heao VI.# stew. 33» V Celju» sobota One 23, marca "924 Pojifnlns platana v jotefiBl. HH9H^HH&.kVHi^Hru wHBH B^^^ \/f\\*** ; q^^^H ^HH ^^^^H ^^^H ^^^H ^^^^^^mmm^^^^v ^KK^m WHHB JBHnHuSn ^^RttAHMunmuuta ' ^^BiH^DD^UflV ^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^H ^^^^^I^^^^^H^^^^^^^^^^v ^^^^^^^^h^^^^^^^^^^r ^^^^^^^^^^mm^^^^H^^^^H ^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^B ' Stane letno 84 Din, mesečno 7 Din, za inozemstvo 240 Din. Oglasi sc računnjo po tarifu. Pri večkratnem oglašanju popust. USE vsalfe lorefc» ieftrJeK %rk ssoboto llir lastn in hrbtih — ves polotok, na katerem se nahaja nasa domovina fin s torn tudi nas) v sree divje Alba- r*ije, kjer so nekoč skušali upostaviti še eno nernško dinastijo in novega va- zala. S tern bocejo reci, da lahko pri- de na 13alkan kdorkoli in kamorkoli: s silo in denarjem lahko vlada in go- spoduje i)o svoji volji. Naj ti ])ropadli '.'.ospodarji sveta« ne pozabijo, kako so si skozi desetletja mucili možgane in koliko so ]>orabili denarja, rn'iprav- Ijajoč, prehod preko našo zeinije na Egejsko morjo in odtarn v Malo Azijo. Naj no spomnijo, koliko krvi jih je sta- lo njiliovo poslednje, najodiocncjše in najsmelejše r>odjetje v tej smeri, f>a. bo- do postali skromnejši in razumnejši. Ce se pa že i>ojavi vprasanje, komu se lahko predbaciva barbarstvo in nečlo- vcvštvo, naj nam bo dovoljeno, da od- premo knjigo zgodovine svetovno voj- ii«. Naša vojska se je celih sedem let /rnagonosno bojevala, toda nikdar ni ostavila sledov, kakor so jih ostavili -gospodarji sveta«, kamor so prisli — osobito pa v Belgijj, Franciji in Srbiji. Nasi nepismeni in neuki seljaki so sc za Jteodvisnost doniovine, za osvobo- jenje zasužnjenih bratov žrlvovali in so ginili, ali nikjer niso počenjali zver- stev talmi-kulturnih evropskih Vilje- movcev, nad kojimi se zgraža vse člo- vestvo. — A kako je sedaj v Nemciji? Evo dvoje slicic;: Nekega popoldne «em sedel \ železniški restavraciji v Lip- skem. Vide! sem uniformiranega poli- cisla, ki je nekega bodnega, pijanega, glasnega starca pied ocmi žene in de- teta F>red vsem obcinstvom tako surovo udaril, da je padel na zemljo in se ni mogel vec dvigniti. Ob istem času vsem videl na istein mestu meščana, ki je v poini dvorani brcnil z nogo neko bolje (iblečeno damo —¦ inorda sestro ali so- progo. — Gospoda, nikar. ne govorite o /Balkaniu, kor tudi mi poznamo »Evropo«! SKL'PNA JUGOSLÜVANSK0- GRŠKA AKGIJA. Šef obmejne divizi- je polkovnik Ahtonidis se je sestal v Skoplju s šefom generalnega štaba tretjo jngoslovanske armade, polkov- nikom Pašicern. Dogovorila sta se o skupni akciji v slucaju izbruha komi- tadiov. TENDKNCUOZWE NEMŠKE VEST]. 'Berliner Tageblatt« je začel razsfirjati izmišljotino, da obstojajo tiijne vojaske po^odbe med Francijo, Ceskoslovasko in Jugoslav]jo ter lioče na ta nar.in inotiti odnosajo med an- tantnimi državami. V rimskih krogih so vzbudila berlinska razkritja velik vtis. Dr. Benes sumi, da je znani fal- zifikator Forgach ponaredil doku- mente. 1TALIJA. PROTI FRANCUT. Franeosko časopisje je razširilo vesti o nesogla.sjih med Italijo in Rnmunijo zaradi nameravanega posola niniun- sko kraljeve dvojice. Italijanski tisk j inieiMije ta pisanja francoska nalolco- i vanja. -Idea Nazionale« naglaaa, da so Francija ne more sprijazniti z ml- slijo, (ia obsloja v ovropskem redu \-o- lesila. Ttali ja. •ŽENSKA AKTIV.NA VOL1LNA PR A V 1.0 A V TURČIJI. Angorska na- rodna. skupščina je sprojola !>rvih sedemnajst rlenov nove ustave, med kateriihi se daje ženskam volilno par- v'um) pri volitvah v parlameut. Pasiv- i:o volilno pravice zone ne bodo inioio. AVSTRUSKl DEFICIT. Avstri.]- ski državni r)roračun za leto 1923 i/.- kazuje 1.(1 milijard deficita. Gledaiišče, MESTNO GLEDALISCE V CELJU 7? c p c r I o a r : V !- ; 21. inarcii, petfk: Vzgojitelj Luno- \ rer«. Abon. B. \ 2o. marca, no :' vsled, velikega ansambla igrala samo , se v !>etek kol vecerna predstava. Pri- ; poročamo obcinstvu, da si pravocasno preski-bi vslopnifo za Jo lepo in zaba\r- rio komedije. III. Ker je bil pri zadnji reprizi ope- i'cte 'Mamzelle Nittoitche« velik naval za vslppnice, se j<4 gledališka uprava odločila — in to na željo velike večine oboinstva — da uprizori to priljublje- no oj)treto še enkrat v nedeljo |)opo1- dm.» oh A. uri. (Jpozarjamo osobito zunanje po- setnike, da si rezervirajo sedeže po- tom dopiwnice pri knjigarni Goričar in Leskovšck v (Vljn. Predstava konea z«> malo prod 7. uro, tako da lahko se vsak /unanji posotnik dohiti svo.i vlak. IV. ¦ Kovarstvo in ijubezen*, znana Schülerjeva tragedija sc pripravlja kot prihodnja noviteta. Režira gospod -lanko. VZU0J1TEU LANOVEC. Spisa! Oion Ernst. Režiser V. Janko. Premijera IS. marca. Motiv in tudi ten den oa igre sta •'i'evizorska«: v gnile razmere, ki vla- dajo na Ijudski soli, posveti nenaden poset soiskega svetnika, ki razcisti o- zracje z odstranitvijo slabih elementov in priznanjern zdravega in razumnega idealizma. Igra ima celo vrsto tipicnih postav, ki bi se morale podati samo- stojno in j)oglobljeno, brez oklevanja z rutino in drugirni odrskirni »izhodi za silo«. Pomanjkanje izrazitih inter- pretov je tudi glavni vzrok, da uprizo- ritev »Vzgojitelja Lanovca« ni postala karakteristicna slika iz soiskega ozraO- ja, kakoi si ga je zamislil autor, raar- več kvecjemu nje media reprodukcija. Naslovno vlogo Lanovca je zelo dobj-o rešil g. Pfeifer, le maska ni bila srečno izbrana, ker bi clovek iskal za Tijo prej častitljivega šolnika, kakor prevejanega pustolovca. Gospodu Jan- kn bi njegovega ideal ista Kremenjaka izdatno okrepUo temeljitejše znanje vloge, žalibog pa se je prepricevalnOvSt in lepola mladeniškega zanosa pogo- vstonia zgubljala v mucinem iskanju iz- raza. Med ucilelji je bil najboljši To- maž Polič. ki ga je igral g. Žabkar s si- jajno flegrno in v posrečeni maski. Prav dobra sta bila tudi Dobrovoljui (g. Zornuin) in Hojkar Cg. K.ocmur)r nekaru deski in neobrušen je bil Vilar (i?;. Novak), l^onesrecen pa-je bil Pajk g. Košica, ki nam jo podal kvočjenm solski zgled, kako se karakterne vlogo ne smejo — karikirati. To zavijanj« oči in pacvnje je povscm neumestuo. p«-i rcprizah bo moral g. Košič posta- vili inlnganla Pajka na cisto drugo podlago, ako hoce z njim uspeti. Gdc. Vorhachova je podala lu'iteljico Zlat- nieevo /• ljubko svežostjo, s katero je dobro kontrastirala njena odmerjena koleginja Osa (ga. Založnikova). Gosn. ŽgaJTiar jo opremil soiskega svetnika. ki ga pa lepaki ne navajajo) z dobro zunanjostjo in primernim nastopom, vendar bi mu bilo želeti več plastike v igri in boljšo izgovarjavo. Dobrega soiskega nadzornika je postavil g^ Ve- lic, g. Rešn pa je njegov sluga Lušterk v cast, malo »k. u. k.