteno razvije v velikih množinah, in da z veliko silo napade koruzna steb-la. Zato je bila žetev koruze v Ankaranu mnogo manjša od pričakovane. Skoda, ki io je povzročil v našem okrožju, še ni ugotovljena, toda v kmečki delovni zaerugj v Ankaranu je črv uničili 3 hektarje koruzi-šča, v kmetijski šeli v Skoci-janu dve^ njivi koruze in tudi pri mnogih privatnih gospodarjih je koruza, ki bi jo bili tako potrebovali za prehrano živine, popolnoma uničena. Koruzni črv pa ne. škoduje samo koruzi, ampak prav tako konoplji, grahu, tobačnim nasadom, hmelju jn raznim okrasnim cvetlicam, kakor krizante-.,rn?.m itd. . Opazili smo že pri..prvi rasti koruze.' meseca junija. Listi na gornjem delu stebla so bili pre- luknjani in metlica na nekaterih bilkah je bila skrivljena. Nekaj takih bilk smo odprli m sledili luknji do glavnega stebla. Luknja je vodila skozi srž stebla, kjer smo prišlj do bube (larve). Prvi je sledila druga, nato tretja. V nekaterih bilkah smo našli tudi po 8 do 10 komadov. Vse so bile dolge po dva centimetra, to je štadij, ko se bube spreminjajo v ninfo. Dvajset dni zatem so iz ninf' zleteli metulji druge generacije v tem letu. Metulji so odložili jajca na koruzo, iz katerih so se čez nekaj dni zopet izlegle larve. Te so začele takoj žreti zelene dele bilk v smeri proti sredini stebla in tu se bodo na račun koruze hranile in rasle. Ko dorastejo prenehajo z žrenjem. Jeseni, ko je koruza pobrana, se potegnejo v sredino stebla, kjer ostanejo čez vso zimo, da začno aprila-maja zopet svoj razvojni ciklus. Ne vemo, kakšna bo letos zima. a vemo, da leži veliko število teh črvov v steblih koru-zišč in čakajo pomladi, da se vržejo na naša polja in v še večji meri kakor letos uničijo koruzo. Da ni govora o kakem navadnem škodljivcu, navajam primer iz leta 1927., ko je uničil samo v oblasti Benetk (po Maleoottiju) koruzo v vrednosti čez 50 milijonov dir. Naši kmetje več ali manj poznajo borbo proti temu škodljivcu, toda ako je ne izvedejo vestno, je ves trud jposamezni-kov zaman. Vemo, da črv prezimuje v suhih koruznih steblih v obliki črva in da je v vsakem steblu z okuženega področja tudi do 20 črvov. Gotovo pa marsikdo ne ve, da naslajajo spomladi iz teh črvov mali sivklasti nočni metulji, od katerih je približno 90 odstotkov samic. Vsaka iznese od 200 do 500 jajc. Iz njih se čez nekaj dni izležejo črvi. ki začnejo svoje uničevalno delo po koruznih bilkah. Taka nevarnost nas torej čaka prihodnje leto, če tega ne preprečimo. Zaradi tega moramo že sedaj, po sebn0 na okuženih področjih, posekati, zbrati in zažgati vso koruzovino. Ostanke stebel je treba populiti s korenino vred iz zemlje in tudi fo zažgati. To koruzo in ostanke ne smemo uporabiti za steljo. za gnoj in podobno. Kot je že rečeno, to zažiganje je treba izvršiti povsod in temeljito. Sedaj ko so lepi jesunski dnevi, ko potrgamo arozčie m izvršimo ostala važna kmetijska dela, lahko vedno najdemo toliko časa, da zažgemo to koruzovino. Ing'. PEYREK Zavoc< za pospeševanje kmetijstva -r- Kpper - . WW/lm . % UlllllilllllIIIIIHIIIIIHilllMlIlllltlHIHIIIIIIHIIIIlUlilll IIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIHIIHIIIHIHIIIIIHI llllIlHlIlllllllllllllllllllinillllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIHIHIH IIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIHIHIIHI Otrokovo vprašanje in materin odgovor Sedela sem v tramvaju; na- | se otrok pravilno duševno sproti mene mamica z majh no hčerkico. Otrok je z zanimanjem opazoval živ-žav na ulici. Pogosto se je abračal k mamici z raznimi vprašanji, ki jih iahKO pos-avijo le otroci v dobi, ko so željni izvedeti za vzroke vsakega dejanja in postopanja velikih ljudi v življenju. Mati je hčer-ii na nekat-.ra vprašanja sicer oAmvoril ■, toda povečini jih je kar preslišala, ali pa jo je vsa nervozna prosila, naj je ne nadleguje s stalnim spraševanjem, ker je že sita odgovarjati. Hčerka je trenutno utihnila, obrazek se ji je zamračil, toda z otrokom prirojeno vztrajnostjo je čez ne-«aj uasa sopet pričeta z vnašanji. Mater, ki so jo vprašanja končno spravila s tira, je otroka namesto odgovora neažurna udarila i-o usdn. To je bil potem tudi konec spraševanja, otrok je glasno zajokal. Mislim, da matere zelo grešijo, če otrokom v zgodnji mladosti, ko jih vse zanima, ne odgovarjajo, ali pa jih celo iz nervoze namesto odgovora udarijo. Otrok kaže v prvih letih svojega življenja, prav s svojo radovednostjo zanimanje za vse življenjske probleme ter s tem tudi svojo nadarjenost in bistroumnost, ki mu bosta v nadaljnjem življenju, prav posebno pa še pri šolanju, posebno potrebni. Tista mati, ki misli, da je otrokovo vprašanje le navadno nadlegovanje ter mu temu primerno tudi odgovarja, ali otroka celo kaznuje, je zelo zgrešila. Otrok bo sicer v strahu pred njeno jezo, ali kaznijo, prenehal vpraševati, toda s tem bo tudi prenehal njegov interes za dogajanje v vsakdanjem življenju, kar bo imelo težke posledice za njegov nauaiinji duševni razvoj. Res, da ima mati mnogo skrbi, ter ji 3e včasih treba mnogo p< trpljenja, da lahko z mirom ir.' potrpežljivostjo odgovori na vsa otrokova vprašanja. Toda naj ji to izpraševanje ne bo muka; čim bolj bo njen otrok vpraševal tembolj je lahko prepričana, da razvija ter da bo tudi v bodoče pokazal dobre uspehe v šolanju in kasr.eje v svojem poklicu. Se to naj omenimo; ni vseeno, kakšen je materin odgovor na razna otrokova vprašanja. Mati se mora potruditi, da otroku vedr.o obrazloži stvar na način, da bo on razumel, a da bo njena razlaga obenem odgovarjala tudi resnici. Le takšni odgovori bodo resnično koristr.i ter bodo bogatili otrokovo duševno obzorje. A. S ' ' Moderno urejena kuhinja z vsemi pripravami, ki je bila razstavljena na razstavi v Chicagu JESENSKO KČENJE NAŠEGA STANOVANJA Jeser.' je tak letni čas, ki ga I mrzlo vodo, dobro zbrišemo in mora dobra in pridna gospo- posušimo v senci. Na soncu ali dinja uporabiti za temeljito či-1 na vroči peči se leseni predme. ; A riioionn cf annttnnio Ir l' i: ščenje svojega stanovanja, ki je tako «pripravljeno» za zimo. Ob času velikega in temeljitega čiščenja, pa pride gospodinja mnogokrat v zadrego, ker ne ve, kako bi to ali or.o reč očistila, da bi je ne pokvarila, oziroma, da bi dobila zopet «nov» izgled. Takim gospodinjam hočemo pomagati z nekaj nasveti, ki jih bodo verjetno prav rade sprejele ter se seveda tudi po njih ravnale. Poudariti moramo, da je treba pri čiščenju raznih predmetov raz. lično ravnati, kakršen je pač material. Ako čistilna sredstva ne pravilno uporabljamo lahko napravimo veliko škodo. Čiščenje pohištva: Ne postavljajmo na nobeno pohištvo, ki je barvano, lakirano ali poli-tirano, vročih in mokrih posod, ker madeži ostanejo in jih moremo le s težavo ali pa sploh ne odstraniti. Navadmo surovo pohištvo, ku. hinjske mize, stoličke, deske, kuhalnice in drugo najprej skrbno obrišemo, nato pa zriba. mo z vročim lugom in krtačo, S sodo ni priporočljivo ribati, ker les posivi. Surovo lesni-no lahko zribamo z vročo vodo in vročim peskom. Zelo umazane kuhinjske deske namažemo z apnenim beležem ter pustimo nekaj dni namazane, nato pa jih zribamo s suho krtačo. Vso lesnino še splaknemo s čisto ti skrivijo. Politiraoo pohištvo očistimo najprej s suho krpo ali zdrgnemo s krpo, ki je komaj malo navlažena z mlačno vodo. Nato stlačimo mehko volneno krpo, jo ovijemo s platneno krpico, ki ne pušča vlaken, pomočimo to krpico v pripravljeno po-lituro, nato pa svetlikamo pohištvo tako, da drgnemo v majhnih krogih po pohištvu. Drgnemo tako dolgo, da se pohištvo sveti, nato še zdrgnemo s suho volr. - krpo. Madeže zdrgnemo s suhim ci. garetnim pepelom. Polituro si pripravimo iz dveh delov terpentina, dveh delov lanenega olja in enega dela rdečega vina. Madeže, kateri so nastali od vode. odstranimo s politira-nega pohištva z zmesjo cigaretnega pepela in malo olja Prav lepo se spolira pohištvo z orehovim jedrom, katerega stremo, da odda olje, zavijemo v tanko krpico in v krogu na-tiramo pohištvo. Tudi zmes enega dela petroleja in enega dela olja, je prav dobra. VsekakoT moramo na to osvetliti še s čisto volneno krpo. Pleskamo pohištvo barvamo iti lakiramo. S suho krpo pobrišemo prah, nato umijemo z mlačnim otrobnim odredkom, *......... milnico ali kostanjevim odced-1 na umazanih mestih in osveži-kom. Madeže zdrgnemo z mi- mo z beljakom, raztečenim v lom ali suhimi otrobi, le zelo i trd sneg. umazana mesta z raznimi čistilnimi praški. Nato pohištvo dobro splaknemo s čisto vodo in zbrišemo s suho krpo. Lakirano pohištvo lahko potem zdrgnemo s krpico, namočeno v lanenem olju, ali v zmesi olja, petroleia in ščepa drobne soli, da se lepše sveti. Luženo (pacamo) pohištvo čistimo samo s suho krpo. Boblazinjeno pohištvo (naslonjače, divane, kavče) istepemo na balkonu ali na dvorišču, nato ga dobro skrtačimo s suho krtačo. Da poživimo barvo lahko nato skrtačimo še s krtačo, ki smo jo navlažili v kisovi vodi in stepli pred krta-čenjcn. Ce ne moremo poblazi-njenega pohištva prenesti na dvorišče in ga moramo čistiti kar v stanovanju, pokrijemo pohištvo najprej s krpo, ki smo jo namočili v kisovi vodi in močno oželi. Nato s stepalnikom stepemo prah, katerega krpa, s katero smo pokrili pohištvo sproti vpije. Nato krpo odstranimo, pohištvo pa še dobro skr. tačimo z mehko krtačo. Za stepanje poblazinjenega pohištva se priporoča stepalnik, ki ga napravimo iz odrezkov sukna. Mastne