CENA NAROČNINI:	
Za eno leto ............	$2.00
Za ZDA...............	3.00
Za pol leta ...........	1.25
EDINOST 206 Adelaide St. W; Toronto, Ont.
Entered as second class- matter at the Post Office Dept. Ottawa.
NEODVISNO GLASILO KANADSKIH SLOVENCEV
Vol. i No. 11. •
Priče 5.
TORONTO, ONTARIO VTOREK, 15 DECEMBRA, 1942.
Cena 5c.
Leto 1 Štev. 11.
Vesti iz zasužnjene stare domovine
Z dnem 16 julija je pričela italijanska ofenziva proti gerilcem. S tem dnem je bil ukinjen ves telegrafski, telofonski in celo poštni promet. Tudi vsa potovanja po železnici in z avtobusi so bila ukinjena. Ljubljana je tako blokirana, da niti mlekarice ne morejo vmesto, kakor tudi ne prodajalke zelenjave. Pomanjkanje je zelo. občutno. Cene so jako narastle. Sadje in zelenjava je v Ljubljani za 200 do 300 odstotkov dražja kot n. pr. v Rimu. Vse gospodarstvo je ohromelo. Posledica tega je silno pomanjkanje denarja in silno oboža-nje, ki se od dne do dne bolj čuti.
NAŠI INTERNIRANCI
V ITALIJI
Samo v dveh taboriščih v Goransu in Treviso je sedaj že 7.000 mož in fantov iz Ljubljane in ostale Slovenije. Med njimi so otroci stari komaj 15 let in možje preko 50 let. Z interniranci ravnajo z vojnimi ujetniti, ter je njih živlenje silno težko. Nihče nesme iz bareke ven, disciplina je vojaška, obiski absolutno izključeni in celo dopisovanje s svojci je prepovedano. Hrana je nezadostna in sicer kot sledi: Hlebček koruznega kruha (150 gramov) in opoldne ter zvečer meneštra iz nezabe-ljene zelenjave, malo makaronov ali riža. Radi pomanjkljive hrane so izbruhnile razne bolezni in ljudje umirajo tudi vsled oslabelosti.
Pobiranje moških in od-odvažanje v internacijo se nadaljuje. Iz krajev ki so bili osvobojeni od partizanov in ki so jih pozneje vnovič zasedle italijanske oblasti, odvažaja idan n,a dan moške v ljubljano in potem
naprej v Italijo.
* * *
Po zadnjih podatki ki smo jih prejeli iz Slovenije, je bilo do prvega avgusta na Dolenjskem samo v enem delu, ki je pod italijansko okupacijo, porušenih in pož-ganih 142 vasi in naselj. Popolnoma požganih je 721 kmečkih hiš in 1.443 gospodarskih poslopij. Ljudje, ki so izgubili vse imetje, opremo in živino,, so bili odpeljani v internacijo.
* * *
Na Turjaku. V nedeljo zjutra dne 2 avgusta med prvo mašo, so Italijani obkolili cerkev. Ko so ljude prišli iz cerkve od maše, so Italiajni pobrali vse moške iz vasi. Turjak, Mali osolnik, Javorje in drugih manjših vasi, ter jih odvedli v Velike Lašče. Vse so odpeljali še isti dan nekam v Italijo; nekateri pravijo da v inter-. nacijo, druga pa, na delo v tovarne.
» * »
London, 25 nov. (AP). — Glasom vesti, ki so jih dobili tukajšnji jugoslovanski krogi, je poldugo-letna italijanska okupacija v Dalmaciji povzročila na jadranskih oablah Jugoslavije neizmerna opustošenja.
Fašisti so uvedli v teh kra-
jih podobno strahovlado kakor v Sloveniji in Črni gori, streljali in internirali, ter zažigali hiše in tudi cele vasi.
Ena teh vesti trdi, da bi bil potnik, ki bi iz Ljubljane, Gorice ali Reke potoval v Trst, pretresen od velikega števila vasi in posameznih naselbin, upopeljenih vzdolž železniške proge. .
Na otoku Rabu, blizu severne dalmatinske obale se nahaja več nego 10.000 Slo-vencevj povečini starcev, žen in otrok, interniranih od Italijanov v taborih, ki so obdani z bodečo žico. Stanujejo tam v napol podrtih barakah.
Mnogo oseb je bilo ustreljenih, toda fašisti zdaj prikrivajo smrtne obsodde, ker se boje gerilske osvete. Obsodbe izvršujejo, na skrivaj, v največji tajnosti. Ob železniških progah Zagreb-Sušak in Zagreb-Sarajevo-Metkoviš-Dubrovnik, ki so težko poškodovane in skoro vedno neuporabne,, so ge-rilci v zadnjem času s takim uspehom napadali obalske avtopusne linije, d,a jih italijanski časniki in vojaki ne smejo več uporabljati.
PREGLED SOVJETSKO NEŠKE FRONTE
RDEČA ARMADA NAPREDUJE NA VSIH KRAJIH BOJNE ČRTE. NA STO TRANSPORTNIH LETAL ZA POMOČ OBKOLJENIM NACISTOM PRI STALINGRADU, JE VNIčENO.
Rdeča Armada napreduje na vsih krajih bojne črte. Od kavkaškega pogorja, proti Stalingradu, ob R/evu, Veliki Luki, Ilmen jezeru itd., odkar je pričela ofenziva, stalno napreduje in zadaja težke udarce nacistični sili.
Nacisti skušajo z transportnimi letali pomagati obkoljenim nacistom pri Stalingradu, toda ta poskus se jim ni posrečil. Rdeča Armada bolj in bolj sožuje jekleni pas z vsih strani, letalci in proti-letalsko topništvo, je sprečilo dosedaj vsak poskus pomoči iz zraka obkoljenim nacistom.
Na več krajih bojne črte so ostre borbe. Posebno okrog Dževa, kjer je nacistična sila dobro utrjena,, ampak Rdeča Armada prodira v ene in druge strani z namenom obkoliti tudi ta položaj in ga stopnjema vni-čiti. Ravno tako so ostre bitke pri Veliki Luki in ob jezeru Umen na Kaiinin bojni črti.
V sedajni ofenzivi Rdeča
NA OSVOJENEM TERITORIJI! JUGOSLAVIJE IZVOLJENA JE ZAKONODAJNA ORLAST
Moskva, (ICN). — V pri-četku decembra.radio postaja ."Svobodna Jugoslavija",, poroča, da je dne 26 in 27 novembra v starem ' mestu Bihaču, zborovala ustavna skupščina antifašištičnega sveta svobodnih narodov Jugoslavije.	*
Ta vest zatrjuje nadalje, da je bilo na zborovanju 53 delegatov iz raznih 'mest Srbije, črnegore, Sandžaka, Hrvatske, Bosne, Hercegovine in drugih krajev. Delegati so po svoji pripadnosti raz-.nega nazora in pripadajo različnim strankam,, med te-
mi tudi razni senatorji, župniki, zastopniki delavcev, kmetov,, ter raznih drugih skupin.
Iz zborovanja so poslani brzojavi. Stalinu, branite-ljem Stalingrada. Rooseveltu in Churchillu. Ravno tako poslani pozdravi narodnim in partizanskim oddelkom na bojnem položaju v Jugoslaviji, ki jih je podpisal predsednik Ivan Rib,ar, po poklicu advokat in član ne-zavisne demokratske stranke, katere je bil vodja Sve-tozar Pribičevič v letu 1920.
RRITANSKI DELAVCI TEKMUJEJO ZA . VEČJO PROIZVODNJO OROŽJA
London — V večjih vojnih tovarnah Velike Britanije, razvila se je izmed delavcev tekma za večjo proizvodnjo orožja. Unijski delavci so enostavno v raznih de-partmentih si nadeli medsebojno tekme in kot znak zmage za november mesec, so dobili delavci v tovarni za teške bombnike "zasta* vo produkcije", kattero so dosegli z 40 odstotkov nad redno proizvodnjo.
V tekmi delavci so v tej tovarni izrazili svoja gesla v letakih,, katere so nabili ob vzhodu in po tovarni glaseči se: "Ne gLej koliko ur Že delaš ampak koliko si naredil v teh ur". "Ne delaj počasu ta teden za Jožeta" "Tudi v Afriki je potrebno -in pojdmo složno na delo".
Na ta način so delavci dosegli izvenredni uspeh proizvodnje bojnih letal in drugega vojnega orožja. Glavni cilj jim je bil zmanjšati de-
lovne ure, toda pri tem izkoristiti tudi najmanjšo možnost k pospešitvi proizvodnje. Po nekih tovarnah so nekateri delavci v tekmujočem tednu dosegli uspeh, da so za 20 ur dela, naredili toliko proizvodnih predmetov kakor so. to prej za 100 ur. To je zelo vzoren primer kako je potrebno razumeti proizvodnjo orožja v današnjim vojni proti fašizmu, kateri bi moral poslužiti tudi marsikje v Kanadi.
Danes ni tista doba da se gleda le koliko ur je eden ali pa drugi na delu, marveč koliko se je storilo v času teh ur. Današnja vojna— je vojna vsih demokratičnih in svobodoljubečih sil proti fašističnega suženjstva. Zato je obenem tudi zelo važno vprašanje delavcev in delavk, da pospešijo proizvodnjo v kolikor je več mogoče, da se vniči čimprej fašizem.
Armada je na več krajih prodora zasedla dosti mest in vasi. Pri tem je zajela veliko število vojnih vjetnikov, vojnega materijala. Na nekih krajih je napad izvršen z tako naglico, da se nacisti niso imeli času postaviti v bran, ali so pa kar težeče zapustili svoja skrivališča, orožje in municijo. Tako je vnovič "nepremagljiva" nacistična sila v begu, na več krajih bojne; črte, zapuščajoč za seboj ne samo orožje in municijo, ampak tudi na kupe mrličev.
Zato se pritožuje nacistična propaganda na zimske potežkoče v Rusiji, češ zi-
ZAVEZNIŠKI FRONT V AFRIKI
London. — Točasno zatr-jujo poročila iz tukajšnega fronta v Afriki, da se vrši i kem otočju.
ma je in so vsled tega vojne operacije težke in brezuspešne. Značilno je, da je nacistična propaganda skrbno vse dosedaj omejevala priznati kakoršen koli napredek Rdeče Armade. Zdaj vsaj sem in kje spomne ta napredek in sicer kot navadno z raznimi drugimi ovirami.
Resnično je, da Rdeča Armada napreduje , na vsih krajih bojne črte. Da je napredovanje vzbudilo v svetu ponovno zaupanje v njeno moč in priznanje. Toda, dokler Rdeča Armada napreduje, potrebno je mobilizirati obenem vse druge sile v borbi za vničenje sovražnika. Invazija na evropski kontinent je še vedno zmagujoča zadeva Zedinjenih narodov, poleg vsega drugega uspeha tako na bojni črti v Sovjetski Uniji, kakor v Afriki in Solomons-
KONTINENTALNI DELAVSKI KONGRES
v večjem obsegu zračna bitka navzdolž obrežja Sredozemskega morj.a.
