Sf [ C i n E
@ t a d Mu n 0 tn
5 « "t
©e&rauc^e
f ur
Sanbf^ulett
in ben
Faifert. Fonigf. (Staateiu
Aofbt ungebunben (0J {fc * ** )
S0?it @einev faifevl. fonigl. apoft. S0?aje(lot allevgnabigfter 5Drucffrep()eit.
@ r a t 5
im SSerlage ber fatnmtlicfien burgerl. S3uc&binber, unb gebrucft mit j?ienreid!)'f<#en ©cfcriftrn, i 8 3i.
Kratke
P e r p o v 6 d a n j a
(povefti) s a
fiovenfke fhkole
po
d e s h e 1 i
v'
Zefarfkih kral. dershavah.
„ , .	, / 8 Kr. C. M. \
Valajo nesvesane Rr w w> J
Svčsane v' ledernem_robi /'n Kr. C. M. \ ^j^^ri Kr. W. VtJ
S'pergnadlivim perpufhenjam Kralovo-Zerfarfke Apoftolfke £SvetIofti,
v' G r a d z u ,
fe najdejo pri vflh bukvivesarjih , natifnjene pri Gofpodu Kienreihu. .
18 3 !•
kletne (šrjdljlimcjetn
1. >£/<in$c&en 6atf) bie 2KuHer, bajj j?e it)n bic Sc&ule befucfcen laffe. ©ie 2TCuffer fagfe: „2>u 6i(l no# ein Jtinb, unb Fannft nicfof ru{irg frpn, iti ter ©cfcule mugf bu ru^tg ft^en , unb immer Sldjt geben auf ba$, tcas" bcr £err£e|)rer 5eK|ef." #ans"' d)en oerfpradj , er roofle eš fl;un. 2)a$ geftel ber SJtuffer. ©ie fauffe U)tn einŠafelcfcen. 2)a freu* te fid; ^anždjen, baj? er in bie ©cfcute butffe.
2. #anšc(ien ba$ erfte 2Jtaf)l in bie ©d&us le fam, gefiel ti i()m rccfet vool)l £>er £err ©cfcul* leljrer roar fo freunblidj, unb bie ičinber roaren al* le fo Ktbfcfc fiifle. Jr>ans"d)en fof aud) flanj ru&ig, unb merftr fleifig. letate g(eicfc ba$ er|ie2Ha&l jnnp 25ud;fiaben fennen.
211$ er nad) Jpauft fam, jrigfe er f?e bem 2Ja» ler unb ber 2Jiulfer auf bem Safelcfcen. ©ie freufen ficfr , unb fagten: „3?inb, roenn bu noc& me&r fo lerneft, fo j)a&en tt>i» bitf; rec&t lieb."
Kratke perpovefti (povefti).
1. Janesek (Jvanek) je mater profil, de bi ga v' fhkolo (fholo) hoditi puftili. Mati fo rekli: Ti fi fhe premlad (otrok), ino nifi (nejfi) navajen per (pri) miri biti, t' fhkoli je treba tiho fedeti, ino na to pafko imeti, kar gofpod vuzhenik (vuzhitel) ka-shejo. Janesek je to fturiti (vzhiniti) ob-lubil. To je materi dopadlo (dopalo). 0-ni fo 'mu tablizo kupili. Sdaj le je Janesek velelil, de je rThkolo hoditi Tmel.
2. Kadar je Janesek (Jvanek) pervo-krat v' fholo (fhkolo) prifhel je njemu prav dobro (filno) dopadlo. Gofpod vuzhenik (vuzhitel) fo bili prijasni, ino otrozi vfi lepo pri miri. Janesek je tudi prav pokojno fedel, ino svefto (marlivo, pridno) po-flufhal (pasil). She gervokrat fe je navuzhil dve zherki (flovi) posnati.
Kadar je domu prifhel, niju je na tab-lizi ozhetu ino materi pokasal. Ona fta fe veselila, rekozha: Dete, ako (zhe) fe bofh fhe na dalej tako vuzhilo, bova te prav rada imel*.
3. oš(f)en ging audf) in &ie (Sdjule. <&ie fc^fe fid) (liffe an i(;ren , unb legte bie £an* be rut; i (j o dr ftdj. ©te fcfeaute fidfr nicfcf um, te aucl; nicfjtš tton bem, u>aš anbere .Sinber fcfrroa^fen. ©te faf; biof? ouf ben Sefjrer , unb merfte auf ba£, roašerfagte, ober an ber Safel jeigfe. 2Benn itn SSucfclein gefefett tuutbe, faf) fie immer in fel* beš, tt>o fte barin n>are. ©obalb bet gejjrer fie fcep bem 9?afjmen rief, fonnte fte gieicfj fortfa^ren. 2>a (obte fie bet 2efrrer, baf fie fo ffeijjig lernte. (§r fagte t§ aud[) bem Jperrn Spfarrer, bamtt fie et> tt>a$ ju fcfjenfen befame.
4. Sftatf&iaS trar in ber ©djufe gan$ unru* 58a(b t)atte er feine ipanbe unfer ber 23anf , unb fpiefe mit etrcaž; balb fc{)(cnferfe unb raufc^? te er mit ben §ufen; je£t flufierfe er einem anbem ■ftnaben etroaš inž -O^r, ober er ffid) um nad) bem / tt>a$ anbere masten, unb |)6rte, roaš fte ' fd)tva$tm. 23Jenn iljn ber ge^rer bet) bem gefen aufrief, niufSte er nic§t fort; ober roenn er ti>n frag* te , fonnte er nid&t antroorten. 2)a fagfe ber Se()e rer: „9Jlattfyiaš , bu bauerfi micf;! SBennbuežfo mad&ef?, fo trir(l bu nid;t6 (ernen.
5. ©imon fam einmajjl in bie ©cljule, unb erja(jlte etroaš Don einem 23ogelne(ie, baš er gefun« beit ()atte, 2)ie $itfber, bie um i(m fjerum roaren,
3.	Rosika je tudi v' fholo (fhkolo) hodila. Ona fe je tiho na fvojo mefto vfe-dila, ino roke mirno pred fe poloshila. Ona fe nej (ni) osirala (ogledovala), nej na to poflufhala, kar fo drugi otrozi fhepetali. Ona je farno na vuzhenika (vuzhitela) gledala, ino na to pafko imela (pasila), kar fo oni pravili, ali na tabli kasali. Kadar fe je
✓ v' bukvizah (knishizah) bralo (fhtelo), je fkos v' nje gledala, kej bi imela biti. Kak' berfh fo vuzhenik (vuzhitel) njo poklizali (po-svali), je hitro vedila dale) brati (fhteti). Tedaj fo njo vuzhenik pohvalili, kir fe je tako pridno vuzhila, Oni fo to tudi gofpodi faj-maf litri povedali, de bi kaki dar dobila.
4.	Matizheli (Matijafhek) je v' fholi (fhkoli) zelo nemirem bil. Sdaj je imel fvo-je roke pod klopjo, ino li je s' kako rezh-jo igral j sdaj je mahal, ali fhumil s' nogami, sdaj je kakemi drugemi otroki (dezhki) na vu-ho fhepetal, ali fe na to ogledoval, kar fo drugi delali, ino poflufhal, kaj fo zhenzhali (fhepetali).
Kadar fo ga vuzhenik per (pri) branji (fhtetji) poklizali, nej (ni) vedel dalejj ali, kadar fo ga prafhali (pitali), nej snal odgovoriti. Tedaj fo vuzhenik rekli: Matizhek, ti fe mi fmilifh ! Zhe bofh tako delal, fe nizhefa nebofh navuzhil.