« sicer. vendar zelo dobro zamišljen in podan. Celjske novice. /. KONCERTNA MAT1NEJA »ULASBENE MAT1CE« V CELJU. V nedeljo, dne 23. tm. se vrsi ob pol J1. uvi dopoldne v mali dvorani hotel;«. »Union« v Celju J. koncertna matine- ja rGlasbone Matice«. Spored obsega samo komorne skladbe in nam z ozi- rom n.i vodstvo g. ravnatelja Sanoina, obela uMiogo cistega uinetniskega užit- ka. Ves čisti dobicek te zaniniive pri- reditve }e namenjen blagajni Glas- bene Matice«, ki z najvecjo težavo in premnogimi osebnimi žrtvami vzdr- žuje glasbeno šolo. Odveč bi bilo govo- i'iti o kulturnetn pomenu te glasbenn sole, zato opozarjatno samo na vnanje deluvanje drustva, ki je bilo letos siino živahno. Omenjamo, da je »Glasbena Mfttica< aranžirala v letošnji sezoni že 7 koncertov, poleg dveh mladinskih, in da je s svojiin orkestrom pod tak- tirko ii. ravnalelja Sanoina omogočila iijt'.stnomu gledalisču uprizoritev ope- reto »MainzelJe Nittouohe«, ki je nu- dila (eljskejuu in okoliskemu obcin- stvu dosti užitka in razvedrila. Kljub živithneinu delovanju pa. ima Glas- bena Matica« žal toliko dolgov, da ti resno ogrožajo uspesno dolovanje dru- Ktva in zabranjujejo razsirjenje glas- bene sole. Ge konstatiramo, da izkazu- je zadnji raeunski zaključek Ljubljan- ske kreditne banke v breme društva saldo 21.060 Din, je obupno materi- jelno stanje društva dovolj jasno. Za- to pozivamo vse prijatelje »Glasbene Matice*. da z zasedeno dvorano poka- žejo, da jiin je obstoj in dobrobit naSe »Glasbene Matice* bolj pri sreu kot prosvetni upravi, ki je po treh suhih letih naklonila ^Glasbeni Matici« v Celju volikodusno podporo po odbitku kolekovine — 1990 Din! GLEDAL1ŠČE. Na splosno želju publike, in ker je odšlo pri nedeljski predstavi -¦ Mamzelle Niltouche« preko 200 Ijudi brez vstopnic, se je odločila uprava gledališča to krasno uspelo opereto ponoviti v nedeljo 23. tm. ob 4. uri popoldne z istotako 50% zniža- nimi cenami. Radi tehiücnih stvari bo to zadnja predstava ter se cenj. pu- bliki priporoca, da si preskrbi vstop- nice že v prcdprotUiji, da ne bo pri bla- gajni nepoti'c-bnega navala. — V petek 21. Ernst: »Ortgojitelj Lanovcc*. Abo- nement B. IZ DRŽAVNE SU1ŽBE. Vpoko- jen je vladni kancelist Matevž Simo- nišek in policijski oficijal Ivan Kara- ra; ostavko na državno službo je po- dal sodnik dr. Fran Macarol. CLAiXSKf SESTANEK GETJ- SKEGA SOKOLA, ki se je vršil pre- tekli pondeljek in bil srednje obiskan. je obsegal predavanje načelnika (jro- f>lriii! i2 »NOVA D 0 B A < 33. xveinega udseka o potrebi kontinuite- te sokolske delavnosti in poročilo o najvažnejsih prodlogih za izpopolni- tev sokolske orgauizacije in sokolske- ga udojstvovanja. Predavatelj je pred- oeil, kiiko se iina. olanstvo po Tyrsevi /amisli udej.sivovati pri ustvarjanju sokolskiii oiljov v tolovadniei in izven, nje. sploii v javnem in zasebnem živ- Ijenju. Podal jo nato pregled najvaž- nojših pojavov v sokolskem življenju, in so poiirobno peeal s poinaujkanjein vaditeljstva in s spopolnitvijo okroznc organizacije v okviru župo. Pojasnil je gibanje za oi.ščenje v sokolskili vr- stah in razložil stanje stvari glede strankarskega udejstvovanja, .sokolskili činiteljev in glede obiska prireditev v hotelu »Union* v Gelju. Pogrešali smo poročilo o letosnjem delavnein naertu c.eljskega Sokola. Porocilu jo slodila daljša, skozinskoz stvarna debata, pri-katori so sc glede obiska nemške hise jiodala popolnoma soglasna mne- nja. Glede savez/iega starosto, ki jo izšel iz vrst eeljskega Sokola, se je po- vdarjalo, da ni povoda za nastop proti njegovi osebi, glede strankarskega u- dejstvovanja sokolskih einiteljov pa. da. se z ozirom na vzgojno obeležje so- kolskega delovanja strankarsko udej- stvovanjo nc priporooa in da reklaml- ra Hokolslvo pri današnji strankarski razbrzdanosti svoje funkoijonarje predvsew samo zase, da se morejo /. vsenii silanii svoje osebnosti posvotiti trajnini nalogam sokolskega vzgojnega programa na not in vsenarodnega udejstvovanja na von. Clan ski sesta- nek ;io pokazal polrebo, da se v življe- nju vedno nanovo nastajajoca vpra- sanja iznesejo pred širši sokolski fo- runi in zmoznost, da se tu trezno in stvarno razmolrivajo in s torn svojo zivljonsko pravico tudi za naprej. IZ STATISTIKE ORZAYNEGA 'AMBULATORIJA. Celjski brczplacni drzavrii ambulatorij, ki je zacel delo- v.-ili 1. jan. 1923, narn podaja sledeco zanimivo statistiko: Tekom lota sta bili pregledani 402 osebi (250 moških in 152 žen skill). Zakonskib je bilo G6, samskih 298, otrok 88. ()d vselv pre- gledanih. jo bilo spolno bolnih 306 .'76%), kožno bolnih 80 (20%), nega- tivni izid je iinelo 16 (4%). Ordinacij je liilo 3850. Od 306 spolno bolnih je bilo po poklicu med moškimi osebami: 101 delavee (33%), 8 trgovcev (2.6%), 3 vojaki (1%), 11 rokodeleev (3.6%). 4 uradniki (1.3%), 16 kmetov (5.2%), 31 iz drugih poklicev (10%) in 12brez- poselnih (4%); med žcnskanii od 120 boinib: 23 gospodinj (7.8%), 35 de- la vk (11.4%). 1 nradniea (0.3%), 35 služkinj (11.4%), 1 natakariea (0.3%), 5 tajnih prostitutk (1.6%), 12 iz dru- gih poklicev (3.9) in 8 brezposelnih (2.6%). Na kapavici je bilo bolnih 117, na sifili 188, od teh 42% na sveži se- kundarni, 34.6% na luens lalens in na uleus molle 1. Število manifestno- sekundarno Iugs je tekom leta nekoliko padlo, primarne in lalentne se neko- liko povečalo. Za zatiranjo spolnih bo- lezni so sc vi-.siia javna predavanja, ki till je imol vodja ambulatorija primarij dr. Raj.sp v Ljudskem vscucilisru. Bol- nikom ambulatorija se je posojala dr. Uemsarjeva knjiga o spolnih bolcznib. ki so jo čitaJi z zanimanjem. Izven am- bulatorija je bilo v letu 1923. prijav- Ijenih od zdravnikov ambnlatorijevega okoliša spolnih bolezni pri moških zdravljenih 248, ozdravljenih 86, ne- ozdravljenih 22, pri ženskah zdravlje- nih 93, ozdravljenih 41, neozdravljenih 6, pri otrokih zdravljenih 22, ozdrav- ljenih 8 in neozdravljenih 3, skupaj 529. Siatistika kaže, da so spolne bolezni najbolj razširjene mod delav- ^kimi sloji. IZ MESARSKE OBRTf. Dno 17. in 19. marca 1924 so je pri mesarski r/adrugi v Gelju mod drugimi vajonci podvrgla pomagalski preizkusnji tudi cna vajenka in sieer gospa Marijana Kornes iz Laškega, ki je pred zakonito seslavljeno komisijo skušnjo prestala z dobrim uspehom. Slučaj je vzbudil v javnosti mnogo zanimanja, ker je to v Jugoslaviji najbrž prvi slucaj. SMRTNA K0SA. Umrl je na Bregu pri Celju g. Matija Morn, hisni posestnik v slarosti 71 let. N. v m. p.! UMRL JE v petek, dne 14. marca g. Adolf Bursik, biv.ši čevljarski moj- ster in rnarljivi godbeuik pri svoječas- di celjski narodni godbi. Bil je zave- den Slovan. Po prevratu se je vrnil iz (ielja v svojo doniovino v 1'i'ago. Uodi mu blag sponiin! YKLEYAZEN OBiSK VELJA. Predslavniki drustva narodov in ame- rikanske llokfelei'jeve fondacije so po'setili v cetrtek 20. tin. novoustanov- ljene socialnobigienske ustanove in ustanove za pobijanje nalezljivih bo- lezni v Celju. Obiskali so: drž. bakle- riolosko slanico, drž. ambulatorij za spolne l'olezni, L'asteui'jev zavod in Protituberkulozni disj)anzer. Ministr- stvo narodnega zdravja je pod vod- stvom nacelnika g. dr. Stainparja in sanitel.nega šesa za Slovenijo g. dr. Katici'i-i pri})ravilo ta pomeniben poset v svrho, da se zainteresira Rokselerje- va. ustajiova in Društvo narodov za te nase institute in da se potom njih omo- goči nadaljnji. razvoj teh zavodov, ki so za celo Slovenijo in za mesto Celjo dalekosežnega pomena. Društvo naro- dov je zastopal g. ravnatelj dr. Ludvik Uajchrnan, Rokielerjevo fondacijo pa g. profesor Sol ska r Cunn, ki sta pre- vzela pismeni porocili od sesa bakte- rioloske stanice in Pasteurjevega