madeže odstranimo z bencinom in terpentinom. Druge madeže umijemo z gobo, namočeno v mešanico dveh delov špirita in er.ega dela deževnice. Usnjene prevleke umijemo fiHeiki Hladni veter prihodnjih dni bo najbolj prizadel naše malčke, zato jih moramo poskrbeti s primernim oblačilom. Skupno smo že ugotovile, da je tudi sem posegla moda s svojimi vsemogočnimi prsti. Pa zakaj ne bi? Ali niso plašči, ki jih vidimo na skici, lepi in praktični? Prvi deški plašč je iz debelega, srednfc-rjuvsga blaga. Robovi so poudarjeni s širokimi šivi, gumbi in mali o-vratnik so iz rezanega barvanega jančka (monton dere). Naslednji plašč je dvojno zapet ter je zaradi tega praktičen za razširitev. Blago je športno, žepi vrezani, ovratnik se lahko visoko zapre. Sedaj Pa k deklicam! Eleganten plašček z raglan rokavi in drobnimi robčki na sprednjem delu je izvedljiv in lep v vseh barvah, Ovratnik in žepe pokriva temnejši žamet. Dodajmo še žametasto kapico in naše dekletce se bo svetilo od zadotxtljstva. Iz maminega obnošenega plašča naredimo dolgo jopo kar najmodernejšega kroja-Tesno je zapeta, žepki in o-vratnik so prav tako iz jančka. Nagubano krilo in živobarvna kapa ter iste rokavice bodo spremenile malo deklico v srečno gospodično. Ker morajo otroški plašči trajati več časa, jih navadno krojimo zelo udobno in široko. Zato se nam ponuja prilika, kako upoi-abiti en sam plašč kot spomladanskega in kot zimskega. Skoraj vsak mestni otrok dobi v prtiih letih svojega življenja kožušček, katerega kaj kmalu prerase. Iz tega kožuščka naredimo notranjo podlogo, ki jo v mrzlih mesecih pripnemo ali prišijemo v veliki spomladanski plašč. Otrok bo zavarovan pred vsakim mrazom in naš žep pred prevelikimi stroški. Kot sem že nekoč omenila, ne smemo reči, da je za otroka vse dobro! Moramo sicer uporabiti smotrno, kar imamo rabljenih stvari’, vendar ne obešajmo na otroka neprimernih, pretemnih oblačil! Sonja Mikuletič-Palme zdiiavkiIui: NOVOSTI______ Porodna mrzlica skoraj iztrebljena Združene države Amerike so prva dežela, ki se ji je posrečilo znižati umrljivost mater pri živih porodih na nekaj manj kot en promile. To je ogromen korak naprej, če pomislimo, da je znašala pred sto leti umrljivost mater zaradi porodne mrzlice okrog dvajset odstotkov. Prvi, ki se je zavzel za zaščita porodnic pred mrzlico% je bil avstrijski zdrav-nik Semmehpeis, ki je skušal porodno vročico zatreti z antiseptičnim zdravljenjem. Od tedaj je umrljivost za porodno mrzlico stalno padala, ven. dar je znašala leta 1933,'to je frred dobo, ko medicina še ni pdzianla sulforuanidov in antibiotikov celo v Ameriki še vedno 6,2 na tisoč živih porodov. Po letu 1948 je število Padlo na 1,2, leta 1949 se je zmanjšalo pod en promile. m vincE eSe — ga — bomp pilit, bi dejal rajnki Kažušč — seveda, če bi bil še živ — če bi te dni prišel v Istrsko okrožje. Kažušč — ga — je zelo rad imel, pa ne Istrsko okrožje, temveč vino. Le poslušajte, kaj vse je pravil': «Ko sem bit jaz še mlad mule, smo — ga — znali drugače cukati kot sedaj vi. Ni je bilo nedelje, da bi se — ga — ne bili navlekli. Se med tednom sem — ga — ruknd marsikateri litrček, Meni je popolnoma vseeno, rukmem — ga — na tešče, ruknem — ga — za zajtrk, ruknem — ga — za predjužnik, za kosilo, za malo južino, za večerjo, po večerji in če bi mi ga kdo prinesel, bi — ga — ruk-nil tudi opolnoči.» Zlog — ga — pomeni seveda vino, ki ga je Kažušč zelo cenil in z veliko začetno črko bi morali napisati tisti — ga —, s takim spoštovanjem ga je izgovarjal. Ker smo že pri tem, se prav gotov p ne bomp motili, če zapišemo, da — ga — je tudi naš prvi pesnik Valentin Vodnik zvrnil en kozarček, da je potem lahko napisal tisto lepo narodno: «2e čriček prepeva, ne more več spat. Trgatev veleva, spet pojdemo brat.a * * « Vimogradi so te dni zaživeli tisto svoje posebno življenje, ki vzbuja občutek zadovoljstva. «2etev» grozdov je kar dobra. Imamo kraje, in to po višinah, kjer bodo vinogradi dali nekaj manj kot lani zaradi suše. Nasplošno pa letina ni slaba. Koprčan Grio Naza-rio je o tem dejal: uLahko bi bilo še bolje kot je, pa smo lahko vseeno zadovoljni. Ne bo treba še tja», pri tem je pokazal na pokopališče. Kmet Prelog iz Skocijana se hvali z belim grozdjem, ki pravi, da ga je več kot lani in je tudi boljše. Zadnji dež je zelo dobro del vinogradom. Trte so se osvežile in grozdne jagode so se lepo napele. Tako so polne sladkega soka, da komaj zdržijo. Z e v temi se zjutraj sliši po dvoriščih tisti značilni votlodomeči ropot. Po klancih votlo ropotajo vozovi, ki se podvizajo v vinograde. Vse, kar lahko gre, je na nogah. Pri trgatvi so potrebni mi ljudje: stari, mladi in tudi Otroci. Velikanski človeški mehanizem se je zganil. Tisoč vn tisoč rok se giblje in striže v teh dneh lepo oblikovane grozde in jih mečejo v pripravljene brente. Te odnašajo močni tovariši na ramenih do vozov in avtomobilov, ki čakajo ob robu vinogradov. Konji, osti in kamioni hitr0 odvažajo to tekoče in sladko bogastvo t> domače ali zadružne kleti. Brajde bodo kmalu prazne in zapuščene. Pod njimi pa klije novo življenje. Ob avgustovem dežju, ki je bil tako lepo namočil zemljo, so kmetje in zadružniki hiteli saditi cvetačo in glavnato zelje. Tako bodo v pozni jeseni dobili še en pridelek. Življenjski kolobar nikoli ne počiva. » * « Zanimalo me je, in bo prau tako tudi čitatelje, kako poteka življenje v teh dneh v velikanski vinski kleti v Skocijanu pri Kopru. Kako bi tudi ne, saj pripravljajo tu tisto tekočino. o kateri ie Prešeren napisal: «Ki vbopi, vse skrbi, v potrtih srcih up budi.» Iz te kleti bodo potem odvažali sladki vinski sok na. vse kraje, v Trst in Ju-aoslavijo. Ob tem se spominjam nekega gostilničarja na Tolminskem, ki je imel navado, da je zelo rad Posnemal Kristusa v Kani Galilejski. — Gostilničarji imajo vedno dobro mnenje o cerkvi, saj so sc usidrali čim bliže cerkm. Tam je bil pr .met, tam. mimo so šli ljudje. Vse jim je prišlo prav: C e so v cerkvi slišali pohvalo, so ga ruknili, če so slišali grajo, so ga tudi ruknili. Gostilničar pa je skrbel, da pijače ni zmanjkalo in se je Po potrebi spremenil v Kristusa. Bil je nekaka povezava med bogom in hudičem in je tolažil ljudi z vinom, kot župniki v spovednicah. Tisti na Tolminskem je za sejem pripeljal dobrega vina. Ker je bil dober človek in ni maral, da bi se ga ljudje preveč navlekli, je že v soboto dojil nekaj škafov vode. To je videl najmlajši njegov otrok. Drugi dan je tudi natakarica hotela priti do svojega. Zena gostilničarja jo je o-pozonlac Na okno v hramu sem postavila lonec vode. To je slišal sinček in ji na ves glas zavpil: «Mama, saj je že oče včeraj vlil v sod več škafov ■ ■I vode.s Predstavljajte si o-braze gostov, ki so to slišali. Še ena, da bo več dobre volje, ker smo ravno pri trgatvi. Nekdaj je bilo zborovanje vseh gostilničarjev, ker so se pivci pritoževali, da dolivajo vodi vina, ali vinu vode, ne vem več prav. Star in zavaljen gostilničar se vzdigne In pravi: «Jaz sem za to, da se vsi tisti, ki mešajo vodo v vino, pomedejo v mor j e.» Nekaj časa je bilo vse tiho, nato pa se iz kota za orati oglasi nekdo s skrto-šemm in ubitim glasom: «Ti lahko govoriš, ker znaš plavati.» * * * Zdaj si pa zares oglejmo vinsko klet. Ko j pa je tam zadaj tak šum in ropot? Sliši se zateglo: «Go — ruk, go — ruk» in nato zamolklo curljanje. Poglejmo. Cela vrsta voz in avtomobilov čaka pri rampi. Pravkar razkladajo velike sode. Kako so iznajdljivi: pod dno soda so položili precej debelo železno c.ev, in sedaj sod sam steče v kraj. Samo malo ga sunejo in se prevali na gumo avtomobilskega plašča, ki deluje kot vzmet. Vsebina sama izteče v notranjost cementnega korita. V notranjosti brnijo stroji. Tovariš dr. Grgič nas prijazno povabi s seboj, četudi ima polno dela. Vstopimo in se čudimo. Levo im desno stojita po dva velika stroja, ki nenehno brnita. Prvi par je za črno, drugi za belo grozdje. Dva od teh strojev izbirata jagode in jih ločujeta od pecljev. Jagode padajo v stiskalnico, peclji pa na tlak skozi poseben valj. Kar tam poleg sta še stiskalnici. Od teh je napeljana kot noga debela gumijasta cev, skozi tlak v spodnje prostore, kjer sp velikanske cisterne. Po cementnih spiralnih stopnicah se spustimo navzdol. V pritličju so v ozadju kleti — ker se temperatura ne spreminja — velikamski sodi. Pred vhodom v ta prostor brni motorna črpalka. Potipam cev, ki visi izpod stropa, in čutim, kako se pretaka tisti, čudoviti sok — vino — pnoiznod sončnih žarkov in človeškega dela. Koliko hvale so že peli vinu od Noetovih časov do danes. Pri vseh dobah človeškega življenja je vino zraven. Ko pride otrok na svet, ga pijejo botri, ko začne hodit v šolo, ga znova pijejo, ko slavi god ga skupno z drugimi pije tudi sam, prav tako ga znova pijejo, ko umrje, ga znova pijejo drugi v njegov spomin in pravijo: Bil je res dober človek. Obstal sem pred štirimi vrstami velikanskih novih in starih sodoo. Deset je pravih velikanov in vsi so novi. Direktor podjetja mi po-ve, da so stali kar cel milijon dinarjev. No, pa so tudi pravi velikani, saj držijo okoli 110 hi vsak. V takem sodu bi dobilo prostora ne eden. temveč 20 Dioge-nov. Podjetje ima sedaj lesenih sodov za približno 40 vagonov vsebine. Kmetje in kmečke delovne zadruge dovažajo grozdje kar naprej. Samo v petek 28. septembra je podjetje sprejelo in predelalo nad 11 vagonov grozdja. Prebivalci Vanganela so v dveh