5.	Shimen (Shumek) je enkrat v' fholo (fhkolo) prifhel, ino od tizhjiga gnjesda, ki ga je najfhel, nekaj pravil. Otrozi oko-
8- , „ l)OXtfiten if)tn ju. 2ltš fie bet Segret barauf Befrag« le r fonnte roebet (Simon nod; eineš bet dnberett j?inber efroal antroorfen. Der SeJjrer mietf) gfeicfj,. roer baron (Scfjulb mar. fagfe: /,<3imon ! ik) £abebicfo fcbon jtofpma^l ermafrnet. 3e0f fann tdj t>ic& bet) anbern $inbern nid)t mefjr ft^en lafien. <ge£e bicfr neben J)inauž ouf jenen <Stu28er nun tn bte <2>d;ute Fam, fa() ifjn bort aflein auf ber ©eite fipen, 2)a fc&amte fid& 6imon,
6. 2Ccnn SRctecbm auS bet <3d[)ule nadfj £au» fe Fam, roujjfe fte it>ren Sfeltern immer eftoaš aufi-gufagen, 6alb eine fcfjone £e^>re, bie fte oom £erm (Sc&ullefjrer gefjort fratte, balb eine f(eine drja^ Jung. (Sin cmbereš STia^t jetgte fte eine f;ubfdi)e ©c^rtft t>or , ober eine 9lec(Knaufgabe, bie fte ge« tttad&t l)atte. £>effer$ Uš fie eine @rjal)Iung aul fcem ©djulbucfce recfjf f$6n por.
2>iefe£ t>etuxfact)te if)ren 2Mfern tnefe ^reube, fe erjeigten i&r aud) t>iele čiebe bafur.
Martin tourbe einige 93Taf;{ »on fctner SJlutter befragef, roaž er in ber ©cfcule gefernet f)a* 6e. (Sie merfte ba(b, bafj ber^nabe nidjfš fonn» te, unb tooran eš fel)te.
<5ie fagfc: r/S!Jtarttn, bu macfcft mir fetne greube J 2tber roarfe, bu nnrfi balb ju mir fommen,
li njega fo poflufhali. Kadar fo nje vuzhe-nik potem isprafhali (ispitali) nej je Shimen, ne jeden drugi otrok kaj odgovoriti snal.
Vuzhenik fo hitro (prezej) vganili, kdo je nad tim kriv. Oni fo rekli: Shimen! dvakrat lim te she opominul, sdaj te ne piiftim (dam) vezh pri drugih otrozih fe-deti. Sedi poleg vun (tje ven) na uni (ovl) ftol. Kdorkoli je sdaj v' fholo prifhel, ga, je vidil na ftrani (ftranifki) famiga fede-ti. Tedaj fe je Shimen framiival.
6. Kadar je Rosika is fhole domu prifhla, je fvojim ftarifhom vfelej is glave kaj povedati vedila j sdaj kaki lepi navuk, kterga je od gofpoda vuzhenika (fhkolni-ka) flifhilaj sdaj kako kratko perpovedan-je (poveft, pravlizo). Drugo krat je kako lepo pifanje pokasala, ali kaki razhun (raj-tanje), kterga je napravila (sdelala). Vezh-krat je kako poveft (perpovedanje) is fhol-fkih bukviz (knishiz) prav lepo naprej bra- . la (fhtela). To je ftarifham (ftarifhom) veliko vefelje srokovalo (napravilo), sato fo njoj tudi mnogo lubesen fkasali.
1. Mati fo Martineka ene krati prafha-li (pitali), kaj bi fe v' fholi (fhkoli) navu-zhil bil. Oni fo kmalo (fkoro) previdili (sa-varili), de fantizh (hlapzhizh) nej (ni) nizhe-fa snal, ino kej 'mu manka (menka).
Oni fo rekli: „Martinek! ti mi nejedni-ga vefelja ne naredifh, ali zhakaj, ti bofh
unb mid) um efttiaš biffett, banu rotil tdjbir autf; feine greube maketi.
2Benn er bann unffr &rr 3ei( um etri S3rot f um eincn '2tpfel, ober um fo etroaS bati), fd)(«3 fit eš i&m ab. 6ie erlaubte t()m aucfr ntc^f, mit anbern $inbern ju fpielen. 2Ber nidjt terncf, fag« te ffe, barf audj nid)t fpiden. ®aš tl)at ffe alle 9Ral)l , fo oft 2Jtartm aiu? ber ©c&ule nic1)t§ au gufagen rcujife.
8. 2{nbreaš fam oft ju fpat in bie (Sesute. 2)er #err <5dju[(ef;rer roar immer fdJjon mit einer ober ber anbern 2ei)xe fertig , unb fonnte feinettoec gen nicfct pon porn anfangen. 2Ufo perfaumte 2tn» breal immer etroaš. ©iefeš trug nutt baš ganje Sa^r piel aul. bie <prufung mar , beftanb er nicfct guf. ©er SJifttator fcfraute in bem Sleif?» »erjeicfjniffe nad), roorin ber £ef)rer affe Sage an« merfet, roie bie^inber in bie€5d)u(e Fommen. £)a fagte er t>or aHen : „©fl)et, liebe 2eute! e$ i(i fein SBunber, baf ber ^nabe nid)t piel fann. @r iff, roie id) fe&e, baš 3a{)r f;inburd) bep funfjig SJta^t ju fpaf gefommen. 2)a f;at er gar piefeš Perfaumt."
g. 25eit blicb ofterS gar au$ ber ©djule neg. ©eine 2(e(tern lie£en ij)n baš ipaul f)ut(;en ,
fkoro k'meni prifhel, ino me sa kaj profil: tedaj tudi jas (jes, jest) tebi nebom nobe-niga (nejeniga) vefelja napravila."
Zhe je potem sa kruh, jaboko, ali kaj takiga profil, fo 'mu odrekli. Tudi 'mu / nejfo (nifo) pripuftili (dovolili) s' drugimi otrozi (atroki) igrati. Kdor (kcri) fe ne vuzhi, fo rekli, tudi nefme igrati. To fo oni vfakokrat (vfelej, vfekda) fturili (vzhi-nili), kadar (kada) Martinek is fhole (fhko-le) nizhefa povedati nej (ni) vedil.
8.	Andrejzhek (Andrafhek) je dofti-krat prekefno (preposno) v' Ihkolo priihel. Gofpod vuzhenik (vuzhitel) fo vfakokrat en ali drugi navuk she dokonzhali, ino nejfo (nifo) mogli savolo njega od fpredej (prega) sazheti. Tedaj je Andrejzhek vfelej kaj sa-mudil. To je fkos zelo leto dofti (veliko) sneflo. Kadar je fhkolarfka fkufhina bila, nej dobro obftal. Shkolarfki gofpod obifkavez (pregledavez) fo pregledali sa-snamftvo fhkolarfke pridnofti, kamor (v' kte-ro) vuzhenik vfaki den sasnamnajo, kako pridno otrozi v' fholo pridejo. Tedaj fo (obifkavez). prizho vfeh rekli: „GIejte, lu-bi ludje! nej zhuda, de toti (leta) otrok dofti nesna. On je, kakor tu vidim, v' leti okoli petdefet krat preposno prifhel. S' tim je jako (prav) dofti samudil.
9.	Videk je vezhkrat zhifto (zelo) is fhkole oftal. Njegovi ftarifhi fo ga doma
ober bašSinb roarten. SSatt) braucfjten fle ba$ 2Jie() auf bie 2Beibe ju treiben , ober auf ba$ ftroaS nacfjjutragrn; balb ju £aufe JKuben ju t>ac» fen , itni) anbere bergfeidjen .Š(einigFeiteu ju befor« gen. £>ft ging bcr,Šnabe, roennfte iljnaud) in bie ©d)u(e fcfcicften, bocfj ntcfct baljin. Šer <Scfjul(e{)* rfr fufrr iitbcffen mit anbern .Sinbern fort. SDetttt nun SSeit toieber erfdjien , fo jeigte eš ficf), baj? er »ie( oerfaumt \)&bt. 2((fo fam er immer auf bie te S3anf, unb roeil er fetbff rnerfte, bafj er ntc^f fo gut Ternen fonnte, rote anbere .Sinber, fo oerlor er polleiib^ affe £ufl.
