List za slovenski narod v Ameriki in glasilo K. S. K. Jednote.
24. številka
«Toliet, Illinois, 30. main leta 1903.
Letnik XU’
Johann Hoch na vešala.
Chicago, 111., 20. maja. — “Mi
POMORSKA BITKA POD FORMOZO?
Po nepotrjeni govorici v Manili admiral Togo premagan.
Linjevič začenja boj na suhem.
Washington, D. C. 18. maja. — Ameriški trgovinski agent R. S. i Greener v Vladivostoku je brzoja-! vil državnemu departmentu, da so bili tamošnji inozemski trgovski agentje naprošeni zapustiti trdnjavo Vladivostok in se podati v bližnja pomorska mesta. Bržkone postane Vladivostok kmalu drugi Pori Artur.
Soteska Gunšu, 19. maja.—Vsled neprestanega deževja skrajno na-močena-zemlja se je začela sušiti. Sedanji orožni mir bodo bržkone Japonci kmalu pretrgali. Po njih živahnem kretanju ■sklepati, se pripravljajo za napad. Ruskim patruljam se doslej ni posrečilo, določiti sovražna stališča.
Birilev v Vladivostok.
Petrograd, 3Ö. maja. — Podadmi-ral Birilev, ki ima prevzeti nadpo-veljstvo pomorekßhsil v Pacifiškem oceanu, odpotuje dne 25. maja v Vladivostok, da .prevzame isto in ukrene priprave-za popravo in novo oborožbo ladij brodovja Roždje-stvenskega, če dojde isto. Na carsko .povelje bo imel Birilev vse pravice in oblasti armadnega poveljnika. “Nimam namere, prev-i zeti povelje čez brodovje Roždje-' stvensk-ega, če je -zdrav in more ; svoje dolžnosti opravljati po dohodu v Vladivostok,”je rekel Birilev, i ki je majhne postave in 64 let star L in dokaj plešast, a krepak in energičen. “Visoko eenim njegovo sposobnost kot pomorskega povelj-! nika, in dosti dela bo za "naju ! ohadva.” -Admiral Birilev je upa-j poln.
-Pred odločitvijo.
-Soteska-Gunšu,'.20. maja. — Velika 'bitka se skoro prične, Maršal Ojama razvija svoje čete proti ruskemu krilu in zbira krdela v sredi-j šču. Njegova glavna opora se pa nahaja nasproti desnega krila gen.
I Linjeviča. -Spoznati še ni, proti kateri legi namerava maršal Ojama ! zagnati svojo glavno silo. Odredbe generala Linjeviča kažejo na to, da računa na odločilno bitko.
Nov »vojni -sovet.
Petrograd, 21. maja. — Car Nikolaj je .poslal velikemu knezu Nikolaju Nikolajeviču sledeči važni ukrep:	“Da se zagotovi razsitek
vojaških sil ear-stva potrebam in virom primerno in enolično v službi najvišje pomorske in armadne uprave in spravi iste -v soglasj-e tudi z drugimi državnimi upravami glede ! vprašanj, ki se tičejo varnosti dr-■j žavne, sem smatral za potrebno,
1 ustanoviti stalen državnoobramfoe®
1 sovet. Tozadevno posebno komisijo j stavim pod predsedstvo Vaše carske j visokosti, da očrtate v sporazumu z mojim neposrednim predlogom za-{ kon glede te ustanovitve.” Dosedanji vojni sovet je s tem odstranjen. Ta korak je izvanredno važen, a povzročili so ga vojni dogodki na daljnem vzhodu, kjer ni bilo složnosti med pomorsko in armadno; oblastjo.
Roždjestveaskij okoli Filipinov?
Pariz, 22. maja. — Tu jako pazno zasledujejo kretanje brodovja Rož-djestvenskega in so radovedni, da li se prikaže severno od otoka Lu-zon. Če se namerava brodovje zbrati pri otoku Babuyan, bodo imele ameriške oblasti na Filipinih istetežkoče, kakor nedavno francoske v vodovju Coebincbine. če namerava Roždjestvenskij mimo Filipinov severno po ovinkih dospeti v-Vladivostok, se hoče oči-vidno tem potom izogniti japonskih torpedov, kakor i min, s katerimi
i	1
i
so založene morske poti okoli otoka Formoza.
Praske.
Petrograd, 22: maja. — General Linjevič brzojavlja z dnem 21. maja, da sta,dva ruska oddelka pregnala Japonce iz dolin rek Kaak in Handa, zapadno od mesta Nan-šenci na mandarinski cesti, in zasedla okraj. General Martinov je od mesta Tadlu pregnal Japonce in premaknil svoje predstraže dalje naprej.
tlajevlč napada.
Petrograd, 23. maja. — Vesti z bojišča merijo neprestano na to, da se skoro ponove boji v velikem. General Linjevič stiska japonsko središče tako ob črti železnice kakor na mandarinski cesti, pa da li hoče samo spoznati silo maršala Ojame ali resno začeti z ofenzivo (napadalnim vojevanjem), še ni jasno. A dvoma ni, da se je Linjevič pripravil na veliko bitko. Vsi ruski bolniki in ranjenci, ki so bili v Har-binu in drugih mestih južno od tam, so odposlani zapadno v Irkutsk in povelja so izdana, urediti in izprazniti vse potrebne bolnišnice. Sani tetni (zdravstveni) vlaki so odposlani v ospredje.
Roždjestveaskij «i mrtev.
Petrograd, 23. maja. — Admi-ralstvo je obvestilo “Associated Press”, da ni od admirala Roždje-stvenskega izza deset dnij nikakib neposrednih vestij več. Rrižemsvet raztrobentano govorico o smrti Roždjestvenskega označa admiral-stvo kot smešno. Podadmiral Birilev pojde v Vladivostok iz previdnosti. če Roždjestvenskij zmaga, ostane seveda nadpoveljnik. Če pa pade ali bo ranjen v boju, dobi v Birilevu čvrstega in veščega naslednika.
Zveza n e pretrga« a.
Petrograd, 24. maja. — Na vprašanje je dospela iz Harbina vest, da sta obe brzojavni črti do Vladivostoka popolnoma nepoškodovani, “Associated Press” je uradno obveščena, poročilo o pretrganem prometu z Vladivostokom označiti kot izmišljeno.
Japonci nazaj.
Petrograd, 24. maja. — General Linjevič poroča,da je ruski oddelek napadel japonske okope na višinah severno od Čangfu in dne 21. maja prisilil Japonce, da so se umaknili. Generala Rennenkampfa kozaki so izvršili drzen pohod Jokoli levega krila maršala Ojame. Rennenkam-pfu se je posrečilo prodreti v ozadje japonsko, dasi ga je ta junaški čin stal mnogo mož. O njegovih uspehih je prepovedano poročati. Oddelek kneza Trubeckega je dne 20. maja zadel pri postaji Čangtufu ob japonsko topništvo, ki je bilo prisiljeno, svoje stališče opustiti in se južno umakniti.
Nemški pomorščaki uporni.
Saigon, 24. maja. — Na prošnjo nemškega konzuja so tukajšnje pomorske oblasti moštvo nemškega premogovega parnika “Hans Men-zell” dejale v zapor in potem odpravile na francosko praporno ladijo. Moštvo je pod obtožbo upora, ker niso hoteli nadaljevati vožnje radi vojne nevarnosti.
Togo bitko izgubil?
Manila, 25. maja, — Tu se je razuesla nepotrjena govorica, da «ta rusko in japonsko brodovje trčila skupaj južno od Formoze.in da so bili Japonci poraženi. (Rusko brodovje je odplulo od brežine in-dokitajske dne 14. maja, in mislilo se je, Ja poskusi priti naravnost v Vladivostok. Admiral Togo si je izbral za svoje glavno taborišče ve liki otok Formozakmalu po dohodu ruskih vojnih ladij v vzhodno vodovje.) _______________*
t
Svoje cenjene naročnike, katerim je potekla naročnina, prosimo, da blagovole isto v kratkem poravnati,
RAZNOTEROSTI
IZ EVROPE.
Cesar Franc Jožef trden proti zahtevam ogrske« ■ opozicije.
Francoz in Nemec se zbližujeta.
Dunaj, 24. maja. — Grof Jullus Andrassy, vodja ogrske opozicije, je izročil cesarju Francu Jožefu program iste in pogoje, pod katerimi je pripravljena vlado podpirati. Tu ne mislijo, da se s tem “ogrsko vprašanje” približa le za korak svoji rešitvi. Pozneje se je doznalo, da se je razgovor grofa s cesarjem popolnoma ponesrečil. Storilo se ni nobenega napredka v poravnavo ogrskih političnih raz-pornih vprašanj. Ko mu je grof razložil podrobnosti programa, je cesar izjavil, da ne more ničesar dovoliti glede vojaških zahtev, in ker se opozicija upira, te zahteve umakniti, to ottane položaj pri starem. Ogrsko brez postavno odgovornega ministerstva gre nasproti resnim političnim in gospodarskim nevarnostim.
Inomofet, 23. maja. — Požarne hrambe na Tirolskem.pretijo s štraj-kom, če se jim ne da z-adostna deželna podpora. Ob požarih hočejo reševati samo človeška življenja, sicer pa pustiti goreti, kar hoče goreti.
Dunaj, 22. maja. — V Liezenu na Štajarskem je bilo v predoru skozi Bosruck 17 oseb usmrčenih vsled eksplozije strupenih plinov. Tunel vrtajo za napravo druge že-loznieke zveze s Trstom.
Francija i« Nemčija.
Berolin, 24. maja. — Za znamenito znamenje za željo francoske vlade stopiti v boljše razmere do Nemčije smatrajo tu, poleg odpo-slatve francoskega posebnega poslanstva k ženitovanju nemškega prestolonaslednika, izročitev dragocenega daril a predsednika Loubet nevesti vojvodinji Ceciliji Meklen-burg-Šverinski. Francoski predsednik je v lastnoročnem pisanju izrazil svoje kot i francoskega naroda prisrčne čestitke. Tu sploh mislijo, naj bi se nemški in francoski diplomatje trudili, da postanejo razmere med obema deželama tesnejše in prijaznejše.
Boji na Balkanu.
Atene, 23. maja. — V boju med grško-makedonskimi krdeli in močnim turškim vojaškim oddelkom v distriktu Langadina, Macedonija, je padlo 11 vštašev in 50 Turkov.
Dunaj, 22. maja. — Iz Belgrada poročajo, da je 2000 Albancev obkolilo mesto Guillane v Albaniji in da hočejo tamošnje srbsko prebivalstvo poklati.
Ruske novice.
Baku, 24. maja.—Guverner knez Nakašidse je postal žrtev napadalca ki je vrgel bombo v njegovo kočijo. Z guvernerjem sta bila usmrčena neki lajtnant,njegov spremljevalec, in neki šetalec.
Petrograd, 23. maja. — Ivan Kalejev, ki je umoril v Moskvi velikega kneza Sergija, je bil davi obešen.
Petrograd, 22. maja. — Žetev na Ruskem bo letos izvrstna, kakor sedaj kaže, posebno kar se tiče pšenice. Prav velike žetve se splošno pričakujejo na jugu.
Varšava, 19. maja. — Neki delavec se je spotaknil pri poskusu ogniti se dveh tajnih policajev, in pri tem je eksplodirala bomba,ki jo je nosil v žepu. Bomba je bila namenjena za guvernerja Maksimoviča, a je razcefrala nosilca samega v kosce- Bližnja kavarna je zru-žena,
porotniki, smo prepričani, da je Johann Hocli kriv umora v načinu in obliki, kakor se glasi obtožba, in ga obsojamo na smrt” — s temi besedami je bil izrečen razsod porotnikov. In Hoch, ki je toliko starih devic in vdov pripravil ob dobro ime, premoženje in življenje, bo -storil sedaj smrt na vešalib. Obsojen je bil radi dokazanega umora’ene žene. Zastopnik javne obtožbe je pozneje izjavil, da je zase prepričan o tem, da je Hoch zastrupil najmanj še štiri svojih žen, ki so umrle pod jednakimi okoliščinami.
1,000,000 vrčkov nagrade.
Pittsburg, 22. maja. — “Consta-ble”John Bertges je storil neko veliko uslugo pivovarju milijonarju Antonu Lutz. Bertges pa ni hotel nagrade. “Ampak moram Vas poplačati,” je rekel Lutz. “Saj ste mi storili uslugo, ki je zame vredna najmanj 1,000,000 vrčkov piva.”— “Allrijjht,” se je odrezal Bertges, “spretnem milijon vrčkov.” In napraviia sta pogodbo. Sedaj pa Bertges kar solze pretaka, da je življei je tako kratko. Če popije vsak dan 16 vrčkov, bi moral živeti 200 let, da izpije nagrado.
Japonci štrajkajo.
Honolulu, 22. maja. — Večina belega prebivalstva v mestu Lahai-na, na otoku Maul, vštevši vojake, je zaprta v mestni zbornici, obkoljeni po štraj kujočih japonskih delavcih, 2,300 po številu. Japonci so stav-li več zahtev, a ker se jim ni ustr« glo, so zapretili umoriti vse beiokuZce.
Dete ukradla in umorila.
Toronto, Ont., 21. maja. — Ker ni vedela, kaj bi storila z detetom, katero je ukradla, je 13 let stara Joséphine Carr premišljeno vrgla 9 mesecev staro dete g.in ge. William MurrVčez 88 čevljev visok nasip blizu Grand Trunk železnice na vzhodu tega mesta. Deklica je vse priznala sinoči. Zbala se je nesti ukradeno dete domov in zato je storila še-drug in hujši zločin.
$118,398 za potovanje.
New York, 21. maja. — Iz VVasbingtona se brzojavlja:	Kobi
bil predsednik Roosevelt plačal za potovanja po železnicah, odkar je postal predsednik, bi bil ubožnejši za $118,398. Fotoval je vedno v zasebnem vagonu ali v posebnem vlaku, ki mu ga dajejo na razpolago železniške družbe.
Obsojen senator.
Sacramento, Cal., 19. maja.— Bivši državni senator Harry Bunkers iz San Francisca, je bil danes obsojen na pet let v kaznilnico v San Quentin, ker se mu je dokazalo, da je prejemal pod kupe.
Demanti za $90.000 ukradeni.
New York, 20. maja. — Trije demanti, ki so rezani iz svetovno-slavnega kamena “Excelsior” in skupno vredni $90,000, so izginili iz delavnice tvrdke Tiffabi & Co. v tem mestu. Tvrdka misli, da jih je ukradel kak njen uposlenec. Zadnje jeseni je bilo skupno rezanih 10 demantov iz “Excelsiora”, ko ga je Tiffani kupil od nekega angleškega sindikata. Kamen je bil najden v Južni Afriki L 1893.
Sleparstvo s plinom.
Philadelphia, 19. maja. —Mestni zbor je dal sinoči mestno plinarno v najem “United Improvement” kompauiji za dobo 75. let. 2000 meščanov je bilo med obravnavo na galerijah in je glasno ugovarjalo zoper podkup. Več meščanov predlaga, mestne svetovalce linčati.
CHIOAŠKI BOJ
SE NADALJUJE.
0 mirovnem pogajanju po izjavi ekspresnih družb nič več govora.
Štrajk se utegne zelo razširiti.
Chicago, 111., 25. maja. — Na sporazum strank, ki so sedaj zamotane v vozniški štrajk, ni začasno misliti, ker so ekspresne družbe kratko izjavile, da ne marajo nobenih nadaljnjih konferenc in pogajanj. Včerajšnji dan, 48. od za četka velikega štrajka, se položaj ni spremenil. Ker so od predvčeraj mirovna pogajanja popolnoma pretrgana, ne pričakujejo sedaj niti delodajalci niti delavci skorajšne mirne poravnave štrajka. Bojazen, da utegne priti po pretrganem pogajanju takoj spet do mnogoštevilnih nasilstev, je bila na srečo neutemeljena, kajti včeraj je bilo le malo izgredov. Štrajk voznikov lesovine se je razširil, tako da je sedaj dejansko vsa kupčija z lesom ovirana.
Štrajkarji se «e udajo.
Poslovodje velikih trgovin izjavljajo sedaj, da se morajo delavci brezpogojno udati, ti pa nočejo nič vedeti o tem, nego nameravajo nasprotno, boj še razširiti. “Za mirovna pogajanja smo vedno pripravljeni, a k brezpogojni udaji se nas ne more sedaj prisiliti”, izjavljajo njihovi voditelji. “Akc utegne Da-st-ati potreba, da se mora polagoma proglasiti generalen štrajk za vse unijske delavce v Chicagi, sem o tem prepričan, da bodo po dolžnosti sledili”, je rekel sinoči Cornelius P. Sbea, predsednik združenih voznikov. “Čet se ne bojimo, borimo se za svojo pravico in pričakujemo od svojih sodržavljanov pravične sodbe.”
Ali Sbea odstopi?
V unijskih delavskih krogih se je sinoči splošno govorilo o pričakovanem odstopu štrajkovega voditelja Corneliusa P. Shea. Izvršilni odbor narodne zveze voznikov namerava namreč spričo dejstva, da se bo Shea bržkone kmalu nahajal v ječi radi preziranja za veznega sodišča, imenovati newyorškega člana izvršilnega oblastva vozniške unije, Edwarda Goulda, pravim štrajko-vim voditeljem. Tako pravijo štrajkovi vodje. Med vozniki je Shea baje sploh nepriljubljen.
Še 1,000 policajev.
Da more mestna policija zadošče-vati vsem zahtevam za policijsko zaščito in, kar seveda ni izrecno povedano, a v mestni zbornici sploh smatrano za istino, da ne bo treba tako dolgo kot možno klicati na pomoč državne milice, se ima mestna policijska sila pomnožiti za nadaljnjih 1,000 mož. In to takoj.
Slovanska novomašnika.
St. Paul, Minn., 21. maja. — G.
J.	A. Judnič, doma iz Kota pri Se
mieuna Dolenjskem, bodeposvečen .duhovnikom v tukajšnjem semenišču dne 10. junija t. 1. in bode bral prvo sv. mašo dne 15. junija v Car-rolu, la. Meseca junija bo posve» čen tudi novodošli Slovenec iz Koroškega g. J. Yarh, ki bo imel novo mašo na binkoštno nedeljo v cerkvi sv. Neže v Št. Pavlu pri Rev. J.M. Solncu. (Novomašnikoma želimo obilo sreče in božjega blagosloval
A.	S.)
.Misijonarji umorjeni,
Boston, 21. maja. — Bostonski urad Družbe za propagando katoliške vere, je dobil poročilo o umora štirih' duhovnikov v Tibetu in vse» polno drugih kristjanov. Vsi umorjeni misijonarji so bili Franeozje,
Osem mož mrtvih,
Louisville, Ky., 19. maja. — Sinoči sta trčila skupaj dva tovorna vlaka Illinois Central železnice, dve milji južno od Ecbolsa, Mo., vsled cesar je bila 8 uslužbencev usmrčenih in 4 so bili ranjeni.
Člani društva sv. Martina
št. 80 W. C. U. se opozarjajo, da pridejo vsi v nedeljo dopoludne točno do £9. (poldevete) ure v društveno dvorano ter da prineso e seboj bele rokavice in regalije. Takrat se zberejo tudi druga društva, da se potem udeleže parade in blago-slovljenja naše nagradne zastave.