dneh oddali okoli dva vagona in pol. Sladkoba mošta je letos od 15 do 19 stopinj. C e vemo. da da 18 stopinj sladkobe 11 stopinj alkohola v vinu. tedaj bomo imeli letos še kar dobra vina. Tudi cena grozdju je dobra. Podjetje plačuje razne vrste po sladkorni moči. Tako navadno po 1,5 din za vsak odstotek sladkorja, malvazijo in refošk Po 1,7 5 din za odstotek sladkorja, merlot, pinot in kabernet in podobne sorte po 2 din za vsak odstotek sladkorja, muškat pa po 2.50 din za vsak odstotek sladkorja. Na zapadni strani te velike kleti gleda iz zemlje šest velikih okroglih cementnih cistern. Zdi se, da si v Agui-li pri Trstu, kjer čistijo petrolej. Vsaka teh cistern drži 9 vagonov. V te cisterne spravljajo vse tropine, ki jih bodo «rafinirali» — prekuhali v žganje — tropinovec, «Se ga bomo lahko kak ftamperl,)) sem slišal vzklikniti nekega delavca, ki je poslušal razlaganje in pojasnila. Res. tu bodo postavili destilacijske kotle in še druge naprave, ki bodo dokončno izkoristile vse odpadke. Pridobivali bodo vinski kamen in še prekuhane tropine u-porabill Ko sem odhajal. je prijetno zadišalo za mano po svežem vinskem moštu. P. A. — OGAREV lKI,‘l,l,,ll|l|,lll,lllll|ll||||'||'|,||||||||||,||,||||lUI|M||,,|H|,|,|',|,|||||||,|,l|,II,,||»,»UII|||ll|Uin,IIHIIIIIIllllllllHI|ll||l|l|ll||||||||IHIIIIIIII||l|II|||||IHMIIllllllUllllllllllllll«lllllll!IIIIIIUIIUIIIIIIIIIIl!IHinillllllltllllllinitllllll!lllllllIllIllit MLADINA V SVETU PROSIMO DEIlVflIUIF uirilinki mladine Ob otvoritvi kulturnega doma «lgo Gruden »v Nabrežina smo slišali poudarek, da je dom namenjen predvsem mladimi, ki ji je končne namenjen vsakršen napredek. Mladina je to razumela in *e prva odzva.a pozivu za kulturno udejstvovanje. V nedeljo zvečer — 14 dni po otvoritvi domo — so nam nabrežinski srednješolci priredili kulturno. Zabavni večer s pestrim programom. ' Mladi harmonikar dijak Svetlič je za uvod odigral venček narodnih pesmi. Za njim so sledile recitacije in glasbeni tercet. Recitatcrrke Pertot Ivanka. Per-tot Sonja in Gruden Nastja so recitirale eno Grudnovo, Zupančičevo, Karnhovo in Gregor, eičevo pesem. Radovič Fatma in Sergij ter Knez Nerina so igra- gl^s^enj tnrrpf ^l in radost. Zato mi pravijo ljudje «kamenn. Vedi pa da so tudi ljudje, ki so prav tako neobčutljivi za dobro in hudo. za bol in radost. Do imajo v prsih kamen namesto srca, govore o njih. Teh se vami, otrok moj!t> ,1.8lrlar 1 UGANKE Jaz most poznam in tudi ti, na svetu lepšega pač ni; nihče še ni šel čez ta most. Ima še tudi to lastnost; nad mostom so vode. pod njim gredo ljudje, in ptice letajo, ter jadre jadrajo. Plačati treba ni mostnine, čez malo časa ti izgine. (bdijabiv) Ce sem brez sadu v jeseni, zame se nihče ne zmeni; ko pa sadja poln stojim, v rebra kamenja dobim. (U3JO) Kakor sneg najprej sem bela, in r.ato ozelenela; slednjič kakor kri žarim, tudi tebi prav dišim. e slej, negaviedm se ne smej, pusti take ženskarije ... Kaj bo čipka, kaj bo trak! Danes raje tvoj korak tja v gostilno naj zavije. — Glej jih tam. možake, s‘arce, kak! ti grabijo kozarce, trkajo in pijejo, divje rogovilijo, drug na druzga vpijejo in z rokami krilijo. Prvi, glavni je kričač zviti konjski barantač. Glej, kako pesti vihtijo in na stol udrihajo... Tu gre namreč za kupčijo: Meseca oktobra bo v Londonu svetovno glasbeno tekmovanje za Fleschovo zlato kolajno. Udeležil se ga bo tudi mladi slovenski violinist Igor Ozim, ki je že septembra 1950 dosegel velik u-speh na mednarodnem festivalu Iv Ženevi, kjer je med 380 konkurenti, od tega 85 violinisti vsega sveta, dosegel diplomo. riko zMe Riko je na zborovanju opisal mizerijo, v kateri živi ves zapsdini svet, in nato nadaljuje; «Zdaj pa poglejmo, k&ko živi sovjetski človek! Vsak dsbi svoje delo, ljudje so zdravi, zadovoljni in dobro hranjeni, veselje in sreča jim sijeta z obraza, hiše so čedne, stanovanja udobna, plače in mezde vise-fce in več kot zadostni za vse potrebne nakupe, trgovine so polne izbranega, prvovrstnega blaga, povsod. vlada red in točnost, življenje je brezskrbno, vse gleda z zaupanjem v bodočnost, skratka, rečem vam; Prava, pravcata — Amerika!« Po cotrathu NOVINAR; Občudovanja ste vredni, ekscelenca. Kljub visoki starosti ste šli na dolgo, naporno potovanje v Kanado in Združene države. DE GASPERI; Ko bi bito samo to! Ampak najhujše Sele pride; Poročilo ,o twr. potovanju. Konjsko kljuse »glihajo«. «Evo sto! Daj sem rokd!« zmagal nad Euveom, Ho Burnom, Kramerjem in ^ swittom, remiziral na J t dorfom, Fineoen itd. 1(J( Danes prinašamo njego ^ zmago, ki jo je izvoif^iw. ) skl olimpiadi v n* partija zelo dobro ilus ■ gov stil. Kll Iti Beli: Evans (2DA) Sd3, d4, el. 12, li, a2- . Ket Croi: Opiisai (Norvcw Tal, Se7, d5, 17, e6, M- g#, Evans je zmagal tako. i. ^ Ki6; 2. S-7+, Ke6; 3. »#■£., j, 4. Sh7 + , Ke6; 5. Sgo+. % , Tb7, t'6; 7. ShT, Keo; * 0; Kf7; 9. S:g6, K:g6; 10. iJ, 11. Tc7, Tel; 12. Tc8, Kgo, Tc2; 14. h4, Kf5, 1 ^ , Kg6; 16, 15 +. K:f5; . «11 Kg6; 13. Th8, Kf5; 19. JL' T<3, 20. Kg2, Tal; 21. h5, Tav, ^ Th7; 23. Th3, Kg5; 24. K \. % 25. Thl, Kf5; 26. Kg3, j#, Th4, Kf5: 28. Tf4 + . Tg4 + , Kfo; 30. Kh4, Tg7, Ta8; 32. h6, W; TH8; -I 33. & Thl; 34. Th3, Tgl: Kg6; 36. Tg3 is.ge; 36. igJ+, T-*0' tf[4, Ki* K:h6; 38. Kg4, Kg6; 39. K ^ f 40. KfS, Kf7; 41. f3 >n " predal. Slovenska pokrajinj na znamkah Vsaka država izdaja danes Številne znamke, na katerih so prikazane naravne lepote ali pa znameniti spomeniki dežele. Po-gostoma izdajajo posebne turistične serije, ki naj bi privabile obilo turistov v kraje, ki so vidni na znamkah. Vzemimo za zgled avstrijske predvojne in povojne serije, na katerih so prikazana vsa večja mesta Avstrije, francoske znamke, ki nam prikazujejo razne spomenike, gradove in mesta ali pa hrvatsko serijo iz leta 1941, kjer so prikazani vsii znameniti kraji, ki so bili tedaj obseženi v mejah Nezavisne države Hrvatske. Med jugoslovanskimi znamkami najdemo takšne motive zlasti med letalskimi seri. jami, posebno na zadnji letalski, kjer so naslikani vsi najlepši kraji Jugoslavije. Med italijanskimi znamkami ne najdemo dosti takih motivov; baje bo ta vrzel zamašena ,se letos, ko po izSla serija šestih znamk za turistično propagando: tako bomo morda vi_ deli na znamkah Rim, NeapetJ, Florenco, Benetke in Cortino. Različne Jepote in spomenike slovenske zemlje najdemo na večjem Številu znamk. Del slo-venske zemlje, in sicer Slovensko Primorje je tudi prikazano na zemljevidu: to sta dve znamki. izdani pred štirimi leti ob priključitvi Slovenskega Primorja k Jugoslaviji, izmed mest Je na znamkah najbolj zastopana Ljubljana. Pogled na celo mesto z gradom v ozadju je viden na dveh letalskih znamkah iz leta H37. Ljubljanski grad p > vidimo tudi na eni Izmed znamk, ki so bile izdane ob stoletnici jugoslovanskih železnic pred dvema letoma; na tej znamki je v ospredju naslikana prva lokomotiva, ki je prišla na slovenska tla. Različne motive iz Ljubljane, kot tudi sam grad, dobimo na frankov-I seriji, ki je bila izdana za časa nemške zasedbe med drugo svetovno vojno. Da bi lahko videli Maribor na znamki, je morala priti vojna m z njo nemška zasedba: detajl iz Maribor* vi. oimo namreč na eni rih znamk, ki jih je lz,IKu»- . ška poštna uprava ob Štajerske in dela Kr.^; ^ Tretjemu Reichu pa1 drugi znamki iste senJ' , > cerkev v središču Ptuja- ^ Od letoviških krajev j« ltd 0 najbolj zastopan Bled. gjfi-celo jezero vidimo na. ,,ta spada k seriji, izdam ^ * ob priliki veslaških ■ lej JJ evropsko prvenstvo. r ‘ Bled z letala pa "a?aJ K talski znamki iz let? > ** na eni izmed nemških pfiK**J priključitvi leta na naravna lepota n-0 P Jt zera. Slednjič pa z» & jezero na letalski zna.'”jl l&K deset dinarjev iz letosnJli!3 f® serije. Ista znamka ‘rr pretiskana ob priliki ” tovnega prvenstva v ^ skokih na Bledu. iNa. cerKv' znamkah je oriKaza"8 ySe ^ na otoku sredi jezera^ tra°*'Je-so povzete iz zapadite ^ ko da gledamo v oza«^ niti grad na skali *n Tudi znamenita sm„L‘f3,ni kalnica v Planici je n n[ei aa, ki, ki je bila izdana P, ^ mj letoma ob deseti« ai niče. Gozd MartuU* ]jKe zr.an.ki iz letošnje le. nj^Lj je. Očak Triglav P* J znamkah. In sicer. pri#^, znamki iz še ‘men0|.vateri J? nočitvene serije, «a “ » ws «Trigiav - Karnte 5p x roško je tedaj P‘‘av uarl^rtjii* Bled - «VeldeS». ” tpe^ «Marburg» m PtuJ __ p pa pod Štajersko jfcAj« mark») in na leto5nJ‘h„, bila pet dinarjev, Iti .Je„rndn«JAA, ob Kongresu Medna««' ou kongresu >' alpinističnih združe _ [e v la Bledu. Razlika Je da je slika na !,c vijirJ bolj razločna. Na o« yrat!i’. ^ di «Aljažev dom» \ Tudi rojstna h>6a orC» širja — idejnega ‘ znamke, je PrizdtffotF znamki, ki je b‘“Lioi 194& ob osemdesetie ^ v« smrti. Ob skrajni zapa^n* y / znani železnišK* m . pel* Tudi ta Je prikazan g znamkah bivše coi jzveii. Od krajev, W “ mi0 g nih meja, naj on> just^' «i roma baziliko »v. 7X1%, vidimo na nei?