10. £>ie Kftutter molite Stolen audj einige Sage ju #aufe bef)alten, bamit fte ifrr bet) ben |)au|* lic^en Sjerricfrtungen an bie Jpanb ginge. £>a i»ur* i>e SJošc&en traurig, unb fing fafi ju treincn an. SDer Jperr ©c^ulleJtjrer, fagfe fte, fa&rf inbeffm mit anbern ^inbern roeiter for(: „3$ oerfaume, roaš er fte le&ret, unb bfeibe jurudP." <5ie fafšte bie lie« be SJtuffer beo ber fpanb , unb fpracfc : „3d) bit* te, laffet mtdj ge^en ! 2Benn id) au$ ber ©djule fomme , roifli icf) eud) gemif? recfct ffeipig Mfen." 2)ie SJTutter antroortete ganj freunblicfc t 3a mein jčinb , gef)e nur! SDeil bu fo gern Jernej?, rcerbe td) bid; mit ber 3«* aud) 6effer braucfcen fonnen. ŠDann roirft bu mir affes' einbringen."
puftili, de bi na dom (hram, hifho) pasil, ali dete (otroka) varval. Sdaj fo 'mu vka-sali (veleli) shivino na pafho gnati, ali na polje sa drugimi ltaj neftij sdaj doma repo fekati, ino druge take male dela ofkerbeti. Doliikrat (vezhkrat) dezhko (fantizh hla-pez) nej v' fhholo ifhel, zhe fo ga tudi (ravno) v' njo ('jo) poflali. Shkolnik (vuzhenik) je med tem (tezhaf)' s' drugmi otrozi dalej ifhel (pofledoval). Kadar fe je Videk fopet (potem) v' fholi prikasal, je bilo po-snati, de je mnogo (dofti) samudil. Tako je on vfelej (smiram) na sadnjo klop prifhei , ino kadar je fam fposnal, de fe nemore tako dobro, kak' drugi otrozi, vuzhiti, je zelo (s' zeliga) vfo vefelje sgubil.
10. Mati fo Rosiko tudi hoteli ene dni doma obdershati, de (naj) bi jim pri do-mazhjih opravilah pomagala. Na to je Rosika obshaloftela (shaloftna poftala), ino fe fkoro jokati sazhela. Gofpod vuzhenik (vu-zhitel), je rekla, tezhaf drugo dezo (otroke) dalej vuzhijo: „Jas (jes) to samudim, ino sa-flanem (saoftanem)." Ona je lubo mater sa-roko prijela, rekozh: Profim vaf, puftite me iti! Kadar is fhole (fhkole) pridem, vam sa ref (iftinito) hozhem prav fkerbno (pridno) pomagati. Mati fo zhifto (prav) perjasno odgovorili: „Mojo dete! le idi. Kir fe tako rada vuzhifh, mi bofh s' zhafam (s' zhafom) k' vezhi pomozhi biti samogla. Tedaj mi bofh vfe sajeno doftavila (doncfla)."
11. #anšdje" b<tš 9Ta^men6ucf)(em be* farn, gab er 2(d)t, ba{? er e§ ntdjt oerberbfe. (£r tttufd) ftcf) por ber <Sd)u(e fleifšig btc £anbe. ne0te bie §inger titd)f mit ©petdbef, toenn er etrt S5(a(t umfd)fagen troHfe. (Šr jerfrumtnfe, uab jcr« rieb bie SSlatfer nicftt fo , roie anbere $inber. (£r bi>g niema&lš bie (Me beš 23(affe$ um , bie <Seite anjumerfen ; fonbern (egfe ein Sfterfjetdjen oon ^a« pier I)inein. Ueber ein 3t$r, ba fr^on affe $inber ifjre SSudjtein jerriffen Ijatfen, rcar baš feinige nod) roie neu. 2)er iperr Sefrrer jeigte e§ bep ber spriu fung offentlid) oor. 2>a faf)en afle Seufe ctuf#ans% d)en , unb ber Jperr 2>ift'tator, ber £err *pfarrer, unb ade Seufe lobten if)n.
12. So^ann ^atte in ber @d)ule feinen ?pia0 gleidj flinter ^ilipp. (Šr ttar fonfi ein guter^na* be. 21 ber a(3 er anftng ju fdjreiben, roar er un# gefdfjtcft. (Šr tunfte bie geber ju tief ein, unb fprigte bann bie Sinfe, anjiatt in ba$ Sintenfafj , auf '$|jilipp$ Siocf au$. ©er <5d)ultet)m Ijatte bod; porf)er ade .Rinber begroegen geroarnet. 2Uš sp^ilipp nad(j £atife tam, faf) fein 2?ater bie fdjttmr« jen glecfe. gr fragte feinen @o|>n , roer in ber ©d>u(e f)in(er iN gefefien fep. <šr ttmrbe bann uber So^ann fef)r unge^alten , unb eš fe()(te nid)t
»ie(, baf? er Inngegangen ro<»re / um &efTen
3(eltern, ober bepbem Jperrn @d>uUef;rer ju befdjroe« ten. 6o paffe ^ofjann grofen SJerbruf gejjabf.
11.	Kadar je Janesek (Jvanek) imen-fke bukvize (knishize) dobil, je pafko imel, deb' jih nepokvaril (fpazhil). On II je pred fholo (fholoj) roke fnashno vrnil. Onnej ofli-nil perila, kadar je v' knigah lift oberniti hotel. On nej v' bukvah (knigah) liftov tako sgerba-zhilj kak' drugi otrozi (deza). On na lifteh ni-kol nei (ni) krajov (voglov) per vihal (sapognul, perganil) de (naj) bi ftran sasnamnalj temozh (ampak) je snamenje is papira noter poloshil. Zhes (kres) eno leto, kadar (kada) fo she vfi otrozi fvoje bukvize (knishize) ras-tergali, fo njegove fhe kakor (kakti) nove bile.' Go-fpod vuzhenik (vuzhitel) fo te knishize pri fholarski fkufhnji ozhitno naprej pokasali. Vil Judje fo tedaj na Janeseka gledali, inofho-larfki Gofpod obifkavez, gofpod fajmafhter (farmefhter) ino vfi ludje fo ga hvalili.
12.	Janes (Jvan) je v' fholi (fhkoli) ravno sa Filipom fedel. On je fizer (ovazhi) dober otrok (dezhko) bil. Ali kadar je pifati sazhel, je bil neroden (neprikladen). On je pero (pifek) pregloboko namakal, ino potem zhernilo (tinto) namefto v' žhernilnizo, na Filipovo fuknjo fhkropil. Shkolnik (vuzhitel) je she poprej vfe otroke pred tim. (sato) opominjal. Kadar je Filip domu prifhel, fo njegov ozha zherne pike (pikan-je, madeshe) sagledali. Oni fo fvojga fina pitali (prafhali), kdo bi v' Iholi sa njim fedel. Na to fo fe nad Janesam (Jvanom) slo hudobuvali (zhemerili), ino nej veliko
13. granjcfjen Fam jur 9)?utfer irt ben ©ar* fen gleicf; Ijinter bem £aufe. ©ie grub emftg mit ber ©djaufel bie (Srbe auf, um eftpaš fiinein ju faen. 3inbtm e§ fd)on t)ubfd) roarm roar, fo futn» feten bie JBienen redjtffatf. £>až cjeftel $ran$c{)en; er ging nuf)er jum SSienen«Jpaufe Ijin. 2)ie9)?ut« fer rief ijjm : „23leib toeg." 2(&er er molite ted)t fe(jen , roie bie SSteni^iert au$« unb ein flogen. (Sr blieb nur eine f(eine 28ei(e (lefjen. 3e0t tfjat er auf einma£l einen lauten ©cf;rep , unb liff ba&on.
i»ar i(jm ? — 21B ijjm bie 9Kufter ben ©facfjel ()eraušna(jm, fagfe fte: „2neinte icf> e$ nicfct gut mit bir, baj? icf) bid) tpegbleiben fjie|? ?"
2>ie Jčulj Ijatte gefalbet. ging dtjen mit ber SKutter in ben ©faff, ba3 ftafbc&ert ju fe^en. ©ie molite gleicf) oor greuben I)ingeljen, um e$ mit ber #anb ju ffrctd&ctn. £>ie 9Jtufter fagte : „©ef> frnten roeg \" tfaum (jatte fte baš ge* fagt, fo fc&lug bie Rut) mit bem gu)?e getooffig auš. 2Bar e§ ttidbt gut, bafj bie 9Kutter Groben geroarnet {jatte? ®ie (jatte fon(l fonneit erfdjlagen roerben. „©ie(j / bie SJlutter, ba$ 25tefj m* fie&f e§ nidjt, baf? bu ba$ ^atbcf;en lieb fcaben roiaif. SDte »r(jvet, feamit bu il;m ju
Irib tfjutf
menkalO) cle bi bili hteli fc pertoshit k* njegovim ftarifhom, ali h' gofpodi vužheniki. Tako bi bil Janes (Jvan) veliko vernjeko (merso) imel.