Večje borbe se vršijo okrog Tunis in Bizerte. Nacistične in italijanske sile so v nekaj protinapadov skušale prodreti zavezniške položaje, brez uspeha. Zavezniške čete do odbile eden za drugim napad in potisnile sovražnika na njegov položaj.
Osma britanska armija, ki prodira z egiptske strani, znovu je pričela napad na armado Romelovih ostankov, še upirajoči se na tem kraju bojne črte.
KONVENCIJA KONSER-VATIVNE STRANKE
Winnipeg, Man. — V zadnjem tednu vršila se je konvencija druge večje stranke v Kanadi, namreč konservativne stranke v Win-nipegu. Premijer provincije Manitobe, J. Braken, je izbran bodočim vodjom stran-ken, bodočim voqom stranke, katera je istočasno spremenila svoje ime v "Progresivna Konservativna Stranka".
Po več dnevnem zborovanju v prisotnosti preko 500 delegatov konservativne stranke, sledil je sklep bodočega programa za stranko. V dotičnem programu naglasa se v raznih točkah marsikaj, za delavce, farmarje, industrijo in razne druge obskrbe.
Otvoritev druge fronte v Evropi; je najkrajša pot k zmagi nad enotnem sovražnikom — fašizmom.
Bolivia — (ALN) Lom-bardo Toledano, predsednik delavske konferencije Latinske Amerike, je pred svojim odhodom iz Mexsiko City izjavil: "Demokracija v Latinski Ameriki in drugod v svetu, je zadeva v rokah delavcev".
Zadnjega marca Toledo je priporočil predsedniku AFL in predsedniku CIO., za kontinentalni delavski kongres zapadne hemisfe-re. Delavci iz dvajset Latinsko Ameriških republik in njihovi vodje,, so edini, ki lahko govorijo o enotnih' akcijah, brez da bi dali povod za sumnjo na "Yanqui im-sko Ameriških republik, je in Združenih držav. Delavska konferenvija Latinsko Ameriških republik je naj-močniši. posomezen pokret v teh republikah in gledam z vso zaupnostjo, de je kontinentalna enotnost potrebna in mogoča in sicer prvikrat v zgodovini, omenil je Toledano.
V zadnjih štiri mesecev Toledano je potoval črez Latinsko Ameriške republike in pri tem dosti pripomogel v sporazumo izrfted raznih unijskih pokretov. Prvikrat je prešlo do spo.azuma izmed unijskih pokfetov v Ecuador, Peru in Boliviji. Na sto in sto shodov ki so bi-
DELO V LADJEDELNICAH JE POVEČANO ZA 20 ODSTOTKOV
Ottawa. — ladjedelnicah
V kanadskih je vposleno
preko 50.000 delavcev in je delo povečano za 20 odstotkov v tekoči vojni, izjavlja minister za zalogo municije, Mr. Hove.
Narejeno je blizu 300 raznih vojnih ladij, vključujoč minonosce in patrolne ladje. Povrh tega narejeno je 1.100 manjših ladij, posebno reševalnih vse do tor-pidonoscev. Točasno je v delu okrog 2000 raznovrsnih ladij, ter je od teh 70 narejenih, kateri prevažajo vojni materijal na zavezniški front. »
Celokupni program za izdelovanje ladij, ki se je v zadnja tri meseca povečal za 20 odstotkov,; bo znašal najmanj 900 milijonov dolarjev. Okrog 13 milijonov dolarjev, bodo znašali stroški za manjše ladje. Kanada ima točasno vključujoč St. Lawrence reko okrog 21 večjih in 58 manjših ladje-
čimo obširno pregled konvencije in tudi program. Toda v glavnem v kolikor je razvidno se je s programom omejilo na najbolj občutne
delnic, kjer je vposleno preko 50 tisoč delavcev.
Pred vojno karfadsko la-djedelstvo je bilo skoraj ne-opaženo. Vposlenih bilo je le nekoliko tisoč delavqev., Medtem daes računa se pro-širiti ladjedelstvo in sicer na moderno stopnjo za izdelovanje bojnih in raznih drugih ladij. Predvideva se v načrtu zgraditi še nadaljnih nekoliko ladjedelnic.
li sklicani v svrho delavske enotnosti in enotnosti ljudstva v splošnem, je govoril Toledano,, pomagal borbi proti osiščnih agentov v Latinski Ameriki.
Osiščni agenti vLatinsko Ameriških republikah,- so posebej zaposleni, da vstva-rjajo nezaupnost med delavci in ljudstvom splošnem s ozirom na povojno preureditev socijalnih in raznih drugih zadev med narod'. Petokolonce je potrebno popolnoma zatreti, ter poleg tega tudi Združene države se morajo bolj poglobiti za pojasnitev Atlantskega Carterja za povojno preureditev. Latinsko Ameriško ljudstvo mora zadobiti zaupanje za dobre sosedske od-nošaje, da se doseže zaupnost in obenem najboljša podlaga za enotne akcije v borbi proti osišču.
GESTAPOVCI V ITALIJI
London. — Poročilo od tu zatrjuje, da je pred kratkim poslano v Italijo nadaljnih 70.000 gestapovcev in da skupno število znaša preko 100.000 gestapovcev in tajnih agentov Italiji.
Poleg tega naglasa se o Večji podzemni aktivnosti proti-fašističnega ' pokreta kateri se je pričel razširje-vati tudi med vojaštvom in raznimi uslužbenci v Italiji.
Pred nedavnim so nekatera poročila izražala domišljijo s ozirom da se diplo-matičnim potom vpliva na Italijo za odcepitev od Nemčije. Toda, kakor je razvidno iz vedno večje oblasti gestapovcev v Italiji,, bi bi?.i taka zamisel napačna že radi tega, ker Musolini če tudi ne bil vsled strasti za oblastjo naklonjen Nemčiji, bi ravno tako po fašističnem sistemom he mogel biti naklonjen zaveznikom.
KAMPANJA ZA POMOČ SOVJETSKI
zadeve, ki so ostale po stra-V drugi izdaji lista priob- ni nedotaknjene.
W/A
VESELE ROŽIČNE IN NOVO LETNE PRAZNIKE IžELI VSIM NAROČNIKOM LISTA IN SLOVENCEM IN SLOVENKAM V KANADI.
Uredništvo Edinosti.

Toronto, — Preko 50 odborov za pomoč Sovjetski Uniji v tekoči kampanji, je vstanovljeno v Kanadi. V več mestih s.o mestni župani predsedniki teh odborov, ali pa zelo ugledne osebnosti naprimer: Pravosodniki, visoki cerkveni dostojanstveniki in drugi državni uslužbenci, poroča glavni dobor za pomoč Sovjetski Uniji.
Do denes je zbranega črez Kanado, nekaj nad 150 tisoč dolarjev., ali pa le nekaj več kot ena desetina od namenjene kvote za eden milijon dolarjev.
Omenjeni odbori poslujejo v vsih večjih mestih. Organizacije, društva .ali pa posamezniki, lahko izročijo zbrano vsoto bodisi odborom v dotičnem mestu,, ali pa pošljejo na glavni odbor v Toronto. Z tem se naproša obenem organizacije in društva, da v tem oziru pri-rede skupne zabave, ali pa posebej, sicer na voljo doti-čne organizacije ali pa društva. Glavno je, da se cb tej
rodnemi skupinami v Kann-di, aa pomoč junaškemu narodu in njegovi armadi — Sovjetski Uniji.
46 Bilijonov dolarjev stane Amerike voma do danes
Washington. — Od proš-lega decembra, ko so Združene Države napovedale vojno Japonski, sicer na podlagi brutalnega napada na Pearl Harbor, stane vojni Združene Države, 46,393,-890.525, dolarjev. V zadnji svetovni vojni so znašali stroški Združenih Držav, 40,583,062.000.
Naspram gornji vsoti stane današnja vojna Združene Države, šest bilijonov dolarjev vsak mesec. Poleg tega stroški z vsakim dnevom naraščajo večji.
Italijanske izgube na Balkanu, ki so objavljene v i-priložnosti v tekoči kampa- (talijanskem uradnem poro-nji pridružimo tudi Sloven-^ čilu, so štele v za dnjih 3 0 ci in Slovenke, brez izjeme . mesecih povprečno 1000 na S1 z kanadskim in drugimi na- mesec.
"EDINOST"
Published Semi-monthly by the "EDINOST" Publishing Company In the Slovenian Language.
Kegistered in the Registry Office for the City of Toronto on the 25th day of June, 1942, as No. 47939 C. P.
Izhaja dvakrat mesečno na slovenskem jeziku Naslov: EDINOSTI 206 Adelaide St. W. Toronto, Ontafio.
GOVOR MINISTEA KOSAMO VIČA
NAPORI OTONA HABRBURŠKEGA
Naš Kongres je začrtal pot
Ponatiskujemo uvodnik iz "Prosvete" o Slovenskem kongresu, ki se je vršil v Clevelandu 5 in 6 decembra.
Dobesedno se uvodnik glasi:
' Slovenski narodni kongres v Clevelandu se je v dveh dneh izvršil v najlepšem redu. Kljub temu, da vsi ljudje ne bodo inkdar z vsem zadovoljni, je velika večina delegatov pokazala dobro voljo za kooperiranje pri akciji za osvoboditev in združitev Slovencev v stari domovini.
Prišli smo skupaj Slovenci različnih nazorov m pokazali smo, da lahko skupno delamo za stvar, ki je nam vsem skupna; prišli smo skupaj v interesu ene same ideje in cilja in v imenu te ideje in cilja smo se nazivah bratje. Največja težava je bila premagana, najtežja preizkušnja ie bila izvojevana — prišli smo skupaj. Zdaj smo uver-jeni. da lahko ostanemo skupaj, dokler ne bo rešena naloga, katero smo si postavili.
Kongres je soglasno sprejel jedrnate resolucijo v katerih se krepko izražajo naše skupne želje: Osvobojena m združena Slovenija v okviru demokratične in federativne Jugoslavije, katera se lahko Uključi v širše formacije, ce bo dovolj zrelosti in razumevanja na vodilnih mestih.
Kongres je sprejel deklaracijo v kateri so ameriški Slovenci povedali vladi Združenih držav, kje so danes in česa pričakujejo od svoje nove domovine v prid bratom v stari domovini. Dalje je sprejel poslanico slovenskemu narodu v stari domovini izražajoč v njej najgloblje simpatiji stotisočerim trpinom in obetajoč jim, da jih čaka naša pomoč.
Kongres je sprejel še mnogo drugih sklepov, ki so potrebni. Kongres je poudaril svojo neomajano vero v demokracijo in se je v glavnem naslonil na Ameriko za dosego svojega cilja glede stare domovine, obenem pa je poslal tople pozdrave zaveznikom Amerike, Angliji in
Sovjetski uniji.