^nansK* MARK T WAIN PuMolcmSčim Ilustriral Bogdan Grom XXII Ob reki sta možakarja minila troje ulic. nato pa sta zavila na levo Huck je menil, da b sta zakupi la zaklad v starem kamnolomu, toda sia sta pr* ij vrhu gii. ča. Nenadoma s* je Huck znašel Hirj korake za možakoma, da ga je od strahu obšla prava slabost. Toda važno je bilo. da je vedel, da je pri posestvu Douglasove vdo ve. «PTavn, si je dejal, «naj kar tu zakopljejo zaklad, ne bo ga težko najti*. Do Muckovega sr^a je prišel mrt\ aški mraz ko se je spomnil, da velja osveta verjetno Douglasovi vdovi. Toda ni se smel ganiti, Tedaj pa je zaslišal Jot ja. toi je dejal; «Najin posel bo treiba vpustiti«. S tem pa ni bil zadovoljen drugi možakar, ki je rekel, da mu ni mari plena, t»ač pa, da mora obračunati z vdovo, ker ga je njen mož sodnik obsodil zaradi pošto, paštva in sploh z njim grdo ravnaj. Govoril Je. da je ne bo ubil. pač pa ji vsaj skvaril obraz. Obenem pa Je pretil Joeju, da ga ne sme zapustiti 2 Huck je zadrževal dih in previdno stopal nazaj, nato pa se naglo oddaljil in začel teči. Kc je prišel do kamnoloma, se je čutil varnega in jo hitro ubiral navzdol vse do Valižanove hiše. Potrkal je na vratj,' in takoj so se na o lm ih pokazale glave starega moža in njegovih dveh zastavnih sinov. ital« »‘V-"TeU .Merda^SS-S ga grad vidimo na vrp^(Vi c°ne B a zn ne B, pa Celovec J« „a t,i cta nasHRJ"". zero, ki sta nlb avstrijskih zn .it(l NOVE s »Spustite me v hišo, brž, nekaj vam bom povedal!* Ko jt vstopil. so bile njegove pr. ve besede: «P<'\ edal vinu tK/rn nekaj samo če mi obljubite da me ne izdate*. Tri minute kasneje so srtari in njegova dva sinova, vsi trije dobro oboroženi že bili na hribu in sto. pali po prstih s puškami na strel v roki Hitr-k sp ie skril za sk»lr>, toda ko so po čili streli }e hitre. 7,be žal po hribu navzdol kar so ga nesle noge. V nedeljo zjutraj je Huck potrkaj na vrata starega Valižana. Stari mož in njegova diva sinova so se pravkar oblačili. Stari je pripovedoval Hucku, da sta lopova ob strelu izginila kot bi ju odpihnil; nekaj časa so ju zasledovali in krogle so kar žvižgale mimo njih uifs; toda kmalu je za njima izginila vsaka sled. Ko se bo zdanilo bo cel oddelek s sodnikom na čelu raziskal gozdove. Stari je vprašal Hucka, /akaj jima je sledil in Huck je previdno odgovarjal tako. le; «Precejš*n nepridiprav sem, vsaj tako pravijo ljfudje. Tisto nog sem srečal dva možakarja. V enem sem spoznal gluhega in nemega Spanca, v drugem pa zanemarjen« ga lopova. Menil sem. da nosita ukradeno bla«o zato sem jima sledil In sliSal, kako je Spanec prisegal, da bo vdovi skazil otoraz «Kaj», ga je prekinil ’ stari, »»lemi ta nemi fflcrvek je to govoril?* ITALIJA ", frv°' priliki velesejma Sr‘ 10» i Ur, modra. 3ka ealeja med (IS .»v*1, Huck si h prizadeval. da bi stani ne u-ganll. kdo je Spanec. Stari je to opazil in mu prigovarjal, naj mu ie vse lepo zaupa, da se mu ni treba ničesar bati. Huck je po-gledal staremu možu v pošten-: oči in mu zašepetal v uho: «Saj ni Spanec — to je Joe!* Valižun se je malodane zvrnil s stola in nemudoma dejal: «Ce are za Joeja, },( pa važna stvar!* ška galeja meu - js ma, spodaj P^ ler3 d* ,e ^ •951 - Bari -J g»l«)» e*. Srednjeveška ^ ^ 1951 — te*. Sreanjc v1-—- z>‘"lcia prikazana tudi iju , čast velesejma v p ^ ‘9S0- ,nanrKa s‘|K> Priložnostna znr£)jstva t\*r prve stoletnice 35 l^,,^ Pavla Michettl-J s|,KanO|0,, Na znamki J^ ^i 1 j0 i # vo delo «La f S cente'ttH. ^ daj pa napis pršita*' v" J znamka v spo vsake pole a„asc črko «a» v bes ,nsK> FRANCIJA. • Muzeia V Ka na otvoritev ^ai-st l{lfi u, nost ljudskega^ |ZIIicd ka prikazuje en vja 19 hi sicer sv. t^e ,3<. modra, črna, rde'c(pK3, i lzvažali po svetu. bi«61 vo-'ni vSa '“'ilii j (^ružbe «Leykam-^upila nova druž- ba «Združene papirnice Vevče, Goričane in Medvode d. d.», ki jih je v teku let popolnoma obnovila, razen pogorele tovarn« na Virju pri Medvocah. Vse obrate so tudi prenovili in jih usposobili za moderne izdelovanje papirja. Obenem so tudi popolnoma opustili proizvodnjo papirja iz cunj in od tedaj služi za surovino v Sloveniji samo les. Papirnico v Goričanih so 1931. teta opustili, ker ni bila rentabilna. Zato je pa celulozna tovarna v obdobju med obema svetovnima vojnama za trikrat povečala svojo proizvodnjo. Podjetje si je obenem zagoto- ulozni l«s, ki ga ra bi jo za izdelavo papirja vilo v. Bosni stalen bazen za celulozni les in tudi rudokope za ostale potrebne surovine, kot je predvsem kaolin. Združene papirnice so bile najstarejše in največje slovensko podjetje. V zadnjih letih pred vojno So porabile letno po 42.000 kubičnih metrov celuloznega lesa in izdelale čez 1300 vagonov papirja letno. Poleg tega velikega podjetja so delovale še druge tovarne. Tako tovarna papirja pri Ratečah, ki je zelo stara, saj je delovala že 1670. leta. Ta se ukvarja še danes predvsem s kvalitetnim papirjem namenjenim za denar, znamke in ostale vrednotnice. Tretje mesto zavzema v Sloveniji po starosti Sladkogorska tvornica papirja. Ustanovili so jo 1882. leta na obeh bregovih reke Mure, 1926. leta .ie pa bila temeljito preurejena. Poleg teh večjih tovarn pa deluje v Sloveniji še več tovarn papirja in lepenke, ki pa so manjše. Po osvoboditvi so prišla vsa ta podjetja v državno last. Sedaj izkoriščajo vse vgrajene zmogljivosti in že čila tak fr°nte in 'J1.. zavJLSjmpatiie med . 211 ike v vrhrvvih Začetki in posebnosti osvobodilnega boja na Primorskem K simpa v vrhovih \ n in Strank, A ie biu nj bilo, delo <0"rr- • w a T°mažifearOCTleRa V*>C>ista m /.. prepn' ti-, ^ 1 i Kk ; llriorju ^Nih H rti? »ostal v bijoče * kje, “f Je umaknil \Sr^' štucuj nr!dalitvai SaS.* „Tu in v K Ž?' C-Pfcrtijo Pravo ko- meščan tr*h Part^?"1' ,2 1934, temeljito proučil zlasti nacionalno vprašanje, kar je bilo odločilne važnosti za njegovo nadaljnje delo v Primorju, ki ga je začel l. 1938. Preganjan od jugoslovanskih oblasti se je 1. 1937 zaman skušal prebiti med »panske prostovoljce, padel je v roke fašistične oblasti in moral odslužiti šestmesečni vojaški rok v Pisi. Njegovo delo je po letu 1938 zavzelo smeT, ki jo je imela KPJ za novo Jugoslavijo in KPS za novo Slovenijo. Bil je iniciator in sodelavec ilegalnega tiska. «lskra», «Plamen» in «Delo» so začeli odpirati nova, svetlejša obzorja. Zadnja številka «Dela» je izšla 1. maja 1940. Na partijski konferenci v bližini Opčin je februarja 1939 prodrl s svojim doslednim komunističnim programom, ki v bistvu obsega dve važni točki: rešitev nacionalnega vprašanja v napredni luči in povezovanje partije s širokimi ljudskimi množicami. Kakor mora Trst kljub svojemu italijanskemu značaju pripadati svojemu slovenskemu zaledju, tako je potrebno, da dobi italijanska manjšina v Primorju najširšo avtonomijo. Obe točki naj bi našli svoje konkretno uveljavljanje v sodelovanju ljudskih množic z italijanskimi v skupni antifašistični fronti pod vodstvom partije, Italijanško-slo-vensko bratstvo narodnoosvobodilne dobe je imelo tu svoj spo-četek. Se pred sprejetjem tega programa je prišlo ob koncu leta 1938 pod Tomažičevim vplivom do ilegalnega združenja slovenskega dijaštva na antifašistični liniji ljudske fronte na sestankih na Otlici in v Koprivi na Krasu. Delo v tej smeri sta prenesla Pino in njegov krog zlasti na Kras in v spodnjo Vi- pavsko dolino, tako med proletariat kakor tudi med kmečke množice. Bilo je v najlepšem razmahu, ko so Pino in številni njegovi sodelavci junija 1940 zaradi provokatorskega izdajstva padli v roke fašistične policije. Nad leto dni so čakali procesa; zapor je postal, kolikor je bilo pač mogoče, šola novega duha. Pino je v zaporu in pred množičnim procesom pokazal svoje voditeljske zmožnosti, odprto je zagovarjal svoj politični program pred samim fašističnim sodiščem. Padel je 15. decembra 1941, ko so že po-kale partizanske puške po vsej slovenski zemlji; z njim so padli še štirje tovariši. Padel j« ker ni hotel (fpolitično umreti)) medtem ko so petdeset ostalih tovarišev sprejeli zapori. Svoje dtelo je sam ocenil v poslednjem pismu svojim tovarišem in vsemu ljudstvu: «Našli boste gotovo veliko slabosti, to- da naše sile so bile še šibke, pogoji, v katerih smo delali, pa zelo težki.« (Podatki o P. Tomažiču: Dujc Albin in Colja Srečko, N. heroj J. Tomažič-Pi-no, Ljudska pravica 25. 12. 1949 št. 304; glej še Primorski dnevnik 21. 12. 1949, 1 V. št 262, 10. 12. 1950, 1. VI,' št.' 280 in naslednje — članki M. Samse). Izguba Pina Tomažiča je bila za narodnoosvobodilno borbo težka. Z njim in z njegovimi sodelavci, ki so padli ali pa sc jih požrli zapori, so padli vodilni kadri, pretrgam so bili tu in tam stiki z dež'elo, ki so jih imeli; OF bi imela v svojih zadetkih večji in lažji organizacijski razmah, kot ga je; tisti Tomažičevi sodelavci pa, ki so ušli zaporom, so bili med prvimi borci in delavci za OF III, Med vsemi objektivnimi čini tel ji — da analizo strnemo v sintezo — pa je bil najodločil-nejši patriotizem primorskega ljudstva, ljubezen do svoje zemlje, povezanost s slovenskim in z jugioslovanskimi narodi. Ta je odločal nad vsem. Primorsko ljudstvo je bilo v ogromni večini strnjeno kot vojska, bilo je v svoji celoti enotno, prežeto s sovraštvom do fašističnih tlačiteljev, ki so mu vzeli vse razen ljubezni do materinega jezika in domovine. Simpatiziralo je z nesrečno A-besinijo in zaman pričakovalo, da si fašistični imperializem ob njej polomi svoje zobe; iz istega vzroka je simpatiziralo tudi z rdečo Španijo. Zato je leta 1041, ko je doživelo razočaranje zaradi razsula stare Jugoslavija, ko ga je prevzelo silno ogorčenje zaradi stališča izdajalskih voditeljev meščanskih slovenskih strank v Ljubljani, ki so se klanjali italijanskemu fašisitičnemu tiranu in se mu vdinjali, z velikim veseljem in z neizmernim navdušenjem pozdravilo že prve glasove o Osvobodilni fronti in partizanih. ki so se prebili skozi trdno zaprto mejo. Ko so počile prve puške na Goren iškem, se je čul njih odmev v Gorici