za- voda g. dr. Rebernika in od šefa drž. ambulatorija in Prolituberkidoznega dispanzerja g. primarija, dr. Raispa. Komisija se je o teh novih ustanovah izrazila zelo pohvalno. Iz Celja je od"- rtla komisija v zdravilišče Topolšico. Nadaljnji obisk velja Zagrebn in osta- liin juznim mestom nase države. N APR EDOV ANJA V VOJSKT. Službeni vojni list z dne 14. tm. pri- nasa s kralj. ukazom imenovanje ]->ar slo rezorvnih castnikov v visji cin. —• Mod imenovanimi oficirji je mnogo Slovencev in Hrvatov. Kolikor smo v naglici preglcdali, so napredovali iz coljskega okolisa: Pemdija. Za kape- tana 1. ruzreda: Anton A. JerSinovic, Ignan A. Založnik, Baltazar B. Baeb- ler, Ernest M. Vargarzon; za kapetmh? II. razreda: dr. Fran F. Suhadolnik, Vinko A. Plaskan, Ivo T. Šubic, str. Josip Wicser, Anton S. Serninič, Ivan (1. Vrečer, Rudolf R. Dobovišek, cir. Jože Kavčič, Stanko A. Perc, Rihard Peslevsek, Anton A. Stefaueiosa, An- ton M. Zdolšek. Sreeko S. Vizjak, Hin- ko A. Bezgovšek, Anton A. Ostcrc; za poručnikc: dr. Milko IFrašovec. Mir- ko I. Gruden, Albin ,T. Šrnit, Bogclan F. Ferlinc, Alojz J. Osterc, Lnjo Can- cer, dr. Dragotin Hočevar, Ivo I. Met- lika, Josip J. Kolšek, Mirko Majcen. Matko M. Šmid, Leopold B. Baebler, Franc Voglar, Franc Žager, Vekoslav Gobec. Artilerija. Za Uapelana I. raz- redit: dr. Gvido Srebre; zn hapetana If. razredn: dr. Dragotin Vrečko. dr. Franc Hrašovec, Vladimir F. Kalan. Konjevicu. Za kapetana II. razreda: dr. Šandor Urašovec, Mirko Meglič; za poručnika: Oskar C.ernelč. Sunite- ta. Za kapetana I. razreda: dr. Alojz A. Vacek, dr. Ivan J. Raišp; za kape- tana II. razreda: dr. Vladimir Bre- zovnik, dr. Rudolf Mikus, dr. Fran Svetina. Cestitamo! CELJSKO PEVSKO DRUSTVO naznanja vsem svojim clanom in čla- nicain, da se vršijo zopet redne pevske vaje in sicer vsak pondeljek za mešani zbor in vsak cetrtek za moski zbor. Pricetek vsakikrat tocno ob 20. uri zvecer v mali dvorani Narodnega do- ma. Pri tcj priliki. apeliramo na vse clane in clan ice, ki so tlobili pismena j vabila, a se se pri zadnji vaji niso od- zvali, da storijo pri prihodnjih vajah svojo dolznost. Ne samo, da se sam od- zove, tem\cc dolznost vsakega clana in članice je, da še privede druge dobre pevce in pevke v zbor! Le na ta način so bo dosegel uspeh, katerega mora CPU kot važno kulturno društvo po- kazati! Konec je brezdolja, začcli smo z nosimi podvojenimi silami, pričaku- jeiDo tudi, da se zaveda vsak posamez- nik svojo dolžnosti in se podvrže dru- šlveni diseiplini! POM LAD. Z danasnjiin dnevom sc je pričela pomlad, ki pa vzbuja s puslim mokriin vremenom ?nalo ve- selja. Noc in dan sta enako dolga, kar imemijorno pomladni ekvikokcij. Upa]- mo. da prodcrojo solnčni žarki oblako in rias po dolgi mrzli zimi prijotnc? ogrejejo. IZPRFJ) CELL 0KR0ŽNEGA SO DISC A. Med vasovanjem v Lučah so domači fantje napadli Ivana K. iz Solčave. Podrli so ga na tla, mu po- j tegnili skozi obe roki lesen drog, ga ] naiij privezali in pustili Na kolenih j se je nato plazil nazaj 'proti Solčavi, ' dokler ga ni rešil neki potnik. Radi Le surove sale so bili obsojeni: delavec Ivan Kramer na 6, delavec Ivan Kri- vec na 4 in posestnikov sin Fr. Kakar na 3 tedne poostrenoga zapora. — V vaski bitki v Župelovcu v brežiškem okraju je udaril Martin Hotko rudar- ja !\ud. Arn.ska z vilami po glavi, zn kar se bo moral 3 tedne kesati v po- ostronem z-aporu. — 26-letni organist Vinko 8. iz Št. Ilja pri Velenju je ho- icl v noci dne 6. avg. .1923 med poljo iz v^mihcla spolno zlorabiti neko do- ( klico. Kn so ga drngi dan naznanili. je zazvjgal nieni rodbini s smrtjo, ako bodo nastopali proti njemu in dekle- tovi materi celo grozil s saniokresom. ObsojcM jo bil na 6 mesecev poostrenc jece. — Radi poneverbe in tatvine je bil obsojen 50-letni Anton Čokl, dela- vec i/, I'rislave. na 3 mesece poostreno- ga zapora. — 20-letni posestnikov sin Anton Loskovšek iz Jurkloštra jo iz mascevalnosti zasadil nekemu Lesjaku nož mod pleča. Obsojon je l)il na 3 me- scce poostrene jece. VELIKA TATVINA. Dne 14. tm. so pri.šli v gradu »Novo Celje«, last gosp. barona Turkovica na sled veliki tatvini srebrnine in sicer krožnikov, tas, jedilnega orodja ltd. v skupni vrednosti 200.000 Din. Izsleditelju ukradenih predmetov odnosno poina- gacu je od oskodovanega razpisana nagrada 10.000 Din. PRIREJANJE TOMBOL. Vr\ tomboli. ki se je vršila dne 9. ma.n\a J92i v isarodnem domu v Celju v prid ()k'])šc\alnega dnistva v C^elju, se je ugotovilo, da radi prevelikega navala obcinslva prost or i Narodnega doma, kakor tudi nikjor dm god v Celju, niso primerni. za prirejanje javnih tombol, ter se tern potom obveščajo vsa drn- štva, da. se v bodoče ne more dovoliti. več javna tombola v lokalih, temvee samo na prostein. POLICIJSKE VESTI. Zgube: Dne 11. marca tl. 1 zlata kolajna, na kateri je na eni strani vgravirana glava bur- skoga gen era la Krüger, na drugi stra- ni ])a je na])is ; Ein Fund Gold«. Dne 3. marca zlata broska z briljanti, vrod- na 2500 Din. Dne 7. marca. rumen a us- njiita rofna torbicn 7. vsobino okoli 50 diiuirjcv in mpm robec. Due '2b. febr. enc iiiale skarjice. Dne 1. marca crna usnjata, denarnica z vsebino 60 Diu in legitimacijo »Sport Kluba« na ime Ko- pin.šek Andrej. Dne 1. marca zlata bro- ška :•'. dija.mantima in rubinom, vredna 400 Din. Dne 29. febr. denarnica z vse- bino 4600 Din. Dne 28. febr. črna ns- njaia. listnica z vsebino 2800 K, obrtni list za prekupcevanjo živine in orožni list, oba na ime Gradic Franc. Dne 25. febr. denarnica iz rujavega platna >: vsebino 377 Din in 2 obrtna lista z«t sojinarstvo, prilepljena na platno. Dne 22. febr. zlata broška z briljanti, vred- na 500 Din. Dne 5. febr. ura in veriži- ca i/. kovine, vredna 250 Din. Najdhe: volnena rokavica. malasvota denarja, svilena zenska ruta za na glavo, mala svota denarja. donarnica z malo svoto denarja. usnjata rocna torbica z malo svoto denarja. in nekaj predmeti, knji- žica z malo svoto denarja, pasja znam- ka, denarnica z malo svoto denarja, srebrna ženska lira, mala vsota denar- ja, pasji nagobenik, naocniki, usnjata torbica. AVIV NA PRODAJ. Davcni urad v Colju iina na prodaj osebni avtomo- bil za 50.000 K, eventuelno ceneje. — Ogled-' se v avtodelavnici: L. Ropas na Lavi pri Celju. KINO (1ABERJE. Pelek 21., so- bota 22. in nedelja 23. marca »Skriv- nostna podmornica«. IT. epoha. D o p i s i- V0.JN1K PRI CELJU. Borba proti meščanski šoli v Vojniku jo v zadnji seji obč. svela končala tako, da je bil predlog ondotnega zdravnika g. dr. Mikusa, ki so bori za ukinitev me- scanskc sole, odklonjon. Izmed 16 od- bornikov se je izreklo 13 mož za solo, g. /dravnik je ostal s svojim nara ne- pojmljivim predlogoni luido osamljen. | PROSTOVOLJNO GASTLNODRU- 6TVO V RIMSK1H TOPLTGAH priro- | di dne 4. niaja 11. v kopališču veliko ! ljudsko veselico povodoin izleta sosed- 1 nih gasilnili društev. Kopelj režijska. iSlavno občinstvo in tovariši gasilci se uljudno vabijo. — Odbor. Turistika in sport. I'LA NUN SKI KOLEDAlt PRE- NEHA lZilAJATI Z LETNIKOM. 