13.	Fpanzek je v' vert (ograd) ravno sa hramom (hifhoj) li* materi prifheh Oni fo p^rft(semlo) s'iopatoj marlivo (f kerbno) prekopali > de (naj) bi kaj vfejali. Kir je she pre-zej toplo bilo, fo zhebele (pzhcle) slo ber-fiele, (brenzhale). To je Franzeki dopadlo ; on je blishej zhebelnaka (pzheinjake) ifhel. Mati fo 'mu pravili: (naproti upili); „Ne hodi tje (ta)! Ali on je hotel prav (dobro) viditi, kako bi zhebele (pžhele) vun ino noter letale*. On je le en malo poftal. ^Sdaj je naglo na vef glaf sakrizhal, ino odbeshal (prožh tekal). Kaj 'mu je bilo ? — Kadar fo *mu mati selo (sha-lez) viin,potegnili > fo telili; „Kaj ti neifirn dobro hotela, ki fitn ti od delezh (od sda-leka) ofiati velela ?
14.	Krava je telila (fe ftelila). Evikaje s' materjo (materjoj) ifhla v'hlev (fhtalo) telza (teleta) gledati Ona je od vefelja hotela pre-zej (k' zhafi) priftopiti, de (naj) bi ga s* roko (rok o i) pogladila. Mati fo rekli .* Prožil (v' kraj) ysadi! Komej (berfh) fo to isrekli, je krava filno s' nogoj nasaj berznila (berfmila). Ali (je-li) ne j dobro bilo, de fo mati Eviko oporne-nuli ? Ona bi bila fizer (ovazhi) snala vbita biti. „Glej, fo mati rekli, shivinžhe ne safto-pi, de (kaj) ti tele radovatihozhel h. Krava brani, de 'mu nizhefa shaliga ne ftorifh."
Perpovedanja sa fhk, po desheii. D
15.	2>iO SŽftuffer bradjfi! 2Nt(d(j&ret> auf bert Sifcfr $eter »ar ein	»on biefer €>pei» fe, er fufrr gleicf) mit bem Soffel fcinein. Die 2Rutter fagte: „2Barte, ber S3rcp i (i (>eif !" <šr acfctete nicf)t barauf, fu[;rf;a(lig bamit in ben 2Jtunt>, iinb fdjlucfte ben 25rep <}ierig f)inunter. 2>a roarb tr p{&0(td) rotf) im ©eftcfote, unb fprang oom fdje auf. 28aš fefjlte i&m ? ©er SBrep brannte il)n im SJtagen. @r modjfe jefit feinen ffiiffen me|)t effert, unb tourbe recf)t franf barauf." „©cf;au, fagte bie SJŽuttrr r ttmrum roarnfe icf) bid; ? 3cf)
, roolltf, baf? bu bid) nicf)t brennen fofltefi. SBarte ein anbeteS 9Jtaf)l, biš bie 6peife ettnal abgefu()* let tji. #ei|? ejfen i(l nicfct gefitnk"
16.	3«	©cirfeti ttmr eiii fd&onet 33aum, ber ooll Siirneh f;tng , (te toaren aber no<$ nid)t jeitig. ^ilipp fragfe imrner: ^SBanittmbeti benn bie SSirnen telf? ,>333arte nur, antttnJrtete bet 58afer, tnenn fte reif finb , roir|t bu mdd)e befom« men." <Sinma[)t, d(S ber SSatcr auf t>aš §rlb jur Sirbeit ging , fdfclupfte $l;ilipp burcfj ben 3a«n in ben (Sarten. 2Bie freiite er ffdj, ba|? fo »iele S5ir# nen fterumlagen ! <Šr (iecfte jicf) bie Safcfren voli, unb aj? eine um bieanbere |)erau|. <£r fu(;lte abe? balb jjefiigeS %>aud)wel), unb rourbe fe(?r franf, 5Der23ater lief ben SSaber Fommem <šš trar fdjon ju fpat. ^pf;i(ipp m u § te (ierben. 2l?arum £>at er feinem gufeu 5JSatcr nic^t gefolgt!
17. 6tep[)att fKeg gern ba Unb bort f)inauf /
to
15. TVlati fo mlezhno Isofho na misn pritiefli. Peter je to jed pofebno rad imel, ino s'shlizo (s' shfizoj) prezej (k'zhafi) po njo ('jo) fegnul (feg-hel). Mati fo rekli: „PozhaUaj, kafna je vrozfia!'' On sa to nej maral, hitro v'ustasanelelj ino kafbo famaitnO (shčleno) pdsherl. Nato je v' ob-, lizhiinaglo rudezh portal(obturiiencl)ino od mi» sefkozhil. Kaj 'mu je bilo?Kafhaga ja vViclod-zi sligaia (pekla). Sdaj iiei trohe vezh jefti sa mogel, ino na to je slo sboleniH (sboldl). „Glej, fo Vnati 'rekli, sakaj Hm (fem) te opominjala t Jas (jes) fim hotela, de fe nebi oshgal (opekel). 1'ožhakaj drngokrat, naj fe jed eno malo ohla-^ di. Shgezhe (vrozho) jefti hej sdravo-.
16.	V'Filipovimi« ogradi (ve:ti) je bilo eno tapo drevo polnogrulhek(luul'bek)l(ere(ktere) pa fhe nifo (neifo) bile srele. "Filip j'e sltOs (smi-k-aj) pitavial:Kddf (kda) pabiitio grulThke srele? •„Lepožhakaj, fo ozlie odgrtvOrili, kadar bodo srele, bofli jih dobil.'*Enkrat, kadar (kada) fo '6žhe(ožha)na polje ria delofdelat)odifhli, je Fi-iip(Lihe)!l«osplot Vograd fmegnu^slesel.^Mak* fe je on vefelil, de je tak' dofti grurhek okoli ie-shalo ! On fi je šhepe(arshate)polne nadeval, ino enosadrugO(drngoj) jedel. Ali v'kratkem je fil-no sajedavižo(gris&lz(),klenje) V' tr<*buh'i(v'lam-pi) obzhutil, ino je jako (slo)sbolel. Ozhe fo da-li'(vkasoli,fiorili)vrazhitcla(osdravelh;ka)pritii Prekcfno je bilo. Filip je mogel vmreti. Sakaj Tvojemu dobrimu ozheti nej bil pokoren!
17.	Stephan je tu ino tam rad gor plcsilj
B a
balb ouf fin ©fu&fe, bie er uber einanber ftettte; jept auf ein ©eftml , balb Ftcffcrte er eine geiter (}inan, ober an einen 23aum Dinauf. ,/2Benn icfc baf>ep 6iu , fagte ber SJafer, fann(l bu man« dM 93ta5>l fo etroal fjjun, ober nffein nic&f." ©o oft ber SSater babep mar, gab er auf i^n 2(d)t, tiafi er ei nid)t ungefdjicft macfcfe. 2lber ©fepf;an bad)te: .$ann idj e$ bep brm 23afer t\)un, roarum nidjt aucfc aHein ? @r fletterte einmaf;( an ber alten jpofmauer ftinauf. Der ©(ein, an bem er ftcfc f)al* ten molite, rif lo$, er fiurjte {jerab , unb bradb ftcfj ba5 ©enicf. SBare ifjm bal begegnet, roenn er fei* nem SJater gefolgt (mite ?
18. 2?« Fleine Slnbre ging gern jum 23Jaf» fer (jinauš , unb oft an ben 3ie(jbrunnen , ber feljr tief roar. 2)er SJater roarnfe i()n einige 2fta[)te: „©e|) mir nid&t me()r aflein juin 2Caffer, ober an ben SJtunnen \" 2Barum benn nid)t ? —
Stnbre fcatfe ein groj?el SSergniigen, roenn et fo ben Simer an ber £e(te ^)craufjirf)en , unb bann (jinabfallen laflfen fonnte, bafj er ein jrec&fel ®e» tdufd; gab. (Šinmabl jog er trieber brn fcfjroeren @imer i;erauf; er fd)nappte uber, jiurjte mit binab, unb fam jammerlidb um.