Odbor
Resnične besede velepesnikft,
“Vsakdo mora s seboj začeti in najprej zagotoviti evojo lastnosrečm in iz tega bo gotovo sledila sreča, vesoljstva.” Tako po pravici pravi veliki nemški pesnik Goethe. Prvi pogoj sreče za vsacega posamnika. je popolno zdravje. Ampak sdrar ni in zato tudi ne srečen, čegar kri je nečista. Ali želiš biti zdravemu in srečnemu? Če želiš, moraš uživati Severov kričistilec, o katerem pravi Mr. J. Uchytil iz Diekiu3ona,
N.	D.: “Moja žena je imela ranjen jezik in ranjene ustnice. Po Vašem nasvetu, je začela uživati kričistilec in predno je popila dve steklenici tega zdravila, so rane izginile. Sedaj je tako zdrava kakor kdaj preje. Sprimite mojo prisrčno-zahvalo.” Severov kričistilec čisti kri, odpravlja ves strup iz ustroja ternapravlja kri obilno in čisto. Ozdravlja bezgavke, razširjene žleze, tekoče rane, obrenclje, uljesa is vse kožne bolezni. Cena $1.00, Naprodaj v vseh lekarnah ali W. F. Severa Co., Cedar Rapids, la.
— Kadar rabite šivalne stroje n« pozabite na P. Mersinger ja, 117 N. Ottawa St., nasproti Hobbsovegre-cerije, ki vam jih proda po ceni in tudi na lahka plačila.	*1
Svoje cenjene naročnike, katerim je potekla naročnina, prosimo, da blagovole isto r kratkem poravnati.
IZ SLOVENSKIH NASELBIN.
Joliet, lil., 24. maja. — Šolska!je v soboto dovršil svoj nalog, veselica v korist naše nove cerkve j Kongresnik Bishop iz Ludingtona, sv. Jožefa bo drugo nedeljo, dne Mich., član odbora, je izjavil: “Po 4. jun., v Golobičevi dvoranti. Za-j mojem bo §25,000,000 premalo za četek bo ob uri popoludne. napravo tega vodovoda, kajti to Vstopnina 25 in 50o. Pričakovati delo bo velikansko. Stalo bo kacih je, da se veselica obnese sijajno. 40 milijonov dolarjev. Sedaj pa Kar se tiče priprav, se vrše v tako nastane vprašanje, kje vzeti ta de-veliki meri in vsestransko, da se nar. Za reke in luke v deželi je bolj ne morejo. Na to stran je to-1 določenih samo 16 milijonov dolar-rej zagotovljen uspeh veselice. Tre-j jev. Torej ba samo še, da bo tudi z druge stra- sklepati v tem oziru j.t glede udeležbe.
bo treba še mnogo
—	Veliki cirkus “Great Wallace Shows” pride v Joliet v sredo, .. dne 14. junija.
—	V torek 30. t. m. bo “Decoration day”ali narodni praznik okra-šenja grobov na bojiščih padlih vojakov.
—	Stillmanovo sestavljeno zdravilno mazilo (Compound Healing Ointment) ozdravi zlato žilo. Cena 25 centov.
—Naprošeni smo objaviti sledeči dopis:	Opozarjam rojake po širni
Ameriki,da se varujejo postopačev, da jih ne opeharijo, kakor sta mene dva mlada fanta, ki sta prišla iz Milwaukee, Wis., kakor sta rekla, in bila pri meni na stanovanju in hrani en mesec in pol, in potem sta vzdignila zasluženi denar in jo po pihala. Eden je Anton Omahen, po domače Štefančkov iz Javora nad Besenco, eden pa Alojz Zorc iz Dobrave. Ako kdo rojakov ve zanju naj mi ju blagovoli naznaniti. Pozdrav vsem rojakom po širni Ame riki. Jakob Skubec, 700 N. Broad way, Joliet, 111.
—	Stillmanovo sestavljeno zdravilno mazilo (Compound Healing Ointment) ozdravi zlato žilo. Cena 25 centov.
Trimountain, Mich., 19. maja. Z delom gre tukaj še precej do bro, toda vsejedno rie svetujem rojakom, da bi hodili sem iskat dela.
Rojak John Pintar si je zlomil nogo dne 3. maja v rudniku “Shaft No. 3.” Več mesecev ne bo sposoben za delo. Zal, da ni pri nobenem društvu, dasi je že dve leti v Ameriki. Rojaki, pristopajte k podpornim društvom! In ne odlašajte, da ne bo — prepozno.
Pozdrav!	J.K. G.
ni t. j., glede udeležbe. In o tem prav nič ne dvomimo, da se ne bi naša zavedna naselbina izkazala tudi topot, kakor se izkaže ob vsaki priliki,kadar se gre za kak lep in dober namen. In ali si ne želi vsak slovenski odraščenec videti, kaj zna in more naša šolska mladina, cvet in up naš? Mnogoštevilna udeležba jo gotovo vzpodbudi k še večji piid-nosti in delavnosti. Na svidenjè torej drugo nedeljo v Golobičevi dvorani!
—	To nedeljo bo blagoslovljena nagradna zastava društ.sv. Martina št. 80 W. C. U. Da se slavnostne parade in blagoslovljenja udeleže vsa tukajšnja slovenska društva, je umevno samoposebi. Popoludne bo v Theilerjevem parku velika društvena slavnost, ki gotovo privabi toliko našega občinstva,kot ga ni bilo izlepa na tamošnjib zelenih tratah. Vsestranske priprave za to veselico so dovršene. Izražamo samo še željo, da Bog blagoslovi to slavnost z lepim vsemenom. Na svidenje v Theilerjevem parku v nedeljo popoludne!
—	Uzmoviči so vlomili v soboto med 2. uro popoludne in 10. zvečer v John Duckerjevo domovanje pod h. št. 116 na Dewey avenue in odnesli srebrnine, dtmantnih pi staiu v, briljantnih bucik in drugih dragotin v vrednosti več sto dolarjev, ko ni bilo nikogar doma. Tatov še nimajo.
—	Edward Saftig, sokrivec Czol-go.-za, morilec predsednika McKinley, bo pripeljan tedni v jolietsko kaznilnico iz St. Louisa, kjer so ga obsodili radi tatvine. Saftig ali Westman je “zaslovel” kmalu po umoru predsednika McKinley, ko je izrekel trditev, da je on bil tisti, ki je zavezal ruto okoli rok-e strašnega (Jzolgosza, ki je skrivala samokres, ko je zadnji iztegnil svojo roko, da jo poda predsedniku a je smrtno ranil enega najprijaznejših mož v tej deželi.
—8 let stari Richar d Murphy, sinček Johna Murphy, Eastern ave.,je postal žrtev žoganja. Pred nekaj tedni mu je mati umrlr, in oče ga je dal v Guardian Angels’ Home. V soboto po večerji so 3e tamošnji gojenci še malce zabavali ca vrtu in so bili žogo ali igrali “baseball”.
Po nesreči je žoga tako hudo zadela Murphyja, da se je namah zgrudil.
Tovariši so se najprej na glas zasmejali. Ker pa fantič le ni vstal, so skočili k njemu in spoznali, da je mrtev. Vsaka pomoč je hi la zaman.
—	Šanta Fe železnica namerava zgraditi novo črto na severnem delu našega mesta. Predlagana črta bo zapustila staro ob neki točki severno od Jackson ceste, držala sever-nozapadno, prekrižala reko ob gotovi točki nasproti jeklarne in potem držala severno skoro do Lockporta, kjer se pridruži stari črti.
—	Mostova Jackson in Jefferson cest bosta tlakana z asfaltom (ze-meljsko smolo).
—	V soboto okoli 7. ure zvečer se je zbralo več belih in črnili mladeničev v uličici (alley) na Lafayette ce3ti med Joliet in Desplaines cestama. Mimo je prišel tudi črnec Samuel Brown in bil zasmehovan.
Tekel je domov in se vrnil z revolverjem. Nastal je prepir. In v tem je Brown ustrelil 23 let starega črnca Edwarda Dustona, upeslenega v žičarni. Morilca šo prijeli.
—	Odbor za proučavanje predlagane naprave brodarstvenega vodovoda med Ghicago in St. Louisom *‘E, kopaü bomo kanal in bomo
vedno lepo v hladu.” — “Kdaj od-potujete?” — “Jutri moramo biti na ‘dipi’ in tam dobimo karte za paradni tren.”— “Ali ste^opustili posel v tovarni, ki ste ga opravljali čez zimo?” — “O, seveda, in plačo smo potegnili, tu naj vrag dela v tej vročini.” — “Cujete, pa vam ne bo žal?” — “Zakaj, kako to mislite?” — “Ali niste nikjei čitali v naših novicah, da se morate čuvati neznanih agentov, ki mislijo samo na svoj zaslužek, a za vas jih ni briga?”— “A, kaj boste Vi in vaše novine! Nas ne boste pameti učili, mi smo že tri mesece v Ameriki, pa znamo vse bolje nego i Vi i vaše novine. Ta g. agent je pošten človek, da mu ni para, in dal nam je pobotnico od našega denarja, sedaj smo sigurni.” — ‘‘E, pa dobro, samo pomnite vi moje besede.”
Druzega dne jih je prišlo nad 200 nad kolodvor. Vsi so se zbrali, samo g. agenta ni bilo, ter o njem ni duha hi sluha. Čakali so ge še tretjega dne in četrtega, agenta ni bilo, pa — ni.
Sedaj so začeli psovati tega svojega agenta in mu dajat» vse naslove, samo zvali ga niso več “gospodin”. Pa kaj to lopovu mar! Pobral jim je denar in — goodby!”

LEPOTA
je najdragocenejši dar, kar jih more narava podariti ženski. -	4
Vsaka žena želi biti lepa. Ta želja v nji je že nekak naravni nagon in je kot taka popolnoma opravičena, kajti v resnici srečna je dotična ženska, ki smatra svojo lepoto kot božji dar.
Vsaka ženska ne more imeti one popolne telesne lepote kot nekatere svetovnoznane krasotice, toda vsaka ženpka ima lahko in bi tudi morala imeti toliko lepote, kolikor ji pripuščajo njene telesne lastnosti.
Popolno zdravje pomenja tudi krasoto najbolj zaželjene vrste. Vse ženske imajo lahko lepoto čiste polti, žametaste kože, bistrih ooij, ako imajo čisto kri in popolno zdravje.
Nagel prehlad
je skrajno nevaren. Pljučnica se prične uprav na ta način. Dolgo trajajoč in zanemarjen prehlad privede do jetike.
Severov balzam za pljuča
ustavi in prežene prehlad šepredno utegne postati nevaren. Cena 25 in 50 centov.
Piki in ujedi.
Piki žuželk in ujedi žival i j se hitro zlaj-šajo in ozdravijo s pomočjo tako uspešnega mazila zoper gnitje kot je
Severovo olje sv. Goiharda.
Ta izleči tudi spahnenje udov, pretegne-nje, trde členke, praske in raznovrstne boli. Cena 50 centov.
Severov kriiistilec
New Tork, 20. maja. — “Nar. List” z današnjega piše pod za-glavjem “Jankovič pod porotom” med drugim sledeče:
“Dobili smo izpod roke tole vest iz Chicage od nekega dobro pouči -nega “politik&ša”, ki nas uverjava, d,a je to on doznal iz pisma nekega odbornika eksekutive, ki obvešča svojega prijatelja Jankoviča o nesreči, koja ga ima doleteti.
Ta vest se glasi:
“Glavni nadzorni odbor N. H. Z. je sklical sejo, na kateri bo stavil pod obtožbo A. C. Jankoviča, glavnega blagajnika, radi nepoštenega ravnanja z denarjem N. H. Z., ki ga je imel poslati v domovino dedičem umrlih članov N. H. Z.”
Allegheny City, Pa., 18. maja. Ilrvatskemu “Glasu letine” iz Be-nevolenta, W. Va., pišejo:
“Prošlo nedeljo sem šel na kolodvor B. & O., da se malce poraz-gledam, ko kmalu opazim par mojih rojakov, čakajočih z zaboji v rokah. Šel sem k njim ter jih vprašal, kaj čakajo in kam potujejo. Odgovore mi, da so dobili krasno delo, kjer bodo zaslužili vsak dan po $4 do $5, a ne kakor tu, kjer za služimo samo $1.50 do $2.00; ob takem zaslužku ne moremo nikdar ničesar imeti, še manj obogateti “Ne, mi hočemo več, mi bomo tam dobili mnogo boljšo plačo, a lahek posel, tako nam je rekel naš g. agent.” — “A kje je ta posel?” vprašam jaz. — “Prosim Vas, tega Vam ne -uoremo povedati, a tudi ne smemo, to nam je prepovedal naš g. agent, da komu kaj povemo od tega posla, Ako hočete vedeti Vi, dajte našemu.agentu 2 dolarja, ja Vam bo povedal.”—“Kak posel je to, ki ga boste opravljali?” —
Pittsburg, 14. maja. -(Konec).
Omeniti moram še to:	Kakor
majo vsa tukajšnja društva, katera zborujejo v naši cerkveni dvorani, ikipe ali spomenike svojih društvenih patronov, ravno tako ima tudi naše društvo 3 metre visok kri|\Jn pod križem stoječo podobo Matere Božje, držečo v naročji svojega ljubeznivega Sina. Isto so'naši nekateri društveniki za mesec majnik jako lepo okinčali z lepimi venci in različnimi svežimi cvetlicami, da vsaki kateri pride v dvorano obču duje lepo ozaljšano podobo in pohvali društvenike, ki se zanimajo za čast božjo in napredek društva. Ni pa zadosti, da samo tukaj na zemlji sedaj v mesecu majniku kinčamo Marijine podobe in zaljšamo njene altarje, ampak naj se v duhu povzdignemo gor v svete višave in naj se združimo s svetniki in angeli, kateri neprenehoma vedno z nosim neusahljivimi cvetlicami kinčajo in venčajo svojo preblaženo Kraljico. Pa tudi nam v nižavah te solzne doline je po previdnosti božji dana priložnost, da lahko Materi Božji pletemo jirelepe vence žlahtnih cvetic, to je molitev svetega rožnega venca, ker vsaka češčenasimarija bo prelepa cvetlica v Marijinem vencu in tega bo Mati Božja bolj vesela, kakor venca nežnih cvetlic. In če bomo tako delali, bomo potolaženi in veseli neprenehoma molili svojo češčenasimarijo ter tako spletal predragi in prelepi venček duhovnih cvetlic svoji nebeški Materi. Naj Marijo sedaj v mesecu majniku večkrat pozdravimo z angelovim češčenjem, posebno vsako jutro pred izhodom Evetlega solnca, katerospo-čitega kristijana vabi na odločeno delo in ga opozarja na njegov poklic, da dela v čast bižjo in ¡zveličanje svoje duše ter ga opominja mogočnega varstva nebeške Kraljice. Marija je jutranja danica, le v njo zaupajmo, da nas ona vodi, ona varuje, ona brani in osrečuje ves ljubi dan in celo življenje. Naj tudi vsaki dan opoldne ne pozabimo Marijo j>ozdraviti z angelovim češče njem, ko solnce s svojimi vročimi žarki stoji nad našimi glavami ter nam v obilnosti daje svojo svetlobo in gorkoto. Tako čuje nad nami Marija, to solnce ljubezni Božje, ter nam deli milost, odpuščanje in zaupanje. Ko pa pojenja dnevna svetloba in se večer mirno in skrivnostno spreminja v tiho noč, naj pobožni kristjan zopet pozdravlja lepo ve-večernico Marijo. Naj prisrčno prosibožjoporodnico, naj ga varuje in blagoslovi ne samo o preteklem, ampak še posebno ob konci življenja. To sveto češčenje ponavljati trikrat na dan, dela to solzno dolino revne zemlje podobno nebeškemu kraljestvu, kjer angeli iu svetniki vedno molijo in častijo svojega Boga, pa tudi brez nehanja slavijo svojo kraljico Mater Gospodovo, da se po vseh nebesih večno razlega to češčenje. Naj bi se razlegalo tudi po zemlji!
K sklepu teh par vrstic pozdravi-Ijam vse brate K. S. K. Jednote, tebi pa, “Am. Slov.” želim mncgo dobrega uspeha in zvestih naročnikov. Nikolaj Gerdun, I. tajnik.
je največji darovalec ženske lepote in zdravja. Nobena stvar na svetu ne povrne tako hitro izgubljenega zdravja, daje moč in čilost ter čvrsto kri kot Severov kričistilec, ki stori ženske močne, zdrave in lepe.
Po euajstmesečnl bolezni.
Spoštovani gospod:— Moja žena je bolehala enajst mesecev, ne da bi ji zdravniki mogli pomagati. Slučajno sem v nekem časopisu bral o Vaših zdravilih. Naročil sem steklenico Severovega kričistilca, in resnica je prišla na dan. Ženi se je povrnilo njeno prej en je zdrav je. Zahvaljujeva se Vam, da izdeljujete tako dobra zdravila. Ostajam s pozdravom
Mathias Biss,
Crenshaw, Pa.
Ali ste utrujeni in omagani? Uživajte
Severovega kričistilca
v okrepčilo.	Cena $1.00.
Ženska slabost.
Zenske so podvržene neki slabosti, ki se ne more šteti med na vadne ženske nemoči. Ista je neke vrste izguba vsake moči.
Severov balzam življenja
je gotov pripomoček zoper zle posledice potrtosti, hudega truda, slabosti, ki telo nenavadno okrepči. Cena 75 centov.
Brightova bolezen
se dostikrat prične z vodenico. Ali otekajo vaše noge ali roke koncem dne? Se li vam ne zdi, da vaša telesna moč polagoma peša? Se nahaja li v vaši vodi kaka usedlina? Uživajte takoj
Severov lek za jetra in ledvice
in v kratkem času vam bo odleglo. Cena 75 centov in $1. 25.
Severova zdravila so naprodaj v vseh lekarnah. Zdravniški nasveti zastonj.
B. J. CHUUK
711 N. Chicago Street, Cor. Jackson N. W. Phone 504......JOLIET, ILL.
Slovenci in Hrvati imate sedaj najboljšo priložnost podpirati svojo slovensko trgovino, polno založeno z vsakovrstnim blagom, ležečo sredi naše slovenske naselbine. Vsem zajamčena najboljša in uljudna postrežba, cene nižje nego kje drugej, zatorej nimate izgovora, da morate plačati več kakor drugodi za svojo domačo potrebo. Cene so močno znižane, ker moramo narediti prostora za jesensko blago. Zlasti naše ženetvo opozarjamo, da pni nas dobe najlepše klobuke in drugega blaga po ceni, kakor nikjer v meatu. G. Chulik je praktično delal te svojih 18 let v tej trgovini in gotovo želi vsem najbolje postreči, zlasti svojim rojakom. Zato podpirajte njegovo trgovino!
Krasni klobuki, vsake vrste, z rožami, s šifanom, vredni $2.50 do|
$3.00, za .. .......
$1.39
ZA MOŠKE.
Crevlji, močni delavni, vredni
• 50, po..................$1.10
Crevlji, fini praznični, vredni
*2.50, po ..................$1.75
University čevlji, vredni $3.50
po.....................  .',$3.00
Srajce, močne delavne, vredne
50c, po.......................35c
Srajce, praznične, vredne $1.(0
do $1.50, po..................90c
Jean Pants, vredni $1.00, po ,75c
Overalls, vredni 50c po......39c
Hlače, praznične, vredne $2.50
po..........................$1.86
Rokavice, delavne in 'bele, po nizki ceni.