Končno je kongres izvolil stalni odbor, Ameriški slovenski svet, v katerem so zastopane vse naše glavne organizacije. Ta odbor pojde zdaj na delo in dolžnost nas vseh je, da mu zaupamo in ga moralno ter gmotno podpiramo. Bratje in sestre, to je naš odbor — odbor vseh ameriških Slovencev. Korakajmo z njim"! ,
Habsburška senca
Na drugi strani priobčili smo članek iz jugoslovanskega informacijskega centra, kjer se odkriva senca Hap-sburške zamisli za neko združitev centralno evropskih držav. Namreč v osebi in okrog še živečega Otona, oživljati one spomine in milodijo Hapsburške dinastije, katero so narodi po svetovni vojni,'ne samo vsled narodnega zapostavljanja in stopnjema ponemčevanja Slovanskih narodov, zavrgli z prezirom iz svoje narodne zavesti, ampak obenem vsled drzovitosti v marsikaterih ozirih.
Po padcu avstrijskega jarma, si je narodna duša delno zadobila zadoščenje z tem, da zapoje svojo narodno himno v narodni besedi in si nikakor ne želi suženjskega jarma v narodnih in tudi socijalnih zadevah. Narod si želi-svobodo in enakopravnost,'ter obenem razvoj društvenega živlenja, kateri mu prinaša blagostanje, nikakor pa ne zapostavljanje in jarem.
Da je pojav Hapsburške sence povročil vznemireje med narodni krog, tembolj ko se v združitvenem programu centralne Evrope nagJaša Slovanske narodnosti, katerim težki spomini se vrstijo v osprednje proti takega pojava, "ni zadeva toliko zanimiva vsled sanjojočega programa,, kakor je s ozirom na dobo v kateri se pojavlja.
■ Ta program se pojavlja v dobi, ko so narodi v svetu v borbi proti tlačanskega in zločinskega sovražnika — fašizem. V dobi, ko je potrebno enotnega sodelovanja vsih svobodoljubečih sil za vnifenje sovražnika z ene strani, ter druge povojna preureditev sveta na podlagi samoodločbe narodov za svoje notrajne zadeve. Torej vsaka zamisel glede vrnitve Hapsburške dinastije, je izključena že ob svojem pojavu v narodnem obsegu. Posebno je ta izključena pri Slovanskih narodnih skupinah v inostranstvu, toliko bolj pa v starem kraju. Toda poleg vsega je tak pojav v najbolj kritični dobi za obstoj narodov in človeštva v splošnem, zelo važen opomin vsim rodoljubnim silam, da enotno stoje na braniku svoje narodne imovine in povesti, proti kateremu koli zalezovanju raznih bivših suženjskih senc, ki hočejo na zvit način ponovno povrniti narodu jarem tiranije in zapostavljena.
Zahvaljujem se vam ameriškim Jugoslovanom, da mi d a jate priliko udeležiti se proslave 24-letnice rojstva Jugoslavije. Zahvaljujem se vam, ker praznujete to obletnico in mislite na . lepoto svoje stare domovine in pozabljate na vse, kar vas je delilo in s čimer ves je naš sovražnik hotel razdvojiti. Mi, ki smo na žalost morali zapustiti domovino v tre-notku poraza, smo morda odnesli s seboj razpore političnih, socialnih in tudi drugih načel, dočim morete vi v tej veliki demokraciji pozabiti na to in postati nosilci čiste in neskaljene edinosti Srbov, Hrvatov in Slovencev. * Ako se spominjamo preteklih 24 let, ali najdemo stvari, katerih bi se morali kesati? Kesati se moramo, da smo nasedli stremljenju naših sovražnikov, ki so nas hoteli razdvojiti. Ko gledamo nazaj, vidimo, kaj smo zagrešili namenoma in kaj nehote. Vendar pa, ako vse pretehtamo, vidimo, da so vse te pomote neznatne v primeri z velikimi uspehi leta 1918.
' Veliko revolucionarno načelo samo-odločbe narodov je ustvarilo Jugoslavijo. To načelo mora zdaj v tej vojni najti svoj zaključek. V tej vojni doživlja človeštvo največjo revolucijo vse zgodovine. Še nikdar v zgodovini ni bilo večjega prevrata nego je sedanja vojna. To ni fronta vojske proti vojski, ali naroda proti narodu. Vse vrednote so spremenjene. Zdaj poznamo samo dve fronti — fašistično in protifašistično fronto med narodi, a tudi v narodih samih.
dje se ne morejo pobotati.
Kakor hitro je demokracija zašla na polzko pot' pobotanja, je demokracija tudi izgubila mir. Zmagoslavje te politike je bil pakt v Muenchenu, ki je razkosal našo bratsko čehoslovaško. Posledica pa je sedanja vojna. Vsi moramo biti pazljivi, kajti' pobotanje, ki nas ni rešilo vojne, nam ne sme pogubiti tudi miru. Na bojišču človeštva je prostora samo za .aktivne bojevnike človeškega dostojanstva, ki se bore proti vsem Htlerjem, Mu-ssolinijem, Hirohitom, Petainom, Darlanom, Frankom, Kvizlingom, Paveli-čem, Nedičem itd.
Ta velika demokracija severno-ameriškega kontinenta, Sovjetska Zveza, Velika Britanija in svi zedinje-ni narodi predstavljajo tako ogromno silo, da je zanje pobotanje nepotrebno. Ta naš balkanski kmet, revež, ki z golimi rokami in brez orožja, le s svojo osebno hrabrostjo že leto in pol zadržuje ogromne mehanizirane sovražne vojaške sile, nam je pokazal pot, na katero moramo kreniti. Temu kmetu bi bilo najlažje popustiti, poklekniti in poljubiti bič, ki ga tepe, pa bi se pobotal. Toda Jugoslovan, Balkanec, tega ne dela, on se raje bori.
Leto dni nazaj: — Perl Harbor, Moskva in strah, da naša gerilja pogine. Danes: — Afrika, Stalingrad, širjenje gerilskega gibanja, vse to so dokazi, da-se zmaga približuje. Nesmiselno pa bi bilo radi tega misliti, da je vojna že kar končana — tako bi jo mogli celo izgubiti.
mo in hrepenimo za mirom malega človeka. A ono, za in fašist — in svobodni lju-čimer danes na Balkanu padajo naši,, za čimer sovjetske vojske in oni na Pacifiku žrtvujejo svoje življenje to je za zmago "common man"na in nelogično bi bilo, poskušati vstajenje Habsbu-ržanov, ki so onkraj malega človeka. Nelogično bi bilo poskušati oživljati reakcijo, v katerikoli obliki.
Povrnimo se bratje in sestre k nam Jugoslovanom. Ako gledam nazaj preko 24 let in pomislim na to, kaj bi bili mogli in k a nismo storili in obenem #pomislim na to, kaj smo vendar dosegli, je obračun pozitiven in sicer zelo pozitiven. Sicer ne bi kazala Jugoslavija, razkosana na sedem delov in s silo raztrgana, povsod tako močnega stremljenja za zo-petnim zedinjenjem. Zato pa bratje in sestre,, vi, ki v tej veliki Ameriki gledate kot Amerikanci oddaleč v svojo staro domovino, bodite tukaj nosilci svobode in ze-dinjenja Srbov, Hrvatov in Slovencev, a tudi Bolgarov. Od Jadranskega do Egejs-kega,, morja se mora ustanoviti po tej vojni lepša, oblj-ša in složnejša Jugoslavija. Ko je bilo leta 1918. v imenu pokojnega kralja Petra proglašeno * zedinjenje Srbov, Hrvatov in Slovencev, je bilo proglašeno na podlagi revolucionarnega načela zedinjenja južnoh Slovanov in to načelo • je bilo mina, ki je razgnala habskurško cesarstvo. Mi smo nosilci tega načela in ga moramo oču-vati. Oni, ki so proti njemu, so vsi pomagači Hitjer-ja in Mussolinija.
Demokratska javnost te velike in svobodne zemlje ter medzavezniških krogov v Zedinjenih Državah,, je z oddločnostjo nastopila proti vstajenju zastarelih in preživelih političnih faktorjev. Govorice krožijo o Otonu Habsburškemu in o njegovih neumestnih naporih. Pred tremi dnevi je izjavil takozvani komite avstrijske logije, kateremu na čo1 jnje
še boljša, večja in močnejša, še pravičnejša in silnejša. Ljudje naše krvi, ki danes dajejo in žrtvujejo za svobodo vse kar jim je najdražje tudi življenje, ne bodo nikdar razumeli, da se jim vsiljuje krivine nelegetim-ne in pretpotopne politične kombinacije iz kamene dobe, ki poneverjajo pravo razpoloženje in resično voljo naroda.
Mestne volitve
Po več naših mest v Kanadi, so že bile volitve v drugih bodo še v naslednjih tednih tega in tudi v, pričetku novega leta. Volilci bodo šli na volišče s zavestjo, da oddajo svoj glas na onega kandidata o katerem vsaj delno vedo njegovo preteklost in predvsem kar je še bolj važno za sedajni čas je to, da je dotični kandidat za totalne vojne napore naše domovine.
Dobra mestna uprava pomeni mnogo in njej posel ni na tako ozki podlagi, kakor eden ali pa drugi od vo-lilcev se zaveda tega položaja. Ta posel se na naša v velikem obsegu v enem ali pa drugem mestu, toliko bolj ako računamo tekoči položaj vojne, kjer je naravnost potrebno previdnih, odločnih in tudi obenem sposobnih moči za vodstvo raznih zadev s katerimi se peča mestna uprava.
Predvsem za nas v Kanadi, so potrebni ljudi na vodilnem mestu, ki se odločno zalagajo za totalno vojno. Ljudi, ki v teku vojne nepozabljajo tudi na zadeve s katerimi je obložen narod v dotičnem mestu. Da ne pozabljajo na
Mi Jugoslovani Srbi, Hrvati in Slovenci, se bomo s ponosom vpraševali, dali smo grešili proti človeštvu, dali smo dolžniki človeštva ali je človeštvo naš dolžnik. Oni neštevilni neznani junaki, katerih imen se nikdo ne bo nikdar spominjal, ki um-rajo v balkanskih gorah, so zastavonoše, ki kažejo človeštvu pot, na katero bi moralo kreniti, in dokazujejo, da je človeštvo nam dolžno. A-ko bi se bili vsi narodi tega držali, bi ne bilo niti nacizma in niti fašizma.
Nevarnostje, da bi oni, ki so vojno povzročili,, poskušali dobiti mir. Zato pa bodite vi ameriški državljani, jugoslovanskega porekla in vsi ameriški državljani evropskega potomstva podjar-mljenih narodov, kakor Grki, Čehi, Poljaki, na straži, da ne pride do tega, da žrtve našega naroda, ki se bori, ne bodo izdane.
Sedanja vojna je posledica kompromisov, ki so jih demokracije delale z nacizmom in fašizmom. Skozi 20 let so v Evropi delali te kompromise. Skozi 20 let se je ustvarjal v Evropi tip demokratskega državnika nosilca, kompromisov, ki je neprestano popuščal brutalnemu • navalu fašizmu. Toda sov-' ražnika človeštva — nacist j
Vi tu v Ameriki morate neprestano dvigati svoj glas, kajti nahajate se v svobpd-ni demokraciji, kjer morete svobodno govoriti in popravljati zmote kakor hitro se pojavijo.