£atte er ber SUarnung feineS (ieben 2Ja(er$ nid>t folgen follen?
ig. Sbomai murbe »on feinen Sleltern oft
sdaj na dva ftola, ktere je eniga verh drugiga (ovega) poftavil, sdaj na kake fvifla, sdaj na kako leItvizo(lojtro),aIi drčvo, „Zhe fim jes pri tebi, fo ozhe rekli, snafh neko krat kaj takiga fto-riti, ali famnefmefh." Kelko krat fo ozhe poleg (sraven) bili, fo na'jn' (na njega) pasili, de nej kaj neprikladniga (nerodniga) fpozh«5l. Ste-phan pak fi je miflil: Zhe fmem v'prizhiozheta to vzhiniti (pozheti), sakaj ne tudi fam ? On je enkrat na ftar dvorifhni sid plesil. Kamen, sa klerga se je dershati hotel, le je odtergal, on fe je dol preliuznil (prekopiznul) ino ii sa-tilnjak fterl (slornil). Bi fe 'mu to tudi bilo per-godilo, zhe (ako) bi bil fvojimu ozhctu pokoren ?
18. Andrejzhek je rad k'vodi hodil, do-flikrat tudi k' fhtepihu (k' fhtirni, k' ftuden-zi), ktdri je slo globok bil. Ozhe fo ga ene-lirate opominjali: ,,Ne hodi mi vezhkrat fam k' vodi, al k' fhtepihu!" Sakaj pak ne? Andrejzhek je imel veliko vefelje, kadar je vd-drizo na lanzi (ketini) gor vlazhil, ino dol fpufhal , de je velik ropot vftal (seftal.) Enkrat je pale tefhko vedrizo gor vlekel $ on fe je fprevihnul, dol prekupiznul, ino shaloftno fkonzhal. Ali (jeli) bi fe on nebi imel po opominu fvojiga lubiga ozheta dershati?
19. Tomasha fo njegovi ftarifhi dofti-
gertKirnet , er foflfe furj »or $ifd)e nicfjt effeit. <Žs lirf ei bod) nici)t. Stntnai;! l;atfe er ftcfc t>m gtn ootl mit 25rot angeftopft.	er barauf ju
Sifdje ging,. roofUe if>ni bie ©upp.e nicfct ftbmecfrn. 2£of)er fam bas ?■ 3f£t aber bracfjte bie SKutter ei» jie grpfj.e <Scf)uffe( ©ter$. ©as roar fr in 2fihe|Jen. (šr ajj o.iel baoon, Ser ©fer^ u>ar roartn unb felt.. (?r tvefam ©ur(I , utiib ttanf gSetcf) SBaffet barauf. 2Ba&. gefd)ft{) ?. @r flagte balb uber $opffdMncrjen jnib befam etn fcf;r bJfež i0ia,^cn|u'6t'r A tvoran en la,iigt 3eit fianf (,ag.
20. 2ffš «4 mit S()aiua» tuieber beffer ttmu fce, fing r$ ifcn atv ted){ flarf ju fjiungem. (Sr oer« langfe imine* ju effeiu X)ie SJluttcr roarnte ifjn :: iftnb A if? nut nicfct ju me(, bu mocf)te(i roiebtr franf roerben SKeil er- aber fo ft^r batf; , gal> i()m bie SOIutter nad>, @ie brarfjte t(>m eiit ©dm(fe-(d)fn gefcfcnittenep Stubel mit ©cf)tna(j be« gofft-n. ©iefe, bacfcte fte* ftnb recfct leid)t, baooti barf er of)Jie ©:faf)r effen. 2((Ietn bie tRube(n ftnb. fur einen Sranfen ju fefi.. SI>oina£ a(j nicfct oieli bat>on , bennoc^ tparb if;m gleid) fibel. (Sr ftel ire fei-ne iCranf(>f!t jurucf. Sie awr roeit fd;litnmer t»or[;er, unb Šljotnaž mMfjte (ierben,.
21. 225enn ©onat f<d) bep bem SSaflfpiefe ^ pber fon(l red;t rcarm getaufrn (>attc , fo befam ee 2>uvfi, u«b ging jy t^nfen. 2>er SJater warn&
krat opominjali, de bi kratko pred obedom ne frnel jefti. On je tega vender ne opuftil. Enkrat fi je shelodez s' kruham zelo napolnil. Kadar je potem k' ohedi ifhel, 'mu shupa (iuba) nej hotela difhati (v' tek iti). Odkod to ? Na to fo mati eno veliko fkledoshganikov prinelli. To je bilo njegova nar lubefha jed. On je od nje dofti jedel (jel). Shganiki (shganizi) fobili vro-zhi ino maftni. Njega je shejalo, ino fe je hitro vode napil. Kaj fe je sgodilo? V' kratkem fo je toshil, de ga glava boli, on je slo hudo shelodezhno trefhlilio (merslizo) dobil, v' keri je dolgo bolen leshal,
20.	Kadar fe je Tomashl bolfhati sazhe* lo, je mozhno gladoval. On je i kos jefti imeti hotel. Mati fo ga opominjali: „Mojo dete f ne jej. prevezh, ti bi sopet (s' novizh) »boleti vtegnul." Ali tak' fllno profezhemi fo mati odjdnjali (odhenjali.) Oni fo 'mu eno fhledizo s'maflom politih resanzov pri* nefli. Toti, fi miflijo mati, fo prav rahli, jih fme bres nevarnofti jefti. Ali tahi resan-zi fo sa bolenika premaftni. Tomash jih nej dofti jedel, ino vender 'mu je prezej (taki) tefhko bilo. On je v' fvojo bolesen nasaj padel. Tota je bila fhe kam (velik) hujfha , kakor poprejfhna* ina Tomash je mogel vmreti,
21.	Kadar fe je Donat pri igri s' sho-goj (loptoj) ali pri drugim dirjanji prav ras-b<Hil (rasvrozhil), ga je shejalo, ino on je
if;n riniflf , M fep fe()r ungefunb , er fiifTc rč j a nicf>ltaefrr d;un. Slber 2>onat acfjtefe nicftf barauf. @r ging einmnbt tpieber gan$ im t5d)ttu'i* $tnn SSriirinen l)in, unb tfjat einen falten ?runf, (Žr fuijife g(eid) , bafi e§ il)m auf ber SSrufi nicfcf guf tpar. G?r befam einen J^ufien , ber nad) unb tiacfc immer fiarfer ttmrbe. 2(IIma^ig roarf er ei* nen rcfdfrafren unb ftinfenben @peid)ef anš. 2)aS irar ati<J b?r gunge, bie iijm inr.rrlidf) faufte, 2Dif« fft il>r, tt>ie biefe Jlranfbrif t)ri$t ? "Donat bauerte eš 11 od) bišauf ben iperbfi auš; ba bif SMattrr t>on ben 23aumen firlen, ba (larb er an ber 2ungenfud)f, #atfe er auf bie SBaniung feineš 2Ja(er$ gead)tet , (p U'bete er npcfe.