Dalje rute, kape, gomašne itd.
ZA ŽENSKE.
Fini pasi, velika zaloga, vsake barve in e elikosti, povsod po 50c
in 7»c, pri nas.......25c in oOc
Bluze, velika izber, naprej od 50c Sliparji, prav poceni, vsake mere,
za..................66c d« $1.25
Poročni venci zažene in dekleta, velika zaloga vedno na razpolago.
Nogavice, velika zaloga, barve garantirane, par 10c, 3 pari 26o, in višje.
ZA OTROKE.
Za dečke in sploh Otroke imamo veliko aalogo vsakovrstnega blaga, zlasti primernega za bližnje počitnice. Tako n. pr. plavo hlače, overalls, drugod za 25c do 35c. pri
nas za.....................20c
Srajce, drugod za 50c. pri nas 85e
Ovratnike otroške, po......I0c
Fine kape, vsake barve, po
............ ......20c do 45c
Kratke hlače, drugod za 50c — $1
pri nas..............85c do 50c
Razile šolske potrebščine.
Crevlji najbolj ši praznični, zvani "Phoroso” vredni $3.00 za

— Umrla je na Dunaju 2. maja gospa Apolonija Petek,roj. Oražem, rojena v Mengšu 1. 1867.
—	V Črno goro in sosedstvo je odpotoval za nekaj časa župnik turjaški, g. M. Horvat.
—	Tri nepreskrbljene otroke je zapustila Rozalija Kump s Kočevskega in pobegnila v Ameriko.
—	Podirati so začeli Mayerjevi hiši na Marijinem trgu. S tem izgine zopet kos stare Ljubljane.
—	Malarija. Na.tej bolezni je obolelo v novomeški okolici doslej 15 žensk, od katerih jih je 5 umrlo-
—	Umeščen je bil dne 2. maja
o.	g. Matija Kadunec, župni upravitelj v Preloki, za župnika na isto župnijo.
—Umrla je dne 29. apr. na‘Bledu gospa Marija Pretner,roj. Pogačar, mati tržaškega odvetnika dr. Mat. Protnerja.
—	Umrl je 29. apr. ponoči trgovec ob šentpeterskera mostu v Ljubljani, g. Mehle, ki je prevzel trgovino od g. Roegerja.
—	Divjega petelina je ustrelil g. sodni svetnik D. Šuflaj iz Vel. Lasu v ribniški Veliki gori. Ta ptičje po t.eh krajih zelo redek gost.
—	Prvi čebelni roj je bil dne 25. apr. pri M. Z. v Podpeči pri Lukovici. Dne 27. apr. pa je imel čebelni roj Anton Ručigaj v Mengšu.
—	V Ameriko pobegnil je gostilničar Jožef Vintar iz Šmihela pri Novem mestu, ker se je bal kazni vsled grdega ravnanja s svojo ženo.
—	Uradniški dom. Na občnem zboru ljubljanske podružnice splošnega uradniškega društva se je sklenilo, delati nato, da dobi Ljubljana “Uradniški dom”.
—	Župnijski izpit so izvršili 4. maja: Jakob Benedičič, Peter Janc, Blaž Rebol, Leonard Zupan, Jakob Žust. Štirje gospodje so pa delali izpit iz prve polovice.
—	Zaradi Škrlatice in drugih nalezljivih bolezni je že dalj časa zaprta šola v Velikih Laščah. V Dobre-poljah pa tri vasi nimajo pouka. Pomrlo je precej otrok.
—	Naraščajoče izseljevanje. V Ameriko se je dne 2. maja odpeljalo z južnega kolodvora v Ljubljani 200 Slovencev, 100 Hrvatov, 90 Črnogorcev in 15 Bolgarov.
—	Železniški most pri Radovni
že delajo. Zgradba bo dolga 70 metrov in bo gotova v 3 in pol mesecih. Napravljala bo v romantični okolici impozanten vtis.
—	Aretovan je bil na južnem kolodvoru v Ljubljani krojač Maks Dežman, ker je rekel, da se pelje v Inomost, v resnici je pa nameraval se izseliti v Ameriho in se odtegniti vojaški dolžnosti.
—	Nesreča. 83letni tesar Franc Aber iz Bizovika je- popravljal v
I Hradeckega vasi neko streho. Pri tem se mu je pa spodrsnilo in je padel kakih 6 m globoko. Poškodoval se je tako, da so ga nezavestnega prepeljali v de/, bolnišnico.
—	Otrok utonil. Uršula Jesihar, posestnika žena na Studi, je pustila 6 let staro deklico Ivanko, katero sta zakonska Jesihar za svojo vzela, med tem ko je kruh pekla, pred hišo igrati. Deklica je med tem časom zašla v potok Mlinšca ter utonila.
—	Nesreča? Dne 28. apr. popoldne se je vozil vojaški nOvinec 22letni Anton Žitnik iz Črne vasi z nekim izvoščekom po Karlovški cesti v Ljubljani. Bil je povožen tako hudo, da je moral v deželno bolnišnico. Kako je prišel pod voa> se ne ve.
—	Pravica v Avstriji. Občina Marija Gradec pri Laškem trgu je sklenila, da sprejema samo slovenske dopise. Okrajno glavarstvo je določilo, da mora sprejemati tudi nemške dopise na podlagi paragrafa j
19. Kar mora ta občina, bi moral tudi Maribor, Celje itd.!
—	Utrdbe na is trski obali. Pri Piranu se bo usidrala avstrijska bojua postajna ladija, da straži zaliv portoreški. Tudi pri Miljah bo postajna ladija, ki naj ščiti ondotne ladjedelnice. Milje mislijo utrditi, ravno tako zaliv portoreški; v Poreču bodo napravili pristan za tor-pedovke.
—	S poda padel. Tone Krasna, oženjen zidar iz Budanje, je delal pri zidarskem mojstu Furlanu ' v Predjami. Po noči je spal na podu posestnika Jožefa Srobotnjaka na senu. V spanju je padel kake tri metre visoko na tla,kjer ga je Furlan našel drugo jutro nezavestnega ležati; čez dva dni po tem dogodku je Krašna umrl.
—	Nesreči. V deželno bolnišnico so pripeljali 4. maja s popoldanskim Gorenjcem 18letnega Franceta Šuštaršiča, ki mu je voz polomil rebra. Anton Vrhovšek je kopal v Trbovljah premog, pri tem je pa padel z neke lestve tako nesrečno, da si je predrl trebuh, tudi čreva so načeta in je malo upanja, da bi okreval. Oddali so ga v deželno bolnišnico. .
—	Nagla smrt. Na velikonočni torek popoldne je sedelo v gostilni Matevža Stržaja na Rakeku več pivcev. Nekdo reče Jauezu Zalarju, p. d. Bajtu, da mu za piruhe plača pijače, kolikor hoče. Ta si je izbral rum in ga v hipu izpil tri četr-tinke. Hotel ga je še imeti, a ga ni dobil. Kmalu je začel skupaj lezti in hropsti. Drugo jutro ob treh je umrl.
—	Osebne vesti. Na mesto radi bolezni za šest mesecev umirovlje-nega gozdnega komisarja g. Avg. Gugelja je prideljen v Novo mesto e. br. gozdarski praktikant g. Rud. Lampe. Novoimenovani davčni adjunkt g. Jurij Kramberger je prideljen davkariji v Litiji. Provizorična pomožna poštna uradnica gdč. Ivana Belar je prestavljena iz Rovt v Spodnji Logatec.
—	Iz Bele Krajine se piše: V mi-nolizimismo imeli veliko sušo; celo zimo ni bilo dežja. Vodnjaki so bili večinoma suhi, le v ledsnih lužah smo mogli živino napajati, za ljudi pa smo dovažali vodo iz daljnih krajev. Ker pa je bila tudi poleti huda suša, so bili poljski pridelki jako slabi. Vsled pomanjkanja krme so, morali kmetje živino prodajati. Posebno na Suhorju so mnogo trpeli vsled suše. Že mnogo let se Suhorjanom obljubuje vodovod, pa ga še vedno ni.
—	Umrl je dne 5. maja g. Fran Smolnikar, c. in kr. podpolkovnik v pok., brat č. g. stolnega vikarja Luke Smolnikarja. Pokojnik se je udeležil okupacije Bosne in je sodeloval pri pomirjenju vstaje v Kri-vošiju. Lansko leto je vsled bolezni stopil v pokoj, katerega pa ni dolgo vžival, ker je srčna hiba izpodkopala krepkemu telesu življen-sko silo. Za kratek čas svojega bivanja v Ljubljani si je pridobil obče simpatije. Naj v miru počiva v domači zemlji, kateri je tudi kot vojak na odličnih mestih vedno ostal zvest.
—	Litija je ličen trg. Letovi-čarji kaj radi zahajajo k nam radi krasne okolice in cene postrežbe. Pa še več bi jih prišlo, če bi se količkaj skrbelo za napredek in olep šavo trga. Z malimi stroški bi se napravi drevored pred šolo, kakor tudi steze po senčnatem Sitarjevcu. Tudi pred novo sodnijo bi bilo ne. kaj krasnega lep park. Vodnjak sredi trga s smrdljivo vodo ni olepšava za Litijo; še Segačev studenec, kjer je najboljša voda, je zanemar. jen. Pa dosedaj je nai trški odbor v resnici spal. V dvajsetih letih se ni prav nič storilo za napredek trga.
—	Slovesna otvoritev pisarniških prostorov “Mestne hranilnice” v Ljubljani se je vršila dne 29. apr. ob 11. uri dopoludne. Najprej se je vršilo blagoslovljenje hranilnic nih prostorov, kar je izvršil član
| upravnega odbora č. g. župnik Ma-
lenšek z asistenoo treh oo. frančiškanov. Vlado je zastopal dvorni svetnik Sohaffgotsoh, deželo glavar Oton pl. Detela, mesto župan Hri bar. Navzočih je bilo tudi mnogo drugih odličnjakov. Predsednik “Mestne hranilnice” g. Franc Kolmanu je v izbranih besedah nagovoril goste. Spominjal se je njenih skromnih početkov, iz katerih se je v teku 15 let razvila v denarno vele-moč. Spominjal se je zaslužnih predsednikov in odbornikov. Župan Hribar je hvalil uredbo in moderno opremo prostorov. Dejal je, da priča poslopje o modernem delovanju občinskega sveta.
— Promet z vinom V Krškem in drugod. Odkar so vinogradniki krškega okraja večino svojih po trtni uši uničenih vinogradov zopet obnovili in z boljšimi vrstami nasadili, in odkar so pričele nove, cepljene trte tudi dobro roditi, t. j. v zadnjih desetih letih, pohaja leto za letom vedno več kupcev v te kraje in dosledno se oživlja tudi vinski promet. V povzdigo vinskega prometa v krškem okraju so razen deželne vinske kleti v Ljubljani, kjer je občinstvo pričelo spoznavati pravi okus novih kranjskih vin, najbolj pripomogli že tretje leto marca in novembra vršeči se javni vinski shodi. Z zadovoljstvom moramo priznati, da se je tega vina razposlalo v Ljubljano in na Gorenjsko. Faktično se more sedaj v Ljubljani količkaj dobra gostilna ponašati z okusnim, pristnim dolenjskim cvičkom, česar se je popred jako pogrešalo. To Audi tujci priznavajo. Pa tudi na Gorenjskem izpodriva dolenjski cviček vedno bolj razne tuje, v prvi vrsti tirolske mešanioe. Sedaj je največ od konsumentov-gostov odvisno, ali se promet in kupčija z domačim vinom še bolj povzdigne ali pade. Žal, da se ne more glede vinske kupčije poročati tudi o Vipavski in Belokrajini. Tudi v teh krajih se prideluje prav veliko in izborne vin ske kapljice, toda glavni vzrok, da se v teh krajih vinski promet ne oživi tako, kakor ravno v krškem okraju, je v prvi vrsti skrajno neugodna železniška zveza, zlasti v Belokrajino. Pa tudi državna cesta, ki vodi čez Gorjance v Metliko in Črnomelj, onemogočuje vsako težko vožnjo vsled nevarnih, jako strmih klancev.
PRIMORSKO.
—	Zastrupila se je v Trstu 45 let stara Katarina Košuta. Pomoč je došla prepozno.
—	V Trstu je vedno lepše. Na tržaškem magistratu so zasledili ponfverjenje. Doslej manjka že okolo 14 tisoč kron.
—	Ricmanje — župnija. Na velikonočno nedeljo, dne 23. apr., je v Ricmanjih proglašena nova žup-'nija, po kateri so Riomanjci toliko hrepeneli in želeli.
—	Udarci goriškim Slovencem. Pred kratkim so imenovali grun-bovničarjem za Gorico Laha, ki ne zna slovenski, dasi je bilo na razpolago za to mesto popolnoma sposobnih kandidatov. V Sežano so poslali sodnijskega pristava, ki'ne zna slovenski, dasi bi se dobil za to mesto sposobnejši uradnik; sedaj pa moramo beležiti imenovanje sodnega tajnika za Gorico, ki nežna slovenski!
—	Teharje, 5. maja. Tu so po kopali 3. t. m. umrlega veleposest nika Jožefa Pečnaka.
—	Nova slovenska trgovina v Celju. Na Gizelini cesti v Celju je v Vašičevi hiši otvoril Franc Kar-lovšek trgovino z mešanim blagom.
—	Župnijski izpit so naredili čč. gg.: Roman Skerb, kaplan v Poljčanah, Janez Vogrin, kaplan pri Sv. Petru pri Radgoni, F. Tropp, komi vikar v Mariboru in Matija Zemljič, kaplan v Št. Jakobu v Slov. Goricah.
—	Obsojeni mladi tatovi. Radi tatvin pri trgovcu Novaku v Št. Lovrencu so bili obsojeni Ludovik Gorjak na 6, Janez Namestnik na 6, Franc Super na 8, Franc Ružič na 3, Matija Boštner na 2, Franc
>
USTANOVLJENO LETA 1893.
SAKSfy
F-	fiLAVNA PISABNA-	M .
109 GREENWICH STREET, NEW YORK
Sedaj pošljem 100 kron za $20.«
t
TELEFON 379S CORTLANDT.
Podružnica :
1778 St. Glair St., Cleveland, 0.
ZASTOPNIK
j> VSEH PAROBRODNIH DRUŽB. A* A*
Pošilja denarje y staro
------------ domovino najceneje in najhitreje.
Parobrodne listke prodaja
-------------p o izvirnih cenah.
VSAK SLOVENEC najbolje stori, ako se obrne na me, ker New York
- .	---je najpripravneje mesto za naseljence in delujem že
nad 10 let v tej stroki. Pazite na mojo telefon številko 3795 Cortlandt. Kadar do-
spete v New York na kak kolodvor, pokličite me in se slovenski pogovorite.
Z velespoštovanjem
FRANK SAKSER,
109 GREENWICH ST., NEW YORK. 1778 ST. CLAIR ST., CLEVELAND.
Vsakdo na) pazi na hišno številko 109 !
Sprejemam hranilne knjižice in jih takoj izplačujem.
V zvezi sem s c. kr. poštno hranilnico na Dunaju.

*
Paulič na 4 in Marija Paulič na 3 mesece ječe.
>t Ukradena ameriška pisma. Vsled naredbe celjskega okrožnega sodišča se okolu Celja in Zidanega mostu še nadalje iščejo ameriška pisma, ki so bila na vlaku pokradena in izropana. In res so orožniki blizu Zidanega mostu ob železnici in po jarkih našli še 71 odprtih ameriških pisem, dočim je neki pismonoša blizu Trbovelj našel tudi 40 takih pisem. Zaprti poštni vsluž-benec Nemetz trdovratno taji.
—	V osojansko jezero bo letos prvikrat zdrsnil parnik. Omislilo si ga je delniško društvo nekaterih Beljačanov in Gcrnjekorošcev.
—	Pogreb mil. g. prošta L. Vav-tižarja. Slovenski Gorotan zopet plaka ob grobu enega svojih vrlih sinov. Dobrolski prošt g. L. Vav-tižar je že dalj časa bolehali. Zadnji čas je iskal pomoči v krapinskih toplicah. Toda šel si je po smrt. Med vožnjo po železnici ga je pri Zidanem mostu pokosila neizprosna bela žena. Prepeljali so truplo v Doberlo ,vas, kjer so ga položili 15. apr. k večnemu počitku. Ogromna množica ljudstva mu je izkazala zadnjo čast; 27 čč. gg. sobratov ga je spremilo na zadnji poti.
Najveèja slavnost celega leta t>o
ki ga priredi
Društvo svetega Martina
.	štev. 80 W. C. U.,
o priliki blagoslovljenja svoje nove nagradne zastave
v nedeljo 28. maja 1905
na Tlieilerjevem parku
ob udeležbi vseh slovenskih in drugih W. C. U. društev Jolieta in sosednih mest.
NAVI TilCtilvi	botrovala g. Anton Nemanič in so
v? UOAU-Tl p,.0ga Tovariši in tovarišice pa bodo sledeči gospodi in gospice:	John Težak in Jerica Oswald; F rank Rogel in
Francika Oswald; Anton Liberšan in Ana Liberšan; Karol Sitar in Marija Bartholme.
Vsem rojakom vstop prost.
Za dobro zabavo, postrežbo in red bo poskrbljeno. K r.ajctiltejši vdeležbi vabi	' ODBOR.

HRVATSKO.
—	Štrossmay8i,jeva zapuščina. “Drau” poroča, da bo biskupska stolica v Djakovu izpraznjena dve leti, a dohodek biskupije se bo po rabil za popravilo cerkva in župnišč v djakovski škofiji.
—	Zagreb, 15. apr. Današnja maša zadušnica je bila velikapska manifestacija zagrebškega občinstva za umrlega biskupa Stross-mayerja. Društva in korporacije so šle v slovesnem sprevodu v cerkev. Trgovci so imeli «aprte prodajalne. Bilo je zbranega ca tisoče naroda. Župan je odredil, da je sadušnici prisostvovala tudi šolska mladina. Po maši je bila svečana akademija v veliki dvorani “Hrvat
| skega doma”.
Ali ni jasno ko beli dan, da postane ona pivovarna največja na svetu, ki izdeluje najboljše pivo.
Poskusite nase Divo in nebodete se goljufali.
Anheuser-Busch Brewing Association
Največji pivovarji na svetu!
Nerver!
17 1 1	1F? TTrt To j® Bauer-jev znameniti krepčilec. Človek*
** «-aJ	A vr • zbistri v eni uri ter ga napravi močnega in čilega.
Neprekošen hranitelj za živce in želodec.
'•"""baueT&co. Na prodaj po vseh
142>148 G. Huron St., Chicago. slovenskih gostilnah.
Amerikanski Slovenec, $1 na leto.
/
AMERIKAMI SLOVENEC.
Ustanovljen 1. 1891.
Prvi inŠiajstarejši slovi^tfi-katoližki list vTAjperiki in glasilo RUŠ:-.K. Jednote.
Izdaja ga vsaki petek
SLOVENSKO-AM. TISKOVNA DRUŽBA.
Naročnina za Združene države le proti predplači $1.00 na leto; za Evropo proti predplači $2.00 na leto.