Te dni se je pojavilo strašilo — pozabljena, prašna in iz arhivov izvlečena habsburška dinastija — ki naj bi se povrnila v srednjo in jugovzhodno Evropo kot predstavnik novega reda. V pismu, ki je .pred kratkim izšlo v tukajšnjih listih, sem povedal, da vas morda ne bi bilo v tej zemlji, če ne bi bili morali zbežati pred Hab-sburžani. V tej revoluciji, ki ustvarja novi svet, ni prostora za habsburško dinastijo. Ali morda naši narodi zato umirajo v boju za ideale človeštva, da bi po tej vojni izgubili tudi ono, kar so bili "pridobili v zadnji vojni ? Ta vojna se mora zaključiti z mirom, ki bo vreden krvi in žrtev te vojne.
Podpredsednik Wallace je dejal: "Ta vojna se mora zaključiti z zmago malega človeka". In kadar bo to doseženo, bosta zavladala mir in pravica.
Mi južni Slovani, smo narod malega človeka, mi nimamo aristokracije. Mi smo zemlja siromakov. Mi joka-
številna pomočna sredstva, ki bi dajala narodu ne samo voljo v splošnem delu, ampak obenem tudi znatno pomoč v raznih potrebah. /
Dober del dO danes je. vposlen žensk v industriji. Mnoge od teh so poleg dela v tovarni, še posebej zaposlene z družinskim delom; Pri tem tudi poleg najboljše volje so prizadeti posebno šolski otroci, vsled redne in gorke hrane. Zatem so stanovanja, katerih je občuten primanjkljaj. Boljši predpogoj za 'zdravniško oskrbo otrok in občinstva v splošnem. Boljša obskrba nesposobnih za delo in starješih in onemoglih ljudi. Torej z eno besedo so stotere zadeve pred mestno upravo, da jih poleg vsega drugega nepozablja, ampak da zavestno dobijo pozornost k isboljšanju in za napredek v splošnem. In to važnost je potrebno da ve volilec prej ko bo odal svoj glas.
Tudi med vas skušajo sejati mižnjo in razpor. Odklanjajte spletkarjenje in take sovražne geste. Temu ne smete nasesti, ker je proti vašemu narodu. Mi — in zdaj govorim kot minister jugoslovanske vlade — katerim je usoda dodelila, da v najtežjem času njegove zgodovine predstavljamo narod v njegovem boju, si moramo biti na jasnem, da mi naš cilj vrniti se domov kot ministri in velike osebnosti, temveč le kot delavci, ki so v najtežjem času poskušali, da izven domovine čimbolje vrše svojo dolžnost. Mi moramo doseči čim-boljšo prihodnost za našo skupnost, od Soče do Varda-rja. Le tega se moramo držati. Posamezniki bomo morda izgubili,, toda mi nismo važni. Ne računajte s posamezniki. Važno je le, kaj se zgodi za Jugoslavijo, za zedinjenje . Srbov, Hrvatov, in Slovencev, kaj se zgodi za — poboljšanje/usode našega naroda in za čimboljše izkoriščanje strašnih žrtev našeg naroda in za ono. kar nam bo pomagalo, da bomo čim dostojnejše predstavljani v društvu Amerike, Sovjetske Rusije,, Britanije in drugih zedidenjih narodov. Mi balkanski narodi in narodi vzhodne Evrope, ki delimo danes isto usodo in i-mamo podobno duševnost — Jugoslovani, Poljaki, čeho-slovaki in Grki, moramo iti skupaj. Mi moramo biti most med Rušijo in zapadom. Mi moramo družiti, 'a ne deliti. Naš narod strašno umira, toda to ni najhujše. Najhujše bi bilo, če bi se te žrtve nespametno zapravile. Kajti le narod, ki zna umreti,, je sposoben da živi..
S tem završujem in s ponosom trdim, da smo mi izvršili svojo dolžnost napram človeštvu.
Oto Habsburški, da je sekretar Stimson odredil ustanovitev avstrijske legije, ki naj bi skupno 'z zavezniškimi vojskami vdrla preko Balkana v Avstrijo in aktivno sodelovala pri osvoboditvi srednjeevropskega ozemlja izpod nacistično—fašističnega jarma.
Ob tej prilki je ameriški vojni department pozdravil idejo Avstrije v borbi proti nacistični Nemčiji. Istočasna izjava Otonovega komiteta govori o desetih milijonih Avstrijcev v Ameriki, vključujoč v to število ne le Avstrijce iz Avstrije, temveč sploh vse narode,.ki so nekdaj živeli pod pokojno avstro— ogersko monarhijo. Povsem krivično si prisvaja Oto pod svojo "apostolsko krono" ne le Avstrijce iz Avstrije, temveč tudi Poljake,. Čehe, Slo vake, Srbe, Hrvate, Slovence, Rumune, Madžare in celo tudi Italijane. Obenem pa je bil o priliki Otonovega rojstnega dneva prirejen v nekem newyorškem hotelu svečan banket, na katerem je Oto prečital svoje dopise g. Stimson-u in odgovore, ki jih je dobil. Med banketom •katerega so se udeležili sta-rokepitni predstavniki preživelega in izumrlega sveta, so dvakrat zaigrali avtrijs-ko himno, dočim naj bi - v tej mladi demokraciji onim ki zgodovine ne poznajo ali po so jo pozabili, dočarale sliko pretveznih idealov svobode, katero naj bi ta pok-ret zastopal.
Proti temu političnenju delovanju se je z vseh strani dvignil jjlas svobodne in demokratske javnosti Ame-reke. Veliko število radio— komentatorjev in časopisov je odločno nastopolo proti tej historični mistifikaciji. Med prvimi je dvignila svoj glas upflra in protesta Doro-thy Thompson, ,a drugi ji bodo sledili.
Neše stališče proti temu novemu udarcu na svetovno demokratsko mišljenje ne more biti dovolj odločno in jasno. Za nas Srbe, Hrvate in Slovence v Jugoslaviji in izven- nje, so Habsburžani predstavniki najstrašnejše reakcije in črnega mračnjaštva. Zgodovina Srbov, Hrvatov in Slovencev pod suženjskim jarmom Habsburža-nov„ je pisana s krvjo, trpljenjem in mukami, s temnicami, tlačenjem in izdajstvom s prevaro in zanikavanjem vseh teženj za pravico, svobodo in neodvisnost.
V pojmih Srbov, Hrvatov, in Slovencev, je Oto Habsburški bresposelnik, ki se kakor polnočno strašilo pojavlja v treno.tku,; ko naš narod v domovini s svojim uporom navdušuje ves svobodni svet. Ta narod, ki je v sedanji vojni žrtvoval za stvar zedinjenih narodov neizmerne žrtve, ne umira v vseh svojih krajih in predelih Zato, da bi se mogla rehabilitirati propadla dinastija, simbol starokopitnega in mrtvega sveta, ki bi iz njegove krvi vlekel svoje osebne koristi. Naš narod je to storil in to dela, da bi se Jugoslavija v zboru svobodnih malih narodov srednje in balkanske Evrope prerodila in postala
Stari svet Habsburžanov, Hohenzollerncev in Abdul Hamida je že davno preminul,, o priliki prve svetovne vojne. Ameriške in Wilsono-ve ideje so bile naravna e-manacija razpoloženja vseh malih in velikih demokratskih evropskih narodov. Samo—odločba narodov je posledica zgodovinskega razvoja, ki se razprostira od francoske revolucije do leta 1914. Ako te ideje niso zmagale v razdobju obeh vojn, to ni krivda malih narodov, temveč edino le italijanskega fašizma in nemškega nacionalsocijalizma, ki sta s svojimi peklenskimi sredstvi nadaljevala tradicijo Habsburžanov in Hohenzollerncev in stremela za tem, da uničita male narode in jih gospodarsko,, duševno in politično zasužnjita.
A demokratska Evropa ne more živeti brez malih narodov in njihovega svobodnega narodnostnega, duševnega in političnega razvoja v svobodnem svetu. To je načelo nove Evrope in novega sveta, ki se neizogibno poraja iz te vojne, v kateri mali evropski narodi — najbolj pa s krvjo prepojena Jugoslavija - prinašajo ogromne, neizmerne žrtve za vsesplošno svobodo človeštva. Prinašajo jih v imenu načel, ki so strogo demokratična in katerih ravno demokracije ne smejo zavreči. Le tem načelom sledeč bodo mogle demokracije priti na obale zasužnjene Evrope.
Zastava Amerike bo kmalu zaplapolala na obalah našega Jadrana in mora ostati jasna, svetla in čista. Kakor je bila leta 1918., ko so Wilsonovi vojaki prinesli južnim Slovanom dolgo pričakovano osvoboditev izpod habsburškega jarma. Pod to zastavo se bodo zbrali in potem šli za njo, milijoni Srbov Hrvatov in Slovencev, uver-jeni, da je prišel čas vstajenja.
V svobodoljubni vojski Amerike ne more biti prostora za mrtvilo, za duhove in vampirje preživelih polije že zdavnaj odklenkalo in ki si preživele čase suženjstva in poneverjanja narodove volje. Le izraziti in jasni ideali svobode in demokracije morejo ustvariti nov svet.
Srbov, Hrvatov in Slovencev v Jugoslaviji in v tej Zemlji ne vznemirja prihod teh duhov. Oni bodo nadaljevali svoj oboroženi odpor v domovini in tukaj svoje delo za zmago demokratičnih idealov — priprečeni, da mračna in strašna preteklost ne more nikdar več oživeti, ker take rešitve naši krvaveči narodi ne bi nikdar sprejeli in ker imajo pravico, da sami odločajo o svoji usodi in o svojem življenju.
Jugoslavenski Informaci-oni Centar.
širite čitajte in postanite naročnikom Edinosti
SUDBURŠKI
NOVO VSTANOVLJEN ODSEK ZVEZE KANADSKIH SLOVENCEV
Preteklo je nekaj let od tega, ko sem bil zadnjič v Sudbury. Zato je ta daljša doba odsotnosti toliko bolj vplivala in vstvarjala v meni željo, da se srečam z rojaki in rojakinjama, ki so tam, preživeli deset in več let. Kakor drugod tako tudi tam, je s ozirom na za-djna leta nastala dokaj velika sprememba v gospodarskem in tuid društvenem ževljenju. Narod zadobil je odih in je videtr večjo ras-položenost, veselejši in svobodnejši način v pogovoru kakor je to bilo v prejšnih letih. Ne opaža se str,ah v pogovoru o najvažnejših nalogah in zadevah rudarskih delavcev, ter občinstva v splošnem. Danes se govori glasno o unijskem po-kretu, na ulici povprašuje eden drugega rekoč: Ali si vpisan v junijo — ali boš pristopil k nam itd. če tudi še dandanes kompanija rudnika nikla hoče vsiliti neko kompanijsko unijo, naravnost proti volji in želji večine delavcev eam* vposlenih. Upati je, da bodo delavci vztrajni, da si bodo dajali zvestobo z tem, ko bodo vse včlanili v svoji uniji in tako zavarovali svoje prvciae na demokratizni podlagi kana-dskih institucij, ker istočasno tekoča vojna postavlja to vprašanje zedinjenih narodov v ospredje.