in v Trstu. Prof. IVO JUVANČIČ (Nadaljevanje sledi) bi ga oni opazili. Sel je tik do hiše h kuhinjskemu oknu in ko je pogledal noter, je videl naimlaišo sestro Mnrto, ki je vomivnla rrosod:o Vid°l jo stsi-ro mizo. afo-ro Z ir* Marto, It' mu je obračala hrbet; in vse te stvari so se zdele tako žalostne in presunljive, da somu prišle solze v oči in je začutil željo po cigareti. Mirno je prižgal vžigalico ob podplatu in vdihaval dim, gledajoč malo sestrico v stari hiši, del enoličnosti. Vse se je zdelo zelo tiho-, zelo čisto in strašno žalostno. Upal je, da bo stopila mati v kuhinjo; želel si jo je še enkrat videti. Ali jo je nje1 gova odsotnost zelo spremenila? Kakšna je videti? Ali ima še vedno tisti stari, jezni pogled? Občutil je jezo sam nase, ker ni dober sin, ker ne poskuša osrečiti matere, toda vedel je, da je to nemogoče. Videl je brata. Pavla, ki je stopil v kuhinjo, da bi popil malo vode in za trenutek je želel zaklicati dečkovo ime, vse kar je bilo dobrega v njem, vsa njegova ljubezen je pridrla na dan ob pojavi in obrazu dečka. Toda zadržal se je, globoko vdihaval cigaretni dim in stiskal ustnice. V kuhinji se je deček zdel čudno izgubljen, zmeden, zaprt v ječo. Ob pogledu na brata je začel tiho jokati, tiho govoreč: Moj bog, moj bog! Nič več si ni že. lel videti matere. Postal bi tako jezen. da bi storil kaj norega. Mimo je šel čez dvorišče, se zavihtel preko plotu in skočil na ulico. Odhajal je in bolečina v njem ;§ rasla. Ko je bil dovolj daleč, da ga ni bilo več mogoče slišati, je začel ihteti, poln strastne ljubezni do svojcev in poln sovraštva do ostudnosti in enoličnosti njih življenj. Čutil je, da beži od doma, beži od svojih ljudi in da bridko ihti v temo jasne noči, ker ni prav ničesar, kar bi mogel storiti, niti ene same preklete stvari. lujem In ravnam akti TRST Ul G. Gozzi št 1 vogal Ul. P auliana volnene ohlehe in lope prodam OLAJŠAVE PRI IZPLAČEVANJU Naslov na upravi tista GOSTIIHNOS-1RST Ul. Zanetti št. 6 . Tel. 7559 (poleg Trga sv. Frančiška) TOČIJO SE PRISTNA VIPAVSKA, ISTRSKA VINA IN KRAŠKI TERAN. DOMAČA KUHINJA S POSTREŽBO MRZLIH JEDIL. Priporoča se TONE GULIČ iiiiiiiiiimiiiniiiiimi vam nudi najboljše jamstvo Šivalni stroji najboljših svetovnih tovarn, tuji in domači, industrijski in družinski, specialni za šivanje nazaj in naprej. pritrjevanje gumbov, čipk, vezenje, in krpanje z garancijo 25 let. Skrajno ugodne cene od lir 10-000 naprej. Na obroke 50 lir dnevno Moderniziramo in kupujemo rabljene stroje po ugodnih cenah. Brezhibna popravila vsakršne vrste stroja izvršuje specialist za najboljše nemške znamke. Prodajamo omarice za stroje in sestavne dele za kakršno kolj vrsto stroja, električne motorje, svetilke itd. itd. Staroznana tvrdka Tuliak vam nudi najboljše jamstvo TRST, Ul. della Guardia 15 - Tel. 95089 Hniič Franc I lili III I I l s** DELAVNICA TRST UL F. Crispi 15 Telefon 95214 mn MIZARSKA DELAVNICA MIHELJ JOŽE TRST Ul. Polonio 3 !!lll!HI!llfl!l!ni!l||||||||||||||j||i|!||!llll||||||||l!ll!||||||!|in ipVp/pntn vbnhm*'t!>tiin ctiisnV-hlen dela po ugodnih cenah IH TOČNA IN SOLIDNA POSTREŽBA vam nudi edina dobro znana tvrdka PLESNIČAR TRST - UL. RiSMONDO 4 : TEL. 8916 riUlOVINA Trst. Ul. G. Vasuri IO OGLEJTE) si nase izložbe • miiii Dospela nam je nova pošiljka jesenskih čevljev za ženske in moške THF.riSASI v/iia sam ^1® e (Piajphffoanje in (n on Insn vvnVtfthiih hnnitfrtnili šiapbau tv't lth*[3n'ibti'0 \/nf"i i r Nizko področje zračnega priti- V l\ I Ali I* slca se sedai Preselilo nad I l\Lf? lL Egejsko morje. Obenem pa se zmanjšalo območje v Severni Evropi, ki še vedno vpliva na vreme pri nas. Za danes je predvidevati še naprej jasno in ve-trovno vreme. Včeraj je bila v Trstu najnižja toplota 13.4, najvišja pa 20.0. STRAN S ZADNJA POROČILA 7. OKTOBRA 195! Hi 'i!;!! * «» •t • TTTimni f~TTmniniiiiWiimiiiiiiiiiiiii i iimmiiiiiii 11 im n 11111 n Opozarjamo vas na naslednje oddaje: Ju«, cona Trsta: 9 00: Chopin: Klavirski koncert v e-molu, op. 11; 18.00: Dalmatinske .icttV narodne. — Slovenija: 12.40: Zabavna SlasSSL+ ii '• Verdi: Falstaff, opera v 3 dejanjih. rimi' 15.30: Orkestra Donald Voorres in -^£r™stn. tier; 23.00: Priljubljene melodije. Orkester pesmi; 18.15: Moderni ritmi. RADIO glasba; IS-® _ Trst 11» jorman Ctou-Trst I.: 13-2o: Pokrajinske volitve danes v Franciji Izvolili bodo polovico krajevnih svetnikov, druge pa prihodnjo nedeljo-Predvidevajo ojačanje sredinskih strank PARIZ, 6. — V Franciji bodo v nedeljo upravne volitve. Izvolili bodo polovico celotnega števila krajevnih svetov — 1.660 svetovalcev — medtem ko bodo prihodnjo nedeljo izvolili preostale. Razen na področju Pariza, bodo volitve v polovici kantonov vseh 90 dipartemen-tov, kar jih je v Franciji ter sedmih prekomorskih diparte-mentih. Na vsak kanton bo prišel po en svetovalec. Predvidevajo precej majhno volilno udeležbo. Volilo naj bi jamo 5 milijonov volilnih upravičencev. od skupnih 11 milijonov. Novi svetovalci bodo nasledili tiste, ki so jih izvolili leta 1945, takoj po osvoboditvi. Takrat so imeli komunisti v Franciji dosti močnejše položaje, kot danes, degolizma sploh r.i bilo, demokristjani pa niso imeli posebne moči. Leta 1945 so razdelili 1660 Naš tedenski pregled (Nadaljevanje s 1. strani) akt vlade je posamezna vprašanja takele razvrstil in prikazal; 1. Ameriška gospodiarska pomoč. Dokončnih številk ni mogoče povedati, ker še ni določena celotna vsota, namenjena za gospodarsko pomoč tujini. 2. Naročila italijanski industriji. Italija bi mogla izdelovati vozila, ladje, letala, municijo, orožje, motorje, stroje radijski material. Italija bo v kratkem dobila prvi obrok naročil. 3. Vojaška pomoč. De Gaspe. ri je prosil, da se Italiji dodeli «pr interna kvotan neposredne vojaške pomoči (pošiljke, ki jo tovga orožja) iz vsote. ki jo je kongres odobril za Evropo. «Zaupamo lahko V skorajšnji ugod'en odgovora. De Gasperi je dejal, da it predvidevati, da bo vsota gospodarske in vojaške pomoči uzadovcUjivan. čeprav trazlogi previdnosti svetujejo, da ne govorimo o številkah*, ki pa da so približno takšne kot jih o-menjajo nekateri listi (Corrie-re del la Sera je pisal, da bo Italijo dobila za 150 do 200 mili. jonov gospodarske pomoči, za okoli 600 milijonov direktnih vojaških pošiljk in prvi obrok naročil za 200 milijonov dolarjev). 4. Surovine. Glavne italijanske potrebe so: preskrbomnje z železom, jeklom in bakrom, dodelitev potrebnih spričeval o prednosti za izvršitev industrij, skih projektov, ki jih finansira ECA (železarstvo in termo-elektrarne), zadostno število ladij is ameriške mornariške rezerve za prevoz premoga in drugih mnciiinih tovorov v Italijo. uVprašanja se ugodno rešujejo*. 5. Izseljevanje. uGctouo boste razumeli, koliko racionalnih in iracionalnih ovir je v tem vprašanju, kjer globoko zakoreninjeni sindikalni nacionalizmi ovirajo pravično rešitev», je d^jal De Gasperi in dodal, da je umnoffo že opravljeno» in da sc s tem vprašanjem pečajo mednarodni organi. 6. Posojila. «S precejšnjo širino smo sondirali vprašanj* posojil, čeprav je treba opozoriti, da Se to vprašanje v nekaterih stvareh ne sklada vedno z brezrhč no pomočjo, ki jo bo Amerika še nadalje dajala Evrcrpin. S tem zelo meglenim stavkom je De Gasoeri namigoval na znamo dejstvo, da mednarodna banka sila n e rad a daje posojila. d>ržanmm z neurejeno in pasivno plačilno1 bi’an-co. Jasne Pa tega ni povedal. Okoli De Gasperijevega poročila. to se pravi, okoli rezul-tatov njegovega, potovanja v Ameriko, se ie zdaj vnela besna parlamentarna bitka. Eni ga hvalijo — pretirano, drugi ga (frajajo — »Pet pretirano, oboji pač v skladu s svojimi političnimi potrebami, ki pa žalostno malo odražajo potrebe italijanskega ljudstva. sedežev na naslednji način: komunisti 185, socialisti 441, zve za levih republikancev 360, desničarski neodvisni in agrar-ci 174, ljudsko republikansko gibanje 119, neodvisni republikanci 224, RPF 103, alžirska desničarska neodvisna stranka 12, alžirski naprednjaki 16 in zveza alžirskega manifesta 3. Zvezo levih republikancev sta nadomestili radikal - sociali, stična stranka ter zveza socialističnega in demokratičnega odpora. RPF ni nastopila na zadnjih volitvah. Od 103 svetovalcev, ki smo jih vnesli v naš seznam, so mišljeni tisti neodvisni ali člani drugih strank, ki so se med tem časom izrekli za De Gaullea. Krajevni sveti imajo nalogo, da v vseh francoskih diparte-mentih vodijo krajevno upravo. Načelno imajo samo te naloge. Dejansko pa imajo te volitve politični pomer.' in predstavlja za posamezne stranke priliko, da ugotovijo svoj vpliv na deželi. Prav zaradi teh volitev smo videli pri posameznih francoskih strankah v parlamentu precej manevrov. T0 obdobje po volitvah ni bilo pravzaprav nič drugega, kot nadaljevanje prejšnje volilne kampanje .vendar le z manjšim hruščem. V luči teh volitev moremo gledati kampanjo socialistov za premično lestvico za plače, obenem pa delno pojav nekam čudnega zavezništva med degolisti in kominformisti v parlamentu. Pariški tisk se zelo omejuje pri predvidevanjih. Vendar se zdi, da bo prišlo jutri na volitvah do precejšnjega premika proti sredini. Največ bi dobili pri tem zmerni, neodvisni in agrarci. Na splošno pa kaže, da jutri ne bo prišlo do jasnega odgovora javnega mnenja na zadnje manevre strank. Natančnejši odgovor bi bilo mogoče dobiti šele po izvolitvi drugega dela svetovalcev, kar se bo dogodilo 14. oktobra. MOSSADEGH ODPOTOVAL V NEW Y0RK, DA ZAGOVARJA SVOJE STALIŠČE PRED VARNOSTNIM SVETOM Anglija bo izpremenila pritožbo proti Iranu Alova resolucija bo dosti bol] zmerna - Predlagala bo nadalje-t/aoje pogajanj - Kousertalit/ci izkoriščajo odmeve, ki jih je poi/zročila izpraznitev Ibadana (in ki ra Churchilla in Edena TEHERAN, 6. — Ameriški poslanik v Teheranu. Loy Henderson je izročil Mossadeghu poslamico predsednika. Trumana, ki ga vabi v Washington LONDON. 