Dopisi in denarne pošiljatve naj se pošiljajo na
AMERIKANSKI SLOVENEC
Joliet. 111.
Tiskarne telefona Chicago in Interstate: 509 Uredništva telefon Chicago 1541.
gpuka jfodčudovanja vreden; a kje je duša odgoje? Pridobljeni uspehi niso samo dvomljivi, marveč res škodljivi repubjiki t. j. ljudovladi
blagoslovljeni Uežeii po poklicu ,ip načrtu izkoriscàjo’TahkoverDost iH zaupljivost svojih bližnjih. Vrgel se je na široko polje |enitvenegä
Zit učinki te odgoje gfi pojpvljaj.o' .^epa^tva ^;jn je.-^al ..svojih žrtev. ..¿„r, j k* : ' No	rupij starejšimi ženskami; prihinav-
AMER1KANSK1 SLOVENEC
Established 1891.
The first and oldest Slovenian Catholic newspaper in America and official organ of G. C. Slovenian Catholic Union.
Published Fridays by the
SlOYenic-American Printing Co. Joliet. 111.
Advertising rates■sent on application.
<2 TRADES 11 »¿ci 1
CERKVENI KOLEDAR.
28.	maj	nedelja	Viljem, opat.
29.	( t	pondeljek	Maksim.
30.	“	torek	Decoration Day.
31.	“ •	sreda	Petronilja.
, 1.	junij	četrtek	Vnebovzetje.
2.	“	petek	Erazem
3.	( t	sobota	Klotilda.
Verska premišljevanja.
Rojakom v potrditev njih vere.
vsak dani Na milijohe,d.ftla.rjev «e
žrtvuje vsako leto, a lakdihhi politiki in sebični demagogi kriče za še več žrtev moloku, ki napihuje duše in požira srca toliko nedolžnih otrok. In kje konec vsega tega? Ne da bi si prilastovali dar. prerokovanja, vidimo v bližnjem času propad tega načina odgoje. Zdrava pamet in še krščansko mišljenje ameriškega ljudstva gotovoodpravi zle učinke brezbožne in brezsrčne odgoje. Nekaterniki morda ne vidijo bližajoče se nesreče. “Ampak rokopis je na steni: in na stotisoče Danijelov je, ki ga znajo prevesti v jednake besede. Ljudje jedo in pijejo in se zabavajo. Tako je bilo, ko je prišlo vodovje in poplavilo zemljo; tako je bilo se tisto noč,ko so prišli Asirci nad Babilon; tako je bilo, ko so Goti in Vandali prihrumeli nad nekoč mirno cesarstvo Avgustovo; tako je bilo, ko se je guillotina prikazala nenadno,kakor gliva v noči, prav ,v srcu svetovne mode in razuzdanosti; tako se pojavlja potres, ciklon,povodenj;tako prihaja vsaka nesreča,, ki zadeva ljudi in družine in države” (Fr.Poland).
Dva milijona umorov na leto.
XLV.
Vzgoja brez vere—potrata časa in denarja.
(Konec.)
Ameriško javno šolstvo je popolnoma napačno kot način odgoje, in pomen j a izgubo časa in potrato denarja, Evo, kako sodijo štirje znameniti odgojitelji ameriški o sedanjem šolstvu. Profesor Brinker-hoff pravi: “Najprej in predvsem, kar je bistveno, treba, prevrniti naš način odgoje od vrha do tal, tako da bo v prvi vrsti oskrboval dobro nravnost, dobro državljanstvo in sposobnost zaslužiti pošten živek, ne pa samo umstveno izobrazbo, kakor doslej.” Dr. Strong trdi,da “nravnost sama brez vere je sklepe-tanje suhih kostij.” Dr. Seeley meni, da‘-nekaj temeljito nedostaje ameriškemu šolstvu.” Ta “nekaj” je pa pravi temelj in življenje odgoje: to je vera. “Prirodoznanstvo na more nikdar tvoriti temelja pravi umstveni izobrazbi, niti zadoščati višjim duševnim težnjam; zato ljudje,ki proučavajo predvsem pni-sodoznanstvo, otope na srcu indu bu, ter so pnešinjeni s sirovim materializmom in časte samo zlato tele. To malikovanje, ki sedaj tako prevladuje v znanosti in v praktičnem življenju, izvira iz obožava-nja materije ali snovi in poželjivosti po bogastvu” (Wagner).
Smoter javne odgoje je gmotno Aspeva-nje množic, v množitev užitkov in manjšanje trpljenja. Mera sreče, pravijo, zavisi od mere uživanja. Zato je vsepovsod opaziti aauemar j an j e umetnostij ,proučava nja modroslavja, klasikov, splošne zgodovine. Mladina išče takojšnjih in časnih uspehov. Vprašuje se: Ali se bo tako učenje izplačalo? Pregoreče iskanje zlata pripravlja pravo znanost ob vsako vrednost. Ampak gmotno uspevanje samopo-sebi ne vodi do kreposti in zadovoljnosti. “Bogastvo je za krepost, kar je prtljaga za armado” ^Baeon).
Tisti, ki rešujejo veliko vprašanje naše narodne odgoje, so odgo vorni Bogu in svojim bližnjim za posledice; dolžni so dati nam, sedanjim načinom odgoje,, zarod nravnih, bogaboječih mož in žen, ki se jim lahko varno zaupa domača oskrba in občinska uprava, vkljub dejstvu, da so izučeni pod prepričanjem, da je vera, edini bemelj nravnosti, izobčena in izgnana stvar najlepše ure v dnevu, najnežnejša in za vtise nojobčutdejša leta v življenju. Mehanizem (ali uredba) naših javnih šol je popoln; način
Neizogibno mora dirnuti mnoge katoličane srednje starosti, da se je Zadnjih dvajset let skoro splošno sprejelo katoliško stališče v mno-terih stvareh. Celo tistim izmed nas, ki nimajo sivih las, se vidi spnememba v javnem mišljenju čudna in značilna.
Pred dvajsetimi leti je bila katoliška cerkev skoro sama v Ameriki nasprotovanju razporoh-i. Danes
Pred dvajsetimi leti je bila skoro sama na zemlji v nasprotovanju socializmu. Danes ni.
Pred dvajsetimi leti je bila popolnoma sama v tej deželi v nasprotovanju plemenskemu samon-moru (race-suicide). In sedaj?
Predsednik Združ. držav je na njeni strani. Veliki sodniki, državniki, profesorji, zdravniki in drugi odličnjaki so v njenemtabo-ru. Veliki posvetni dnevniki objavljajo uredniške članke zoper to zlo. Veliki mesečniki prinašajo temeljite ob oibe tega zla. Gotovo se je izvršila čudovita sprememba.
In očividno ne prezgodaj. V zadnji številki mesečnika “The Popular Science Monthly” izjavlja dr. A. Lapthorn Smith, da “2,000,000 otroških umorov na leto je nepreti-rana cenitev števila za Severno Ameriko.” Ali je to strašna trditev? V resnici je število bržkone mnoge večje.
Dr. Smith trdi, da je ponajveč odgovorna zato zlo višja izobrazba ženska. To se nam zdi huda pomota. Ne višja izobrazba, nega kriva izobrazba ženska (in tudi moška) je glavni vzrok. ¡Ljudje tako izšolani, da ne smatrajo plemenskega samo mora za greh, se potem naravno lotevajo umora svojih lastnih nero-jencev. To ni višja izobrazba. Očividno je to kriv uk.
Vendar nas vsi ti spiejemi cer-kvenega stališča navdajajo z upom, da bodo njeni nazori o potrebi vere pri odgoji tudi sprejeti v bližnji i odočnosti. Natanko tak način odgoje se bo moral sprejeti, če se hoče zatreti sramotno zlo plemen skega samoumora.
eevalsUje njihovo zaupanje, jih preslepljal in si prisvojeval njihovo iinovino. To so vsakdanji pojavi; od široke, razhojene ceste,po kateri strašijo sleparji njegove vrste,se je Hoch oddaljil samo vtoliko, da je žrtve, od katerih se je bal resne nevarnosti za svojo varnost, brez obotavljanja hladnokrvno spravil v stran. Bil je potuhnjen tihotapec in strahopet zavratni morilec obenem, to sta-pa zopet dve vojstvi, ki ju ima kakor mnogi drugi hudodelski lopovi.
Hochu nedostaje o*elo tist(i črta lažnjivega viteštva ali moštva, kije hudim, nasilnim zločincem dostikrat lastna in vzbuja nekako sočutje zanje. Na zatoženi klopi je pri pravljal zagovornike s svojimi laž mi v zadrego ih drzno poskušal svojo krivdo zvrniti na svojo zadnjo soprogo in to obdolžiti zastruplje-nja njene sestre. Ostal je, dokler se ni zrušil pod razsodbo in ni izgubil krinke^, sebični, lokavi in neusmiljeni hudodelec, ki ne zasluži pomilovanja in prizaneshe.
Bržkone se mestu Chicago in deželi prihrani zoprni prizor obnove pravde. Senz^čaa poželjivost brezmiselne množice je dovolj žgeekana in zločin sam od žoltega časopisja več nego zadostno izkoriščen v do-bičkarijo. Hoch je zaslužil smrt na vešalih deset-in stokrat. Zato pravici pot!
ti	1896.-. ..
ti	1897.'. ..
t i	1898.. .'.
ti	1899 '. ..
'it	1900	
a	1901	
t i	1902	
6 i	1903	
i i	1904	
^a.hili,zadnjih.deset let dohodi priseljencev'sledeči.- -
Leta,iŠ95............•.'...‘953,536
1896.'.	........'.M 1843,267.
_____	: 230,832
! . . .....229,299
. .. ,, .. ..311,715
...........448,572
...........487,918
...........648,743
...........857,046
1904.................. 812,870
Skupaj 4,628,798
Od te skupne svote je odpadlo na moške 3,091,459 in na ženske 1, 537,339.
Prvo polovico tega desetletja so skupni dohodi znašali povprečno 575,000 na leto in zadnjo polovico pa 65 8,000.
V prvih devetih mesecih zadnjega fiskalnega leta, t. j. od dne 1. julija do dne 31. mafca, je dospelo skupaj 650,377 priseljencev. Mesece april, maj in junij 1904 je znašalo število prise'jencev 270,000. Če bo letos tudi tako veliko, bo skupno številoza poslednje fiskalno leto dosegalo 1,000,000. Bržkone pa tega ne bo, ker je bil navadni majski naval to leto že marca meseca, kakor mislijo priselitveni uradniki. In vendar je sredanji naval obsežen dovolj v dokaz, da utegne skupno število priseljencev v letošnjem fiskalnem letu dosezati milijon.
(Konec prih.)
Število ruskih judov, ki se bocjo l«tos priselili v Združ. države, cenijo na 300,000.
Dne 7. t. m. se jev New Yorku'izkrcalo v- dvanajstih urah 12,039 priseljencev.
Nagrade za morske-volkove je razpisala pomorska oblast v' Trstu, da pospešuje lov na te morske roparje.
Zlato žeslo ruskega carja je dolgo nad 35 palcev in obsega med svojimi okraski 268 de-mantov, 360 rubinov in 1 o smaragdov.
Ogromno priseljevanje že straši.
Zrel za vešala.
Johann Hoch (prav še Jakob Schmitt), mnogoženstvar in mnogokratni ženski morilec, je bil po pravici obsojen v sramotno smrt na vešalih.
Vsi vzroki, ki govore za pridrža nje smrtne kazni, kar kriče v tem slučaju. Dejanje in nehanje obso jenčevo se kaže sivo v sivem, niti ena spravljiva poteza se ne od vzdiguje jasneje s slike njegovega značaja in ne podeljuje mračnemu s župnemu vtisu človeškotpplega, prijaznega izraza.
Hoch je bil samo eden' izmed' tisoč in tisoč klativitezov, ki v tej
G. Walter Wellman piše v dnev-niku“The Chicago Reeord-Herald” z due 22. t. m. iz Washingtona med drugim sledeče:
Predsednik Roosevelt se je lotil priselitvenega vprašanja in se pripravlja, da obrne na isto pozornost kongresa in dežele. Predsednik misli, da je eno najresnejših vprašanj,ki se sedaj stavijo ameriškemu ljudstvu, kako ravnati s krdeli nezaželjenih priseljencev, ki jih Evropa izliva na naše brežine. V fiskalnem letu, ki se konča prihodnjega dne 30. junija, bodo vsi zapiski o priseljevanju nadkriljeni. V teh dvanajstih mesecih bo dospelo Združ. države nekako milijon medkrovnih potnikov, iskat domačij ali dela. Najivečje število do-šlecev doslej je znašalo 857,046, ki so dospeli v dvanajstih mesecih, končavših se z mesecem jun. 1903. Za 1004 je bilo skupno število812, 87(7 in za 1905 bo med 900,000 in 1,000,000.
To so strašne številke. Še straš-nejše so,če se razložijo in se njihov pomen bolje razume. Iste pome-njajo, da se v samo enem letu na-vali v deželo množica nizkega ljudstva enaka ali večja nego sedanje prebivalstvo katerekoli osemnajstih držav Unije. To pomen ja, da bi vsi t,i novodošleci, ubogi na mošnji in večinoma še ubožnejši na sposobnostih za državljanstvo, zbrani na kakem prostoru,sami tvonili mesto tako obljudeno, kakor so bolj samo New York, Chicago in Philadelphia. To pomenja, da se ima vsakim osemdesetim moškim, ženskam in otrokom v Združ. državah začetkom leta dodati en medkrovni novodošlec. To pomenja narastek za kacih 20 odstotkov v številu lju-dij v Združ. državah,katerih zaslu-žek je tak, da se uradno uvrščajo kot “delavci” v popisih ljudstva — in ta 20 odstotni narastek se doseže, če še računa, da se bo samo kaka polovica novodošlecev piidružila vrstam delavcev na prvi stopnji obrtne lestvice.
Z ozirom na ta osupna dejstva, se ne bomo čud>li nad obvestilom, da ima predsednik Roosevelt na svoji mizi zbirko poročil o priseljevanju, kijo skrbno proučava z namenom, da bo nujno opozoril na to vprašanje kongres začetkom zasedanja. Po mislih predsednika in njegovih svetovalcev, je to vprašanje, s katerim se morajo narodni postavodajci in ameriško ljudstvo resno pečati,’ in to hitro.
•' Poročila, ki so se sestavila in predložila predsedniku, kažejo, da
Čudno bolezen je imela neka devojka imenoma Mabel Rig-ney v mestecu St. Joseph, Mich. Devojka je delala kot telefonistka. Zadnjič jo je gromska strela tako prestrašila, da je zbolela na srcu. Odtedaj je Mabel strašno trpela, in žila ji je utripala čimdalje močneje, dokler ni zdravnik naštel 182 tripov na minuto, nakar je devojka umrla.
Sv. oče priljubljen.
Papeževa popularnost ali priljubljenost raste. Tu dve anekdoti, ki dokazujeta, kako Italijani govore o sv. očetu.
Pride nekoč k. papežu neki njegov prijatelj iz ptejšnjih časov. V razgovoru toži, da mu manjka denarja za njegovo delovanje. Morda je imel pri tej tožbi kak stranski namen — pustimo to! Papež se mu pa nasmeje in pravi:	“Pri de-
narju sem imel jaz tudi vedno nesrečo. Ko sem bil kapelan, sem komaj spravil skupaj vsak mesec toliko,da sem župniku plačal hrano. Kot župniku mi je manjkalo denaija za moje gospodarstvo. Postanem škof — a denarja je bilo vedno premalo. Tudi kot kardinal in patriarh nisem imel nikoli dovolj. Mislil bi, da bom kot papež vendar imel dosti denarja. A zdaj šele vidim, da mi ga na vseh straneh manjka.”
Nekoč pripeljejo učiteljice nekega dekliškega zavoda majhne učenke k papežu. Na vprašanje, katera je najbolj pridna, mu privedejo maj. hno deklico. “Kaj bi raj še imela — ali svetinjico ali punčiko?” vpraša papež. Otrok pravi: “Prosim oboje”. “Tu imaš svetinjico”, reče papež, “punčiko dobiš pozneje.” Drugi dan jo je prinesel papežev gardist v zavod.
To so malenkosti, a kdor pozna naivni in čuvstveni značaj italijanskega ljudstva, se ne bo čudil,da ga ljudstvo ljubi. Nasprotniki slikajo papeže kot trinoge in nasilnike, a dokler si ljudje pripovedujejo take povestice o papežu, ga ne morejo sovražiti. Kadar pridiga v Vatikanu, se vse tare pobožnih ppslu-šavcev okoli njega.
Velik sovražnik šole je 14 let stari Marie O’Brien iz Lincolna, Nebr. Da mu ni več treba hoditi v šolo, se j e zadnjič poskušal usmrtiti. Njegovi starši so senalašč preselili z dežele v mesto, da dajo otrokom priložnost, pohajati solo. Marlejev oče je rekel, da je njegov fantič bolehal za domotožjem po farmi in bil že dlje potrt.
SVETOVNI, PRENOVLJENI
“SIDRO”
Pain Expeller
kot najboljši lek zoper
REUMATIZEM, POKOSTHICO, PODAGRO itd.
in razne renmatične neprilike.
SAnO: 25ct. in SOct. v vseh lekarnah “	ali pri
k F. At Richter & Co.
215 Pearl Street,
New York.
Čvrste starke imaCle-velap.d, O. Zadnjič se je 11 ženic v starosti nad 75 let poskusilo v teku za stavo. Razdaljo 4^ milje so pretekle v 1. uri 45. minutah, z odbitkom ^ ure za kosilce. Zmagalka je bila 78 let stara ženka imenoma Josephine Van Ho ven, drugo nagrado je dobila 80 letna Mrs. Mary Miller in tretjo 76 letna ga. Karolina Haas.
Prava sirovina mora biti črnec Finch, ki je te dni v C-in-cinati, O., devet let staro deklico Loreto Kreher vrgel čez mostno ograjo 90 čevljev globoko. Otrok je še živel, ko so ga dvignili, a je bil smrtnoran jen. Priča sramotnega dejanja je bil Loretin bratec, ki je povedal, da ju je črnec srečal na mostu, pa da ni niti bleknil, nego je Loreto kar zgrabil in vrgel čez ograjo.
Obvestiti želimo’ vse občinstvo, da smo se preseliti v novo začasno mesto
121 IT. Chicago St.,
v Werner Hall poslopje,
kjer ostanamo toliko časa, dokler ne bo dokončano naše novo poslop. je, ki se jame v kratkem graditi na našem prejšnem mestu.
Izvršujemo kot co navadi še vedno vsa v zlatarsko in urarsko stroko spadajoča dela.
Velika zaloga zlatnine in srebrnine. — Ge rabite očala, pridite k nam. Preiščemo vam oči zastonj in povemo kaka očaiapotrebujete.
R0BT P.
121 N. Chicago St.
K1EP
JOLIET
Dolgotrajen nahod ozdravjen.