Nekdanji Donewan, kjer je pred leti bilo le nekaj sem in kje hiš, je danas to obljublj ena naselbina črez vadovito lego proti rudniku nikla, Frood Mine. Vrstijo se tod hiše ena z,a drugo, trgovine in tudi društvena dvorana. Hrvatski Narodni Dom. Mnogi ,od naših rojakov lastujejo svoje hiše, dru gi so pa v najemu in tako
razvijajo svoj družinski in društveni napredek, kateri bo stopnjama izboljšal medsebojno soglasje in vzajemnost sredi drugih narodnosti.
Omenjeni napredek v zadnjih letih točasno bolj postavlja razne druge naloge pred narod tam v splošnim, kakor tudi pred vsako narodno skupino posebej. In predvsem postavlja zedinje-vanje narodnih skupin, ter bratsko sodelovanje z vsimi skupinami, ki se bojejo na eden ali pa na drugi način za vničenje fašizma. Ta ve-levažna naloga je skoraj za-popadne med našimi rojaki in rojakinjami, kateri v narodni zavesti so pripravni podupirati plemenite stvari in prav posebno osvobodilno borbo našega trpečega naroda v starem kraju. Med pogovorom se marsikateri lepo izrazi, češ: Pripravni smo za slogo in bratsko sodelovanje. Znamo da je Sovjetska Unija prva med prvimi,, ki je priznala terito-rijalno obmejnost Slovenije, ter tudi drugih narodov. Zato je naša dolžnost, da pomagamo Vojne napore naše nove domovine Kanade in Zedinjenih narodov, ker vemo, da edino zedinjeni narodi bodo zmagali fašizem. Ravno tako so nam pri srcu delavska vprašanja, namreč unijsko gibanje in v splošnem pravičnost za delavce na delu. Hkrati povedano ta zavednost prevladuje med našimi rojaki in rojakinjami, kar je ne samo za vzoren primer tudi drugim naselbinam, marveč očitna nujnost vsakega rodoljubnega Slovenca in Slovenke.
Takoj ob mojem prihodu imel sem večji sestanek z tamkajšnemi rojaki. Ob razlagi na današnjo dobo in
organizacijsko potrebo za bolj uspešno podpiranje oč-nih stvari, vstanovil se je odsek Zveze Knadskih Slovencev. Precej lepo število članov je takoj ob priči pristopilo, drugi so pa izrazili svojo željo, da bodo pristopili na prihodnji seji, ki se bo vršila v"bližnji bodočnosti.
PODPIRAJMO UST EDINOST
Naj omenim nekaj o sporedu programa. Koncertni program je bil izveden izrs-tno, če tudi so bile.potežko-če,kakor- so omenili rojaki, da niso imeli dovolj času za pevske vaje in tudi za pos-kušnje igre. Namreč, da so eni zaposleni na nočni in drugi dnevni šihti,so narov-nost potežkoče za pevce in tudi igralce. Toda vse to ob priči programa, se ni maglo opaziti neizurenost v eni ali pa drugi točki. Kdo se ni zdramil ob odmevu pesmi, ki so jo tako lepo izvajali pevci, moški zbor, zatem kvartet in duet? Res, da so tam za oder pripravne sile, tako med starejšimi, kakor tudi mladino. Lahko so ponosni starši na svoje sinove in hčeri,kakor tudi njihov učitelj Kazimir, kot sO nap-rimer: Mery Kosmrl, Frank Lavšin, Mery Fols, Eni Per-kovič, Mery Žagar, Mery No-san in najmlajša med vsimi igralci in pevci pa Neily Ru-paričič. Ti mladinci in mladinke, so nastopili z piano harmoniko,, violino in pes-mij.ami, poleg že kakor sem omenil pevskega zbora in drugih igralcev. Naravnost živahno se je obnesla enode-janka "nečista zvestoba". Izvrstno se je ponašal, Juri, sodnik in drugi. Kaj p,a na-primer naš župan — ali ni povedal nekaj prijaznega tako, da je vse razsmešil v dvorani. Z eno besedo najbo-
Nanaimo, B. C. —: Uredništvo Edinosti. Priloženo vam pošiljam denarno nakaznico v znesku $20.00 za sicer prva večja pošiljka iz deset letnih naročnin. To je tukajšnje naselbine in upam pridobiti še nadaljnih naročnikov.
List nam je točasno najvažnejše sredstvo za pregled svetovnih dogodkov in tudi drugih razmer v tej deželi. Poleg tega v kolikor bomo pridobili listu več naročnin in denarnega fonda, bo ta ne samo na trdni podlagi, marveč bo lahko izhajal večkrat, kot je bilo to mogoče dosedaj.
Torej podpirajmo list E-dinost po svoji najboljši zmožnosti, da bo tudi on lahko v našem imenu nada 'jevai plemenito delo za o-svobojenje našega in drugih narodov v svetu.
Anton Bravar.
NAJ NAS ZBUJA SPOMIN
Farmerji naglašajo potrebo večje proizvodnje
Medsteak Sask —Tukajšnji farmarji naglašajo potrebo povečanju živinoreje in poljedelstva v splošnem, šila farmarska konferenca,
Pred nedavnim se je vr-zbranega zastopništva farmarjev v razdalji od 12v glede poljedelstva in živinoreje za vojne potrebščine ra-rnilj tukajšnega okraja. Razpravljajoč važne zadeve vno tako, kakor so potrebna druga sredstva glede orožja in obutve, obleke itd.
Med razpravo izjavljeno je na konferenci, da ni dovolj le obtožiti vlado glede pomanjkanju poljedelskih strojev in drugih potrebščin, marveč skušati izkoristiti z najboljšo voljo pomočna sredstva ki jih imamo na razpolago dosedaj, ter na splošnem načrtu dostaviti odgovo rnim oblastim za podpiranje z njihove strani po najboljši zmožnosti. To je potrebno zlasti vsled tega, da sami potom zato pripravnih farmarskih komisij dožene-mo kaj lahko storimo za pospešitev poljedelskega pridelka in tudi živinoreje. Najbolj pripravna bo farmarska komisija sestavljena od farmarjev samih, ker ona bo najbolj zmožna dognati po-manjkljaj raznih pomočnih sredstev, ter obenem izdelati -načrt za obdelovanje zemlje itd. Kajti že poleg primanjkljaju poljedelskih strojev, primanjkuje tudi delovne moči., Torej potrebno je najti izhod na eden ali pa drugi način, toda nikakor ne
z manjšanjem poljedelskih pridelkov, ampak ravno.nasprotno. Namreč povečati tako poljedelske pridelke kakor tudi živinorejo, ker je to občutna zadeva v vojni, za zmago.
Neki farmer je medetm pripomnil rekoč: "Kaj mi pomaga zavedati se nujnosti glede večjih poljedelskih pridelkov in tudi živinoreje, ako nisem zmožen vsled denarnih sredstev rediti vsaj pet glav živine več, kakor jo imam dosedaj."
Vsled finančnih zadev z katerimi so po večini farmarji prizadeti, konferenci-ja naglaša potrebo denarnega posojila prizadetim farmarjem,, kako bi lahko si pomagali izboljšati položaj, na ta način pospešiti tako fa-rmarske pridelke kakor tudi nakupitti živine za rejo in živinorejo. To je posebej zadeva ministarštva za po-ljodelstvo, da čim prej uvidi to potrebo in ji da pozornost pri splošnih razpravah vladnih oddelkov. Denarna pomoč farmerjem v tem oziru, je obenem pomoč pospešitvi občutnih potrebščin, katere bodo s razvojem vojne še toliko bolj občutne in posebej z otvoritvo druge fronte na evropskem kontinentu. Tkrat brez dvoma da bo najvažnejše vprašanje hrane za narode, ki so bili' zasužnjeni pod Hitlerjevim fašizmom.
Naj se glasi naše f.armar-sko geslo, kakor ga je izre kel tajnik
držav, CIaude ' Ena unča Špeha za osvobojenje
Združenih Wickard : je krogla sveta".
Kakor je razvidno iz razprave farmerske konferen-cije v Saskatchewan-u, je ta resno postavila zelo važnih vprašanj . v ospredje. glede poljedelskih pridelkov in tudi živinoreje.
Gotovo da bodo farmars-ki odbori najboljša pomoč tako farmarjem glede medsebojne pomoči in izkoriščanju vsih sredstev za pos-
pešenje pridelkov, kakor j prijaznost in postrežbo, po-tudi pomoč oblastim, da jim sebno rojakinji Kosmrl,'družini, vsem drugim družinam,
ljše merilo zapriznanje ko ncertnega programa je, da se je skoraj vsak od vdele-žencev izrazil zadovoljno in obenem s željo pripomnil, da se kaj takega priredi tudi v bodoče.
Tako koncertni vzpored, kakor tudi prijazna gostoljubnost naših rojakov in rojakinj v Sudbury, mi ostane globoko v spominu, tembolj ako bomo na skupni podlagi oživljali naš pogovor o splošnih nalogoh, ki so pred nami. Seznanjajoč se z tam-kajšnimi družinami, povsod se je izražala volja za slogo in napredek. Ravno tako tu-diizmed fantov in deklet. Torej upati je, da se bo v Sudbury razvila ena od zelo močnih postojank Slovencev in Slovenk v vsih občih zadevah tekoče vojne, posebno pa vprid osvobodilni borbi našega trpečega naroda v starem kraju.
. Stanovljen odsek Zveze Kanadskih Slovencev, bo najlepša podlaga, da razvijemo kulturni in splošni napredek tako v Sudbury, kakor tudi drugod. Da govorimo v imenu našega naroda pri raznih zborovanjih sredi drugih narodnosti, da sledimo stopnje naših bojevnikov y starem kraju na ponos in čast slovenske zemlje,slovenske matere in očeta. Varujmo našo narodno slogo, kako bi z tem ohranili najlepše ideale zgodovinske povesti slovenskega naroda, p,a tudi vzbujali primerno k slogi in etnotnemu sodelovanju vsih rodoljubnih, sil drugih narodov, Hrvatov ih Srbov, za narodni in mednaro- i dni napredek, ter osvobojenje.
Prisrčna -hvala Vsm z,a
Toronto — Zima je v osp red j u in malo ne zemlja je pokrita s snežnim pokriva-lom, kar pomeni da se nahajamo pred božičnimi prazniki in tudi novim letom 194a.
Marsikaj nam pride v spomin na prejšnje čase, posebno iz starega kraj,a odkoder smo prišli v to deležo. Mladi fantje so se zbrali na vasi, zapeli lepo pesem, da je odmevala črez vas v tihih zimskih večerih. Dekleta pa pri sosedovih na štrikanje itd., se je vrstila družabnost in zabavnost v zimskem času.