6. — Angleška predvolilna kampan-ja je v polnem teku. Vsak dan slišimo politične govore predstavnikov o-beh glavnih strank. lz njih moremo razbrati, da so dali na stran vsa notranja vprašanja, pri katerih imajo laburisti na vsak način prednost v svojih argumentih. Zato so konservativci zajahali drugega konjička — zunanjepolitična vprašanja in se predvsem vrgli na perzijsko nafto. To kljub temu, da prej, ko je to vprašanje še zorelo mso zinili nobene besedice proti Attleejevi politiki ((reševanja. kar je mogoče rešitis. Obenem -je opaziti, da se je Churchill lotil ti’di druge akcije: povezave z liberalci. V predelih, kjer nimajo njegovi kandidati nobenega izeleda proti laburistom, je umaknil svoje ljudi in r>odprl liberalce proti laburistom. Potem ko je včeraj «Times» resio kritiziral Attleejevo politiko v Perziji, se je sedal tega hvaležnega posla lotil tudi ravnatelj rafinerije v Abadonu. Ross ko je prispel v London. Pritožil se je nad odločitvijo laburistične stranke, da izprazni Južni Iran. «Mi smo bili presenečeni, ko so nsm odredili, da moramo odpotovati. Kot angleški državljani bi mojli računati na podporo iondorske vlade. V resnici ni vlada nikoli obravnavala vprašanja z odločnostjo. Ne mislim, da bi bila sila potrebna«. Glavni ravnatelj, Mason, ki je prispel tudi z Rossom je bil dosti previdnejši. Izjavil je, da je Stokes naredil v Iranu, kar -je mogel in dodal: «Mislim, da nas ni mogoče obtoževati strahopet stva». Churchill je v svojem današnjem govoru v Esscxu znova izkoriščal težak občutek, ki je nastal, ko se je London zavedel, da je igra v Perziji že skoraj popolnoma izgubljena. Dolgo je gcvor-1 o «ar^*.škem porazu v Iranus, česar naj bi bila po njegovem kriva laburistična vlada. Zatrjeval je, da ne bi bila tregana vojaška akcija v Perziji, če ne bi bilo prestiža in angleške oblasti na Srednjem vzhodu, katerima je nujno sledila izguba Indije, ker ni bilo odločno začrtane angleške politike«. Tudi vpliv Anglije na ZDA je po Churchillovem mnenju upadel zelo glo. btkon. Tudi voditelj konservativcev št. 2, Antony Eden je rabil na svojem današnjem govoru iste argumente. Dodal je samo, da Perzijai grozi postati satelit ZSSR v primeru, če bi prišlo do političnega in gospodarskega kaosa v državi. Priporočal je bolj moderno polMka Vsem tem ostr.m napadom je odgovoril samo bivši parlamentarni tajnik laburistov Stanley Evans. Ta je vrgel krivdo na ZDA. češ da niso dale Angliji v perzijskem sporu take pcpol. ne podpore, ki je bila značilna za angleško intervencijo na Koreji. Ze dolgo časa ni bilo mogoče opaziti tako ciničnega zaničevanja upravičenih interesov zvestega in gotovega zaveznika. Priznavamo Harrimanove odločne napore, čeprav so bili sterilni. Mossadegh ne bi bi! tako oster, če ne bi Teherana obiskal gospod Mc Gh.ee. Pri- hodnja vlada, bo morala, ne glede na njeno barvo proučiti našo zunanjo politiko. Vbiti si moramo v glavo, da bo ameriška podpora Angliji krhka kot steklo, vedno kadar bo šlo za ameriške petrolejske interese, JVIedtem pa sta v New York odpotovala iz Teherana ministrski predsednik Mossadegh ob spremstvu podpredsednika Paternuja. Pred odhodom je Fate-mi nakazal linijo Mossadcgha pred Varnostnim svetom: odbil bo razpravljanje o naiti. Potem ko je Anglija doživela svoj poraz v Abadanu, se zdi, da namerava preprečiti tudi drugega v Varnostnem svetu. Angliji se je pričelo končno muditi: V krogih OZN se je izvedelo, da je Velika Britanija sklenila popraviti svojo ies:lu-cijo, ki jo je predlož-la Varnostnemu svetu. Bo stikih z ostalimi delegacijami se bo Anglija *e naprej sklicevala na odločitev mednarodnega sodiiča v Haagu, vendar bo dosti bolj zmerna. Nova resolucija bi bila gotova šele jutri. Priporočala naj b-i ponovno nadaljevanje pogajanj med obema strankama, obenem z napori za rešitev spora z miroljubnimi sredstvi. V krogih angleške delegacije, se je izvedelo, da je ta popravek potreben. Sicer Anglija najbrž ne bi uspela dobiti večine sedmih glasov v Varnostnem svetu, ko bi o resoluciji glasovali. Obenem pa je predstavnik a-meriške de'egacije izjavil da obstoje možnosti za nadaljevanje pagajanj. Napravili bodo vse potrebno, da približajo sta. liščj obeh spornih strank. Mislijo namreč, da bo tudi Mossadegh popravil dosedanje ostro stališče, ki ga je doslej imel v Teheranu. Zlasti, ko se bo lahkp pogovoril s predstavniki drugih delegacij. Groteiivohl odklonil voliti/c pod nadzorslirom komisijo DZIV Govoril je tudi Adenauer • Politični opazovalci v kratkem pričakujejo akcijo ZSSR, da bi z dosego enotne Nemčije preprečila oborožitev zvezne republike BERLIN, 6. — Govorila sta torej Adenauer in Grotewuhl; vsak ie razodel, kar mu je ležalo na srcu. K današnjim dogodkom v Berl.nu naj doaamo se Stalinove čestitke k drugi ooletnici ustanovitve vzhodne republike, obenem z zagotovilom Grotewohla, da bo ljudska zbornica odgovorila 10. oktobra na znanih Adenauerjevih 14 točk. Caso\no je najprej govoril Adenauer, nato mu je ..ele sls-dil Grotewohl. Zato naj najprej omenimo besede predgea-n.ka zvezne vlade. Adenauer je izjavil pri otvoritvi deuge industrijske razstave v Berlinu, da ni pesimist. Po njegovem je danes mogoče vrniti Nemcem svoboio. Prisotni s0 b.li trije zahodni komisarji, Trumanov svetovalec E.ic Johnston in diplomatski predstavniki, akrediti. rani v Bonnu. Namen Adenauerjeve politike je doseči popolno enotnost Nemčije, z Berlinom sovjetskim področjem, Vzhodno Nemčijo in tistim delom preko Odre in Ni e. Kancler ie spomnil na ob v e o Z-ve n kov, da bodo vzpostavili nemško enotnost in si ne bodo prisvoj li no. benega dela nemškega ozemlja «Drugi cilj naše politike je mir. Mi poznamo vojno in hočemo zato mir». Kancler je odbil idejo nev-tralizgc.je Nemčije. Nevtralizirana in neoborožena Nemi ja ne bi prinesla nob:ns rešitve vprašanja, povečala bi politične nevan .csti. H četno vključitev enotne Nemčije v enoi.no Evropo. Taka Evropa ne bi mogla biti nikoli napadalec, branila pa b. se v primeru napada. Sedanja pogajanja m d bonsko vladp in zahodnimi silami, imajo samo namen zagotoviti mir ob združitvi Evrope s sodelovanjem Nemčije. Ta pogajanja dobro potekajo, čeprav bo treba objasniti številna težka vprašanja. Zdi s~, da si GrotewohI drugače predstav. | S PRVI PAN MEDITERANSKIH IGER SLABI RtZIlHAIl II »Hill AUtTIHI Mihalič drugi na 10.000 metrov, Gubijan v kladivu • Pecelj, Račič, Ottenheimer in Sabolovič prebrodili eliminacijska tekmovanja ALEKSANDRIJA. 6. — Naj- več zanimanja je Vzbujalo v prvem dnevu Mediteranskih iger tekmovanje v lahki atletiki. Zbrali so se namreč najboljši treh evropskih velesil v tej panogi: Francije, Jugoslavije in Italije. prav tako Pa ima tudi Grčija, Turčija in Egipt nekaj dobrih posameznikov. Rezultati, ki smo jih dočakali, so zelo slabi. Nekaj krivde na tem ima brez vsakega dvoma konec sezone, ker so tekmovalci PO večini že izven forme pa niti od daleč nimajo istih časov kot sred i poletja. Prav tako ni zadovoljilo tudi tekaillšče. Razočaral je Jugoslovan Gubijan, ki bi moral v normalni formi gladko zmagati. Tudi Mihalič je pred tednom dni tekel skoraj dve minuti bolje. 100 metrov: 1. skupina četrt, finale: (prvi trije v polfinalu): I. Petrakis (Grčija) 11.2, 2. Montanari (Italija) 11.3, 3. Chaaban (Egipt) 11.5. 2. skupina: 1. Amr (Egipt) II.0, 2. Tsolakis (Grčija) 11.3, 3. Leccese (Italija) 11.3. 3. skupina: 1. Pecelj (Jugoslavija) 11.1, 2. Shafei (Egipt) 11.2, 3. Frizzoni (Italija) 11.3, 400 metrov: 1. skupina (prva dvojica v polfinalu); I. Siddi (Italija) 50.7, 2. Radič (Jugo-1 Martin Du Gard (Francija) slavija) 52.0, 3. Turner (Malta) | 50.1, 2. Filiput (Italija) 50.6, 54.2. 2. skupir.a: 1. De Gas (Francija) 50.9, 2. Sabolovič (Jugo. slavija) 50.9, 3. Doyback (Turčija) 51.1. 800 metrov (polfinale). 2. skupina: 1. El Mabrouk (Francija) 1:55.6, 2. Fahmy (Egipt) 1:57.1. 3. Kojak (Turčija) 1:58.0. Kladivo: 1. Taddia (Italija) 52.33 metrov, 2. Gubijan (Jugo. slavija) 51.20, 3. Galin (Jugoslavija) 50.43. 400 metrov, 3. skupina: 1. 3. Padros (Egipt) 50.7. 800 metrov (polfinale): 1. skupina: 1. Ottenheimer (Jugoslavija) 1:56.9, 2. Clare (Francija) 1:56.9, 3. Depastas (Grčija) 1:59.9. 