Mnogi slučaji dolgotrajnega na hoda želodčnega so zelo trdovratni in se ne uda j o nobenemu zd ravl j en j u; zato smo hvaležni za sledeče zlate besede: “Želim povedati, da je Tri nerjevo ameriško zdravilno grenko vino ozdravilo dolgotrajni nahod, ki je tako dolgo delal stiske mojemu želodcu. Bil sem v oskrbi zdravnikov in sem užival mnogotera zdravila, a nisem mogel okrevati. Nazadnje sem poskusil Trinerjevo ameriško zdravilno gFenko vino in v kratkem sem dobil svoje prejšnje zdravje. Zopet sem krepak, lahko uživam in prebavljam tri jedi na dan te čutim za svojo dolžnost, priporočati ta pripravek vsem, ki bolehajo na želodcu. Sos. Laboi, La Grange, Tex.” Vsak želodčni nahod in mnoge druge bolezni se začenjajo z izgubo slasti in Trinerjevo amp-riško zdravilno grenko vino je edino zanesljivo zdravilo, ki jo povrne v vsakem slučaju. Marsikatero bolezen preprečiš, če piješ to vino. V lekarnah. Jos. Triner, 799 So. Ashland ave., Chicago, 111.
Smešna pomota j e te dni občuvala ječe neko go. Mary Savinsko v Milwaukee, Wie. Radi razžaljenja svoje sosede, ge. Alvine Berndt, je bila obsojena v globo $1 in stroškov. Mož tožiteljičin, ki je trd Nemec in ni razumel razsodka, je vprašal pravdnika svoje žene, kaj da je rekel sodnik. In odgovoril je: “|1 in stroške.” G. Berndt je to razumel tako, kakor bi bila njegova žena izgubila pravdo, šel nemudoma v “office” klerkov in plačal $12.73. Šele pozneje je spoznal svojo pomoto, a klerk mu ni mogel več vrniti denarja, ker ga je izplačal pričam. Ga. Savinska, ki ni imela denarja in se je pripravljala za desetdnevno ječo, je bila veselo iznenadjena, ko je cula, da je oproščena, ker je globo plačal mož tožiteljičin.
Vina na nrodai
Naznanjam rojakom, da prodajam naravna vina, pridelek vinograda
“Hill Girt Vineyard”
Dobro vino od 35c do 45 c gal., staro vino po 50c galon, riesling vino po 55c galon. Tudi razpošiljam pristen drožnik in fino slivovko. Fino n uškatel vino po 50c galon. Na zahtevanje pošjem uzorce. Vsa naročila pošljite na
V Bostonu je neka zvita sleparka 8 let igrala vlogo cesarice Karoline (Oharlotte), soproge ustreljenega mehikanskega cesarja Maksimilijana in si izposodila $40,000 od lahkovernih Italijanov, ki jih je slepila, da je kot sestra (!) cesarja avstrijskega prava prestolonasled-nica avstrijskega cesarstva in da bo po cesarsko poplačala vse, ki ji sedaj pomagajo, če pride do moči, kar seveda mora priti. V svoji hiši je imela primerno dvorsko veličastje in je sprejemala ljudi na prestolu sedeča. Sedaj je pa izginila in čez 100 prebivalcev Nordend-distrikta je išče, ki so ji izza osem let zaupa-vali svoj denar, da zamenjajo zanj naslove in dostojanstva od prihodnjega avstrijskega prestola. Ker je postalo dolgo, so jeli 'sumiti, in “cesarica” je izginila.
Stephen Jakše
— Box 77—
Crockett, Contra Costa Co., Cal.
),
ZASTONJ !
Da se naši občeztiani
‘‘JERSEY ELEKTRIČNI PASOVI”
tembolj udomačijo, oziroma uvedejo v one kraj« iu pri onih strankah, kjer so bili dosedaj še nepo* zuani, smo pri pravi jei*i ua želje vsakomur jedneg* zastonj doposlati.
To je pomenljiva ponudba od naše tvrdke. Z4 pas nam ni treba ničesar pošiljati, ker to j« darilo.
Kedar zgubljate svojo telesno moč, ali ste utrujeni, obupljivi, slabotni, nervozni, ako se prenaglo starate, ako trpite vsled otrpl jen ja živcev, bolečine na hrbtu, če ne morete prebavljati, imate spriden želodec, ter ste se že naveličali nositi denar zdravnikom, ne da bi vam mogli isti pomagati, tedaj boste po uporabi “Jersey električnega pasa” ozdravljeni.
Dobro vemo, da naš električni pas istinito po-er smo j	* '
porabi zadobimo ozdravel.
Občna priznanja.
Vaš električni pas je torej vse učinil, kar ste mi obljubili, in še več, pas me je iznova zopet pomladil. Fran Jenčič, 30 Bryon Ave., Chicago, IU.
Kar govorimo, tudi držimo! Izrežite to ter nam dopošljite vaše in»e in naslov ter pridenite zraven znamko za odgovor — in pas vam bode do šel čisto zastonj. Pišite na naslov:
Jersey Specialty Co.,
\2l Cedar Street.	New York, N-
maga, ter smo prepričani, da ga boste po poskusu in uporabi tudi drugim tolniicom priporočali, da tem še večje priznanje, ko vas bod«
— Vse poprave pri šivalnih strojih vam P. Mersinger na 117 N. Ottawa St., hitro, dobro in ceno izvrši. Dolgoletna izkušnja v tem
ga dela mojstra.
Pristen kranjski brinjevec,
katerega žge podpisani iz importiraneg* brinja, je najvspešnejše zdravilo za vse želodčne bolezni, posebno pa za ledvične napake. Cena zaboju (12 steklenic) Je $15.00, šest steklenic za $7.50. Naročilom je priložiti denar.
John Krackei,
1199 St. CI*tr Street,
.CLEVELAND.
OHIO.
\
AMERIK AN SKI SLO'VENEC, 25. MAJA .905.
K. S. K.
JEDNOTA
[nkorponrana v državi Illinois dne 12. jan. D. A. 1898.
Predsednik: John R. S.terbenc, 22Q8 Caluraet ave.„ Calumet, Mich.
I.	Podpredsednik: Mihael Skebe, Box R., Collinwood, Ohio.	:-
II.	Podpredsednik: 'Franic Bojc, 222-Messa ave., Pueblo, Colo.
Glavni tajnik: Mihael Wardjan, 903 Scott St. Joliet, III.
II. Tajnik: Jošti* .1aRc% 212 Willson a ve., Cleveland, O.
Blagajnik:, John Grahek, 1012 North Brod way St., Joliet, 111. Duhovni vodja: Rev. John Plevnik, 419 Liberty St, Waukegan, 111. Vrhovni zdravnik: Dr. Martin Ivec, 805 North Chicago St., Joliet, lil. Anton Golobitsh, 805 North Chicago St., Joliet, 111.
Paul Schneller, 509 Pine St., Calumet, Mich.
Anton Nemaniču, cor. Scott & Ohio Sts., Joliet, 111.
Jos. Sitar, 805 N. Chicago St., Joliet, 111.
Rud6le Maraž, 772 W. 22nd St., Chicago, 111.
George Laič,' 167'E. 95th St., So. Chicago, 111.
Joseph Dunda, 600 N. Chicago St., Joliet, 111.	*
Martin Kremešec, 503 W. 18th Place, Chicago, 111.
Rev. John Kranjec, 9713 Ewing ave., So. Chicago, lil. Jos. Sitar, 805 N. Chicago St., Joliet, 111
Nadzor- J
» nUf j
Finančni J odbor:	j
Pravni
odbor
H
Prizivni
odbcr:
Frank Opeka, Box 4 Rudolf Maraž, 772 W
Waukegan, 111.
22d St., Chicago, 111.
Prošnja:
Novo društvo sv. Antona, Joliet, 111., želi pristopiti h K. S. K. Jednoti.
__Imena: Franc Okoren, roj 1887, Alcjz Železnik, roj 1887, Janez
Kral, roj 1887, Matija Vidmar, roj 1885, Janez Kočevar, roj 1885, Franc Šetina, roj 1882, Franc Kos, roj 1881, Jakob Žitnik, roj 1880, Jožef Godec, roj 1879, Anton Šetina, roj 1878, Matevž Pirnar, roj 1878, Franc Ohlin, roj 1878, Franc Mahkovec, roj 1878, Jure Lobas, roj 1871, Andrej Berseinig, roj 1871, Matija Lavrič, roj 1866, Osvalt Amroš, T-oj 1863.	Dr. š. 17 članov.
Pristopiji:
K društvu sv. Jožefa 16, Virginia, Minn., 8167 Kokal Janez, roj 1880, apr. 22. maja 1905.	P*-- s. 138 članov.
K društvu sv. Barbare 24, Blocton, Ala., 8i68 Tratnik Jure, roj 1865, spr. 17. maja 1905.	Dr. Š. 32 članov.
K društvu Matere Božje 33, Pittsburg, Pa., 8169 Widina Jure, roj 1874, spr. 17. maja 1905.	£>*'• š. 86 članov.
K društvu sv. Jožefa 43, Anaconda, Mont., 8170 Blatnik Karl F., roj 1882, spr. 23. maja 1905.	Dr. s. 67 članov.
K društvu sv. Cirila in Metoda 59, Eveleth, Minn., 8171 Čampa Anton, roj 1887, 8172 Mahne Franc, roj 1887, 8173 Krže Janez, roj 1886, 8174 Gornik Janez, roj 1885, 8175 Grže Anton, roj 1884. 8176 Miše Rudolf, roj 1881, 8177 Strukel Karl, roj 1881, 8178 Šiško Mihael, roj 1880 8179 Zakrajšek Franc, roj 1871, 8180 Šoštarič Janez, roj 1866, spr. 19. maja 1905.	|	Dr. š. 196 članov.
K društvu sv. Jurja 64, Etna, Pa., 8181 Micir Jožef, roj 1885, 8?82 Panjan Jožef, roj 1885, 8183, Mrzlak Jožef, roj 1880, 8184 Vinski Miha roj 1883, 8185 Sanjčič Martin, roj 1877, 8186 BrinjakMate, roj 1876, 8187 Vollk Martin, roj 1871, 8188 Stanša Stefan, roj 1870, 8189 Ladešič Stef., roj 1869, spr. 23. maja 1905. Dr. š. 47 članov.
K društvu Marije Vnebovzetja 77, Forest City, Pa., 8190 Stopar Karol, roi 1880, 8191 Kavčič Jos., voj 1878, spr. 22. maja 1905.	^
J	Dr. š. 47 elanov.
K društvu sv. Družine 5, LaSalle, III.", 8192 Stih Franc, roj 188 7, 8193 Razoršek Janez, roj 1865, spr. 20. maja 1905. Dr. š. 127 članov.
K društvu sv. Jožefa 12, Forest City, Pa., 8194 Terček Franc, roj 1882,
8195 Planinšek Franc, roj 1882, spr. 23. maja 1905.
Dr. s. 219 elanov.
K društvu sv. Alojzija 42, Steelton, Pa., 8195 Kambič Jožef, roj 1881, 8197 Potočnik Jan., roj 1871, spr. 23. maja 1905. Dr. š. 66 članov.
K društvu Marije 7 Žalosti 50, Allegheny, Pa., 8198 Klepec Nikolaj, roj 1885, spr. 18. maja 1905.	Dr. š. 100 članov.
K društvu sv. .Jožefa 57, Brooklyn, N. Y., 8199 Ogrinc Janez, roj 1880, 8200 Peitler Matija, roj 1875, 8201 Cufer Franc, roj 1869, 8202 Leban Jožef, roj 1866, spr. 23. maja 1905.	Dr. š. 78 članov.
K društvu sv. Jožefa 58, Haser, Pa., 8203 Hren Franc, roj 1887. 8204 Grojc Franc, roj 1879, spr. 23. maja 1905.	Dr. s. 92 elanov.
K društvu sv. Lovrenca 63, Cleveland, O., 8205 Šraj Franc, roj 1878, spr 17. maja 1905.	Dr- 44 Slanov-
K društvu sv. Antona Pad. 71, Goff, Pa., 8206 Brečko Janez, roj 1878, spr. 22. maja 1905.	Dr- s- 26 clanov-
K društvu sv. Alojzija 83, Fleming, Kans., 8207 Trente} Franc, roj 1872, spr. 23. maja 1905.	Dr- s- 62 clanov-
K društvu sv. Jožefa 53, Waukegan, 111., 8208 Košir Jožef, roj 1882, 8209 Petrič Franc, roj 1880, 8210 Oblak Franc, roj 1880, 8all Gregorčič Alojz, roj 1878, 8212 Mesec Janez, roj 1877, spr. 23. maj! 1905.	Dr- s- 218 clanov‘
Prestopili:
Od društva sv. Cirila in Metoda 4, Tower, Minn. k društvu sv. Cirila in Metoda 59, Eveleth, Minn., 506 Žganjar Jožef, 15. maja 1905.
I.	dr. s. 184 elanov.
II. dr.-š. 186 članov.
Od društva sv. Alojzija 52, Indianapolis, Ind. k društvu sv. Janeza Ev. 65, Milwaukee, Wis., 2199 Hren Blaž, 21. maja 1905.
I. dr. š. 78 članov.
II.	dr. š. 68 članov.
Od društva s-v. Jožeta 76, La Salle, III. k društvu V. sv. Martina 75, La Salle, 111., 7193 Benkše Ignao, 7497 Bah Janez, 22_. maja 1905.
I. dr. š. 21 članov.
II. dr. š. 24 članov.
Od društva sv. Vida 25, Cleveland, O. k društvu sv. Jožefa 2, Joliet, 111., 6037 Legan Jakob, 7. maja 1905.	L dr. š. 424 članov.
II. dr. š. 236 članov.
Odstopili:
Od društva sv. Alojzija 83, Fleming, Kans., 7816 Grošel Franc, 7840 Smon Janez, 8057 Marolt Janez, 15. maja 1905. Dr. š. 62 članov.
Od društva sv. Barbare 24, Blocton, Ala., 5384 Fabjan Gregor, 18. maja 1905.	Dr. š. 31 članov.
Suspendovani:
Od društva sv. Jožefa 2, Joliet, 111., 125 Kocjan Franc, 19. maja 1905.
Dr. š. 236 članov.
Od društva sv. Družine 5, La Salle, 111., 6433 Prah Martin, 2299 Lukane Franc, 4824 Perše Ant., 566 Wodusek Andr., 16. maja 1905,
Dr. š. 125 članov.
Od društva sv. Jožefa 11, Forest City, Pa., 4870 Obreza Franc, 18. maja 1905.,	Dr. š. 217 čianov.
Od društva V. sv. Florijana 44, So. Chicago, lil., 6426 Braje Franc, 7622 Mlinarič Nikolaj, 5308 Poderžaj Anton, 4225 Golobič Jakob, 5638 Jakša Matija, 3088 Černe Janez, 2023 Magorš Janez. 2668 Volan Martin, 22. maja 1905.	Df. š. 128 članov.
Od društva sv. Jožefa 53, Waukegan, 111., 2623 Kožuh Franc, 6947 Maček Janez. 7383 Podjed Franc, 4508 Oblak Franc, 4583 Račič Janez, 22. maja 1905.	Dr. š. 210 članov.
Od društva sv. Jožefa 58, Haser, Pa., 7524 Runkovič Julijan, 7602 Kaspčak Mihael, 7453-Drevecky Simon, 19. maja 1905.
Dr. š. 90 članov.
Od društva sv. Janeza Ev. 65, Milwaukee, Wis., 7175 Bratanič Lovrenc, 19. maja 1905.	Dr. š. 67 članov.
Od društva sv: Barbare 68, Irwin, Pa., 7506 Horvat Janez, 19. tnaja 1905.	Dr. s. 63 članov
Od društva sv. Alojzija 83,' Fleming, Kans., maja 1905.
1917 Beber Ignac, 15. Dr. s. 61 članov.
Pristopile članice:
. .	. < • .v V*Vt/t ■ — ••• -	....
Novo žensko društvo Piesv. Srca Màrijè 86, 'Rock Springs, Wyo., pri-
čiška, roj 1866, spr. 16. maja 1905.
Pristopila cfaflica:
n. r.
Dr. š, 10 članic.
502 Supanc Marija, roj Dr. š. 9 članic.
K društvu sv. Jožefa 46, Ne.w York,
1867, spr. 23. maja 1905.
Prestopili članici:
Od društva sv. Cirila in Metoda 4, Tower,. Minn. k društvu sv. Cirila in Metoda 59, Eveleth, Minn., 265 Žgajnar Marija, 15. maja 1905.
I. dr. š. 55 članic. II. dr. š. 28 članic.
Od društva sv. Alojzija 52, Indianapolis, Ind. k društvu sv. Janeza Ev. 65, Milwaukee, Wis., Hreu Franca, 21. maja 1905.
L dr. š. 21 članic, ir. df. š. 10 članic.
Suspendovane članice:
Od društva sv. Družine 5, La Salle, 111., 373 Wodusek Marija, 2269 Lukane Marija, 16. maja 1905.	Dr. s. 38 članic.
Od društva V. sv. Florijana 44, So. Chicago, lil., 1591 Černe Marija, 1379 Magorš Ana, 1983 Valon Neža, 22. maja 1905. Dr. š. 38 članic! Od društva sv. Jožefa 53, Waukegau, 111., 1968 Oblak Ivana, 2014 Ogrin Franca, 22. maja 1905^	Dr. š. 49 članic.
Od društva sv. Jožesa 58, Haser, Pa., 2305 Drevenški Zofija, 2350 Kaspčak Konstantina, 19. maja 1905.	Dr. š. 23 članic.
Izločena članica:
Od društva sv. Jožefa 58, Haser, Pa., 1633 Blatnik Marija, 14. maja
49®4-	Dr. š. 22 članic.
Odstopile soproge:
Od društva Marije Pomočnice 17, Jenny Lind, Ark., 842 Razoršek Franca, 841 Planovšek Elizabeta, 9. maja 1905. Dr. s. 15 članic. Od društva V. sv. Florijana 44, So. Chicago, 111., 1369 Kovač Jera, 1378 Matijašič Marija, 16. maja 1905.	Dr. š. 37 članic!
MIHAEL WARDJAN, glav. tajnik K. S. K. Jednote.
903 N. Scott St.. Joliet. Illinois.
0404040404004040404040404Ç
I Društvene vesti.
Ö ,------------------*--- *
0-«>^-«54<MK5-*<5*0>0>0*0*0«<5C
Joliet, 111., 23. maja. — Naznanjam vsem udom društva sv. Frančiška Sal. št. 29 K. S. K. Jednote, kar je itak že vsakemu znano, da je društvo sklenilo, udeležiti se blago slovljenja nove zastave društva sv. Martina v nedeljo, dne 28. t. m. S tem so društveniki naprošeni, da se zberejo kakor po navadi ob 49. uri zjutraj v šolsko dvorano, da se združimo z drugimi društvi ter odkorakamo k blagoslovljenju|zastave in potem na piknik.
Martin Tezah, tajnik.
tem mestu. Piknik bo v Rosher-park Capital na 11. cesti, z velikim plesom, godbo, koncertom, streljanjem in raznovrstnimi igrami. Vhod prost. Vse Slovence v okolici in drugod vabi, da se udeležijo te veselice,	Odbor.
♦0404040404C40+0404040
delavskih krogov. ^
««««««««j
♦c*©
Joliet, III., 22. maja. — Novoustanovljeno društvo sv. Antona Pad. bo imelo prihodnjo sejo na binkoštno nedeljo, dne 11. jun. ob 1. uri pop. v šolski dvorani, in vse nadaljnje seje vsako drugo nedeljo v mesecu.