Vse to so nam spomini ob tej priložnosti in tembolj, ko se spomenemo na stari kraj, kjer vihti krivična roka nad živlenjem naših znancev in prijateljev, sorodnikov, bratov in sester.
Tukaj v Kanadi, kakor tudi drugod, bomo obhajali božične praznike v vojnem ?asu. D6sti mladih fantov in leklet je v vojaški obleki in 'e izurj.ajo z orožjem za naslednjo borbo proti sovraž-liku. Drugi bodo zaposleni v tovarni,, rudniku in raznem drugem delu. V društvenem oziru se bo priredilo zabave, koncerte in družinski sestanki, da si na ta način drug drugemu voščijo vesele božične praznike in srečno nov© leto.
Torej, ko si lahko štejemo v srečo da nismo podvrženi zračnemu napadu in raznim drugim nasilstvom z strani fašističnih zločincev, spomnimo se ob tej priložnosti na naše brate in sestre v stari domovini. Voščimo si srečno novo leto tudi v njihovem imenu v znak rodoljubne zvestobe za osvobojenje našega in drugih narodov sveta. D,a bomo v naslednjem letu toliko bolj vneto delovali v vsih zade-1
vah za osvobojenje naše ljube rojstne domovine, pa tu-distali zvesto na straži naši novi domovini Kanadi.
Slučajno sem se srečala z Urednikom Edinosti, ki se je ravnokar povrnil iz Sudbu-ry. Izročil mi je pozdrave od tamkajšnih rojakinj in predvsem Emilija in Mery Kosmrl. Hvaležna sem jim, da so poleg drugih zadev imele tudi mene v zamislih, ter
jih ob tej priložnosti pozdravljam in jima,, kakor tudi njuni materi želim vesele praznike in srečno novo leto. Ravno tako vsim naročnikom Edinosti, zlasti onim, ki so meni bili naklonjeni v kampanji, da sem dosegla število naročnikov sredi več drugih tekmovalcev. Pozdrave vsim fantom in dekletom.
M. Anzin.
NA D4N SLO VAN
Bourlamaque —Cenjeno Uredništvo Edinosti. Priloženo vam pošiljam denarni znesek za tiskovni sklad listu $26.00.
Zmiraj pročakoval sem da nam bo morda uspelo- izpolniti obljubljeno kvoto, kar se pa ni zgodilo. Namreč zavzeli se smo takoj vpričetku največ za naročnine in smo uspeli dobro. V naši naselbini in okolici, so Šlovenei po večini naročniki lista. Oni pa, ki do danes še niso se'naročili, upamo da bodo v kratkem se pridružili z nami.
Edinost, je prvi in edini slovenski časopis v naši novi domovini Kanadi; vstanov-Ijen in upravljan pcr slovenskih delavcih tukaj. O tem nam najbolj pričuje pretekla kampanja, pa tudi sigurno sorazmerno po kampanji, j število naročnikov poraslo. Slovenska javnost je j takoj ob pričetku z veseljem sprejela list. Vstanovili so se odbori in tudi posamezniki so poleg teh se zavzeli, da pridobijo čim več naročnikov in zberejo denarni fond, kako bi list lahko nadaljeval zelo važno kulturno in združevalno delo med nami.
Danes, ko se v svetu postavlja vprašanje za enotnost vsih slojev v borbi proti hsovražnika, je narovnost najboljše seznanjajoče sredstvo v naši sredini pošten in odkritosrčen protifašistični list. Sloga med nami in enotno sodelovanje, je najbolj ša zagotovilo k pospešitvi vsih zadev v tej vojni, da se čim prej vresničijo želje in upi našega in drugih zasužnjenih narodov v svetu. Zato je skranji čas,, da seodstrani vsako drugo zamisel, ter da složno kot bratje in kot delavci, korakamo po poti, ki nas vodi k osvo-bojenju. Do tega nas kliče rojstna domovina in milijoni ljudskih žrtev v svetu, ter na nešteto vničenih mest in v,asi,da si vtej vseobči vzajemnost pomagamo in sicer predvsem z tem, da kujemo medsebojno slogo in zaupanje za zmago nad zločinskim fašizmom.
Prišel bo čas, ko bo zopet zasvetila svoboda zasužnjenim narodom. Zato naj nas veže nekaj zelo pomembnih besed: "Zbudite se vi živi grobi,, na dan Slovan — Slovan na dan!
M. Ferderber.
Stari način v mednarodnim zadevah mora izginuti
na prir.ačunanj podlagi do stavi pregled občutnih pri-manjkujočih sredstev za splošni napredek.
prijateljem in znancem, živeli Sudburški Slovenci in Slovenke! Geo Matesic
ZMAGA KANADSKIH UNIJSKIH DELAVCEV ~
Toronto — Od septembra nih tovarnah, je poleg vst-
sem, je že trikrat bila izdana ubljuba z strani Federalne vlade v Ottawi,glede priznanju unijskega pokreta in tudi pravice do kolektivnih pregovorov v vsih tovarnah za vojne izdelke. Torej' po preteku nekaj mesecev, je vlada končno naznanila,, d,a bodo delavci odselej v vsih vladnih tovarnah imeli pravico do kolektivnih pregovorov. Z tem je naravnost dosegla se tudi zmaga unijskih delavcev,, ki bode delno vplivala tudi na drugo industrijo privatnih korpo-racij.
Toda vsa ta odlašujoča , doba glede priznanju kolek-za poljedelstvo tivnih pregovorov v vlad-
arjanju težkih razmer izmed delavcev in industrijskih podjetij,, dajala podlago privatnim korporacijam, da so odbile priznati unijs-ki pokret in niso vposteva-le kolektivnih pregovorov
"A90AB[0p lfIJ{Sflun
Torej z ukrepom v vladnih tovarnah glede kolektivnih pregovorov, bo odtran-jena delno podlaga privatnih korporacij njihove samovolje in samo vpoštevan-ju, brez obzira na unijski pokret. Z tem je unijski pokret dosegel zmago v vladnih tovarnah in gotovo bo stopnjema dosegel tudi pravično delavsko zakonodajo.
Stari način v mednarodnih zadevah mora izginiti. Nastopiti mora sporazum zvestobe in enakopravnost med narodi — Willkie.
Govor Wendel Willkie ob priložnosti otvoritvi kampanje za pomoč Sovjetski Uniji v Maple Leaf Garden To-ronto, je obširen in sega v razna vprašanja sadašnje borbe proti fašizmu, ter predvsem tudi na preureditve-n^. zadeve zavezniških narodov. V prevodu priopčuje-mo najvažnejše stavke iz njegovega govor,a za naše čitatelje, da se žnjimi sezna-jo in tako zadobe pomen raznih zadev o katerih je Wi-llkie, govoril.
Povdarjajoč v svojem govoru rekoč: "Mi se moramo boriti do končne zmage enotno, izkoriščati vsa sredstva ki jih imamo za zmago nad sovražnikom. Toda obenem moramo vedeti — zakaj se borimo. Ravno v tej zadevi nima nihče bolj pravico z,a razpravo in soglasje,, kakor narod v splošnem. Nesmemo dopustiti prednost varljivosti, češ po vojni bomo uredili vse potrebne zadeve. Posebno nas silijo spomini iz zadjne svetovne vojne, ko je bilo obljubljeno mnogo raznih stvari, toda po vojni naspopila je pozabnost na vse prejšnje obljube. S ozirom na to zavedajmo se točasno resnosti nalig v našem živlenjskem in mednarodnem obsegu, da bomo jih reševali istočasno sedaj, ko se borimo na bojni. črti. Rešitev teh in takih zadev, nam daje ne samo prednost am-
pak popolno zaupanje v zmago, ter končno za nastop povojne dobe na pravični podlagi za človeka in za na rode v splošnem".
Povdarjajoč gornje pripomnil je :■ "Stari način v mednarodnih zadevah mora izginiti. Nastopiti mora do-barazumevanj.a in vpošte-vanja narodne enakopravnosti in še nešteto jdrugih zadev,, da jih v dobrem spora-zumo rešujemo s ozirom na vrednost in korist medna-rednega obsega. Ravno tako es moramo bolj temeljito 'seznaniti z raznimi gospodarskimi in političkimi zadevami na lastnem domu prej, ter jih izboljšati, kot pa enostavno prezirati in ne dajati zaupnost družabnega reda drugih narodov".
Na žal temu dosedaj dogajalo se je marsikaj' v propagandni javnosti naspram naši junaški zaveznici Rusiji. Ena črez drugo vrstile so se obtožbe proti Rusiji, kot proti "komunizmu". Izkoriščalo se je rudeče "strašilo" v velikem obsegu, namenoma zmanjšati upliv njenega sistema in vzgleda. Toda resnica potrjuje svoje. Danes ni mogoč§ zanikati dejstva, da je sistem v Rusiji, ne v nalogah Stalina, marveč v srcih Ruskega naroda. On je vzrastel na podlagi onih sredstev in živlen-j,a za katere je Ruski narod prelival svojo kri, zalagal se je brez primerno da doseže in vsmeri svoje življenje in državo v interesih naroda. To je ona sila in moč v borbi proti sovražnika, ki nav-
duššuje ves ostali svet.
Ob mojem potovanju v razne kraje Azije, Avstralije, Afrike itd., srečal se sem z ljudmi, ki so mi zatrjevali rekoč: Willkie — ravno ob padcu Stalingrada boš prišel v Moskvo. Marsikateri je verjel, padec Stalingrada, je neizogiben. Toda današnjost priča nasprotno,, pa tudi sam ko sem dospel v Rusijo, videl njeno armado, narod, v tovarnah na delu, farmah, razne odbore itd. dobil sem popolno zaupanje v ta narod, da nebo premagan. Na enem kraju bojne črte, govoril sem z poveljnikom od 250.000 mož Rdeče Armade. Njemu je komaj 37 let. V. pogovoru hotel sem zvedeti kateri kraj boj-, ne črte on brani. V prijaznem, uljudnem in dostojnem ponašanju njegov odgovor je bil: Mr. Willkie — jast ne branim bojno črto, marveč napadam. To je bil njegov odgovor!
Kakor sem omenil v raznih kr.ajih in v pogovoru z raznimi ljudmi, povsod se je želja za zmago med navadnim ljudstvom. Istočasno pa logično, tudi preureditev marsikaterih zadev tako v narodnih, kakor tudi mednarodnih vprašanj. To je želja in vedno večja zavest ljudstva v splošnem. In naravnost akcijski program Anglo - Sovjetske - Ameriške koalicije,jast bi le prido-dal avtorju značajne klauze programa, da bi se odnašal ne samo na omenjeno koaliciji, marveč na svetovni ob-(D.alje na 4 strani)
VSESTRANKO ODZIV ZA POMOČ SOVJETSKI UNIJI
Toronto — Na prvi strani "Toronto Star" z dne 1 decembra priobčen je članek predsednika odbora za pomoč Sovjetski Uniji, J. S. Maclean, obenftm predsednik Canadian Packers Com.