22. ©refdjm frug bal $inb immer gern auf bem einen 2(rm. SDie 9Jtu(ter t>enoie$ eš i{)r: „$rage bod) ba3 $inb nid)t ju ofl, eš tturb bir 511 fdjrorr! Unb roenn bu eš bilroeifen tragfl, fo rofdjs'« le auf b?in einen unb bem anbern 2(rm al)." ©ret* d)en folgte niefrf. 2lber n>a$ gefd)at) it)r ? Sttlma^ lig nuicfcs" fie auf ber einen ©eife aus\ 2>ie 2Hul* ter roarb bie£ fpat gercaijr. ©ie f;ing fie rucf« ling$ an ber SI;ur auf, unb verfud)te anbere foU d)e iOlitfrf , bie ntd;iš niifjfen. ©refdjm rourbe immer (mefliger. ©ie bereuete e$ nad)l;cr ofu ^©ie Ž0|utter (;af midj fo treu(id) geroarnetbad>» te fie, adj, fjatie id; il;x bod) gffclg/t!"
pit Ifhel. Ozhe fo ga ene krate opominjali, de je to prav (iako) nesdravo, ino de tiga nefme vezhkrat vzhiniti. Ali Donat sa to nej maral. On je pa le enkrat vef poten k'ftudenzi ifhel, ino fe mersle vode napil. On je hitro obzhutil, de 'mu v' perfah nej dobro bilo. On je dobil kafhel, heri je s' zhafoma smiraj hujfhi naftajal. On je po-zhafi gerde ino fmerdlive fline (hrakle, plun-ke), pluvatisazhel Tote fo bile od pluzh , litere fo snotraj gnilile. Jeli vi vefte (vete) kak' fe ta bolesen imenuje? Donat ie fhe do jefeni fterpel; kadar je lilije is drevja padalo (kapalo), je vmerl na fufhnizi. Ako bi on bil sa opomin fvojega ozheta maral, bi lhe sdaj shivel.
22. Jerika je dete rada fkos na eni roki nofila (varvala). Mati fo njo fvariii (po-liregali): Ne nofi (peftvaj) otroka telkokrat, faj ti bo pretefhko, (preshmetno)! Ino zhe ga v' zhafi nolifh, tak' ga predeni is ene roke na drugo. Jerika ni bila pokorna. I3a kaj fe je nji pergodilo? S' zhafoma je v' en kraj sraltila. Mati fo to preposno savarili (svčdli). Oni fo njo s' herbtom na dveri (vrata) obelili, ino druge take pripomozhi fku-fhavali, here nejfo nizh pomagale. Jerika je, zhe dalje, bol gerbava naftafala. Ona fe je zhes to potem doftikrat kefala Ona fi je farna pri febi miflila:" Mati fo tak' fkerbno opominjali} ah, de bi ješ le hila sa bofedo marala!
23, Sluguftin nKir gern betj SScif cinf bes @dfff. ©it ŠDitttter roarnfe t^n:	fr&r
nid)t grm , bafj bu mit biefem jCnaben uitigcblk Jpanšdjm grfallf mir frcffrr , ber ifi <ntd) rec{;t bral)/' Sibrr 2(uguflin ging immrr roiebfr ju SBs-if^ bo (ernfe rr nic{)tš ©utfS (šinmabl Ofrleitvtc itjn SJrit, baf? ffe in brž šftacfcbarž ©artfn (iifgcn* um 311 (M;(rn. ©tf tvurben bfpbe errotfdjt. 923ie mrint if>r, baf? ež i^nen ba ging ? unb tveU d)c ©djatibe baž fur fie im ganjen £>orfe mar ? ^fr ipcn ^pfarrrt fagfe jum ©d)u[(ef;rer: l)C,ite id) bod) con Siugufiin nidjt geglaubt;. e« ivar fon(i fo brat) \" Sito tpp^ei; fam ež, ba.j? rr fo »etborbcn rombe ? —
24. SŽoricnt fljal tmmer efrea5, roorubcr i|n feinc 2itl(rni u>aruen muftrn. ©a l)trfj d: ©fl> con ber 2{)ur rorg, rž mi>d)le 3>emanb fdjnett JjcffinfoRimrn ! ©pirfe bod)	mit bem £td)«
te: Stimm bal SHtfrr nidjt, ež ifi fd>atf! ©fei* ge nid)t barauf! @ib 2lcfot, ež ifi eine ©rube (jintrr bir! SBlcibc t>on ber ©trafje, ež faf;rro brflanbtg SBagenS)iefe$ »erbrofj §(orian , baf? rr immer fo grmabnef rourbe.. 2lbrr rcaž fjatte Ujm ni d) t 6rgcgnen Fonnrn ? Sttriflfen e$ bie 2le(= tern nid)t red;t gut mif ii;m ? tfinber,, foffte ež eud) nid>f rtfrcncn, baf: tu.re Sleltern immer fo« auf cud) 2(d)t grbrn, unb fo(d)e ©adjrn oerbie* jbfn , ropburd; if)r oft xed)t unglucftid) ree.rbstt fcr.iltft •
23. Augultin je s' Videkam rad na vod (v' meftah, na vulizi) bil. Mati fo ga fvariti: ,,Jes ne vidim rada, de fe s'totim dezhkom tovarfhifh (pajda!'hifh). Jvanek fe meni bol dopade, on je tudi prav verli." Ali Auguftin je fhe fkos k' Videki hodil, kir (kdej) fe nizh dobriga nej navnzhii. Enkrat ga jo Vi-dek napelal, de fta v' 1'ofedov ograd slesi!a j fadja kraft. Oba fta bila poleg (tam) sgrab* lena. Kaj fhtimate (menite), kak* fe je njima tedaj godilo ? ino v' kako framoto fta v' zeli veli prifhla? Gofpod fajmafhter fo k' vuzhi-teli (fhkolniki) rekli: „Kaj takega bi jes nn bil od Auguftina mi f HI 5 on je ovazhi (ftzer) verli bil!*' Ali od kod je to prifhlo, de fe je tak' pogubi!?
24. Florianek je smirom (smirai) ha j ta-kiga pozhel (vzhinil), de fo ga ftarifhi fvariti inogli. Tu fo velevali': Bdshi od dveri, bi \tegnul kdo naglo noter priti! Ne igraj (gu-. raj) fe s' luzhjo! Ne fegaj po nosh, je ojfter! Ne hodi ta gori! Vari le, sa taboj je jama! Oftani od zefte, vosovl smirom grejo! Flo-. rianeki je to samersilo, de je bil fkos tako opominjan. Ali kaj bi fe 'mu bilo lehko sna-)o pcrgoditi? Ali ftarifhi nifo sinjega prav dobro miflili? Otrozi! Kaj vaf to nema ras-vefeliti, de vafhi ftarifhi na vaf smirom parke imajo, ino vam take rezhi prepoveda-vajo, fkos htere bi vi vtegnuli doftikrat prav pefrczlini poftati.
15. 6agfe bie OTufter ju 2trinen : , t()ue mir bas* ober jeneš, fo tf)at f?r gleid). (tci)icf(e bie 9Jiutter fie um cttpaž, fo ging fte Ijtirtig , unb f'ain balb rrieber. Die 2fe(ferti burf» len nur roinfen , tpeitn fte etroaž nicfrf t)aben ntelf* len , fo lie|? 2(nna e$ bleiben, 3f;r Sruber 2Rar» tin roar nidjt fo. Unterfagte il;m ber 25a(er et= maš > fo trar iljm baš nicfjt recfrt. £iej? iljm bie iDlufter efrpaš tf)un , ober l;ob(en; fo mačete er ein faureš ©efidjt, er ging langfam fort, unb fam fpat roieber. 213em nuint H)t, ging eš bef» frr bep ben Sfeltern , Martin ober 2(nna ? 2Baš mag jenem oft tpiberfafrren fcon, roenn er nid)t folgen tpollfe? .ftinber, maš ivoffet if)r tt)un , ba* mit eure Sfeltern immer redjt freunblid; bleiben * unb i£r eš gut bep i&nen i)abtt ? '
26, 93arff)el t fagfe ber 2?afer, gefr jum <Sd>mib; id) laffe ifrn gruffcn, unb fragcn, ob er unfrre ^pfcrbe fefdblagcn Foirne? ©cf> ^eruaci) in bie 9Jtu()le, ob rcir nrcfatš jnm 2Jtaf)len ftic» frn burfen. ^artf>el (iellte ftd) an, alš ob er nid;t grm gitige. ©leicf) fprang fein fleinerer SSruber auf: //8ie&cr SSafer, laffet mid) far it)n gefren id) rcifl alleš red)t l>ubfd} aušridjten." @r naf;m bann fein $appd)en, unb ging tnunter fort. ©a er balb tpieber jurucf fam, erjafrlte er, roie-rr feine 33ot£>fd)aft aušgericfotef, tpaš ber ©djmik geaiUiPortet, unb ber 9Ku(Iermei|icr gefagt
25.	Zhe fo mati k'Anzhiki rokli: Pojili, Itori mi to ali uno (tifto), tak' je hitro (k' zhafi) ftorila. Zhe fo 'jo mati po kaj po-flali, je urno ifhla ino fkoro nasej prifhla. Starifhi fo le mignuli, kadar njim kaj nej bilo prav, tako je Anzhika tifto puftila. Njeni brat Martinek nej bil taki. Zhe fo 'mu ozhe kaj prepovedali, 'mu nej bilo prav (lubo, po volji). Zhe fo 'mu mati kaj vzhiniti (fto-riti) veleli, ali po kaj iti, tak' fe je gerdo (britko) dershal, je pozhali (leno, po malem) odifhel, ino posno prifhel. Ha} fhtimate (millite), kteri (keri) je pri itarifhih bolfhe mel, Martinek ali Anzhika? Kaj fe je Martinčki doftikrat sgodilo, kadar (zhe) nej hotel pokoren biti? Otrozi, kaj hozhcte vi fto-riti, de vafhi ftarifhi fkos prav prijasni oM-nejo, ino vi pri njih prav dobro imate ?