11)24. Vzrok: t. premalo zanimanje, ki ga tej brosurici posvecajo planinci; 2 vsakolotno vcliko število neplačujo- čih odjerualcev. L~ Zahvaljujern se vsem, ki so me podpirali pri razpeca- vanju koledarja. — Nekaj koinadov je so na razpoliigo. Kaieri koledarja pa še niso placaii. naj mi ga vsaj vrnejo, da ne lioni iinel poleg dela so gmotno skodo. —- Brim on Rotler, Marfbnr, Krekora 5. Olitupijski dan .1924. Jugoslovan- ski Olimpijski odbor jo dolocil letošnji Ohmpijski dan na 13. aprila enotno za vso državo. Olimpijski dan se bo vrsil tudi v Ljubljani ta dan. Dohodki prireditev so nainenjeni pred vsem udeležbi naših šporLnikov na Olimpi- jadi, ki se vrši lotos poleti. ter upamo, da bo obeinstvo ])() svojih nioceh pod- ]>rlo jrrirediiev. Olimpijske srerke sb razdele le dni v liadrobno prodajo. Žrebanje je v .jnniju. Čisti dohodek je nainenjen v omogočonje udeležbe naše države na Oliinpijadi v letu 1924. Cena srecki je 10 Din. Od ])rodaje sreck je odvisno, ako bo inogla država stopiti v tekmo- vanje s skoro 50 narodi sveta ter po- kazati svoja kuluirna siremljenja. Vse države žrlvujejo ogromne svote za svo- jo tekmovaleo, pri nas dosedaj ni bilo mogO'Je pri vladi ničesar doseci toT1 \o tieba .po znanem reku >Uzdaj so u sc i u s\oje kluse« poizkusiti vsaj v jav- nosli, koliko zamoremo sporlniki sa- mi. Upajino, da nas bo obeinstvo raz- umelo in podprlo. IZVRŠNI ODBOR ZA VTIT. 0- LIMPLIADO priredi 13. aprila po vsej nasi državi olimpijski dan, katerega glavni namen je zbiranje denarnih sredstey za olimpijaclo, ki se vrsi letoS- nje leto v Pari zu. Prodajali se bodo znaki in olimpijsko srecke. Obrlni veslnik. VELIKO OBHTNIŠTV0 ZBORO- VAN.1E V PTUJU se vräi v nedeljo 23. marcü, ob JO. uri dopoldne v dvorani Narodnega doma, na katero se vabijo vsi pridobitui krogi. Dnevni red: : j)avena bremena in obrtni.stvo«, pre- dava davcni naduprav. v p. 0. Meglic, Maribor:^ »Kredit malega obrtnika«, J. Volk, Šoštanj; »Delavsko zavarova- nje<, dr. I. Pless, Ljubljana; »Delovni cas-, I. Rebek, Celje. OBRTNO DRUŠTVO BRASLOV- ClFi-l-'OL-ZELA im a izredni oboni zbor 23. tm. ob 2. uri popoldne v gostilni g. V. Rössner-ja v Braslovcah. Pri zbo- rovanju bo predaval zadružni komisar g. Založnik iz Celja. Dnevna kronika. OPOZ1C1JA IN RADIKALI. Po- slanci opozicijonalnih skupin so po- zvani v Beograd, da se udelezijo v pondeljek polnostevilno skupščinske seje. Opozicija zatrjuje, da je situaeija v njenih in ne več v Pašicevih rokah. Radikali razpolagajo z najvec 122 gla- sovi, dočim ateje opozicija skupno 125 glasov, ne računajoč Nemce, ki so od- ločeni. nastopiti proti vladi. Radikali sami priznavajo, da je padec njihove vlade neizbezen. Pasic trdi, da je ko- aliuija s Pribiceviceviin krilom donio- kratsko stranke gotova stvar. Kralj prlsoslvKJe tisoclelnici hr- ralskvaa kraljestva. Kralj je sprejel v avdijenci 13. t»n. posebni odbor, ki je naprosil kralja, naj se udeleži proslave 1000-letnice hrvatske kraljevino. Kralj je iiueležbo obljubil. OBLASTNE VOLITVE se bodo po v'adni ddredbi vršile v aprilu. Smelmwv jubilej. V proslavo Smetanove stoletnice izda Tiskovna zadruga v Ljubljani, jubilejni spis, ki izide koncem marca v posebni knji- žici. IGRA S FRANK0M. Vsled ne- nadnega dviga francoskega. franka so ntrpeli dunajski špekulantje ogromne? ¦ izgubo, ki se cenijo na 80 milijonov dolarjev. Mnogo eksistenc je uničenih. VISOKA POSOJILA FRANC1JI. Francija je. dobila v Londonu z zlatom krit k red it. 4 milijonov funtov in v Newyorku od Morgenovega banenega sindikata vsoto, ki še ni fiksno določe- na. a bo znašala 25 do 100 milijonov Stev. 33 N 0 V A I) f) }\ A Sli-an 3 Dr. Milhv Tltmnrec: Zimski sprokodi. '¦». Ccljako poQorjc. Sveije. a\"h pieddan godu svetega. Matija, ki led razhijii, oziroma ga naredi, če «a ni, sem ob 8. uri zjutraj stal na Ka- l)uviuskem moslu in eakal dru/.bo, s Ivat.'i'o soiii domenjon, da so spreho- diiiio po bližnjiti hribih. Ahaz in sv. Matija si lelos nisla prijatelja: iz Savinjske dolino brije lodon krivcc, ki najde pot prav do kostj. Snega je zadnje dni namedlo sko- ro meter na debelo; eez noč so je z- jasnilo in barometer je zlezel gluboko pod niclo. Brez zamude, kot je pri izkušenih planincih navada, smo odkorakali iz kraja sestanka tor zavili po prijaz- nem Brogu cez savinjsko brv proti apnenici. Prvi solneni žarki so krvavo-ru- deče obsevali cerkev sv. Miklavža, raz- vuline staroga gradu in obrit in nepo- rnsel nos Grmade (722 in). Vsa pokrajina, posebno prolepi me.stni log, je bil spremenjen v bajno zimsko pokrajino: smreke so klonilo •svojo vejovje do tal, njili glavo so sto- kule pod \eliko tozo beloga snoga, kot da so pritozujejo, da jo sno/.no nad • logn lotos y.e provec. Okrog človoških bi valise jo bilo ¦polno vrabcov in drugih malih ptic, po du'vju pa so sedele žalostne in iz- slradane vrane in srake. ter čakale svoji.-ga plena. Pot je bila izhojena. Saj so nasi Svoljani, ki gredo že k pi*vim inašam v Geljo ter ob 4. jutranji uri bodijo lod, zu to dobro skrbeli. Vprašal sem mimoidooe, kaka je bila noo"na pot in Uako so hadili, tor pvoj.'l soglnsen odgovor, da je bila noč ja.sna in krasna, tor jo luna svotiia ta- ko, da so lahko brcz tre.sk in svetilk hodili. Pod apnonco sino zavili po cesli skozi desni žvlozni.ški vijadukt ter za tovnrno in minio par kniotij pri.sli do slovite strmine, ki vodi v sodlo mod Graiado in Vipoto. Zelo strmo napota steza, ki jo pre- liodLš v dobrib 30 minutali, nan« inio- nh no ogreje vse ude. Iz sedla, za katorim jo lop vino- grad, ja zanhniv razglod na Celje, ki /..ipira in konihijo suvinjsko sotosko im^l MiklavSkim vrhoiu in Stariin gra- doni. Zdi so. nain, da gledamo sko/.i sickla panoram-e na dolino in meslo, t<\ko slikovit jo polled. f'ri križu za sedlom stoji neuad- i\o nad globoko dolino ves ogromon im^im gozd prod nami. Pot mis vodi levo mimo imenitno- ga studom-a pod stolotno Imkvijo pn- Icwno vii^je. Kiuulii zacrledanio v o/.adju Tov- s.U vrh. ki RH jo \v\ lota vojne do lani dicil l^p raz^leden stolp. Prav škoda \c, da stolp ni bi! pi'ii- v(x\isno popravljo-n in je nidi tej?a. ker jay s dobiin dovoljenjo stopiti \auj!« Kako pa «i so. poslovila /. zomljo i.u kuko si jo zapuslila?« ;,Sarna no vom, rovn, kako se jo z^odilo! V'.sa betežna sein bila zadnja kii.šnikon) stopimo \- gozd, ki :i'\ skoraj v ravni örti prokoraoimo in übidoJTio dolx'i- del masiva Tovslog.-r vrha, ki na južni slrani strnio pada v tolino Iz daljave nas pozdravijajo siari -'.nanci Kum. Veliko Kozjo, l.isca in trugi. Knialu se prikaze radovednim oeein «laraslavna očrnela svetinška vrkev. obdana od ijuLke planinske va- -kc Svetje ali Svetina. V dolu poti, ki nam ga je še pro- hoditi. je toliko snega, da se pugrezn- no \cdno globlje. C'.e/, ne/.avarovan rob brije oster veter, ki nosi snoženi pub in prab in nam ga niece v obraz. Prav zadovoljni smo, ko stoi)inio ob pol 11. uri dopoldne v prija/.no Kli- iiarjovo gostilno na kratek oddih. Lcga vSvelja ima vse prodpogoje i.ilaninskegn letovišca: primoroma vi- soko lego (C83 m). zdrav zrak, obsož- nv go^dove smrek, dobro vodo, in soln- ¦a po pasnikih in tratab na prolok. Bližina ^Celja (2 uri), Laškoga .) ure) in Ätor (2 uri) je pasebno ugodna za dostop in žrlezniške zve/w na vse strani. Zül ni pripraviiih .slanovanj /a lalj.se bivanjo, ki bi privabilo v ta lop kraj gotovo tudi letoviščarje. Posebno /aniiuiv j« velik travnik okrog staro ¦ oikve s slolotno slovansko lipo. l/.let v Svetje jo mogoč o vsakein iotnoui easu tor bogalo poplaoa j)ar uv hojo, ki jo je treba. V na.ilep.sem vremenu smo odsto- ¦)ili po strinih go/.dovih \- Store in od- ¦od Ali se peš domov. vi pa jo narasäilu in narašeala. Stara sem in poznam to zname- n.