V svojem članku omenja vzoren odziv kanadskega naroda za pomoč Sovjetski Uniji in je mnenja, da bo kampanja uspela sto od stotno za eden milijon dolarjev, kakor je določena kvota.
že zdaj — pravi MacLean ko je na rokah le ena deseti-nka cele kvote, odziv kanad-sskega naroda, namreč raznih strank, verskih, narod-nihter drugih raznih organizacij in ustanov, je naravnost slikovit. Težko da bi se našlo kje kakšno organizacijo ali skupino, da bi se ne oglasila z obljubo za sodelovanje in podpiranje kampanje. To je najboljše zagotoviloma bo določena kvota ne samo izpolnjena,marveč tudi prekoračena. Toda poleg tega zavedajmo se, da niti ena pomoč ne bo prevelika s ozirom ogromne vrednosti in zalaganja junaškega naroda in njegove armade vp-rid narodov in človeštvu v splošnem z strani Sovjetske Unije.
Naš apel se na naša na vse institucije v Kanadi, bez izjeme na kakršno koli pripadnost, da storimo čim več
Prelom
agande
POZOR MONTREAL
mogoče za olajšanje tteških ran in belečin junaškega naroda Sovjetske Unije.
Zelo vzorno je izražena pomoč )i ta namen z strani treh bratskih Zvez, Slovencev, Hrvatov in Srbov, pravi MacLean. člani teh organizacij skoraj povečini imajo svojce v starem kraju. In prav gotovo ne lastujejo preveč denarnih sredstev, toda njihova vdanost v tem oziru sega globoko iz zavesti svojega naroda, kateri točasno zadaja zelo odporne udarce hitlerjevim hordam v junaški Jugoslaviji.
Dosedaj so tri bratske Zveze zbrale skupno okrog 50. 000 dolarjev, za kar je na-kupljeno raznega blaga in največ v medecinskih potrebščinah. Poleg tega kupljene so tri ambulance za Sovjetsko Unijo, katere čakajo na odpošiljko. Tako vzoren odziv Zveze Kanadskih Slovencev, Zveze Kanadskih Hrvatov in Zveze Kanadskih Srbov,, ponovno izjavlja svojo pripravnost za nadaljnih 15.000 dolarjev zbrati v tekoči kampanji". To je skoraj več kakor pa moremo pričakovati od vnetih članov omenjenih pokretov, kateri ob vsaki priložnosti se vrste skoraj med prvimi z prispevki za plemenite svrhe v borbi proti fašozmu", povdar-ja MacLean.
na ruski fronti
INDIJANCI ZA POMOČ SOVJETSKI UNIJI
Yukon. — Ena od najsta-kanadska naselbina proti rejših in obenem najbljižja meji Sovjetske Unije, Indijancev, so ti medseboj zbrali za pomoč Sovjetski Uniji v tekoči kampanji 360 dol.
Njihov' poglavr Peter Mo-ses, je izjavil pri tem, da je zbrani denar "težko zaslužen in največ z lovom divajčin in ribami severnih krajev
izročil namenjeno vsoto od Indijancev za pomoč Sovjetski Nniji,, sovjetskemu poslaniku Gušev—u : "Vzoren primer indijancev v severni Kanadi, ter z tem najbljižji sosedje Sovjetske Unije, bi moral poslužiti vsepevsod za pomoč junaškemu naro du Sovjetske Unije. Upamo da gornji primer izraža želje in vdanost kooperacije
Kanade, ko je izročil ček v kanadskega naroda z narodi gornji vsoti.	1 Sovjetske Unije v borbi, ka-
Pohvalno se je izrazil z tera zahteva večjo dajatev istim čekom minister rudar- in požrtvovalnost od nas stva Hon. T. A Crerar, ko je naspram temu narodu".
Office of War Information Washington D. C.
Na obeh straneh fronte se bitka propagande vodi ravno tako neprestano, kakor se vodi v glavnih mestih, toda z eno razliko. Na bojni fronti je prilika za direktno do-tiko s sovražnikom, kajti tam ni Hitlerja, ne Musolinija, ne Toja„ ki bi mogli povezati oči in zamašiti ušesa vojakom osišča.
Ruska fronta je eden izmed onih malo krajev na svetu, kjer imajo Nemci tako dotiko z zunajnim svetom in Hitler in Gobels ne moreta ničesar storiti proti temu, dokler vojna traja. To je pač poseben prelom na propagandni fronti in naši ruski zavezniki izrabljajo to priliko, kar se da. Njihov oddelek za propagando v nemškem jeziku dela dan in noč, da čes trenče vtihotapi resnično povest o tej vojni v roke Nemcev, ki so slišali v zadnjih devetih letih samo to, kar so naciji hoteli, da slišijo. Kakor vojni dopisnik Leland Stowe obvešča iz Rusije, besni vojna propaganda vseskozi po vsej ruski fronti ravno tako neprestano, kakor vojna topov in bomb.
Letaki ali pamfleti so seveda glavno sredstvo za poučevanje Nemcev o drugi plati slike svetovne vojne. Glasno govoreči megafoni pa se tudi redno rabijo na fronti in dostikrat nemški ujetniki sami nagovarjajo vojake svojih lastnih stotnij ali polkov. Mnogi ujetniki to jako radi storijo. Nacijska propaganda v Hitlerjevi armadi je tako zastrašila svoje vojake, češ da bodo takoj streljani, čim ji Rusi u-jamejo, da so ta osebna poročila s strani nemškihh uje-
GROZODEJSTVA NEMCEV IN ITALIJANOV V SLOVENIJI
Italijani so začetkom av- jo okrog 1.200 ljudi iz okra-gusta odpeljali v internaci- ja Črnomelj. Odpeljani so bi---il v Moferrato provinci Ale-
STRI NAČIN MORA IZGINUTI
da Mihel začne praskati si glavo in zopet malce misliti.
Ruski megafoni na fronti morajo biti poseben trn v peti nacijskega visokega poveljstva, kajti ono, kar nemški vojaki slišijo vsako noč, je zlasti to, kar jim nemški ujetniki sami povedo in odpirajo oči. Nemški vojak na Ruski fronti nežna nič o zračnih napadih zaveznikov, ki mečejo bombe na nemška mesta, pa tudi nič o zadnjem napadu ameriških letal na Lille. Nemški vojak na Ruski fronti pa dobi.va vse take vesti podrobno v-sako noč v svoji lastni materinščini.
Veliko število nemških ujetnikov je priznalo svoje vznemirjenje vsled obljub svojih častnikov, da bodo naciji zavzeli Stalingrad že začetkom septembra.
Nemški častniki so jim pravili, da bo potem vojne konec. Ruski megafon pa jim je praVil: "Vaši častniki so rekli svojim četam, da bo Stalingrad y vaših rokah že pred petemi tedni. Izgubili pa ste ogromne tisoče mož in Stalingrad še ni vaš. Koliko zim še hočete ostati v streljskih jarkah na Rus kem ?
Rusi izdajajo cele časopise, pisane v nemščini,, ki jih pošiljajo onstran fronte. Eden izmed teh se zove "Wahrheit" (Resnica) in drugi ima naslov, "Kaj se dogaja na Nemškem". Ta poslednji je imel uvodnik članek o slabi letini na Nemškem in je tudi priopčil pis-ujetega vojaka v katerem mo s strani matere nekega se je ona pritoževala o strašni hrani, ki jo dobiva do ma.
Članek v okvirju na prvj strani je oglašal: "Hitler je
kem postajejo vedno manjše | ...Ali ni bedasto boriti se zato, da se skupina hitlerjevih parazitov obogati? Dobro premislite.
Nemci sami nudijo najboljšo propagando s pismi, ki se najdejo na truplih padlih nemških vojakov. "Die Wa-hrheit" priopčuje mnogo teh pisem. Eno izmed teh poslano v avgustu iz Hamburga od očeta nemškega vojaka, je značilo in se glasi:
"Dragi Oskar Hubert — Veseli nas d,a si zdrav. Mi pa smo v nočeh 27 28. in 29 doživeli nekaj strašnega. Da bi bil Ti z nami, bi priznal da nisi nikdar videl kaj takega. Krasni Alster Paviljon je zgorel do tal in bombe so zadele mnogo trgovin ulic. Število mrtvih je bilo 319 in skoraj 7000 ranjenih. V soseščini je padlo 600 bomb. Ruski aeroplani spuščajo ta-keletake kot je "Die Wahr-heit" na nemške postojanke v ogromnih količinah. Ali Rde Armada ima raznovrstne načine, da pridejo prav .za gotovo v nemške roke.
Ponoči vojaki dostikrat lezejo do nemških jarkov in mečejo v iste zavoje letakov. Kjer so linije blizu druga drugi, mečejo se zavoji na nemško stran z vzametom ali pa se privežejo na balončke, ki jih oštro strelci pres-trele tako, da padajo letaki prav tja v jarke.
Nekje je položaj tak da omotov z letaki, zopet drug-dje kjer je znano da nemški vojaki pozivedujejo porpoči, se omot pusti tam, da ga Fric sam pobere. Priložena struga Volge služi za prenos so tudi pisma nemških uje-
8S 911101311 9} 9SA 'AOJ[IU;
vzdržuje dotik z neinškimi toliko v propagandi kolikor
spominjate — Sergant York'
Brezprimerno junaštvo na Ruski fronti, Rdeče Armade v sovražnikovem zaledju in pod 40 stopinj pod ničlo mraza.
Novi sovjetski film pod imenom "V. Sovražnikovem zaledju", je točasno v programu Newsreel Theatre v Montrealu. Omenjeni film nezaostaja v junaštvu in junaškem naporu Rdeče Ar-
made od vsih dosedajnih slikovitih filmov Sovjetske Unije v borbi za vničenje sovražnika — fašizem. Poleg tega prekaša tudi film "Sergant York".
Seznanite se z omenjenim filmom in ta vam bo pomagal razumeti brezprimerno junaštvo Rdeče Armade v borbi proti fašističnih zločincev.
PODPIRAJTE PLEMENITE STVARI
Geraldton — Tukaj vam pošiljam tri letne naročnine z,a list Edinost. ^Mislim da smo tukaj z tem približno izčrpali priložnost za naročnine, ker so naši rojaki skoraj vsi naročniki. Kar se pa tiče za denorno podporo listu bomo seveda nekaj storili tudi v tem oziru v bodoče.
Brez dvoma d,a se nahajamo v raznovrstnih ovirah in da ni navarnost vse gladko, če je to pri delo v tovarnah rudniko ali pa kjer koli. Zaposleni smo vsi in se poleg tega moramo zavedati, da opravljamo zelo važno delo
zasedel skoraj vso Evropo, v boju, je zares Fronta vseh
tnikov najboljši način zato, | ali porcije kruha na nemš- Združenih narodov.
Unijski pokret pred odločnimi nalogami
(Nadaljevanje iz 3 strani) seg.
In kaj mislite o tej klauzi akcijskega programa: "Odstraniti rasno prednost, enakopravnost narodov in vpo-števanju njihove celine; osvobojenje zasužnjenih narodov in vpostavitev njihovih povesnih pravic; pravico narodov da sami po svoji volji urede svoje nottranje zadeve; ekonmosko pomoč narodom prizadetih z vojno, vstvaritev materijalnega blagostanja; demokratične svoboščine in pravic, ter vni-čiti fašizem".