Na zadnji seji v nedeljo zvečer je društvo sklenilo,da velja brezplačni vstop v društvo samo še do prihodnje seje,ko se bodo sprejemali novi člani, katerih se je oglasilo že vse-polno. Dotedaj ne stane pristop nič, plačati je samo 50c za preiskovalnega zdravnika.
Rojaki,uporabite prelepo priliko! Še mnogo mož in mladeničev je v našem mestu, ki se pač premalo brigajo za negotovo bodočnost, Vsakega lahko zadene nesreča vsak hip, in kaj potem? Kdo bo plačeval zdravnika in živek? Skrajni čas, da to vsak dobro premisli. Prilike, kot vam jo nudi sedaj naše društvo, ne bo izlepa.
Pozdrav!	Odbor.
Chicago, 111., 23. maja.—Tem potom opozarjam vse brate društva sv. Štefana štev. 1. K. S. K. J., da se udeležijo redne mesečne in polletne seje, katera se bode vršila, dne 4. jun. v navadnem prostoru in ob navadnem času, ker imamo o veliko važnih stvareh razpravljati v korist druptvu. Kedor se te seje ne udeleži, ravnalo se bode ž njim po društvenih pravilih.
Ot enem želim obilo uspeha K. S.K Jednoti ter srčen pozdrav vsem bratom iste.
Rudolf Maraž, predsednik.
Springfield, III., 22. maja. — Naznanjamo,da slovenska naselbina tukaj pri nas zmiraj narašča in upamo, da bode še naraščala, ker je prav prijazen kraj tukaj in tudi dela za pridne slovenske roke dosti.
Pred 16. meseci se je tu pri nas ustanovilo slovensko podporno dru-štvo sv. Barbare št. 74., spadajoče h K. S. K. Jednoti, in sedaj drugi teden dne 30. maja bo to društvo napravilo prvi slovenski piknite v
—	Eugene V. Debs je potrdil poročilo, da bo stopil na čelo nove organizacije, ki se v kratkem ustanovi v Chicagi pod imenom “The Industrie Uniou”. V novi organizaciji bo dobila “American Federation of Labor” tekmovalko, a več povedati ni hotel gosp. Debs o tej stvari.
—	Steklarn icav Prince-tonu, Ind., je bila prisiljena, delo ustaviti, ker so usahnili viri prirod-nega plina. Postavile se bodo pumpe ali sesalke, in tovarna bo
4*
7	--------
mogla potem zaposlovati bržkone pravočasno dovolj za jesensko kupčijo. Kačih 200 mož, ki so dobivali na teden $3500 plače, je začasno izgubilo zaslužek. ...
—	Stroški o h i c a š ITe^ a ^ptrajka voznikov so že dokaj nara stli. Za namestitev posebnih policajev sta morala doslej plačati mesto $50,000 in “county” $35,000. Izračunali sq tudi, da je. posedaj znašala izguba prizadetih trgovcev $5,000,000, železnic $1,000,000. Nadalje so štrajkarji izgubili na plačah $250,000 in prispevki v podpora štrajkarjev so znašali do nedelje $100,000.
—	Iz Paterson a, N. J., br
zojavljajo:	Italijanka Vittoria
Luigi, stara 30 let, ima pod nadzorstvom petintrideset italijanskih delavcev, ki polagajo cevi v mestecu Butler za novi vodovod. Na stotine ljudi gleda, kako vodi delo ženski “boss”. Plavijo, da so ped njenim nadzorstvom delavci prid-nejši nego pod katerimkoli njenih moških prednikov. Miss Luigi ne govori rada o svojih zadevah, a pravi, da ni nič čudnega glede njenega opravka. Delo ljubi in delavci bi se uprli, če se ji odvzame nadzorstvo.
—	Postava zoper otroško delo v rudnikih pennsylvanskih dobi sedaj veljavo. Ista določa, da se ne smejo več nobeni otroci pod štirinajstimi leti uposlovati izven rudnikov (v premogolomnicah) in nobeni dečki pod šestnajstimi leti v rudnikih. K tediu omenja neki list: “človekoljubna postava je to. Seveda se bo pomaujkljaj male plače hudo občutil v marsikateri premogarski družini; a za bodočnost in zdravje mladine v okolišu trdega premoga se bo nova postava izkazala jako blagovito. Pennsylvania ima pač postavo o prisilni vzgoji, a ta vključuje samo trinajstletne; in ravno v letih od 13 do 16, v katerih se mladostno telo naglo razvija, je bila boljša zaščita pre-mogarskega prebivalstva potrebna. V bodoče ne bo več videti 8 premogovim prahom odetih rudarčkov, in to je prav. Upajmo, da penn-sylvanska sodišča te postave ne uničijo,kakor so storila že s tako mnogo dobro pennsylvansko delavsko postavo.”
—	Štrajk voznikov v Chicagi se nadaljuje. Koncem zadnjega tedna se je brzojavilo na vse shrani.da je štrajk že takorekoč poravnan. A nazadnje je “Teamsters Joint Council” zavrgel mirovne pogoje, ki jih je stavila “Employers
Association”. Zakaj? Ker ¡ni hotela vozniška unija izdati ekspresnih voznikov. Neki član štraj'ko\nega odbora je izjavil: “To bi bil umor, ko bi sprejeli te pogoje, toibi bilo .hudodelstvo, -ekspresfi^-vGj^ke, ki so zaštrajkali iz sočutja, se^Jaj pustiti na cedilu, ko jih hočejq}po'sta-vifci v črno knjigo. Ekspresne družbe izjavljajo, da nočejo več namestiti uiti enega svojih, bivših voznikov, mi pa ne moramo preje govoriti o sklepu miru, dokler ekspresne družbe ne odjenjajo.” Na seji “Chicago Federation of Labor” so vsi delegati izražali isto misel. Zadn-ja zveza je obenem sklenila* izvoliti poseben odbor radovoljcev, ki bo nabiral podpore za strajkarje. V odboru bo 25 mož.
Naznanilo o smrti.
Tužn.0 vest naznanjamo vsem svojim sorodnikom, znancem in prijateljem o prerani smrti soproge, ozir. matere in sestre, gospe Frančiške Ogrin, roj Lavrič. Tem potom se iskreno zahvaljujemo vsem onim, ki so na ta ali drugi način pomagali v njeni bolezni in smrti! kakor tudi prijateljicam in znankam, ki so pobirale in darovale vence na grob, tet še zlasti sl. društvu sv. Jožefa štev. 53, ki je spremilo zemske ostanke pokojnice k zadnjemu počitku iz slovenske cerkve Matere božje v Waukeganu.
Waukegan, 111., 20. maja 1905.
Žalujoči ostali:
Janez Ogrin, soprog,
.	Janez Ogrin ml.. sin,
Manja L,avrie, sestra.
Čudovit obelisk.
Po strašnem dogodku na gori Pelee na zahodno-indijskem otoku Martinique leta 1902 je nevarno žrelo že večkrat delovalo, in v zadnjem letu je bila mogoče opazovati na nevarni gori zelo čudna prikazen. Iz žrela je vzrastel velikanski obelisk. Učenjaki so mnenja, da je to maso kot celoto ognjenišfea sila povzdignila, iu ni nastala iz izbruhane tvarine. Visok je 300 metrov, vendar je le redkokedaj viden. Naravno obdaja gost oblak sopare. Barve je vijoličaste.
Severov zdravilski almanah za 1905 dobiš brezplačno v vseh lekarnah in mnogih prodajalnah. Jako lepo je urejen in obsega 64 stranij koristnega čtiva. Pošilja se tudi naravnost. W. F. Severa Co., Cedar Rapids, Iowa.
Ne mučite se vedno po tovarnah in rudnikih!
Postanite sami svoji in ne bo se vam treba bati kdaj delo “zaštapa” & #
Kupite si farmo za mal denar sedaj ko ie prilika!
Naša fabriška in rudniška mesta so že preveč natlačena. Vsled tega so plače slabe, da si more delavec le malo prihraniti. Razmere pa bodo čedalje slabejše vsled močnega priseljevanja.
Ne delajte redno za druge, postanite sami svoji.
Mi vam lahko pomagamo na noge. Na prodaj imamo farme po vseh državah. Zlasti pa se nudi prilika za podjetne rojake v južnem delu države Missonri, kjer imamo na-prodaj več sto akrov sveta.
Dobra zemljišča od $7 do $15 aker na lahke plačilne obroke.
Kjer leži ta naš svet je podnebje prijetno in zdravo; zime so kratke in mile ler poletja dol^a in
zmerno topla, vsa žita in trave dozore v dobro letino na dobro namočenih, Črnih ter rodovitnih tleh; živina se redi ceneno in z velikim dobičkom; tam raste zgodnje sadje in zelenjava ki se prodaja po visokih cenah; voda je čista in v obilici; les za zidanje in kurjavo je poceni in v množini-železnice so blizo, tržišča pa tudi ne oddaljena.
Mnogo družin, ki so bile preje odvisne od fabriškega ali rudniškega dela
se je že tu naselilo.
Preiščiteto ponudbosami še bolj natančno in brez odlaganja. Naša želja je, da vi sami ‘zpievi-diteje-li ta naš svet toliko vreden. Pišite nam in zahtevajte natančnej h podrobnostij.
Mi prirejamo vsaki teden izlete do teh zemljišč s prosto vožnjo za kupovalce
Odtrgajte se enkrat od zakajenih fabrik in zaduhlih rudnikov ier odidite na farmo kjer je zrak
zdrav,, kjer boste tudi vi zdravi, vaša žena'in otroci. OTVsa Pisma pišite V slovenskem jeziku
CHARLES PETERS, lastnik.
ANTON TEŽAK, zastopnik.
CHICAGO, ILL.
315 Dearborn St., Rooms 217-223.
URAR./?
Spital V. K. Ô+0+040+0+0+0+0++0+0+0+0+C
Mali Abele želi biti kristjan.
Bogu preusmiljenemu bodi čast in »lava: tako se je vendar vse srečno «končalo; deloma tako, kakor je sklenil On sam od vekomaj, deloma pa pripustil, da se je tako zgodilo. Danes sem videl še enkrat ljubega fantiča, pa so mi zadrsele svetit) solze v mojo sivo brado.Zdaj pa ga ne bom več videl, dokler ne pride Gospod k sodbi. Kako bo žarel takrat v nebeški lepoti ob desnici Kristusovi! Ko bom jaz, ubogi grešnik, tedaj trepetal in koprnel strahu vpričo nebes in zemlje, bo morda vendarle izpregovoril zame prijazno besedico pri mojem Sodniku. Prepričan sem: on pa ljuba Mati božja,ki je vse tako lepo uravnala in prav obrnila. Nji v čast naj zapišem v priprostosti svojega srca, kar se je dogodilo te zadnje tedne v Pragi.
Vse mi je še v prav živem spominu, pa bo morda pripomoglo v poznejših čas»hkaj v Marijino čast, o« bi znabiti hotela moja nebeška Gospa blagosloviti tole moje pri-prostljivo pisarjenje. Saj so besede, posebno pisane, podobne semenu, ki ga razprši veter, da poženo cvetice v tujih krajih še čez mnogo let. Tudi meni je vzklila zadnje poletje
—	bogve, odkod jo je zineslo — temnordeča krvavka na moji gredici, pa sem jo utrgal in povil v venec ljubi žalostni Materi božji.
Pač res, krvavka! če le ni kaj skrivnega pomenili tista krvavka, kakor je menil takrat brat Kuni-bert.
Pa naj začnem v božjem imenu, jaz pater Sebaldus, kapucin, da zapišem vse tako, kakor sem deloma doživel sam, ali pa sem pozneje slišal iz ust ljudi, ki jim gre v.*ra.
Letos se je dogodilo vse to z mladim Abelom, lo pišemo leto Gospodovo 1701, in praznuje krščanstvo veliki jubilej ali sveto leto*, katero so raizpisali sveti oče Inocenc XII., ki zdaj že počivajo v Bogu, pa njih preslavni naslednik Klemen,enajsti tega imena, vladajo kot namestnik Kristusov katoliško cerkev; in Leopold I. nosijo cesarsko krono; in Janez Jožef, iz grofovskega rodu Brenerjev, vladajo nadškofijo praško.; naš revni kupucinski samo-stanček na Hradšinu pa gvardijan pater1 Honorius z vso ljubeznijo in strogostjo.
Meseca marca je bilo in v svetem postnem času — dneva pa res več ne pomnim; vendar takole okrog tretje postne nedelje je moralo bili
—	ko sem šel popoludne malo na izprehod po našem samostanskem vrtičku in sem se veselil gorkega solnca in nove pomladi. NAjprej sem pogledal, kako je z mojimi cveticami. Zvončki so že skoraj odcveteli; zlate trobentice so bile pa v polnem cvetju, in pod staro hruško sp se odpirale prve vijolice, te ljube,dehteče postne cvetice. Potlej sem pa na ogalu male gredioe odgrnil suho listje, in glej, prve nunke (pomladni žafran) so kukale iz peska, močno rumene in malo rdeče mdahnjene, da sem jih bil prav vesel. Ni mi dalo drugače, pa sem poklical brata Kuniberta in sem mu pokazal cvetke. Saj sem jaz dobil šele prušlo jesen tiste čebulice iz Rezna od svoj Jga duhovnega brata.
Pri tej priliki sva se midva stara otroka—paše v svetem postnem «asu! — pregrešila zoper silencij, to je zoper molk; pater gvardijan so to precej opazili, pa so odprli okence v svoji celici in so nama diktirali penitenco, po domače rečeno: kazen, katero tem prestal z božjo pomočjo še tisti večer v obed-»ici.
Midva sva torej povesila glave in odšla vsak svojo pot. Prav doli v vrtu poleg zidu je tiha stezica, in konci nje malo znamenje s podobo žalostne Matere božje. Tjadol sem zanesel prvo razcvetelo nunko, in zraven še par vijolio — ljubi svoji Materi v pozdrav. Potlej sem pa kodil gor in dol, da odmolim sveti ■ožnivenec za verne duše, dokler
me ne pokliče zvonček k večernicam.
Komaj sem izmolil par odstavkov, kar pride brat Kunibert in pravi:	“Pater Sebalde, neki ju-
dovski deček čaka na porti, pa bi rad govoril s katerim izmed patrov kapucinov. Pridite torej, da zveste, kaj bi rad.”
Skoro malo nejevoljen sem dejal: “Ali so ukazali pater gvardijan,naj se ukvarjam s tem judovskim fantom? Saj imamo s krščanskim ljudstvom dovolj opravka zdaj v svetem letu.”
“Ej, ej,pater Sebalde,” pripomni nato brat vratar, “meni se zdi, da imate opravek to uro bolj s počitkom kot s krščanskim ljudstvom. Pa vedite, da so pater gvardijan v izpovednici, pater Operarius so šli obiskat nekega bolnika, torej ste vi po vsi pravici na vrsti, da vas pokličem na porto.”
No. saj je tako prav; pa vendar mi je bil ljubši solnček na vrtu,kot pa mračna izba na porti. Rečem torej bratu Kunibertu, naj mi privede Judka sem na vrt, kar je tudi storil.
Kmalu pride deček. Nisem se mogel dovolj načuditi njegovemu plemenitemu, ponižnemu vedenju, in nikoli bi ne bil pričakoval toliko dostojnosti in sramežljivosti pri otroku tega zavrženega ljudstva. Komaj me je zagledal, je že vzel žametno pokrivalce s črnih kodrov, pa boječe uprl svoje temno oko vame, potem pa izpregovoril v blagoglasnem jeziku. “To je dobro, moj prečastiti oče; to je Bog tako ukrenil, da najdem ravno vas. Želel sem tako, pa vašega imena nisem vedel.”
“Pa kako me poznaš?” vprašam začuden.
“Cerkovnik pri Sv. Vidu me ima rad, pa mi včasih dovoli, da se skrivši splazim v cerkev Tako sem zadnjič slišal vašo pridigo na Svečnico, in kar ste povedali takrat o Devici iz hiše Davidove, mi je bilo zelo všeč. Tudi jaz sem iz rodu Judovega, če so re'sna naša izro čila.”
“Ubogi otrok,” rečem žalosten, “žezlo je vzeto od Juda, ker ni spoznal Izrael svojega dneva, ko jih je Zveličar hotel zbrati okrog sebe, kakor koklja zbira svoja pi-ščeta!”
Ob teh besedah, ki sem jih sicer govoril bolj zase kot zanj, me vendar pogleda deček prav resnobno in odgovori prav razumno':	“Vem,
da so grešili naši očetje; da so grešili naši očetje; da so umorili obljubljenega Mesija;da so kričali: Njegova kri naj pride na naš in na naše otroke — in glej, prišla je! Potikamo se od dežele do dežele, bežni koc Kajn, ki je ubil svojega brata Abela; pa Gospod se nas bo enkrat usmilil in bo zbral Izraelove ostanke — in”, še dostavi, pa mu stopi solza v oko, “sovražiti bi nas zategatelj kristijani nb smeli.”
Lahko si mislite, kako sem se začudil tem besedam, ki jih nisem pičikoval iz ust judovskega o roka. Pritrdil sem mu popolnoma, da noben kristjan ne sme sovražiti Juda, kakor veh Gospod: “Ljubite svoje sovražnike!” Pa ga vendar povprašam silno začuden, če veruje, da je Jezus iz Nazareta od Boga obljubljeni Mesija, kakor je zatrdil prej. Tedaj pobožno prekriža roke na prsih in odgovori: “Verujem in zato želim biti kristjan.”
“Pa kdo te je učil te zveličavne vere?” poizvedujem dalje.
“Marija, mati Kristusova, mi je tako velela.”
Svojim starim ušesom nisem verjel, zato ga vprašam še enkrat. In spet mi odgovori preprosto in pre. pričevalno. “Marija,Mati božja.” Da mi ta deček ne laže, za to bi bil dal tudi glavo; menil sem pa, da se mu je sanjalo. On mi pa še bolj v živo zatrdi, da se mu ni sanjalo, in teče:	“Marija, tista, ki stoji
sredi trga na velikem stebru, mi je velela.”
(Dalje prih.)
“To je vendar čudno”, je godrnjal stari major Krasnik po kosilu Stal je na stolu in se trudil, da bi spravil nihalo velike stenske ure v tel* “Že deset let je šla prav,zdaj se mi pa spak ustavi. Na!”
“Pusti staro šklemfo in lepo počasi spet zlezi na tla, da se mi ne prekucneš s stola in si ne zlomiš ro ke ali noge!” mu je svetovala njegova gospa soproga, suhotna in hitro-jezična majorka.
“Šklemfo?” je zagodrnjal major, še zmeraj na stolu, in očitajoče pogledal ženo. “Šklemfo, praviš? Pardon! Ura je lepa in jaz sem jahal največje konje.”
“Pred dvajsetimi leti”, mu je prestrigla majorka besedo in ga prijela za škric njegove dolge suknje. “Zdaj je pa malo drugače. Pusti uro!”
“Saj res, papa, stopite doli,da se ne zgodi kakšna nesreča”, je prosila dražestna dvajsetletna Milka, majorjeva edinica.
“Pardon!” se je ustavljal hrabri major. “Največje in najbolj hude konje sem jahal v vojski in v mirnem času.”
“Na suhem in na morju”, se je norčevala Krasnica. “Doli!”