10.000 metrov: 1. Mimour; (Francija) 31:07.9, 2. Mihalič (Jugoslavija) 32:42.0, 3. Ozcan (Turčija) 34:27.0. Troskok: 1. Akin (Turčija) 14.15 metra, 2. Sillon (Francija) 14.13, 3. Chaaban (Egipt) 14.09. Skotska-lrska3:0(2:0) BALFAST, 6. — V windsor-skem parku je danes Škotska premagala v nogometu svojega večnega nasprotnika Irsko s 3-0 (2-0). Štirideset tisoč gledalcev je v začetku opazovalo nevarne irske napade. Pozneje se je žoga preselila na drugo stran igrišča, kjer Skoti kljub dinamični in inteligentni igri sprva niso našli poti skozi nasprotnikovo obrambo. V 35. minuti prvi gol leve zveze Orra. Irci so prešli v protinapad, a so imeli pri tem precej nesreče. Njihov srednji napadalec Mc Morran ie dvakrat zgrešil zelo ugodne priložnosti. Iz gneče v irskem kazenskem prostoru je Johnstone dal tik pred koncem prvega polčasa drugi gol za Škotsko. Tudi tretji gol Triestina visoko poražena v Novari Štirje goli v prvem in en v drugem počasu • Gostje brez povezave • Taka igra vodi naravnost v 6 ligo NOVARA: Corghi; Mainardi, De Tcgni; Feccia, Moliti*, Bai-ra; Renica, Alberico, Piola, Ja n da, Pesaola. TRIESTINA: Nueiari; Bello-til. Zcrzia; Petagna, Mariuzza, Gianntni; Boscolo, Kaiml, Matula, lspi.ro, Begni. Igrišče dobro, vreme lepo, med 6000 gledalci so bili v prvem polčasu tudi igralci In-terja, Milana in Juventusa. Gole so dali v prvem polčasu: Feccia v 18, m.n., Jarda v 24., 26. in 44. minuti. V drugem delu v 9. minuti Pola. Obramba gostov je bila takoj v težavi. Prvi gol da Begni v 6. min. po kazenskem strelu, a ga sodnik zaradi off-sidea ne prizna. Oba vratarja ima.ta mnogo dela; posrbno se odlikujejo streli Piole in Be-gnra. V 18. min. Ren:ca po -a Pioli, ta Fecciju roI. Petem v 24. m'n. 2:0 po zas'ugi Jande, kateremu je Feccia iote'igentn0 poslal na «čisto». V 26. min. Pesaola izvede kazenski strel; visoko žoSo Janda z el^vo poš. 1 je v mrežo. Tvije goli v osm!h minutah so nekoliko zmedli «rdeče* ki poskušajo pre;ti v nrot nap-d. Vrsta korneriev rezultata ne spremeni. Domač:ni 9 protinapadi nevarno oer^ž jo je dal v 16. min. drugega dela , igre Johnstone. Igra je s tem j Nuciarija. V 44. niin. Feccia bila odločena. | pošlje žogo pred gol Jandi, ki neovirano da še četrti gol. V drugem polčasu je premoč Novare očitna. Gcsije so videli, da za njih ni ved r^ši.ve in so se le slabo upirali. Trio P ola, Alberico in Renico, dobro pod. Prt od Pesaole, ie medtem delal čuda in navdušil prav vse s svojimi dovršenimi akcijami. Zadnji gol je dal v 9. minuti Piola, ki je spremenil smer Pe. saolovega strela. Triestina je igrala neverjetno raztrgano, č pr v nekateri posamezn:ki niso bili slabi, kot n. pr. Boscolo in Ispiro. Malu-ta ni posebno navduš i, vendar ga bo treba videti drugič, ko bo okolica bolje rrupclož~na. Soigralci Piole post?j3jo ved. no boljši, vedno boli tvorij-. s svojim starim kapetanom kla-sišno ekipo sredine les1 vice, ki ji skrb za izpad ni prehuda. Drugega nočejo. Pep in Saddler kaznovana NEW YORK, fi. — Boksarska komisij;; države New York je odvzela Willieu Pepu boksarsko licenco in suspendiralo «si ne die» svetovnega prvaka peresne kategorije Sandya Sad-dlerja zaradi pretepaškega načina boksanja 26. septembra, ko sta se borila za naslov svetovnega prvaka. lja izvedbp nemške svobode. ((Izjavljam z vso pot.ebnj er.er. gij0 in jasi.osijo: ozemlja preko Odre in N, se pripadajo Nemčiji*. Zadnje Grotewohlove predloge je Adenauer označil za delo Moskve, kalere namen je zakasniti vstop Nemčije v evropsko skupnost. Dejal je, da če hočejo v Vzhodni Nemčiji enotno Nemčijo, ted^j jim ni treba drugega — ks>t, da postanejo na predloge bonske vlade. Ni mogoče začeti z dolgotrajni mi razgovori, dokler se Zahod, na Nemčija pogaja z zapadnimi zavezniki, če v Vzhodni Nemčiji ni svobode. Nj opogumljajoče dejstvo, da so odbili predlog zahodnega b.rl nskega žu-pina Reuterja, da bi bile svobodna volitve Po v eh področjih Berlina. Petem ko je zatrdil, da bo «?ot k pbnovi Nemčije dolga jn težka* je naslovil na vse Nemce poziv, nai bodo ((potrpežljivi in nas naj ne z~puste». Kot smo že omen li, j3 Stalin posla) Grctewchlu brzojavko, v kateri mu je želel ((velike uspehe pri izgradnji enotne nemške drž-va. neodvisna, demokratične in miroljubne* Ze samo dejstvo, da ie Gro-tewohl objavil v «Taegliche Rundschau* dares zjutraj članek, v kater m je odbil Adenauerjev predlog, da bi bile volitve v Nemčiji pod nadzorstvom OZN, je b'l zadosten dokaz, da Grct_wohl ne bo v svojem večen.em govoru poved?! ničesar novega. Zanimivo pa je dejstvo, kako se je izognil povabilu ha vol tve pol nadzorstvom OZN. D^be edno je zapissl: «On (Aden uer) ja predložil pravila za vol:tve, ki temelje pod nadzo stvom s stran; OZN ali drugače povedano, imperialistov. Na ta način je položil v tuje roke notranje zadeve Nemčije*. Vendar pa ima njegov nocojšnji govor znrč lnrst, da predlaga «na juridični osnovi sporazumov iz Potsdama dosego mirne in demokratične evolucije Nemčije ter združ nje vseh sil iz države za bodočo borbo v korist združene in demokratične republike*. To dejstvo kaže, po mnenju nekaterih političnih opazovalcev, da je v kratkem pričakovati novo iniciativo 'ZSSR, da bi z dosego enotne Nemčije preprečila oborožitev zvezne republike. Potrudila naj bi se, da bi dosegli sporazum štirih glede volitev v Nemčiji na posebnem sestanku v Berlinu, ali pa bi uveljavili zavezniški k n-trolni svet in preko njega poskušali podreti s svojimi predlogi. Grotewohl je pohvalil ZSSR, da je «priznala uoravičene napore* nemških demokratičnih krogov za izvedbo enotne Nemčije. Pritožil se je prot- tisam, ki si upajo dvomiti v demokratično zakonitost ljudske zbornice, in tistim, ki trdijo, da «pri nas ni svobode*. Zato so danes amnestirali 20.000 obsojen, cev. Pohvalil je trgovinsko izmenjavo z ZSSR, ki se bo potrojila dp leta 1955. Vzhod" a N'm. čija ne bo dovolila Američanom, da bj se vt kali v trgovino med Nemci. Kljub ovijam, s strani zahodnih zaveznikov, bo Vzhodna Nemčija ohranila svoje trgovske zveze z Zahodno. Obtožil je Adenauerja, da namerava d^ti na razpolago ZDA 10 divizij in se bfdo nove milijarde pridružile dolgu 50 milijard. Vsi napori, da bi s protisovjetsko propagando za-strunilj prijateljske odnose med obema ljudstvoma, postajajo vsak dan manj uspešni. «Nd Zahodu so nameravali z mejo na Odri in Nisi u tva-riti jabolko spora med nagima obema ljudstvoma. Ve-dar niso uspeli. Odra ni več meja je vez* ie menil Grotcwohl. Zadnje Adenauerjeve izjave ne predstavljajo ja-nes>a stališča, temveč poskus brez uspeha, da bi preprečil razgovore med Namči o združ'tvi in mirovni pogodbi. Ljudska zbo ni. ca. bo 10. oktobra jasno odgovorila nemškemu ljudstvu in Bundestagu. Do teh razgovorov mora priti prej, p-eden bodo za zaprtimi vrati odločili novo oborožitev Nemčije, je zaključil vzhodni ministrski predsednik. Včeraj manjši boji na Koreji TOKIO, 6. — Francoske čete in oddelki znane amer-ške druge divizije sq na vzhodnem delu korejskega bojišča zavzele «vrh tuge». Z napadom so pričeli že včeraj proti večeru. Zavezniške akcije so se razvijale v obliki klešč. Francozi so napadli na severnem delu po vrhovih, z višino tudi po 1.000 m, medtem ko sq Američani napadli z juga. Na zahodiiem bojišču so zavezniški oddelki včeraj prodrli preko severne «zimske linije*, proti grebenom severno-zahod-no od Corvona. Danes so se na. sprotnikovi oddelki še naprej umikali iz svoje obrambne črte. Predvsem je bilo opaziti akcije Kitajcev s tako imenovanimi «s_momoriin.mi skupinam-*. Zavezn.ške izvidn-ce so pri svojih ofenzivnih akcijah naletele le na manjši odpor. Kljub temu, da je poveljstvo VIII. armade mnenja, da je na prostoru, kjer so sile OZN pričel? z ofenzivo, približno 120 tisoč Kitajcev in Severnokorejcev, zbranih v št-rih armadnih zborih, so doslej izvidnice OZN srečale le manjše skupine nasprotnikov od 20 do 200 mož. Bojna črta teče po gorski verigi s povprečno višino 300 m in se razteza od nekega kraja severno od Korangporija, kjer se konča nevtralno ozemlje pri Kesongu, do položajev severno od Corvona. Dolga je 65 km. DELAVSKE ZADRUGE TRSTA, ISTRE IN FURLANIJE Predsednik sodišča v Trstu je z dekretom od 17. septembra 1951 odobril sledeče javno Opozorilo Zadružno društvo z.o.z. Delavske zadruge Trsta, Istre in Furlanije vabi vse člane, ki niso ugodili tekom 30. junija 1951 dispozicijam društvenega pravilnika, ki je prilagoden novim zakonom zadružništva: a) da zvišajo svoj zadružni delež na 500 lir s plačilom ali podpisom kakor predvideno v društvenem pravilniku; b) da dajo izjavo v skladu z društvenimi pravili. Navedene postopke mora izpolniti član osebno pri društvenih trgovinah ali r.a glavnem sedežu v Ul. sv. Andreja 68. Opozarja se, da v primeru neizpolnitve tega obvestila v 30 dneh po izvršitvi vseh objav, kot določeno od predsednika sodišča, bo podpisani odbor sklenil na podlagi čler.a 2, del 4, točka 3 društvenih pravil izključitev iz društva. NADZORNI ODBOR KINO V TltSTf „ Rossetti. 15.30: «Ne PfPL več.), Ph. Dorn, C. Mc Excelsicr. 15.00: «Mesto se . ”G."Loilobrigida, R-Fenice. 15.00: «Ana K: reti«*' Greta Garbo, Fr. Marcn-Nazionale. 15.00: »Tistv j ne obupujejo*. G. " Clark. (Otvoritvena FPodrsmrvatico. 14. 0. (, ko sredo živeti kot &• Lloyd. R. Ramsden. . e p Arcobaleno. 14-30L. *'hj , teklosti*. J. Astra Rojan. 151^, vnt 7 morij* J-hn Alabarda. 13.30: «Vo«''L|, 5» ke sinove*, Croccolo.U0' la, Grazia M. Francftj,. y Armonia. 14.00: Por.man, L. Harvey-Azzurro. 14.00: ^jel«. U. Ferrari. E. S;,in KS tC Belvedere. 14.30: «MorsK>F(iejA ka», Y. De Car;o, ^ ]e K-Garibaldi. 14.00: «K^° B, c# dila najina ljubezen«, D. Daily. , h,,o, B* Ideale. 14.30: »Bled c/° Hope, J. Russell. » igtff’ Jmpero. 14.45: »Smrt la nad Hiroš.mo*. ^ Italia. 14.00: «Nočem “ o. Stai.vv.yck, J. Kino ob morju. jadro*, «Prvi ir‘?J ojniJJ Marconi. 14.00: «Tu«a^ ^ zemlja*, J. Haywar , f rije», * Massimo. 14.30: «Sm P.vver, G. Tierne^ ^ p Moderno. 14.00: deti*. Novo Cine. 14.00: K* M*rzi, O. Toso. W Odetn. 14.00: *Flžar° , ro tja...», Toi6, I. Radio. 14.30: «Muke», J. Šanson. „ ki or«l». Viale. 13.43: «P“sca n > De Carlo. R. Gree"' Savona. 14.00; «PfVa Parker, Vlttoria. 16.00: »P^1 U ^ Wayne, C. Trevor. ^ Vitto.