Niti eden človek, ki razume demokratično vrednost, nemore zanikati in ovirati omenjeno klauzo akcijskega programa. Njen avtor bi lahko bil Churchil ali pa Roosevelt, ali pa Atlantski ča-rter. Toda dejstvo je — da je avtor velepomembne klauze Stalin.
Vsled njene pomembnosti vas prosim da še enkrat poslušate njeno vsebino. Pri tem je Willkie, ponovno či-tal omenjeno klauzo akcijskega .programa. Vso kritiko katero bi jast dodal k tej klauzi, je to, da se prenese mesto le Anglo—Sovjetsko-Ameriško koalicijo, na svetovni obseg, pripomnil je Willkie.
ksandrije v Piermontu.
Nemci streljajo talce i« zažigajo slovenske vasi. Poročali smo, že, da so partizani razstrelili železniški most pri Žirovnici na Gorenjskem na progi Ljubljana — Jese-niec. Danes pa smo dobili poročilo, da so Nemci radi tega streljali 65 talcev —' Slovencev.
Partizani so ubili trgovca Dolinarja iz Peči radi sodelovanja z Nemci. Nemci so nato ustrelili 10 talcev in požgali vas Hrastnik v občini Moravče.
V Črni nad Kamnikom .je bil od partizanov ubit nemški poročnik. Prišla je uradna komisija, da ugotovi de-njsski stan. Partizani so napadli tudi komisijo in jo pobili. Nemci so na to zažgali vas Gradišče nad Lukovico. Vas je štela 60 prebivalcev. Vse moške ki so doma, so polovili in jih zaprli v neki skedenj, ki so ga potem zažgali,, kjer so na živem moški zgoreli, žene in otroke so odpeljali neznanokam.
• S Hrušice pri Jesenicah so v zadnjem času odselili 60 železničarskih družin. Julija je bilo v Begunjah ustreljenih vsega skupaj 320 talcev.
' Tako se nadaljujejo ubijanja in preganjanje slovenskega naroda".
Piše: G. Bojevnik
Dosti krat se gleda na uni-jsko gibanje le z površnim in se pri tem pozablja, na njegovo zelo važno vlogo, ali se pa razume le kot neko sreddstvo za stavke itd.
Zgodovinska povest unij-skage gibanja nam zatrjuje celo vrsto raznih vprašanj s ozirom na unijsko gibanje in le pravično pridobitev delavcev v obsegu celakupne ga napredka človeštva v splošnem. Razumljivo je, da niso mogli delavci zaostajati v ozadnju splošnega napredka, ampak da so poleg proizvodnje ravno tako računali na pravičnost in zaščito svojih življenskih in obstojnega interesa.
Če pogledamo še tako majhno podjetje vidimo da to delno poleg vsega vsebuje organiziranost. In narovnost na razne načine zaslombo v raznih ukrepih podjetja samega, ter istočasno zakonskih ukrepov v eni ali pa drugi državi. Tako je vsaka druga proizvodnja, banke in druge institucije, organizirano v smeri samosvoje zaščite. Ali naj potem zavi-dimo delavcev? Gotovo je, da brez izjeme na položaj ali pa prepričanje bodimo toloko dosledni vseobčim demokratičnim pogojem tudi v interesih delavcev.
Tekoča vojna nas spominja na marsikaj iz preteklosti. Zadnja svetovna vojna,, obljubila je dosti, ali v razvojni dobi po vojni, so te obljbe popolnoma izhlapele. Prišlo je do delne spremembe in preureditve v narodnih zadevah, ki pa niso odgovarjale željam tako naro-
da, kakor tudi delavstva. Delavci so vpoklicani za obrambo očetnjave, kateremu so se tudi odzvali. Toda, ko so po vojni zahtevali pravico do boljših delovnih razmer, večjega penzijona ve-led težkih ran na bojni črti,, nastala je vnovič tista odtujenost sočutja naspram tem zahtevam in v marsikateremu slučaju so se vrstile pro-tiobtožbe, češ da je to nezakonito, neopravičeno itd. Namesto poravnanja vsaj delno tistih obljub v zadnji svetovni vojni, nastala je nastala je eno. in ista pesem, ki se je pred leti in leti ponavljala, pa tudi še dandanes visi kod oblačilo nad opravičenemi zahtevami delavcev.
Na prvem mestu vsaj v Kanadi se unijsko gibanje nahaja poleg vseh drugih zadev v tekoči vojni, namreč večje proizvodnje za vojno,, enotnost izmed unijskega gibanja in kanadskega naroda v splošnem, da se enkrat vzakoni zakonska zas-lomba za delavce, po vzorcu Wagnerjevega akta v Združenih državah. Tak akt bi odtranil razno vsiljevanje kompanijskih unij,ki so pričele vsiljevati svojim delavcem in pri tem tudi poslužiti do gotove meje zapostavljanja delavcev, če se ti ne izrečejo vprid dotičnih unij. Take razmere v Kana-
novljena zato, da izboljšuje delovne razmere delovcev v dotični proizvodnji,, marveč zato, da se spreči resič-no delavsko unijsko gibanje ter z tem naravnost zaščiti jo interese kompanije. To je glavni namen posameznih korporacij zavedajoč se dejstva da delavsko unijsko gibanje je glavna opora za delavvce, da ščiti delavske interese in tudi postavlja gotova vprašanja zahtev k iz boljšanju socijalnih razmer v splošnem. Torej jasno je, da ni po godu korporacijam delavsko unijsko gibanje, ker ono stoji za izboljšanje delavskega položaja v splošnem, kar je naravnost v nasprotju aamenu komprnijs kih unij.
Dokaz da unijsko gibanje ni samo kot sredstvo za stavke, je tekoči ooložaj v industriji za vojne izdelke. Ni bil le eden slučaj odkar je vojna, da so delavci čakali na odgovor odgovornih faktorjev z strani oblasti in tudi zastopništva podjetja, za kolektivne pregovore več mesecev. V Windsorju v nekaterih tovarnah so delavci čakali po tri mesece za take pregovore. .Našli so se razni vzroki, razni izgovori z strani kompanij, ter tudi drugih oblastnih nameščencev. To je dokaz, da delavci niso lačni stavke, da se hočejo pravičnim potom vdolo
di niso le slučaj, ampak de- I čbah državnih zakonov, spo-janska resničnost in predvsem se ta odraža v rudarskih področjih nikla.
Ko se zategadeli vprašano : "Kako naj delavec pristopi v kompanijsko unijo"? Kompanijska unija ni vsta-
razumeti vsled očitne nepravičnosti proti njihovim interesom in njihovega položaja v splošnem. To je o benem dokaz, da delavci razumejo tekočo vojno, kot vojno vsih svobodoljubečih
sil sveta proti fašizmu, ter da so vsled tega pripravni tudi pod ceno nepravičnosti obdržati pogon tovarne, rudnika ali pa katerega koli drugega podjetja v izde lovanju vojnih potrebščin.
V Kanadi sta dva večja unijska gibanja, Canadian Congres of Laha;* h\ Ameri kan Federation of Labor, pri kateri so včlanjene še druge strokovne unije. Posebno zadnje čase sta oba unijska pokreta napredovala z članstvom. Prav posebno napreduje Canadian Co ngres of Labor, ker je njegov namen organizirati delavce v splošnem brez izjeme na številnost v eni ali pa dru gi proizvodinji in industrij. V načrtu so pregovori izmed obeh linijskih pokretav glede sporazuma in enotnega nastopanja za delavsko za konodajo,, kakor je omenjeno po vzorcu Združenih držav, tudi v Kanadi.
Torej važnost pred kate rim se nahaja unijsko gibanje v splošnem je v teku časa zelo važna n odločna. Kolikor je potrebna enotno st za pospešitev vojnih izdelkov v industriji, mirni pogon indutrije v splošnem,je ravno tako potrebna delavs ka zakonodaja, ki bi dajala zakonsko zaslombo delav cem v zaščit njihovih inte-resovč dajala zaslombo za kolektivne pregovore in tudi odstranila strašilo kom panijskih unij, da delavci pripadajo tistimo unijskemu pokretu,po svoj želji in svobodnega izbora.
Upati je, da bodo delavci v-ztrajali vsepovsod in si v tej vztrajnosti zgradili svoj močan unijski pokret, ki bo ne samo pospešil vojne izdelke za bojno črto,, ampak
stočasno izbojeval demok ratično pravičnost za delavce in unijski pokret v splošnem. Vsled tega podpira.i-mo unijski pokret delavcev,, postanimo članom še danes neodlašajoč do jutri.
obsegu današnje borbe. Zato nafti pride vpoštev list kot vodilno sredstvo, ki nas iz ene v drugo naselbino veže in nam daje vzpodbudo k občim nalogam nove domovine Kanade, ter zedinjenih narodov v borbi proti fašizmu.
Potrebno je pobiti fašizem ker ta ogroža nevarnost da izgubimo še tisto malenkostno svoboščino v kateri se nahajamo, za katero so se zalagali naši predniki. Nihče drugi nam ne more pomagati toliko in nam biti tako naklonjen, kakor sami sebi. Zatorej pomagajmo plemenite stvari, kot je pomagati Ruskemu narodu, kateri danes preliva svojo junaško-kri, za našo in svobodo drugih narodov. Pomagajmo naše delavska časopisje, ki nam kaže pravilno pot, ter nas opozarja na' neštete zadeve delavcev in predvsem unijskega gibanja. Zato je potrebna obenem organizacija, da smo organizirani in zedinjeni,, ker edino tako bomo zmožni ne samo napredovati, ampak istočasno zavarovati naše delavske in narodne interese.
Ne poslušajte ljudi, ki vam govore da mi ne mare-mo nič pomagati. To je napačno in tudi škodljivo za današnjo dobo. Ni vprašanje koliko nas je, marveč koliko smo storili vprid plemenitih zadev za osvobojenje našega in drugih narodov. že rodoljubna zavest človeka sila da pomaga svojemu in drugim narodom, tembolj ko vendar znamo da je naš in drugi narodi v Evropi, podvržen nezaslišanemu zločinstvu in samovolji fašističnih zločincev. Torej naj nas veže rodoljubna zavest iz ene v drugo naselbino da si v zedinjeni gradi-modober obstoj in pomagamo osvobodilno borbo za vničenje fašizma.
John Dolinšek.
VAŽNO ZA PORT ARTHUR
Odsek treh bratskih Zvez, Slovencev, Hrvatov in Srbov, prirede Banket v sredo dne 23 decembra v dvorani 276 Bay St.
V sporedu je zabaven program poleg dobrega prigrizka in pijače, ter bo za ples igrala tudi izvršna godba. Uljudno vabimo vse rojake in rojakinje Port Arthurja in okolice, da se vdeleže v čim večjem število in tako nam pomagajo k uspehu za podpiranje plemenitih občih stvari.	Odbor.