26.	Arnejzhek, fo ozhe rekli, idi h' kovazhi: jes ga dam posdraviti, ino popra-fhati (popitati), ali (jeli) vtegne nafhe konje podkovati? Potem idi k' mlini, jeli fmemo kaj v' mlin (na mlenje) poflati. Arnejzhek fe je delal (dershal), kakor (kak) de bi nerad ifhel. Berfh je njegov menjfhi brat go? fkozhil: ,,Lubi ozhe, naj jes namefto njega grem, jes bom vfe prav lepo opravil (snaro-zhil)." Potem je vsel fvojo kapizo ino ve-
, fel (fogoren) odifhel. Kadar je kmalo nasaj prifhel, je povedal, kako je fvojo narozhilo opravil, kaj je kovazh odgovoril, ino kaj
✓
[;abe> ®cr SJdtcr (obte if;n: „Ž)u pafi eš giif grmad)! !"
27. SBenn bie STIutict um eiw«S fragte t fo lief ^lanšclKrt ben Slugenbiicf, e§ auf>ufud)erij .Ober, tvenn bet SSafer um cttDa«? fd)id'en roollte, ober traš anbevl ju tjjun t»ar, fo ttmr Jpanšdjcrt iinmer ber erfle t ber ging obrr eš otrricf;teffi (Sž trar i(;m nur eine §reube > ju	tpas bie
lieben 2(eltem »erlangten. gaft aiid) afleš bet) il;nen. 2J3enn bie anbrrn ©tfc&ttuftrr oft ausge* fcfcmafiset rourben > fo trarrn bie 2{flterrt ithhirr freunb(id) gegen it)u. ^inber, tt>unfrf)rt il;r buš nicbt aud)? <£p, fo fudjet eurtri Sieiictft eben fo ju gefallen, roie £anld;en!
28i Snid)ae( fajj bie ŠJtuifer ben ŠBaffer« frug nr(;mem (Sleid) ttar er auf: „2iebe 2ftuf« (er > laffet micf) gef;en ! id) nfitt gefd)t»inbe irieDer ba frpn." @r tiafjtn \\)x ben $rug db / unb ginjj Dalnit jum SSrunnetn Gr fuille if)n, bod) iiid)f ganj biš obett an. (Šr l)ie(t ben $rug fcfl , unb , (iufrecftt, fa(> t>or ftd) auf ben 2fceg, unb ging rt d) t corfidjtig. 2Barum (jat er ben $rug nidjt oofl angefullt? SDoju fcielt er if;n fo frft unb ge» rabe ?. Unb roarum fdjaute er fo »orficfotig auf ben 2Beg ? — 21(3 er mit bem SUajTer ba[;rr fam, (ad)e(te i(;m bie SJutter ju : „2)05 iff 6ra», ba£ bu bid; nid;t angefprijjt, unb ben $rug nicfct jerbrod;en {jalil''
2(J. ^)eter fafj, baf rtenig £o(j mef)t iti ber fouttje »ar. dr »atlete nicfct, bi3 i()n bi«
je mlinar rekel. Ozhe fo ga pohvalili: „Ti fi vfc dobro opravil!"
•21. Zhe fo mati po kaki rezhi pitali, je Janesek (Jvanek) per ti prizhi (na mah) tekel taiifto ifkat. Ali zhe fo ozhe po kaj poflati hoteli, ali zhe je kaj drugiga ftoriti (predja-ti) bilo, je Jvanek vfelej pervi bil, keri je ifhel, ali opravil. Njega je vefelilo tajifto fto-riti, kar fo lubi ftarifhi posheleli On je pri njih tudi vfe velal (ladal). Zhe fo ftarifhi njegovo feftrifhtvo (brate ino feftre) pokre* gali, fo proti njemu fkosi prijasni bili. Otro-zi! jeli fi tudi vitega nevofhite ? Tak' fkerbi-te, de bote Vafhim llarifham ravno tako do-padii) kakor Jv&nelt.
Miha je vidil mater rozliko (verzh) sa Vodo vseth On je bil preže) (taki) na nogah: ),Luba mati! naj jes grem, jes (jas) bom hitro nasaj prifhel. On je njim rozhko vsel j ino ilhel k' ftudenzi. On njo je nalil, ali ne zhifto s' rcrham. On je rozhko terdno ino ravno dershal, je pred feboj ha fteso (pot), gledal, ino je prav previdno ifheL Sa-kaj nej rožhke želo do verha napolnil? Sa-haj 'jo je tako terdrto, ino ravno dershal ? ino saliaj je tak' previdno na fteso gledal? Kadar je s' vodo j nasaj prifhel fo fe 'mu mati nafmejali i „8dej fi včrli, ko (ki) fe nej-fi ofhkropil, ine ne (neti) rozhke fterl (vbil) l"
29- Peter je vidil v' kuhinji malo derv. On nej zhakal> dokler bi ga mati po nje po-
9Jitiffrr barum fc&ičFfe. gittg gfeicfc fe(6ff, un& f)oi;(fe funf, fccf)^ Sragen tmcb einanbcr f)tr, bi$ cš grnug roar. Gr bad;ti':	roirb bie SDiUt«
ler freucn, ivenn fte geroaf;r tcirb, ba|? id) fo fleif ig btn." ©ie begegncfe if;m , «(3 er mit betn letjtcu 21ruie ddI! f\un.	i (i f;ubfd)," fagte fte.
„2£enn u>aš ju t|)un iff, mupt bu g(cid) fdbtf ju* greifen, of;ne bir er(t befrljfcn ju lafjfen , fo nnrb uud) ein recftt ernfiger SJienfd) au$ bir roerben."
30.	£>ie SJTutter bradjle ein ©d)ufiVlrf)ert £infen, um fte aufjulefen, tamit man fte jmtt ivodjen braudjen fonnte. (§(eid) botf) ftd; £)or» d)en an: ^grtaube, Itebe iDfuttert ba£ i d) (k aušffaube, il)r fottnet inbrffen ettraš anberl tfjttn." (Sanj gern , fagte bie 2)iuttrr; abrr roafd) er(i bie ipanbe, n><nn man ettvas jum .Kodjen jubereitett mid , muf man faubere Jpanbe fjaben. Sorcfern tcufcf) unb ftaubfe bann bie £infen rein au$.
21(3 fte gefodjt trarett, madjten fte eine gro# fe ©dntffel poli. 215ie fam ba5 ? 2>em gutai SJ]abd)en fd.;mrcftrn bie Cinfen nod) einmal;l fo guf, alš fort|f, roeil fte pon iljr felbft ausgcflau* bet maren.