• “Pardon, saj že grem!” je dejal Krasnik in previdnolezel z višave v odprte roke svoje družinice. “Ure mi je resnično žal! To je umotvor, draga moja, umotvor in dar mojega pokojnega brata župnika. In zdaj ne gre več
STOJ IN POMISLI!
(esa potrebuješ za življenje? Í
«ccitTcac»
1”
“Pošljimo jo urarju!” je pohitela majorka.
“Pardon, ljuba moja”, je dejal major važno, “urarju pa ne! Uri bi se utegnilo na poti kaj pripetiti! Urar naj jo pride popravljat sam semkaj. Milka, pokliči no Jero!” Jeri, stara majorjeva kuharica, je prišla.
“Jera”, je dejal major, “vidite, tejle uri se je menda kakšno kolesce potrlo, ali se je poškodovalo kaj drugega. Pojdite torej zdaj precej v mesto kiurarjuKopraču na Glavni trg in mu recite, naj pride našega bolnika zdravit, pa kmalu!”
“Moj Bog, ali si Ti počasen, odkar si umirovljen”, je hitela majorka. “Ce bi se godilo po mojem, bi bil urar že tu!” '
“Pardon, draga moja, Jeri je treba povedati vse natanko, da ničesar ne pozabi in he naredi kakšne zmešnjave. Dolgi lasji, dolg jezik, pa kratka pamet! Pardon!”
Jera je bila takoj na potu. Od Krasnikiove vile do Ljubljane je bilo sicer skoraj uro hoda in poletno solnce je pripekalo prav neusmiljeno, toda Jefa je šla v početku tedna vselej rada v megjto, ker je te čase loterija še najbolj poceni.
“Tri stavim danes, samo tri”, je premišljevala spotoma. “Dvanaj ifctg že dolgo ni- bilo, dvanajsta je dobra, to stavim najprvo, ker šemi je sanjalo o liliji. In pa štiriinpetdeseto tudi stavim, ker so to moja leta. Zdaj je tre^a še tretje šte vilke.”. Vso pot je ugibala in vsa zamišljena prišla v mesto, kjer se ji je ob prvem oglu zaletel pes v nogo. “Oh, ravno prav”, je vzkliknila veselo, “od psa je številka petindvajset. Zdaj jih pa imamo! Oh, da hi bila vsaj ambica!”
Šla je torej stavit svoje tri števil-ke in krenila na Glavni trg k urarju. Tam pa so bili v prodajalnici samo mladi ljudje, katerim Jera ni zaupala nikdar nič dobrega, ampak samo lahkomiselnost in hudomuš nost. Zato je vprašala po mojstru. Povedali so, da je šel za trenutek v prvo nadstropje. Jera je šla takoj gori za njim.
“Oh”, se je domislila na stopni cah, “petindvajseta pa ne vem,če bo dobra! Od lilije pa do psa,to se ne poda! S terno že ne bo nič!”
Stala je v prvem nadstropju in se obrnila na desno. “Dr. F. Batič” je oznanjala lična tablica z zlatimi črkami, toda Jera jih ni videla. Po glavi so ji šle same številke,lilije in psi. Odprla je duri, in ko je videla na steni aneroid in še nekaj drugih stvari, uram podobnih, ni niti slu tila, da je zgrešila pravo pot. V
ZRAK IN HRANO!!
Brez tega ali onega ne moreš nikakor živeti. — Kar se tiče zraka si gotovo toliko pameten, da ga dobiš, kolikor ti ga je sploh mogoče. — Kaj pas hrano? — Znano ti je, da želodec večkrat ne mara za živila, ne glede na to da so dobra.
TO NAZNANJA BOLEZEN V VSAKEM SLUČAJU.
Kakor hitro se ti okus povrne, si zopet popolnoma ozdravljen.
Trinerjevo zdravilno grenko vino
je edino zdravilo, ki se zamore v takih slučajih popolnoma varno vporabljati. —
Ono spravlja zopet pokvarjen želodec v svoj pravi tir, ter pospešuje prebavanje v želodcu in črevah. — Ono vpliva na te organe, da vsako hrano, katero dobijo, lahko prebavijo. Sam dobro veš, kako prijetno je življenje takrat, kadar lahko — in kolikor hočeš — ješ to, kar ti ljubiš in sicer brez\akih posledic.
Trinerjevo zdra- ”$£$£8:
vilno grenko vino zavaruje Tvoje življenje za več let.
Daje se lahko otrokom, nežnim ženskam, trdnim možem in starim ljudem. — Pri vseh nerodnostih želodca, živcev in krvi, je to vino najbolj zanesljivo in najboljše zdravilo na svetu.
Dobiva se y lekarnah in boljših gostilnah.
JOS. TRINER,
799 South Ashland Avenue
CHICAGO, ILL.
A j-t TT k I Mnogo ljudi ponareja to zdravilno vino pod raznimi imeni. Kadarkoli ■ ■ " kupuješ kako čisto zdravilno vino, zahtevaj TRINERJEVEGA!
Trinoriotl hriniouOD P08taia z vsakim dnem bolj priljubljen, zato ker so naši ljudje sprevi-I I llluljui Ul HI j C V 0U deli, da je najmočnejši in najčistejši.
(Nadaljevanje na 7. strani.)
American
Health and Accident Insurance Co.
HOME OFFICE DETROIT, MiCH.
Najboljša zavarovalna družba zoper bolezen in nesrečo.
Vstopnina znaša $3.00 ter se plačuje za tem vsaki mesec po $1.00.
V	slučaju bolezni plačamo od $20 do $60 bolniške podpore vsaki mesec ter vam damo zdravnika, ki vas obiskuje brezplačno.
V	slučaju smrti pa od $100 do $500. Vsa nadaljna pojasnila daje radovoljno
vaš rojak in zastopnik
Frank Rosenstein,
2627 W. Michigan St., Indianapolis, Ind.
pl2t9
J 0+04VOV0040-» Kl>0CH04 ♦O+O t
Anton Terdič
200 RUBY STREET, JOLIET, ILL. j N. W. Phone 825.	r
Rojakom priporočam svojo
SLOVENSKO GOSTILNO
kjer jim postrežem poleg drugih pijač tudi z najboljšim domačim vinom, ter finimi smodkami. Prodajam trd in mehak premog po 5 nizki ceni. Rojaki, dobrodošli.
504O**O4C0to«toKIO«<Ht
USTANOVLJENA 1871.
OF JOLIET, ILLINOIS,
Kapital in preostanek $800,000.00
Prejema raznovrstne denarne uloge ter pošilja denar na vse dele sveta.
J. A. HENRY, predsednik. JOSEPH STEPHEN, podpredsednik. C. H. TALCOTT. blagajnik
TROST & KRETZ
— izdelovalci —
HAVANA IN DOMAČIH SMODK.
Posebnost so naše
"Tiie D. S.” Ide. in ‘‘Meersciiaira” 5c.
Na drobno se prodajajo povsod, na debelo pa na
108 Jefferson cesti v Joliet, llls.
Dnrmralr* prodajalec ur, verižic, uhanov, iTldlijd rUgUICIl prstanov in druge zlatnine.
«§£| BOGATA ZALOGA RAZNIH KNJIG ^
Novi cenik knjig in zlatnine pošiljam poštnine prosto.
Pišite ponj.
Ure jamčene za 20 let in velikosti kot
slika s 15 kamni...........$16.00
Srebrna močna ura z enim pokrovom
in 15 kamni................$14.00
Nikljasta ura s 7 kamni....$ 6.00
Dobe se tudi srebrne ure z dvojnim pokrovom, istotako tudi 14 karatov zlate kar naj cenjeni naročniki po želji navedejo v pismu.
Urno kolesovje pinijam kakoršno si'	^JHUP 'P*-\'
kdo izbere Elgin ali Waltham. ji&U
Pošteno blago po zmerni ceni tr.„ .K«	^ Mt
je moje geslo.	»... si| m
Razglednic s slikami stavb ali naravnih prizarov raznih ameriških držav 3 za 10, 12 za 35n. Velika razglednica s sliko bale šentlouiške razstave ena za 15 centov. Velikonočna razglednice 3 za 10j 12 za 33o.
Razprodajalcem- knjig dajem rabat ali popust po pismenem dogovoru. Manji zneski naj se pošiljajo v poštnih, znamkah.
Naslov za knjige in cenik:	Naročila za ure in zlatnino:
M. POGORELC, Box 226, Wake- M*	°*- H;I,Schlliette'
„ .,	.	9	Room 000 Masonic Temple,
field, Mich.	Chicago, III.
ANTON NEMAN1CH,
205-207 OHIO ST., JOLIET. ILL.
Prvi slovenski pogrehniški
zavod in konjuánica.
Chicago Phone 2278.	ft	Northwestern 416.
Priporočam se Slovencem in Hrvatom ob vseh svečanostih kot krstih, porokah, pogrebih i. dr., ter imam na razpolago dobre konje in kočije po zmernih cenah.
Na vse pozive, bodisi po dnevi ali po noči se točno ustreza.
Stanovanje 013 TV. Scott Street»
Northwestern Telephone 344.
R. C. Bertnik.	L. B. Bertnik.
BERTNIK BROS.
IZDELOVALCI FINIH SMODK.
Naša sosetnost: JUDGE, NEW CENTURY,
10 centov.	5 centov.
403CassSt., nadstr.	JOLIBT.
G. F. REIMERS
Izdelovalec in prodajalec sladkih pijač v steklenicah.	Telefon	1343.
N.229 Bluff Str., JOLIET. ILL.
ANA VOGRIN,
7	v
603 N. Bluff St. Joliet, N.W. Phone 1727
IZKUŠENA BABICA.
(Midwife.)
Se priporoča Slovenkam in Hrvaticam.
BRAY-EVA LEKARNA
se priporoča slovenskemu občinstvu v ¿olietu.
Velika zaloga. Nizke cuie.
104 Jefferson St., blizo mosta.
C. W. Brown, preds Robt. Pilcher, podpredg. W. G. Wilcox, kasir.
Kapital $100,000.00. BARBER BUILDING. JOLIET. ILL.
Bar Goods.
and Porter.	O
«J. O SMITH
BOTTLER
414VanBuren St.	Telephone 171
Vprašajte svoj ega mesarja za
Antrim linči Hotel
katere je dobiti pri vseh mesarjih.
J. C. Adler & Co.,
112 Exchange Street Joliet
IVI. B. Nchuster
Young Building
Joliet, Illinois.
Prodaja zemljišča v Wells Cc. No. Dakota.
Lote na Hickory cesti v Jolietn.
ter zavaruje poslopja in življenje
Tie Joliet JatiGiol Bail
Razpošilja denar na vse kraje sveta.
KAPITAL $100,00 0.
T.A. MASON, predsednik.
G. M. CAMPBELL, podpredsednik. ROBERT P. KELLY, blagajnik.
Na voglu Chicago in Clinton ulic
STENSKI PAPIR
za prihodnjih 10 dnij po zelo znižani ceni.
Velika zaloga vsakovrstnih barv, oljev in Arnežev. Izvršujejo se vsa barvarska dela ter obešanje stenskega papirja po nizkih cenah
Alexander Harass?
Chicago telef. 2794	N. W. teJef. 927
122 Jefferson Street:::::JOLIET, ILL
KAŠE SLOVENSKE GOSPODINJE VEDO
da so pri nas vedno dobro in solidno postrežene. Zato jim priporočava še nadalje svojo novo urejeno
MESNICO
obilo založeno s svežim in prekajenim mesom. Naša doma scvrta mast e zelo okusna ter je garantirano ista.
I
JOHN & ANTON PESDRTZ
1103 N. Broadway, Joliet, 111.
Northwestern Phone 1113.
Chicago Phone 4531
mihoCemottoj denar, TI HOCES NAŠ LES!
Če boš kupoval od nas, ti bomo vselej postregli z najnižjimi tržnimi cenami Mi imamo v zalogi vsakovrstnega lesa:
Za stavbo hiš in poslopij mehki in trdi les, late, cederne stebre deske in šinglne vsake vrste.
Xas prostor je na Desplaines ulici blizu novega kanala.
Predno kupiS Ltjmbh ¿glasi se pri nas, in °gle) gi naSo zalogo! Mi te bomo zadovoljili in ti Prihranili denar.
w. j. uroNS,
Naš Office in Lumber Yard je Ha voglu DESPLAINES IN CLINTON ULIC.
kratkem je stala pred prijaznim gospodom z lepo brado.
“Gospod major Krasnik vas prosijo, da pridete takoj k njim, hiša je tam za Šiško.”
“Že vem, vila Krsnikova. Kaj pa je takega?”
“Oh; kako so že rekli”, je hitela Jera, ki se jej je mudilo, da gre v loterijo popravljat pasjo številko. “Takole so .rekli! Jera, so dejali, precej v Ljubljano, tukaj manjka koleščka, treba bo našega bolnika zdraviti. ”
Ko je opomnila Jera koleščka, se je nehote doteknila čela, da bi si otrla znojno kapljo. Zdravnik je torej sklepal, da bo treba k omo-bolnemu in je obljubil, da pride takoj. Nenludoma se je odpeljal v fijakarju proti Šiški.
V vili mu je rekla hišna, naj gre kar gor po stopnicah in potrka na leva vrata. Oddal ji je svojo posetnico, toda hišna je ni odnesla majorju. Krasnik in žena sta vsak v svoji sobi smrčala popoldansko smrčanje pravičnega; nista bila iti slila, da bo “urar” tako kmalu tu. Doktor je potrkal na omenjena vrata in se priklonil mladi gospo-dičini, ki je sedela s knjigo ob oknu.
“Jako eleganten gospod!” si je mislila Milka. “S fijakarjem se je pripeljal! To vedenje! Kako me gleda! Sicer čisto simpatičen človek. Škoda, da je samo urarski pomočnik.”
“Prav čedno dekletce!” si je mislil mladi doktor. “Kako upira vame svoje lepe oči! Nekaj kakor strah je v teh očeh. Škoda, da je bolna! Toda bolezen je komaj spoznati; če bi mi ne bila povedala ona stara, bi ne bil nikdar mislil kaj takega na prvi pogled.”
“To je lepo, da ste tako kmalu prišli”,je rekla po prvem pozdravu, “Prosim le odložite ter začnite. Pokazala je na uro. —
Doktor se je zahvalil in sedel na bližnji stol.
“Gospodična, dovolite, da Vas vprašam, kako se počutite.”
Pogledala ga je presenečeno in odgovorila z rahlim nasmehom: “No, prav dobro, samo malo dolgčas mi je včasi”.
“Dovolite da vam potiplemžilo!” Prestrašena je poskočila pokonci; izpregovoriti ni mogla nobene besede. Vsa plašna je strmela v predi zntga urarja.
“Revica je res bolna”,si je mislil doktor. “Kako je precej razburjena!”
“Pomirite se, gospodična, ne b • j te se me!” je dejal doktor in vstal.
Ona pa je zavrisnila od strahu in zbežala pred sitnim urarjem v sosedno sobo, kjer je spala majorka.
“Kaj? Kaj?” je kričala naglo-jezična dama. “Kako morete biti tako nesramni! Kakšne neumne šale so to! Kaj vam je mar, kako bije moji hčeri žila!”
“To je moja dolžnost, in moj poklic!”
“Ne govorite, ne uganjajte tako robatih burk!” je hitela Krasniou.
“Zdaj vidim”,si je mislil doktor, “mati je še bolj bolna nego hči!” “Milka, pokliči papana!”
Toda major je bil že tu. Zdaj je bil \ihar popoln. Doktor je že premišljeval, če se ni naposled zmešalo povrhu še njemu samemu.
“Kaj vas briga moja hči! Popravite uro, naredite račun in pojdite!” je zarenčal srditi major, ko se je ugriznila majorka v jezik in morala malo odnehati.
“Kakšno uro?” se je začadil doktor. .
“Tisto tam na steni, pardon.” “Ali, dragi gospod major, svoj živ dan nisem popravil najmanjše urice.”
“Pardon, ali niste urar?”
“Ne. Saj sem vendar oddal svojo posetnico. Tam stoji:doktor Batič, zdravnik.”
“A!” so vzkliknili vsi trije Krasnikov’, potem pa so se spustili z doktorjem v vesel smeh, ki je bil tako glasaD, da se je komaj slišal majorjev:	“Pardon! Pardon!”
Še tisti dan je prišel pravi urar. Doktor Batič pa se je odslej vedno pogosteje vozil h Krasnikovim in nekega lepega dne se ni vračal sam, temveč s svojo mlado soprogo Milko.
Stara Jera je pa dobila od ženina
desetak, zakaj, le njeni — “prebrk sanosti” je imel pripisovati “urar” svojo srečo. Znosila je ves denar do zadnjega groša v loterijo, zadela L; pa ni nikdar nič,dasi je stavila reva Lj. vedno “najboljše” številke ha vse kraje.
5C>SGS-S-0>0-f0-S0-SG-S04<)^04<>-S0!;
i Raznoterosti.
i!H(H(HO*«>0*OC+OKiSOSOf
Kuhinja brez ognja.
Včasih je težko ali celo nemogoče napraviti ogenj, zato tudi ni vedno mogoče, imeti gorko jed. Za take slučaje pa imajo na Ruskem posebne zaboje konserv, ki imajo dvojen ovoj- V enem ovoju je neugašeno* apno, v drugem voda; s posebno pripravo se zvežeta voda in apno, voda začne vreti in nastane zadost na toplota, da se segrejejo jedi.
Mikado — pesnik.
Krvavi dogodki na rusko-japon-skem bojišču vzbujajo tudi pesniško žilico japonskega mikada. Japonski listi prinašajo tudi njegove pesmi o vojski. V eni poje: “Pri moji duši mi je,kakor bi mi bili vsi sinovi odšli na vojsko, da izvrse svojo dolžnost. A jaz, njihovi stari kralj, sedim doma sam in čuvam zapuščene dvore.” V drugi piše: “Noč je že prešla, mali čvrčki' čvrče, v kakšnem prenočišču so li bili nocoj rnojj vojaki?” V'tretji: “Eni so na krvavem polju, a drugi — Bog ve — morajo ostati doma; a vse njihove duše ljubijo svojo zemljo.” Baron Sujemacu pravi, da so te pesmi zelo nežne, čuvstvene, jezik lep, a enostaven, toda težko jih je prestaviti,. ampak povedati je mogoče le vsebino.
Človeške kosti tta prodaj.
Nedavno je bilo v Philadelphiji prodanih nad 750,000 kilogramov človeških kosti. Te kosti so se nahajale v “Dolini smrti” blizu Havane, v kateri je mnogo ljudi izgubilo prezgodaj dragoceno življenje vsled ogljikovega dioksida. Pred špansko ameriško vojsko so shranjevali tu zločince in umrle vsled kužnih bolezni, a ob času vojske pobite vojake. Zadnji čas so se zopet začele širiti kužne bolezni v Havani in okolici, in meščani so zahtevali od mestne uprave, naj odpravi te mrtvaške ostanke, dokazujoč, da odtod prihaja kužna bolezen. Občina je naložila cel par-nik-kosti in jih odpeljala TiPhiladel-phijo, kj&r jih je prodala.tovarnarjem in obrtnikom.
Važna razsodba.