-io Veneto. ‘er, vrtnica* ivron r° RADI? M uJl NVDtLJA, 7. oH°» rf Poročila ob 8.00, stjj. £ 23.05. s. 15 jutranja 8^ CB®Pji. Za naše kmetovaice. Klavirski koncert 8.30 Mladinska . °“Q ^00 U Wilde «Srecni ^ li ritmi. 16.30 1 kvintet. i«.w - Vtaža: cert. 17,50 RefiP uali^iS ladjedelnice. l8, ,.,,urHe' m/ narodne. 19.00 Športna poročila. lahko noč. , . 3.00 Lahka glaf» danski simfonični k v ji Surovine, ki oaločuj^ v 11.15 45 minut po oP$i in glasbi. 1U.00 bavHaJ* ski Koncert. 12-40 Za pri ^ 13.00 Od pravde 13.30 2e.eli s-e — PfnsKe r# Pester spored s!°\6‘50 t*11! in umetne Eesrr.J-J,. v nasveti, 17.00 f & tu. 18.00 Uganite j&SJ 19.15 Zabavna dejanjih^.50^Za o^1" l# 1 8.00 Jutranj? 8.*5 del: Umetni glasba. U.OO u.lS y.3t) Lahka glafaaja u. " 1 L giasba. 11.30 OodaJa d|gra- ie. 12.00 Glasben* ud melouiije do < 3g i ^ Glasba po željah- ‘ ira v operi 15.30 ^ ti Vorrees in Norman t, Promenadni Ron 2nyJeS. Af. ure s Pl-.iionv SP pos^Vo^ii To, kar vsakdo rad £3„ N Plesna čajanka- DeVe|a^, tL pianista Gabrijela ^vertf .jo^ Dvorak: Karneval ^ « I Mendelssohn: K°"lu, l9cio*‘V in orkester v J operetna 8l2?,baio 35 pe j Al* zbori in dueti- :20 laSbf-v »A ba. 21.30 Lahka*' i.J bcl;us: Simfonija s 23.00 ^ 22.38 Večerni Plei23,35 ” ljene melodije. Lahka gl**}*!« orKe5,’*«. J/ metne ‘e^^Modern 1?$ S* koncert. 18.15 M jn0, “f Orkesier Melach ..£;l jl.,^ pesem ena Pr?0 ples"« 1 anuela* nato P ((M ................................................................................................................. i.......................................................................im............................................................................................................... im..................................................................................................................................................................................................................... nuni............................................................................................................................................................................................. iiiiiniiiiiiiiiiimi""""1111"1' 16. John JHers«y HIR 0 21M A PREVEDEL: VLADIMIR BREZO VNIK Ofeta Klelnsorgeja je začelo žejati. Vročina je hudo pritiskala. Bil pa je preutrujen, da bi Sel zopet po vodo, Malo pred poldnem je zapazil Japonko, ki je nekaj delila ljudem. Prišla je tudi k njemu ln mu ljubeznivo rekla: «Imam Cajeve liste. Mladi mož, žvečite jih in ne boste žejni.» Ljubeznivost te ženske ga je do solz ganila. Ze več tednov ga je tlačilo sovraštvo Japoncev do tujcev. To svoje sovraštvo so čedalje manj skrivali. Celo v družbi svojih Japonskih prijateljev se ni počutil doma. Zato ga ja ljubeznivo obnašanje tuje ženske tako prijetno zadelo. Okoli poldneva so pnsii iz noviciata duhovniki z ročnim vozičkom, su so mimo misijonske hise. V zaklonišču so naSll nekaj kovčkov za obleke. Iz pepela kapele so pobrali raztopljene ostanke svetih posod. V parku so naložili na voziček kovček očeta Klemsorgeja ln prtljago gospe Murato ln Nakamure. Na vrh vsega so posadili obe Nakamurini hčerki; pripravljeni so bili za odhod. Medtem jih je neki praktičen jezuit spomnil na odlok, ki je pred kratkim naznanil, da lahko vsakdo, ki mu je sovražnik poškodoval ali uničil imetje, zahteva pri mestni poli-ciji odškodnino. Sveti možje so se v parku, med molčečimi ranjenci In trupli posvetovali o tej zadevi. Odločili so, da naj oče Kleinsorge, nekdanji stanovalec porušene misijonske hiše, zahteva odškodnino. Oče Kleinsorge se je poslovil od Kataoko-vih otrok in odšel na policijsko postajo. Ostali so odšli z vozičkom. Na policijski postaji so opravljali službo stražniki iz nekega drugega mesta. Bili so videti zdravi, nosili so čiste uniforme. Okoli njih se je zbrala skupina umazanih in revno oblečenih meščanov; večinoma so poizvedovali za izgubljenimi sorodniki. Oče Kleinsorge je izpolnil tiskovino s svojimi zahtevami. Nato je odSel skozi središče mesta proti Nagatsuki. Na tej poti je prvič zapazil ogromna razdejanja daleč naokoli. Hisa za hiSo, blok za blokom, skupina za skupino — vse Je ležalo razdejano na tleh. Kljub temu so mu, dasi se je v parku navadil strahotnih prizorov, te grozote zapirale sapo. Bolan in izčrpan je naposled prišel v noviciat. Predno se je vlegel, je prosil, da naj pošljejo nekoga po Kataokovi siroticl. Dva dni in dve noči je ostala gospodična Sasaki z obema neprijetnima tovarišema pod zasilno streho. Nihče ni prišel, nihče ni brigal zanjo- K tovarniškemu zaklonišču so nekajkrat prihajali moški, ki so z vrvmi vlačili trupla izpod zemlje. To je bila edina žalostna sprememba v grozni zapuščenosti in samoti. Noga je postala zelenkastomodra; otekla je in se zagnojila. Ves čas ni ne jedla, ne pila. Tretji dan, dne osmega avgusta, so jo našle njene prijateljice, ki so, prepričane, da je mrtva, prišle iskat njeno truplo. Povedale so ji. da njeni starši in mali bratec gotovo ne živijo več, ker so bili med eksplozijo pri otročičku v tamurski otroški kliniki. To poslopje pa je bilo popolnoma uničeno. Potem so prijateljice odšle. Osamela je razbirala žalostne novice. Pozneje so prisil neki moški, vzdignili so jo za roke in noge ter jo odnesli precej daleč na voz. Kako uro pozneje so jo odpeljali po grapavi cesti. Mislila Je, da je postala za bolečine neobčutljiva. Med vožnjo Da se je prepričala, da temu ni tako. Moški so jo pred neko rešilno postajo odnesli z voza. Bila je v okraju Inokuči. Preiskala sta jo dva vojaška zdravnika. Onesvestila se je, ko se Je zdravnik med preiskavo dotaknil rane. Zavedla se je ravno takrat, ko sta se posvetovala ali naj amputirata nogo ali ne. Prvi je trdil, da je rano okužila plinska snet; samo na takojšnji amputaciji je rešitev. Drugi zopet, da ne moreta operirati, ker nimata za tako delo potrebnih instrumentov. Zopet je omedlela. Zavedla se je na nosilnici, ko so jo nekam odnašali. Prenesli so jo na krov neke ladje, ki je odplula na bližnji otok Nlnošima. Tam so Jo prenesli v vojaško bolnišnico, kjer jo je pregledal zdravnik. Potolažil jo je, da nima plinske sneti, temveč grdo kompliciran prelom kosti. Precej hladno je takoj izjavil, da jo, žal, mora se pred nočjo poslati nazaj v Hlrosimo. v njegovo bolnišnico sprejemajo samo tiste bolezni, ki jih operativno zdravijo. Potem ji je zmeril toploto. Toplomer Je odločil; osupnil je, ko je pogledal nanj. Za zdaj Jo je pustil v bolnišnici. Ta dan, osmega avgusta, je oče Cleslik odšel v mesto; hotel je poiskati gospoda Fukaija, škofijskega tajnika, ki ga je oče Kleinsorge stuporamo nesel iz gorečega mesta. V zmedenosti pa je revež drvel nazaj v ogenj. Iskati ga je začel v okolici Sakaj-skega mosta, tam, kjer so ga jezuiti poslednjič videli. Tudi na vzhodu, na prostoru za slavnosti, mu je sledil. Ta prostor je bil določen za evakuirance: morebiti je tajnik zablodil tja. Iskal ga je med ranjenci, pregledoval je trupla. Bil Je na mestni policiji, Po tajniku pa ni našel sledu. Vrnil se Je v noviciat. Zvečer je IX'"' pripovedoval teolog duhovnikom — z gospodom stanovala v isti sobi - da je ob priliki nekega zra‘ » Cf f nekaj dni pred to eksplozijo rekel: »Japonska u Hlrosimo iz zraka hudo poškodovali, želim skuP11 movino umreti.* Duhovniki so sklepali, da je drve se je hotel žrtvovati v plamenih. ; Doktor Sasaki je delal v bolnišnici Rdečega kri a ^^ ^ tri dni; le eno uro je spal. Najhujse rane je za “* Šivati. Vso okužile. K UiVf .I\i 01-1 Ul. 4.'ICtJ*.lUJoi§ noč In ves sledeči dan je šival- Mn sreči so našli nepoškodovano zale"0 P japonsko pomirjevalno sredstvo — s katerim Je ^ bolečine. Nameščenci bolnišnice so trdili, da je m°ra'a. ^u?1 ^ ba biti nekaj posebnega. Upravnikov namestnik J reP eksploziji, ko je Sel v klet, kjer so Imeli sbran,j je > p filme, dognal, da so bili vsi filmi eksponlranl Ta 1 rf Jamagučl prispel zdravnik ter deset bolničark spoi^to^j nesel material za obvezovanje ln antisepti'(.jjjji dan je tudi lz Matsue prišel zdravnik z dv^n vnik°v kaml. Kljub temu Je bilo še vedno le osem zd^,0jeTie^ jA tisoč bolnikov. Ta dan je prešinila, od nepl!, nefl* o$J do skrajnih mej izčrpanega doktorja Sasa 'u, da da objokuje mati njegovo smrt. Dovolili so ^ ^ -fe ■ v Mukaiharo. Do prvega predmestja je šel Pe^' pr - pa so se vozili električni vlaki. Pozno zve e ^ se Materi je neka ranjena bolničarka D°v^^etnna-)st U zgodilo, da Je bil ves čas zdrav. Spal je »iJ1"' UREDNIŠTVO: ULICA MONTECCH1 St. b, III. nad. - Telefon štev. 93-80U ln 94-638 Poštni predal 502. - UPHAVA ULICA SV FHANCISKA St. 2Ql — Telefonska St. 73-38 OGLASI: od 8.30- 12 in od 15-18 Tel. 73-38 Cene oglasov Za vsak mm viši»e v Sirim 1 stolpca: trgovski 60, finančno-upravni 100, osmrtnice 90 lir. Za FLRJ: *a vsak mm iirlrie I stolpca za vse vrste oglasov po 10 din. Odg urednik STANISLAV RENKO — Tiska Tržaški tiskarski zavod. — Podruž.: Gorica, Ul. S Pellico l-H., Tel. 11-32 Koper, Ul Battistl 301a-I Tel. 70 —------... i. ... ... . . ____—v V, NAROČNINA: Cona A: meseCna 350, Četrtletna 900, polletna 1700, celoletna 3200 lir. Cona B: Izvod 6, meseCno 150 din. KLHJ: lzvod 6’ Poštni tekoči račun za STO . ZVU: Založništvo tržaškega tiska. Trst 11.5374. — Za Jugoslavijo: Agencija demokratičnega 10 g p.Z^ Ljubljana T.vrševa 34 . tel 20-09, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 6-1-80332-7. — Izdaja Založništvo tržaSkega 1 s