\i'l Srce mi je skoraj obstalo strähn. k'\ jo legt'l lait svinec \ moje žilo. . . . St rasen orkan prihaja, orkan /. divjo in naglo plinio, ki bo pokopala ljudi nti kristalni gJadini; vso: mlado. ve,s*-|i? in stare, zadovoljne. Kdo jib naj posvari o pravomjii- pu, njo, ki so v radosti, v igri in v smo- int in no spoznajo, kar je spozna- ia z grozo izkušena starka .... »Splazila sem se z ložisca, s svojijni /ttdnjiiui mocini — do ni/.koga okna .....Ä\\\ po doloeilih oljrtnoga reda. VsakemLi deJavcu se pri nastopu službe v niestni elektrarni izroči proti potrdilu ] izvod delovnega reda. Na zadevnem potrdilu izjavi delavec s svo- jim podpisom. da se podvrže vsom do- laeilom toga rod a. :j. Dehvni čas. Vsi dolavniki so normalni dolovni i.lnovi. Vendar so dolavei dol/.ni po po- scljnoin nalugu obratovodstva, pota navarl- iii dolovni dan. Dolo, izvrSono v dnevib prod vo- likiini pi-azniki mod 13. in 20. uro, so plaea s f)0%-nim pribitkom, delo mod S. in lo. uro pa so honorira kot K-urn.i noi-jualiu delavnik. 4. 1 zplacecunje mezd. Mezdni teden se začne v petok <^b S. uri in konča \ cetrtek naslednjega ledna z zaključkom dela. Montažne ča- -ioviio izkaze in tedenske račune je od- d.r.ti \.sak potok ob 8. uri v obratni pi- .avni. \ sak monier mora ločno izpolniti öasovne izkazo za sobe in. za svojo po- inožne delavco. Za pravilnost teh iz- kiizov je osebno odgovoren. \ sak montazni öasovni izkaz mo- ra biti potrjou od one stranke, ki je delo nmotMla. in sicer od osebe, ki je odgovorna za narocilo in plaoilo; lo velja tudi v sluoajih, oe dolo ni konca- iio in seže še v prihodnji inozdni teden. V nepolrjenih izkazih zaraöunani i';as so ne plača. J.zplarevanje mezil se vrši vsak na piano ... V hipu je bila moja bajti- ¦a v plamenih. Slišala sem jih še, ka- 'io so pritokli od morja sem, rnislim, tla so bili vsi; slisala sem. da ine liočejo L'oAiti, mone. ki je Bog v svoji dobroti rv.sil po njoj vso množico. ^lišala som, kako jo završalo po zraku in votlo za- gratolo, blišala som st rasen pok. s ka- teri.Mi so dvignili valovi lodono skoijo nad soboj in jo razgnali v nie . . . Iskro so svigalo nad mojo glavo, n;.d njirni, ki so bili reseni . . . Moje bedno tolo je bilo menda proslabo za mraz in za grozo . . . pa som pri.šla tu som, da so nad niaiio iz- polnijo Ik.'soiIo milosti bozje . . . Heva sem, gospod, in hišice na bregu iudi nimam veo. Vom, da ne za- ¦'•ilužini . .. .« Vrata se odpro, zlata vrala nebo- ¦ika. in an gel j presveti pelje žonico skozi nje. Zunaj pa obleži slamnata bilka iz rovno. poslelje, ki jo je bolna sirota za- zgala, da reši zdrave, vesele in bogate. Gloj: bilka se spremeni v .suho zlato, v /-lato, ki zaene rasti in so razraste v 'lajkrajsih ininutali in razvoji v pre- lop okrasek, v okrasek na vralih sa- mega nebeškega kraljestva . . . Vrno so angelj presveti, vrne se, pokaže na zlato vojice in vijugo in go- vori: »To je prinesla uboga, stara /.e- petek ob 17. uri. Vsak delavec mora prejem svoju rnezdi! potrditi. Morebitne reklamacijo st» mnrajo takoj priglasiti. (Dalje prib.) Narodnogospodarstvo. y/ .V K LJ. i\M HU AUWKO DUU8TV0 ZA - SI.OVEiNUO priredi — kakor običaj- no —¦ svojo redno 44. otovno sknp.wi- ¦rto na praznik, dne 25. marca tl. ob -. uri popoldno v dvorani (pri ne- ugodnem vremenu v gostilniških pro- storih) gosp. Fr. Robleka v Žalcu po objoajiiüin dnevnein redu. limeljarji, pridite v obilnem sto- vilu, da bosto sli.šali, kaj in koliko j(* dru.štveno vodstvo storilo v prospoh hnjoljar.stva, in da so poinenimo, kaj je neobhodno potrebno, da si ne bodomo lo ohranili, nogo da bodemo tudi na- predocali v toj volevažni panogi kme- tijst\a, katera jo edini vir nasib do- hodkov. Pj'idito torej vsi! Drtišfvevo vodstro. H K S 0 L if CUE, sklonjono na obonom zborn Glavnoga Saveza jugosl. vinogradnikov dne Jü. iVbiuaija 1924 v Zagrebu: //. Ncsolucija (fkde edinsfvetiega vhi- xJseya zukona za celo drzaco. Po j)redlogu g. referenta profe- sorjü Kaitnerja iz Zagreba se sklene: : Pozvati ministrstvo poijoprivro- de kialjovine S11S, da pusti v intoro.su ro.šitvo vinske krize. kakor tudi v za- šoito vinogradništva takoj izdeb\ti ediiislveni vinski zakon za celo kra- Ijovino SlfS in da ga čiin pro je pi'od lo/.\ na rodn i skupščini, da ga spi-ojnuv Vinski zakon naj stopi v voljavo jiaj- kasneje do konca avgusta 192ri, tako da so ga labko izvaja ze pri prihodnji Irgatyi. < lo pa to no bi bilo tohnično iz- vršljivo Uzdati do gornjega roka novi vinski zakon) naj ministrstvo izda to- /'.adevjio naredbo prohodne, naravo, s katero se vinski zakon za krajso dobo uveljavi. V tem sluoaju mora biti vin- ski zakon prodložen skapščini najkas- nojo za leto dni poznoje. JSestava vinskega zakona uaj se jioveri slrokovnjakom. kateri imajo vinski zakon izdelati s posebnim ozi- iom na zaščito našega inanjšega vino- gradnika, upoštevajoči pri torn vendar tudi položaj vinske trgovine v Evroj)i. V tern vinskem zakonu uiorajo biti do- voljeni v.^i racijonalni in naprodni po- stopki danasnje tehnike, katerim ni cilj pomnožitev vina. Zlasti mora biti do- voljena priprava vina potom ugosče- vanja, torej zmanjšanja voluma (ob- soga). V to svrho so mora dovoliti tudi zboljšanje vina potom zmrzavanja, oz. ])otom dodatka zgowoenega mošta, pri- piuvljonoga /. vkuhavanjem v vakuuin- aparatiJi ali iz osu.senega domaoega .•-'j'o/.dja. 1 »ovoliti se morn tudi nadalje sladkanje vina s öistim repniin (pe.si- i'im) sladkorjem, da so zamorejo vina slabejših letnikov ozdraviti tako, du nica. Kaj pa prinese« ti s sveta v nebo? Vein, nioo.sar nisi storil v svojem živ- Ijcnju, so one opeke nisi napravil! Ha bi so mogel vrniti in prinOvSti s se})oj vsaj toliko, da bi bilo vredno ene same zgane opeke tvojega lastnega izdelka! Nicer bi bila iz tvojili jok za nic, a do- I'j'o voljo bi pokazal, in lo je že nekaj! . . . Toda vrniti so no snioš in lako ti no Morein pomagati! Tedaj pa stopi ženica nazaj in j)o- prosi zanj stara. tota Marjota . . . Brat njegov mi je daroval vse kosčke in kose, ki -•() mi zgradili mojo hišico; za ubogo zemeljsko revo di'agoceno, |)rodi'a.goceno darilo. Naj stojejo vsi tisti drouci za opeko, za eno samo ope- ko in za tega-lo tu! Milost božja je pri \as doma in milosti smo potrobni wsi! . . .