Avstrijsko državno sodišče je te dni razsodilo,da je češčina na vsim Češkem deželni jezik. Liberški magistrat je odklonil češko pritožbo odvetnika dr. Hlinaka a limine,češ da je spisana v nerazumljivem jeziku. Odvetnik je nato ponovil svoj češko spisani ugovor namestništvu, v katerem je tudi zahteval, naj se liberškemu magistratu naroči sprejeti in rešiti češki ugovor. Namestništvo in ministrstvo sta rešila ugovor, a nista niti z besedico omenila rešitve jezikovega vprašanja. Dr. Hlinak je radi tega vložil tožbo pri državnem sodišču. Državno sodišče je razsodilo, da je liberški magistrat kršil jezikovno enakopravnost, ker je odklonil češko vlogo. Po obstoječih odredbah je namreč češčina na celem Češkem deželni jezik.
Med beroliuskitui brivci
se je začela agitacija zoper polne brade. Brivci manj zaslužijo, odkar so moški v Berolinu zopet bolj začeli nositi polne brade. Nasproti pa se je povzdignila obrt izdelovalcev lasulj, ker ženske tako nosijo lase, da potrebujejo velike lasAilje. Včasih je pa že tudi kar smešno, kako se moderne dame in damice ponašajo s pavovim perjem na gie benu, menimo s tujimi lasmi. Kdor ne verjame, naj malo opazuje in marsikak pritajen nasmeh se mn bo bral z lio.	,
— P. Mersinger na 117 N. Ottawa St., prodaja klavirje ali piano, gosli, kitare, mandoliae in druge glasbene inštrumente po nizki ceni. Oglasite se pai njem kadar rabite kaj v ti stroki.	*3
TE NOVO IZŠLO KNJK»
ZDRAVJE!
K?tßro je

SLAVNI PROFESOR DR. E. C. COLLINS.
Knjiga, je napisana v našem jeziku na lep in razumljiv način — zato naj jo vsak rojak bodisi mož, žena ali dete pazljivo prečita, ker mu bode veliko koristila za celo njegovo življenje.
Knjiga piše v prvem poglavju o sestavi človeškega telesa kakor tudi o posameznih organih, za tem j o čutilih, o človeški naravi ali temperamentu, premembi podnebja, hrani in spolnem životu moža ali1 žene. V drugem poglavju točno opisuje vzroke, razvjlek in posledice vseh mogočih bolezni, kakor tudi bolezni možkih ali ženskih, zajedno nas ta knjiga poučuje, kako si moramo čuvati zdravje — in v slučaju bolezni, kako se moremo najhitreje in najradikalneje ozdraviti.
Kadar človek prečita to knjigo potem sprevidi kolike važnosti in koristi je ista, zato svetujemo da rojaki skrbe da se bo ista nahajala v stanevanju vsakega rojaka in v vsaki Slovenski družini.
Knjiga ima do 130 strani z preko 50 krasnih slik v tušu in barvah o sestavi telesa.
Wte li zdravi ali "bolni pišite po to knjigo ! Ako ste
bojni, to na vsak način .poprej nego se obrnete na kakega zdravnika ali zdravniški zavod, pišite po to kpjigo, v njej bodete našli natančno opisano svojo bolezen in uzroke radi katerih je bolezen nastopila, ker se potem, ko vam je vse natanko znano, veliko lažje izzdravite.
Zato smo dolžni veliko hvalo PROFESORJU COLLINSU ker je to koristno knjigo
napisal in to tem več ker je tudi preskrbel (lil Se:
SO tiso« knjig zastonj razdeli med naš nai*od, po
celi Ameriki. Zato pišite po knjigo dokler ne poide zaloga onih 20.000. vsak; kateri želi knjigo, plača samo poštnino, zato kadar pišete po knjigo priložite pismu1 nekoliko poštnih znamk, kolikor je potrebno da se plača poštnina — in takoj se Vam knjiga pošije zastonj.
* Ed ino 3r*i*oiesior* Oollitxsxx je bilo mogoče napisati tako sijajno in koristno knjigo, ker je ni bolezni, katera bi njemu ne bila natanko in temeljito znana.
Berite biijig-o pazljivo iix bodete sprevideli kako zamorete v slučaju bolezni xxajliitx^e|e zadobi nazaj prvotno ZDRAVJE.
Kateri piše po knjigo jo dobi precej in zastonj. Pisma naslavljajte na sledeči naslov;
Dr. E. C. COLLINS,
MEDICAL INSTITUTE,
140 W. 34th Street,	NEW YORK, N. Y.
POŽGE! Rojake, kateri so knjige že naročili, tem potom prosimo, da nam oprostijo da so mogli toliko časa čakali za lije, kaj!i nam ni bilo mogoče poprej postreči, ker so knjige | še le sedaj gotove.
F. KORBEL & BROS.
prodajalec \ in:i od trte ia žgania
Sonoma Oo. Caliiornia.
Vhodna zaloga vina in urad: 684-686 W 12 St.
TELEFON: lin CANAL.
01
E. PORTER BREWING COMPANY
Pivovarna: South Bluff Street.
EAGLE BREWERY
***
Izdelovalci
ULEŽANE FIVE
PAL ALE IN LONDON PORTER ***
Posebnost je Pale Weiner Bier.
JOLIET, ILLINOIS
AH se zanimate za južne kraje?
Zelite-li izvedeti o čudovitem razvoju, ki se zdaj dogaja po
velikem osrednjem jugu?
O brezštevilnih priložnostih za mlade in stare može—da se obogate?
Ali želite izvedeti o bogatih poljedelskih zemljiščih, rodovitnih, ugodno ležečih, ob večji žeieznični progi, ki cbrode dve, trpali štiri letine na istem polju vsako leto, katere lahko kupite poželo nizkih cenah in pod ugodnimi pogoji? Ali morda o živinoreji v krajih kjer traja z msko krmljenje kratkih *šest 16) tednov? Okrajih, kjer priDaša pridelek zelenjadi in sadja vsako leto velike'dohodke? O deželi, kjer se lahko živi na prostem vsaki dan leta? Opriložnostih za vstanov-ljenje dobičkonosnih izdelovalnih industrij; o bogatih rudninskih legah in ugodnih mestih za kupčijo?
Ako želite ;zvedeti podrobnosti o jednem ali o vseh gori navedenih vprašanjih, pišite name. Z veSeljem-vam bom spore čil natančno in resnično.
G. A. PARK. General Immigration and Industrial Agent.
LOUISVILLE & NASHVILLE RAILROAD CO.
LOUCSVILLE, KY.
John » Petrič
209 Indiana Street, Joliet, Illinois
N. W. Phone 703
Slovenska » gostilna.
Naznanjem rojakom, da sem prevzel pred kratkem že dobro-poznano gostilno ter se priporočam vsem v obilen obisk.
GEO. LAICH
168 95 cesta. South Chicaga. Telefon štev. 1844.
— priporoča—
Slovencem in Hrvatom svoj novi
saloon,
kjer bode i nadalje točil vedn® sveže pivo, domače vino, vsakovrstne whisky in prost lunch j« vedno na razpoiago.
JOHN UMEK
toči Schlitz-evo pivo, ki je najboljše v Ameriki. Raznovrstne druge pijače in smodke:::::::::
Cor. Lake and Genesee Streets
Telefon 851 WAUKEGAN, ILL.
W- C. Bishop
Frank Bishc®
BISHOP BROTHERS
popravljaj« v0^jje |n ter devajo gumnate obroče (rubber !tires) na kolesa. Barvanje in popravljanje vsakovrstnih vozov her brušenje orodja.
Dobro delo in nizke cene.
Delavnica se nahaja »a voglu Cass in Joliet cest. Prejšnje mesto A. E. Bateman-Chicago telefon 1631 ' Joliet 111.
J MA
MALI OGLASI.
«♦0»0w0»"»'»"*00*0»>0»0
KADAR IŠČETE SLUŽBE,
svojega prijatelja ali kaj drugega, imate kaj naprodaj, ¡elite kaj kupiti, i. t. d. denite to med male oglase v našem listu,ki vedno prinašajo uspeli. Cena za jedno uvrššenje, Se oglas ne obsega veš ko 7 vrst, 25c, za jkratno pa 75c. Ce obsega oglas nad 7 vrst, pa za jedno uvrššenje SOc, in za Jjkratno $1.50. Računa naj se povprečno po 6 besed na jedno vrsto. Svoto je poslali z oglasom naprej,
PRODA SE LEPO POSESTVO Z
gostilno in zemljiščem vred pod zelo ugodnimi plačilnimi pogoji.—Odda se tudi sama hiša s staro, dobro obiskovano gostilno. Hiša je tudi pripravna za napravo prodajalnice. Več pove lastnik Anton Vidmar v Ambrusu, P. Zagradec, U. Krain. Austria. d20tl0
NAPRODAJ ENA HIŠA IN šest lot na Ross in Vine st Ugoden prostor za kupčijo. Se proda po coni, če se skupno kupi. Več pove. John L. Heintz, 733 N. Hickory st., Joliet.
p21t4
KJE JE FRANK LEGAN, P. D. Mežnarc, doma iz Tavče vasi, žužem-berške fare! Pred 4 meseci je bil v Diamondville, Wyo. Zanj bi rada izvedela njegova hči Ana Legan, 407 N. Chicago St., Joliet, 111.	d23tl
MI POTREBUJEMOSLOVENCE za agente, da bi prodajali naše zlate, srebrne in nikljaste Elgin ali Waltham žepne ure na lahke plačevalne obroke. Mi vam pošljemo celo vrsto vzorcev, hranite te doma, pokažite i ih svojim prijateljem in sorojakom in prodajajte za nas. Plačamo vam popust ali pa $8 tedenske plače ako hočete delati za nas zvečer potem, ko ste gotovi s svojim delom. Ali pa vam damo $20 na teden in plačamo potr.e stroške, ako delate za nas ves čas, t. j. od 9. ure zjutraj do 5. ure popoldne Pišejo naj nam le oni, ki so pošteni in trezni. Zapišite svoje ime in naslov razločno. Adresujte' vsa pisma na: North American Watch Co., Dept. 11, Box 1503, New York City.	p23t2
NA PRODAJ DOBRA, ŠTIRI-
sobna hiša v Rockdale s kletjo, vodnjakom in hlevom. Lota leži na voglu. Cena jako nizka. Vprašati je v C. E. Anthram-ovem uradu v Rockdalu. Pfaicago telef. štev. 497.	d23t2
JA. VNI NOTAR f4-
Kupuje in prodaja zemljišča v mestu in na deželi.
Zavaruje hiše in pohištva proti ognju, nevihti ali drugi poškodbi.
Zavaruje tudi življenje proti nezgodam in boleznim.
Izdeljuje vsakovrstna v notarsko stroko spadajoča pisanja.
Govori nemško in angleško.
PREMOG
TRD IN MEHEK, TER
kok in drva
ZA KURJAVO
prodaja v Jolietu po najnižjih cenah
Stefan Kukar,
Northwestern Telefon'348 in 1479.
A. Schoenstedt,
naslednik firmi
Loughran & Schoenstedt
KADAR KDO JJIŠO POPRA V-
ijaali zida novo ali če sploh rabi pe-< sek od kaki priliki, naj si ga naroči od rojaka Alojzija Torkarja, ki postreže z najboljšim blagom ii&jceiieje. Namočila sprejema g. Anton Nemanič aii pa Ignac Česnik, kjer se koplje pesek.
NA PRODAJ CETVEROKOTEN piano ali klavir. Vprašati: 511 N.
Broadway, Adam Wilhelmi.
24tl
DVE LOTI NA PRODAJ NA voglu Center in Dearborn in Bismarck cest, Washington Heights. Velikost 130x47. Poceni za cash ali lahka plačila. Vprašati: Werden Buck, 511 Webster St.	.	2414
Posojuje
denar proti nizkim obrestim. Kupuje in prodaja zemljišča.
Preskrbuje zavarovalnino na posestva.
Prodaja tudi prekomorske vožne listke.
Cor. Cass & Chicago Streets,
I nadstropje,
Denar na posojilo.
Posojujemo denar na zemljišča pod ugodnimi pogoji.
Munroe Bros.
Ha prodaj se 4 lote
Ha voglu Hutchinson in Center
Street?
po najugodnejših pogojih.
Plača na obroke ali pa v gotovini s 5% popusta.
Piši ali na se oglasi pri
JOHN GRAHEK-l),
kjer točim vedno sveže pivo, fino kalifornijske vino, dobro žganje in tržim najboljše smodke.
Telef. 2252.
1012 N. Broadway, Joliet, ills.
Naš wilmingtonski oprani premog v kepah po $3.25 tona je najboljši premog za poletno rabo.
F. A. Barthelme,
Urad: 414 E. Washington St.
Oba telefona 198
Naročila se tudi sprejemajo
1141 N. Hickory St.
Chicago telefon 2302. Joliet, 111.
fflAUSAR BROS..
200 Jackson St., na voglu Ottawa, JOLIET, ILL...
...SLOVENSKA GOSTILNA...
V zvezi je tudi zelo prostorno prenočišče, katero zlasti priporočamo na novo došlim rojakom.
N. W. TELEFON ŠTEV. 1257.
■»i»»'»«»*»

>.»«».,O«»«»—
Kje je netjloolj varno naložen denar? °
Hranilnih ulog je: 18,147,856 kron 60 vin.
Rezervnega zaklada je: 611,000 kron.
Mestna hranilnica ljubljanska::
je največji, najmočnejši in najstarejši slovenski denarni zavod te vrste po vsem Slovenskem.
Sprejema uloge in jih obrestuje po 4 odstotke, a obresti pripisuje vsakega pol leta h glavnici, tako da obresti neso. Rentni davek za ulagatelje plačuje hranilnica sama.	,
V mestni hranilnici je najvarneje naložen denar. Ni ga zavoda, kateri bi se v tem oziru mogel meriti s hranilnico. Za varnost vseh hranilnih ulog v mestni hranilnici ljubljanski jamči njen bogati zaklad, a poleg tega še mesto Ljubljana z vsem svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Varnost je torej tako velika in za večne čase zagotovljena, da ulagateiji ne morejo nikdar imeti nobene izgnbe. To pripoznava država s posebnim zakonom in zato c. k. sodišča nalagajo denar maloletnih otrok in varovancev le v hranilnico, a ne v kak drugi denarni zavod, ker je le hranilnica, a ne posojilnica, pupilamo varen denarni zavod.
Rojaki v Ameriki! pazite tora j, kadar pošiljate v potu svojega obraza težko prisluženi denar v staro domovino, da se obračate do nas. Mestna hranilnica ljubljanska vam ne obeta zlatili gradov v zraku, ¿ampak vam daje trdno varnost za vaš denar, da ste lahko mirni in brez vse skrbi.
Letos jeseni preseli se mestna hranilnica ljubljanska v svojo lastno novo zidano palačo v Prešernovih ulicah.
Naš zaupnik v Združenih državah je že več let naš rojak
;; FRANK SAKSER,
109 GREENWICH ST., NEW VORK, IN NJEGOVA BANČNA PODRUŽNICA 17 78 ST. CLAIR ST., CLEVELAND, O.
Prva slovenska prodajalnica v Indianapolis, Ind.
Fr. Rosenstein
2627 W. Michigan St.
Velika zaloga moških, ženskih in otročjih obuval od $1 do $3.
liakor tudi vsakovrstne moške spod nje in zgornje obleke po najnižji ceni.
Kadar potujejo rojaki v druge kraje naj se obrnejo do mene ker bo vnjih lastno korist.
SVOJI K SVOJIM.
Prodaja lot v Rockdalu
Mnogo kupčijskih hiš in domovanj se sedaj zida v Rockdalu. Nov ogibakn tir te sedaj gradi za rabo veliki tovarni, ki se bo kmalu postavila.
Rockdale je sedaj najživahnejši kraj v jolietski okolici. Izplačalo se vam bode, če obiščete to mestece in si jo ogledate v svojo korist. Mnogi kupujejo in spet prodajajo lote za lep dobiček sebi.
Cene lotam od$160do$400
Pogoji so, da plačate ali vse hkrati ali pa na obroke, t. j. od $5 do $10 na mesec na vsako loto.
5 odsto popusta za ves cash ali vso kupnino v gotovini.
Za pojasnila vprašajte IGNAC ČESNIK-A, ali pa vzemite karo in se peljite do našega urada v Rockdale. Pridite si ogledat lote, da se prepričate kaj imamo, če že kupite ali ne.
Telefon v Rockdale uradu štev. 497
C. E. Antram
204 Barber Bldg. Oba telef štev. 247.
aoooooooooooooooooooGoooao
FRANK MED0SH ’
9478 Ewing A ve., vogal 95th ulice, en blok od slovenske cerkve sv. Jurija South Chicago, 111,
—--------
i v
Emil Bachman
G
ostilmcar ... .
Izdeluje vsa notarska dela, prodaja sifkarte ter pošilja denar v .staro domovino vestno in zanesljivo. Pošteua postrežba vsakemu.
TELEPHONE: SOUTH CHICAGO 123.
OOOOGOOOG©OGO©GCX5©©Q©©G€XX3
Izleti v Kalifornijo v turistnih vagonih po
“Alton” železnici^
Najboljši Pullmaii-ovi spalni vagoni
Odhod iz Joliet-a, vsaki torek in četrtek ob 4:38 pop.
PO CHICAGO & ALTON PROGI.
Proga je polna naravnih krasot, vlak vozi hitro in napoti se ni treba nikoli presedati. V veljavi so sedaj zelo nizke vožne cene. Za vso druge podrobnosti se obrnite na
W. I. BURNETT, Tlcket Agent, C. 6c A. Ry.
JOLIET, II L.	0W
580 South Tenter ave., Chicago, IM.
Slovanski tvcrniear
društvenih o d znakov (badges), regalij, kap, bande r i n z a s t a v.
Velika zaloga vseh potrebščin za društva.
Obrnite se name kadar potrebujete kaj za društvo. Pišite slovensko. Katalog na zahtevanje zastonj.
Joliet, ill.
FINO P1V0 V STEKLENICAH.
Bottling Dept. Scott and Clay Sts.	Oba telef. 26.
Best tor Business
Best tor Residence
NAZNANILO.
Sunny BrooK žganje
JE DOBILO
ln i(Mii i razstavi t Sl. Louis
It’s the perfect service that reaches everywhere-why it’s the greatest service — the best for you.
■ that’*
ZLAT0IN SKEBRN0
kar dokazuje, da je neprekoseno.
#
The Sunny Brook Distillery Co.
CHICAGO, ILL.
Yellowstone narodni park.
Potovanje skozi ta čudoviti del naše domovine so najboljše poletne počitnice. Slišite lahko stokrat o gajserjib (vrelcih), terasah, kanjonih in vodopadih a nikdar ne bosle vedeli kaj je Yellowstone park, ako ne greste sami tje. Najboljša pot tje je po
Chicago, Milwaukee & St. Paul železnici.
Jako lepo potovanje za poleti je ako idete v Yellowstone park po Pioneer Limited vlaku iz Chicage do St. Paul ali Minneapolis. Nazaj pa se peljete lahko skezi Rocky Mountains in po kratki črti iz Denver a v Chicago. Natančen popis se pošlje na zahtevanje vsem onim, ki se zanimajo za to
potovanje.
CHECAGO TELEPHONE COMPANY
....	-MU""—
Amerikanski Slovenec, $1 na leto.
GEORGE B. HAYNES,
Traveling Possenger Agent,
95 Adams Street, CHICAGO.