« Ai.golj pa do: Tvoj brat — oni mod vami, ki ti jo. bil liajmanjsi — ti torej pomaga v kraj izzvoličanih . . . Dovoljono ti bodi, da čakaš zunaj in proinišljujes, kako bi popravil zavoženo življenje tarn spo- daj ... V raj pa ne prides, doklor in- storiš tudi ti vsaj nekaj! ...» «. . . Jaz bi so bil lepse izrazil,« si misli veliki kritik — a je vaje enkrat tiho •¦ in je to ziinj ze ludi nekaj. . \. Stran 4 »NOV A DOB A« Stev. 33 bodo sliona vinom iz istih leg v dobrih vinskib letinab, ter da se za more jo po- grešna ali bolna vina s ponovnim vrc- njeni popravi-li. Potem se mora dovo- 1 itL dodatok čisto vinovico (konjaka, dobljenoAa od dosiilaoijo vinn), ki vao- ; bujo najmanj lb% (volunmih) alko- 1 hola, in lo sanio pri izdelovanju dezorl- nih in posebnib vin z nad 1(>% alko- hola, in sicor 7, dodalkom od najvtr 4 Kirov vinoviee na on boktoliter v'uia. Vr to svrho so mora dovoliti in pod- pirati izdelovanje de/.ertnib in penor.ili vin na celom tcritoriju kraljevinc Sli\s. Najstrožje zabraniti pa je umiio- ževanjo vina z dodatkom vodo, sadjov- oa ali sadnih .sokov lor tvarin, ki so zabranjo.no tudi v drugili državah. Tstotako so inorajo zabraniti srodslva za konzerviranje tiII poboljšanje vina, ki niso izrocno zgoraj navedona, ozir. ki so zabranjona v druK'ib državah. Posobno se mora zašeititi vinovi- oa, to jo vinski destilat (konjak), na naivin, kakor v dniKib naprednih vi- narskih državah, tako da zamore pod tern imonom v tr#ovino samo original- ni destilnt vina. Za domaeo porabo so mora manj- sim vinoftradnikom dovoliti naprav- Ijanje pikolo (pelijota) iz vinskih tropin. Nacizor nad izvedbo vinskega za- kona se naj prepusli politirnim obla- stim in posebnim po oblaslih za to do- locenim zavodom. Nadzor mora biti ciin najstrožji in eim popolnejsi. Nart- zorovati so v glavnem praktiena opra- vila v kletoh.c IZKAZ POSREDOVALNIGE SL. TRG. DRUŠTVA »MERKU1U V LJU- BL.IAN1 od 12. maroa 1024, V duzho se sprepne: 3 knjigovodje, 1 korospon- donta, 2 kontorista, 1 pomočnika spo- oorij.sko .stroke, 2 pomoenika gaianfo- rijsko stroke, t pomoenika nianufak- turne stroke, 2 pomoenika dclikntcsne stroke, 1 pomoenika mesa no stroke (za Nem. Avstrijo), 5 trgovskih potnikov, voe zavarovalnih potnikov, 2 kor.es- pondentinji (1 za Bcoftrad, 1 za Osi- jek), 1 blagajnioarko, 1 prodajalko mo- sano stroke, 1 prodajalko manufakhir- ne stroke, 1 prodajalko konfckcijske stroke, i prodajalko delikatesne stroke, 1 prodnjalko za zlainino in uvc, \. liron- ke in 4 licence. Sluzbe iščcjo: 11 knji- govodij. ß korespondentoy, 12 kontori- .stov, ';) praktikanti. 3 poslovodje, 10 potnikov, 15 skladisrnikov, 85 poinoč- nikov raznib strok, 43 kontoristinj, lo blagajničark, ?J knjigovodkinje, 19 strojepisk, 52 prodajalk, 24 ueoncov in 41 neonk. —¦ Posredovalnica poslnje za noslo'lajalee in društ. elano broz- plačno, za oslalo pa proti odškodninl. Vabimo vse interosonte, da se vedno posluzujejo naso posrodovalnieo. Tržne cene v Celju, dne fV marca 1924. (V Din.) Oovedina: V mesnicah I. vrste 25 — do —'—, 11. —'— do 23'—, na trgu 1. vrste 24 - do — ¦-, II. vrste 22'— do —•—, vampovl2'— do—' — ,pljuč 12—do-----Jeter —•— do 20'-, 1 kg Icdic 22'— cio —•—, loja 10'— do 25—. Veletina: 1 kg telečjega mesa 1. vrste 30'— do ->-'--, II. vr.-^to 25 — 1 kg jeter 22-, 1 kg pljuČ22'~ do — •--. Svinjina: 1 lpol v Kvropo zastopnik volikega anioiikanskega fibnskega podjetja, ki bi ]»repovoril kalii'a za sodelovanje pri filmii, v katorem so predstavlja pro- pad Hizanca in prihod Tuvkov v Ev- ropo. Kalisu pon\ijajo bonnrar en mi- ll jon dolarjev. ZOPET ÜZIVELI MRTVE(i. Ko- car Jurij lliedl v Scbönwaldu je dobil iz Egerja brzojavko, v kateri je bilo naznanjono, da jo njegov sin nenado- rna uiurl. Oče je pripravil doina vse [)o(.rebno za pogreb in dal za pokojnim z\oniti. Nato se je podal v žalni obleki .s svojiini ti'otni sinovi v Eger, da bi it'iirlega prepoljal domov. Oče je vodol, da je stanoval njegov sin v botclu Zve/.da« tor je vpra.šal tain, v kateri s(>bi leži. Nalakar jo vodel, da iskani ? svoji sobi spi in se nm ni niti sanjalo, da iseejo obiskovalei mrlira. Cola dru- zina je tiho vstopila v sobo. Sin je lo- žal v postelji in bil obrnjen v steno. Kavzori so zaoeli jokati, navidezno mrlvi, ki je sladko spal, se je obrnil, jiii zaoudono plodal tor vprasal za kaj »re. Vprašali so na posti, kjei' so zve- deli, da je sla pomotorna brzojavka mesto v vSoböiibrunn v Sobönwald, kjor je b'ivul ooe 7. istim imenom. !Z LJUPOSITMNO.STT JO ÜSTRE- \A\j. Krki Ijnbosumni Italijan je «stro- lil v Monte Carlo znano lepotico May WilluMti. ki jo liila zni'oPona z nokim niladim lordorn. V enom zadnjih pisem je omenila neVe^a Italijana, ki se ji jo usiljoval, a ona o njom nooe nie vedetl. I,IEN1NOVO TIUTPLO TZOTNT- LOV Kakor so pornm, se je mod ,ura<1- ho mavzoloja nad TJeninovim grobom dogodiJa težka nesreca. Nagrobna pi- ramidfi so je nonadoma zruSila in se pogreznila v zoniJjo, kjor leoo star ka- jv,\\, za kpl(M-oga so ni vedelo. Poslodieo katastrol'e so bile st.rašne. Pod težo nagron-adenih ska I je poeil obok ka- nala in v.so se je pogreznilo v globino. Pri tern je tudi izginila Ljeninova kr- sia. ki je do dane.s «e nivSO mogli najti. J ri ne.srooi jo innotvo ljndi izgubilo /i^ lien jo. Yt'leneji'Hi v Franksiirl-n. !:)omla- danski niodnarodni velosejem v Frank- iiiti! sc vi-.si od 0. do 12. a pri la il., je- .senski pa od 2i. do 27. xeplenibra. Po- dj'obncjse iniorinacijo o velosejmu do- bijo litoresenti brozpbu-no pri glav- nenj /astopsivu llaiubnrg - Amerika liniji' v Zagrebu. Turčija inžcue palrijarint in m~ bina. Tu.rška viada pripravlja eua»o iHodo kot kftlifatu tndi patrijarbatu in rabinatu na Tnrškein. Yzorcni semen} v Milamt. V \sii.i - nu so vr.si niodnarodni \7.ovh\\ seinenj od 12. do 27. nprila tl. Prospekt za so- r.'ienj jo inleresentom v pisarni Trgov- ili nun: nad vodslvom ietala. Padli so v žrolo 15 inetrov plo- boko, kjer so jib duAili zvopleni plini. ("loz ni^kaj easa pa so jim ]c posreoib) dvignili lolalo in so resiti smrti. A'KLIKA NA.TjiUA PETROLEIA V HAN'nVIUL NtMiiška potrolejs!,;i dolniška dnr/bn je odkrila v kraju (!ciic v llanovni vo'ilc potrolojski vro-- loo, ki da dnevno ^iiD.OOO kg, kar i>n- meni za Nomeijo potrojitov njone po- lrolejsk<4 j)rod.ukn'io. Vreleo je globofc 750 m. OROPANJE m.AOAJNI&KEGA SLIKJE. Na Dnnaju >o je izvrsil v bla- yajnisk-'jn prostoru Centralno banke ne.-nskill posojilnic rop. Skontist Kurl SteinJjausoi*' w dvignil pri !>lagajni vo- liko svato in presteval izroecni donar. Naenkiat p-nsloj)i k njemu neki iiiomU in ga opozori, da sta nm paella dva bankovoa po !0.000 kron na Ha. ftkor.- tist se j'j sklonil, da bi denar pohi":i. rVi\ ti'omitfk pa je i/rabil i\eznaiiee tc-r mn odiiosel lOO kosov riOO.OOO-kro:i- ^ki11 liankovcev. ])ETE IZ LESA. Špokiilaoija, s katero so se zaeeli peeati po vojni sko- i'aj v.si sloji. se ni nslavila pred vrati najbeilnejšib. To dni je imola var.sav- ska polieija en tak sluoaj. Noka stara siroinaisna. in slabotna ženska jo slala \sak dan na oglu najeleganlncgžih vor- .šavskib idi<', z detetom v naiorju, pro- soija milo.seine. Javnosti so je smilil otrc»("'ieok in darovi so se ji dobro slo- kali.'Nekega duo. so j<» pribli/.al pro- sjitkinji polieist in ona je zaeela liežati. To j'1 bilo sninljivo, polieist je stekel *ti n.io, jo arotiral in jo odvedcl na polioi- jo. Tain se jo bitro ugoiovilo, da je bilo jijono glad no deto iz iesa. TAJINSTVENA DRAMA. Uihai-d licaton v Louisvillu (Kentucky) je bil jia nekega svojega uslir/Jjoiu.-a. blazii') Ijnbosiiinen. V sainotni hiai znnaj nie- sta ga je privezal na nekako oporacij- sko ini/o, ob kateri se jo nabajalo ve- liko stev'do kirurgionih in.strumenlov in ovitkov. OtVividni b\i\znub jo svojo žeuo zaprl in jo obwstil.-da bo svojo žrte.v pohabil. Kaj so jo v tej hiši do- god iio, so ni dognano. Dejstvo je, da su je zitvi po tridnoviiom rnuoenju posre- uilo so osvoboditi in se / j'ovolver.skirn sLt'olorn ro.silj inueitelja. /ena, ki so jo zaslisali kot prieo, jo izpovodala, da Jo irelji dan svojoga zapora slišala dva slicla i/. piostora, kjer je bil njon moz s svojo žrlvijo. Kmalu nato je pribitol k njej omonjoni ushi:>bcnoe, ki je so. j'osil ostanke okov na roki, ji jiivil, da jo nslrelil njerioga nioža, in nato zbe- /al. V opei'aoijskem prostoru je naŠla polioija Heatonovo U'uplo. V žepu je iiiK'l karlo oikaskega kirnrgn-zamorca dr. \raltorja Tbomasa, ki je izjavil, Cux ua jo neki posetnik vprašal. ali bi ope- riral nokoga njeg'oveff'a slnboumnega soi'odnika. Zdravnik inu jo odgovoril. da taka ojU'raoija no bi iinola uspeha. VCLIKA CiOLJTTFIJA V BÜDTM- 1'E.^TI. Ilotolii fzidor Er/rnann, ru- liiunski di/avljan, je s pomoojo dvoii uradnikov rnndž. niinistrstva za dt>- /.elno obrambo izvrsil velJko goljufijo. I-'ustil je ponaroditi veliko ti.skanih predajnib lisl.in minislr.st.va, projol nato od dovizne eentrale naka/.ilo xn odon in pol milijona lejev na neko vo- liko vnraždinsko banko in denar ka.si- ral. (Soljüfijo so odkrili, ko je banka obvostila o izplaeilu ministrstvo, ki jo oškodovaiio za 400 uiilijonov kron. — • (Mia uradnika so arotirali, Erzmann \k\ jo broz sledu izginil. OJgovorni urednik: Lie. Edv. Simtiü*. P/.daia in tiska: Zveznn tiskarna, Celjr. e N e a. MVAUCH CeSje m Prešernova ul. 4 - Celje priporoča svojo bogato zalogo stekla in porcelana iz največjih čeških tvornic, kakor skoddlce, krožnike, steklenice, kozarce, ogledala, umivalnlke, sveti'jke, cvetlične vaze itd. Popolna oprema za gostilne In hotcle ! Ogromtia zaloga svetih slik, soli inkipov. Umetnoln stavbeno stekiarstvo. RazpoSJljalna sip! 5-3 Oglejte si ffl| SB ff^? ^ ^ PV^V S| Štfb MWlütl (gostllna Pievčak) nasprotl Mestnega mlina NA DstÜBWil 50-14 J PRi?ORl»ČA |. NA DL8EL0! evcj!m ce^ientm Rdiemalcem vc'tko mnox!»o Ino- xemsfeeg» bJona ksfeor sukno vn moäko in ianm ske oblekec ctfär» *i?cn, vee ks-oja&ke pOtreb&Ö!« ne tvr raznovfsino mnnufaktu/no bingo po jieSo I* nlzkih cetcahi I I Pupila^rso^airen in jawnoko^istan denarni ssv??fä oeljskega ottesta Ustatwvljemi Ieta 1864, — Pod trajnim državnim nadzorstvom. V lastn.1 palaci p**i kolodvoru. VsIIiranifničnt Lie alt -e !zvršuK)c ^aJKulPiifpseJe, Sittro »n loč- no. Ugodrto obresiovanj«. Pojasntia in tirtsyei» brezplačno. Vrednost rezervn/h znkhidov nnd «iron 25,000.000' . Za hranilne vloge jamöi mesto Celje s celim svojim premoženjem in z vso svojo daveno močjo *5 0 H 0 šrev. 33 »NOVA DOR X St ran 5. doiarjev. S lein sc pricenja sanacija i'j';iiu:osko valute. PONAREJEVAUii KOLEKOV UAZKHINKANL V Mariboru so pri- sli te dni na sled ponarejalcein kolekov. Tisknnia. ki jih je izdelpvala, so jo na- hajaia v Graden, in sicer je to mala ti- skarna Karla Rabitscha, ki je "imel .svoj cax Liskarno v Mariboru, katero je kupila družba. »"Mariborska tiskar- ¦jut-. (ilavni Rabitschev družabnik je uil mariborski trgovec Krstic, ki jo m-išel v stike z Habitschem s pomočjo svoje zone roj. Einspieler, katorc tota inia v Mariborn tobakarno. Pole/»' omo- ijenih so bili v dnizbi. .so Krstičev u- siužbonec Milosavljevie, neki Dobrov- oik in neki Peter Nenieo. Krstičeva >:ena je prodajala koleke v svoji trgo- oni. Na sled so prišli lepi knpoiji, fco jü slnga neke spedicije prinesel kole- ke na finančno ravnateljstvo. Dva 10- dijiarska koleka sta se zdela smnljiva in kemiena preiskava je dognnla. da -ia koleka, falzifikata. Aretirali so Mi- iosavljevjYa ter naMi v njegovem s(a- iiovanjii dopisnico, s katero naroča . ueka oseba iz Bosne 2000 kom. ,T. ink." iJri Krsliru, ki jo živel zelo razkošno. -o naAIi v semi skritih 14.000 kosov ponarejenih kolekov po 10 Din. Gra- ska policija, ki je bila iz Maribora ob- vesčena, pa je preiskala Rabitsehevo iiskarno in nasla 20.000 kosov 5-dinar- ^kiii kolekov. 0 poteku preiskave bo- rn, o še poj'oeali. KAZNOVAN TIHOTAPEC OROŽ- •i A. Prejšnji leden je prijavil neki ca- rinski poxrednik v sarajevski carinar- ni veejo innozino bombaževine, za ka- U.'i'o bi plauiil carino. Gariniki pa so dognali, da se nahajajo med blagom tudi piiske, za katero treba plaeati vi.šjo carino. Carinski posmlnik je bil kaznovan na 20.000 Din kazni. 1U1EZZ1 :C_N A ELEKTR. L U 0. ¦'Daily News-- poročajo o zanimivem po.covoru z zTiainenitim elektrotehni- kom Nikola join Tesla. Pripovedujo, oa se je penal celrt stoletja s sistomi za brezžični prenos električne silo. Posrc- iHlo se nui je, da lahko prenese moe skozi zemljo, izffuba moei na najveeje oddaljenosCi (20.000 milj) znasa en r-eti'l, odstotka. PW sedanji uporabi žic; zna&t izguba 20 in vec ostot. Z upo- rabo male energije bo mogoca morn a razsvctljava brez uporabe zic. Nikolaj Tesla, b'S-letni nioz, je doma iz Smilja- jia na Hrvaiskem in /Avi v Newyorkn. Toslovi. toki iinajp la.stnost napraviti zrak za dober pi'ovodnik. Najnovejša iznajdlia obsloja v teni, da se je iznaj- ditelju posrerilo priie.^niti t\idi zemljo v krov; svojili tokov. EKStvALJF «K \ ESELI SVOJW PJ10ST0STI. Abdul Medžid se veseli i)rostosti zapadne civilizarijc; med drugim je po.setil s svojim sinom neko plcsno prireditev y Territetu. Po])oldan preživi na terasi svojega hotela ter uži- \a, krasni razgled na Alpe. Drugače ajegovo stiri žene, ki se ne more jo uži- veli v nove razmere. Ves dan ne za.pu- stijo svojib sob in zrejo žalostno skozi okna. Ogibljejo se vsakega stika s bo- tciskirji ženskim osobjem. RÜPAIVSK1 NAPAD PRI MUR- SKI S0J30TT. Rrezposelni delavee Ste- fan Pozvek je 27. julija tl. na cesti pri iMurski Soboti polcgnil posestniku Mi- haelu Želavcu ISOO kron in posestniku Ivaiui Danijii iz Markovccv v gozdu pri Murski Soboli donarnico iz žepa ter nato pobegnil. Pozvek je bil obso- jen pred i>oroto na tri in pol leta težke ;ječe. ODK KIT UMOR. Kakor sirio svoj čas poročali, so našli decembra 1023 služkinjo Slavko Didanovic v gozdu mrtvo. Sumilo se je, da se je izvrsil urn or. Obdukcija j(? poka/.aln, da je bi- la Slavka ze peti mesec noseea. Preis- kava. je dognala. da je imel sin njene- ga delodajalca Džukanovič z nj0' iju_ bimsko znanje. Mladenica so arelirali in je dejanje priznal. OBEŠENI »V0HUN«. V Komo- tavi so se igrali 10—12-letui decki vo- jake. Eden je seveda tudi nastopil kot vohun. Ko so ga ujeli, so ga postavili pred »vojno'sqdisee« in ga obsodili na smrt. Izvršili so celo eeremonijo obe- šenja. Ko pä so opazili, da visi »vo- hun« v zi'aku brez življenskih znakov, so jeli klieati na pomoe. K srecii jo še uspelo iiapolmrtvega dečka rešiti, ker jc nosil Ird ovratnik. PRVO V JUGOSLAV1JT "IZDE- LANO LETALO. Tovarna letal v No- veni Sadu, ki je zacela pred nekaj ea- soiiJ obvatovati, je izdelala pi-vo lela- lo in ga v soboto predala vojneinu mi- nistrstvu. OB«OJENT DUHOVNIK. Djoka Lazie, pTŠko-orijentalski župnik, ki je dal med pogrebom \' Tovarisevu pi-e- tepsti do krvi neko ženo, je bil obsojen na osem dni zapora. SAMOMOR PODČASTNIK.A. V Subotiri se je ustrelil narednik tukajš- njcga pešadijskega polka IVliloS Kata- i-.ic. Vzrok samomora je bil prepir z njoiyovo ljubit-o, ki se je botcla odteg- niti narednikovim brntalnostim. Na- rednik je bil znan tudi kot velik suro- \ež napram mostvu. POSKfJŠENI SAM0M0R. V no- ¦lek se je hotela usmrtiti v Zagrebu 21- Jetna Anka Markus. Zavžila je vet:jo količino žveplenega ]mihii, ki jo je one- svestil. Sostanovalci so deklico še pra- voeasno nasli ter jo dali prepeljati v bolnico, kjer je dobila. prvo zdi'avni- ško p oi noc. 1MENOVAN.TE JUGOSL. KAR- D IN ALA. V konzistoriju 1. aprila bo iinenoval papož Zfigrebskega. nadskofa. dr. P.auerja za kardinala. NOV ZLAT IN NIKLNAST DE- NAR. Zlaii, ki se bodo po novem za- konu kovali, bodo nosili podobo kralja. Pi-ekovali jib bodo iz avstrijskih in o/2-rskiii zlatov. ki siiio jih prejeli od fivst.i'0-ofiTske banke. V promet pridejo z /ameno s starimi zlati, tako da l)odo državne rezerve ostale nedolakjicne. Novt zakon predvideva tudi večjo pro- sfostM- kupeiji z zlatom. Niklasti denar 1)0 sesremožen človek ter je živel loeen od svoje žene. MUSSOLINI SME 1MEN0VATI KRALJA »STRICA«. Povodom anek- sije Rekc je odlikoval italijanski kralj Mussolinija z najvišjim redom Anun- ziata. Razun pravice nositi naslov eks- celence sine Mussolini nazivafi kralja »slrkra«. VKLT.KA NESRECIA. V Hrastni- ku se je ]>ripetila v pondeljek velika nesreča. V tovarniškeni kamnolomu je vrgla eksplozija nekega delavca v glo- bocino. kjer je obležal razbit in mrtev. POTRES V PERUJU. Kakor jav- Ija ;>Eelaire«, je bil na severni meji Pe- i'iija močan potres, ki je napravil veli- ko skodo. Šlevilo žrtev iso ni znano. a h' ba.je zelo veliko. ENOTNA NARODNA FRONTA V Ä1ARIB0RU. Te dni se je odbor za- stopiiikov slovenskili strank v Mari- boru zedinil glede skupnega nastopa pri prihodnjih obeinskih volitvah in je bil podpisan sporazum. S tern je zasi- gurano slovensko lice mesta Maribora in vstvarjen mocan zid proti iiernskini žel jam: NOV MESEONIK. \hw J5. tin. je začel izbajati v Ljubljani nov mesec- nik »Gruda«, ki bo prinasal povesti zlasti za nase kmetsko ljudstvo ter po- iH'iie članke iz vseh strok kmetijstva. GRŠKI KRALJ SE NÄSELT V NEAPELJU. V rimskih politir-nih kro- gih se govori. da se je odlocil grški kralj naseliti se v Noapelju. NEMIRI V TURKESTANU. Tur- kestan ski uporniki so napadli mesto Hiva in ropali po hivsah. Ko se je pri- bližala sovjetska konjenica, so se upor- niki umaknili. S ŠKARJAMI ST JE PREREZAL TRKL'UI-I v Velikem l^ečkereku trgov- ski sotrudnik Marko Sc;bäfer. V smrt «a je gnala nesrecna ljnbezen. Med Potjo v bolnico je umrl. MILIJONSivT TAT ARETIRAN. V Briislu so aretirali Grka Rastopu- .losa, ker se ga dolži, da je ukradel 5 milijoTiov frankov vredno zbirko znamk. NAJVECJI KOVANI NOVCI. Spanci slove, da. imajo najveeji kovani denar. Zlasti neroden je bakreni dro- biž. Zadnji cas so sklenili, kovati manj- «e niklaste novce. J AVON SK1 P0DM0RN1K SE :MOTOPTL. V bližini Saseba je zadel neki japonski podmornik v neko oklop- nico. Podmornik se je potopil. Posad- ka. oi)stojora iz \ oficirjev in AH moz", je utonila. DVOBOJ MED BIKOM IN LEVI- NJ(). Tz Mairobija poroeajo, da. se je tain vršil grozen dvoboj med bikom in levinjo. Kraljica živali je najbrž na- padla bika in med oboma je prišlo do groznega klanja. Bika so nasli pod nekini drevesom vsega zniučenega, en rog je bil popolnoma s krvjo oblit, manjkalo nm je tudi pol repa. Nekaj kilometrov od njega pa so nasli mrlvo levinjo. Njeno telo je bilo na večih me- stih od bikovih rogov razmesarjeno. tudi ujej je manjkal kos repa. Vsa zna- menJM kažejo, da je bik levinjo A-rge! vocki'at ob drevo. SriEČEN OČE. Iz London a jav- ijiijo: Kcka Londoncanka je rodila kar .stiri otročiee, in sirer dva doeka in dve doklici. Ena deldica je umrla iakoj po rojstvu. mese(v;na poraba tobaka V JL'CÜOSLAVIJI. Leta 1921 se je v na.ši državi prodalo mesečno 116.ÖÖÖ kilogramov tobaka, 104- milijonov ei- garet in 1,701.000 smodk, leta 1922 pa 543.000 kg tobaka, 155 milijonov ciga- ret in 4 milijone smodk. (VEZ LETO DNI ODKRTT TIMOR. Preteklo leto je izginila na Dunaju ka- varnarira Karolina Kirsch, ne da bi jo izsledili. Sedaj se je ugotovilo, da je kavarnarico izvabil njen pa stork Fuchs in železniški uradnik Oskar Wnld v r)eutsch-Altenl)urg, kjer bi po- eeni kupila kavar.no. Kirsch je vzel a kupnlno s seboj in šla z obema lnoški- ma. Na potu sta s strelom iz samo- kresa rnnila ženo, jo vrgla v Donavo iu ko ^c jo se hotela rešiti, sta jo obnie- lavala. tako do!go s kameni. da je iz- dihnila. Wald taji dejanje, pastork pa je jrriznal urnor in poverlal, da sta z nropanim denarjem ustanovila na Du- naju delikatesno trgovino. VOJNA LADJA BREZ KRMAR- JA. Žo nad tri tedne se nabaja angle- ska vojna ladja »Sntley« brez vodjo v Severn em morju. Ladjo so ravno po- pvavljali in preurejevali, ko jo je vihar odtrgal od obalo in jo zanesel na oo*- prto morje. Na ladji, ki ima 12.000 (on, se nahaja samo deset ljudi, ki ne niorojo ladjo privesti nazaj v luko. Po- sad ki preti glad, ker jim je vsa hrana pošla. A RKTIRANI BITDIMPEŠTAN- SK] VEI/ETRGOVCT ZARAD1 TIHO- TAPLJENJA KRON. V Budimpesli so avetirali detektiva Jožefa Gampela, ki je bil nastavljen eno leto v notra- njem ministrstvu. Kot tak je revidiral poln ike v dunajskem brzovlaku radi liiioiapljenja kron. Pri neki laki revi- ziji so ga zadnjič prijeli ter našli v nje- uov\ suknji zavoj vrednostnih papir- jev, ki jih je hotel vtihota])iti na Duna.j. V prdjagi pa je imel spravljenih 1 nii- lijardo 400 milijonov ogrskill kron. Gampel je priznal, da so ran izrocili vrednostne papirje in denar hudimpe- stanski trgovci za vtihotapljenje, za kar hi dobil provizijo. Na njegovo \?- poved so aretirali sedem veletrgo\cev. CEL GOZD ZA ŽENSKE PETE. Neka tvornica za ženske čevlje, naj- večja v Šviei, je kupila v l^aselu. eel gozvl, kalerega hoče takoj posokati. da uporabi les za pete ženskih eevljev. Telinicni ra.vnatelj tvornice je dal gozd kupiti za to, ker je opazil. da visina pete stopa paralplno s kratkosljo krila in kratka krila so sedaj zopet rnoder- na. Tvrdka poirebuje za svoje cevlje lobu) 1800 do 2700 kubicnih metrov lesa. GROZEN ČIN LJUBOSUMNOSTI. Mlado dekle v Mehiki je imelo dvoje Ijnbimcov, ki sta po ondotnem običaju prüiajala ponoči k njenemu oknu, .sko- zi kojega omrezje je lepotica vsakemu svojemu obozevak'u dal a roko. Ko je prvi zvedel o elcs'stenci drugega, ga j(? pograbila "divja Jjuhosumnost in odre- /^1 je mlademu dekletu roko. Na njeno vpitie so prih;toll prebivalci ulice \n jeli zasledovali zloeinra, ki je skušal z revolvorskim strelom končati svoje živ- Ijenje. Najbrž bo podleNOVA DOBA._______________________ ¦ §kn, 33 »muse hr«!^itui vio0 Oarodni dom (ira oqlu u prifličiu) s«««^ 5^^^^. , fce« & 12O,C-OÖ.jn<»vejLre volneno bla- go za damske obleke in kosturne prl Mfloš Pšeničnik, Cclje, po xni- žanl ceni? Ali ^e ne veš? da kupiš sedaj najbolSešifone, cefirje, razno perüo, nogawioe in drugo modno blago po «niiani ceni v manufakturni in modni trgovini Ms- Jos Pšeničnik, Ce/Je, Kralja Petra 276 50-7 cesta ätev. 5. Ceneznižane! Postrežba solidna! Naznairilo, Priporocam se cenj, obcinstTu kot izvoscek ter obenem naKnsnijam, dn sem dobil kon- cenijo tudi m prevažauje raznoga blaga. Vožujo bom izvrševal po amernih cenah. HENRIK OBLAK, « lastnl liiii Celje, Ozka uiica štev. 3.