31.	2 is d) en fjatf& baš fleine j?inb red)t (ieb. ©cbalb t$ .Dom ©d)lafe erroadjte, unb ju fdjrcp* en anftng , rcar fte gleidj ba. ©ie rcicgte e5 bann, unb trillerte, ober fang i&m etroaš »ur. -Oft naf>m fte ti auS bem 23ettc6en, fe&te eš auf ijjren ©cfcoof, gab i£m ein ©tucfcfjen SBrotrinbe in brn Sftunb, baran ju nagen, ober legte ijjtft etroaš ju fpielen t>or. |)aš tfinb roar aud) rcc^t flern bep ij>r, unb Ijubfcf) |ii(Jr. ©ie 2ttufter
fonn*
flali. On je fam od febe ifhel, ino pet, fheft narozhji sporedoma prinefel, dokler je sadofti bilo (dojfhlo). On fi je miflil: „Ma-ti fe bodo vefelili, kadar bodo mene pridniga vidili." Mati fo ga frezhali, kada je s' sad-njfm narozhjom prifhel. „To je lepo, fo oni rekli, kada je liaj dela, ga morefh fam od febe Iloriti, ino ne na velevanje zhakati, tak' bo is tebe priden zhlovek."
30.	Mati fo eno fkledizo lezhe prinefli sa prebiranje , de bi fe sa fkuho vseti mogla. Doriha fe je prezej ponudila: „Luba Mati! dajte meni, naj jes sbiram (prebiram), vi sna-te tczhaf kaj drugiga delati." Prav rada, fo mati rekli, ali vmi fi poprej roke. Kadar fesa fkuho kaj pripravla, morejo roke fnashne biti."
Dorikafe je vrnila, ino potem lezhozhi-fto sbrala. Kadar je lezha kuhana bila, je bila od nje velika fkleda polna. Kako je to prifhlo ? Lezha je dobri deklizi fhe enkrat bolj difhala (v' tek ifhla) kak' druge krate, sa to, kir je bila od nje farne sbrana.
31.	Lisika je malimu detetu prav dobra (rada) bila. Kak' berfh fe je sbudilo, ino jokati sazhelo, je taki (prezej) pri rokah bila. Ona ga je potem sibala, ino 'mu kaj naprej shingolela (ergetala) ali pela. Doftikrat ga je is poftelize vsela , na fvojo krilo pofadila, ino kofzhek kruhove fkorjize v' vufta sa shvekat podala, ali kaj drugiga k' igranji (sa guranje) naprej poloshila. Dete je pri nje
Perpovedanja safhh.po desheli. C
tonnte inbefien, ba$ 2ižd&en t$ fo fjutjjeie, ren JpauSgefd&aften nacfrge&en; barum galt aud) £i$c&en »tel bep ter 2ftutter.
32.	^Jaulcfjen trar jtttmer frJjr unrufjig. Jgatb fcfcrie er mutfjroiflig trn ipofe, balb frappfe rt laut bie ©tiege fcerauf, je£t fprang er in ber ©tube fcerum, roarf einen ©tufjl um, ober lief etroaš fallen, baf? eš ein ©etofe gab; je£t fd&lug et bep bem unb @ingef)en bie Sfcur £art ju. 2)a roecfte er bal fletnr ^inb be|ianbig vom ©cfclafe auf, baf? eš ju fdjrepen anftng. 2>ie 2)lutter muffe »orn .Kocfcen ober Don riner anbern Strbeit roegge&en, el ju fiillen. ©offfe fte ba$ »erbriefen? 28ie gtng eg bann «Paulc&en? SUie Ijatte et aber ben Untoillen ber SOlutter »ermeiben fonnen?
33.	S&ereld&en reijte i(jr FleineS Sruber« d[jen gern: 3e£t, roenn eš etroaS molite, gab fte e§ ii)m nid&t; je0t »erberbfe fte tf)m ein ©ptel, ober na^m t£m etttmš tpeg. SBeinte el bann, fo lad)te fie eš nur au|. ©ie mar meifienš unroiU lig , menit fie i&n Ijfitfien mufte. Det ^nabe mat aucf) ntd&t gern bep il;r. 23Jeil ffe i(jn fo be* fianbig necfte, geroo&nte er fidj an, ficf) leic&t ju erjurnen, bann fcfcrie er oft aul »offem #alfe, baf bie 9Kutter fcerbepltef. (Šl roarb nacf; unb nacfc etn recfcf untPtDiger, janffuc&tiger, fd&limmer 3un» ge aul iljm, unb er »ergalf ber ©d&roefier alleš, maš fie i(jm get^an £atte. 2Bar fte aber nicfet felbjl ©$ulb bawn? 28ie bracfKe fte ijm baju,
(njoj) tudi prav rado, ino lepo tiho bilo. Mati fo tezhaf, de je Lisika dete varvala (peft-vala) snali svoje domazhe dela opravlati; sa-to je Lisika tudi dolfci pri materi valala.
32.	Pavlek je fkos bil prav nemiren. Sdaj je na dvorifhi famovishno krizhal; sdaj po Itopenjah (fhtengah) gor priropotalj sdaj po hifhi okoli fkakal, kaki Itol prevergel, ali kaj pafti (padnuti) puftil, kar je ropot delalo j sdaj pri vun ino noterhoienji s' dvermi trefkal. S' tim je dete fkos isdramil (sbu-dil), de fe je jokati sazhelo. Mati fo mogli od kuhanja ali kakiga drugiga dela odjenjati (iti), ino dete tolashiti (tashiti, tifhiti). Je-li fe to materi nej moglo mersiti (sameriti) 2 Kako fe je potem Pavleki godilo ? Kako bi fe on bil snal pred maternoj hudoj volo ob-varvati ?
33.	Teresika je rada fvojga maliga brata drashila: Sdaj, zhe je kaj hotel imeti, 'mu nej dala 5 sdaj 'mu je kako igrazho pugubila (spridila), ali kaj vsela. Zhe fe je na to jokal, fe 'mu je le pofmehvala. Ona je bila fkoro vfelej hude|vole,kadaga je varvati mogla. Dezhkez (pobez) tudi nej rad pri nje bil. Kir ga je tak' 1'kosi drashila, fe je privadil fe lehko rasjesiti, potem fe je doftikrat is zeliga gerla deri, de fo mati pritekli. Js njega je po zhafi ja-ko (prav) hudovolen , prepirliv, hud mla-denez poftal, ino on je feftri vfe poverni'1, kar 'mu je vzhinila (ftorila). Pak jeli nej
C 2

baf tr fo bož^oft rombe? .Rinber, roie fonnet i£r bie fleinen ©rfd&roifirr grroo()nen, baf? fte ber« einfi freunblicfc unb gut mit eucfc roerben? —
34.	ftcine Safob begeljrte con feinet Sftufter balb bte)?, balb jeneš. ©ob fte eš il;m nicfct gleid), ober fd;tug fte eš ab, roenn er etroaš Ungefd)icfteš »erlangte, fo ftng er auš SJerbruf? ju roeinen an. 6rj)ielt er nun ef;tr, roaš er vex* langte? 3tein. „@ben, tneil bu fo ungeflum fct(l, fprad) bie 2ftuttfr, follfl bu eš nid&t fcaben, unb merfe bir, fo oft bu roieber roeinjl, friegji bu aDe 2)laj)l nidjtš." ©te 9Jlutter C>ielt if>r SBort, unb roeil $afob fa&, baf er mit SBeinen tiiema(jl$ efroaš aušrid)tett, fo getooljnte er eš fid) nad; unb nad) ab-
35.	Sine SJTutter gab jebem i(jrer brep .Kin« J)er einen Sfpfel. ^ranj murrete, bafj er einen fleinern befommen l)abe. ©leidj naljrn bie 9ftitt» ter ben 2lpfel jurucf. „©u roiHft bann einen gro» jjern fcaben? fagte fte. 3Tun i&r jroep, roer roi(I mit i(tm taufd&en? 3d>, antroortete bie fleine ©djror« ffer. (Sp, Srautcfcen, be^dte bu nur, roaš bu $afi! ©ein SSruber cerbient eš nid&t: 2Ber baš jfteinere nidjt efcrt, ifl beš ©roferen nidjt roertf). 3d) roill §ranj feinen Stpfel auf 93torgen auffie« fcrn, unb roiH bann felnn, ob er oergnugter ba« tnitxifi." 93Jaš meint il)r, ob er ben anbern Sag roieber gemirrrrf {jabe, afš er brn fleinen Stpfcl fcefam ?
ona farna na tem kriva bila ? Kako ga je na-vernila (napelala), de (kaj) je tak' hudoben polial? Otrozi, kak' vi samorete (premorete) male brate ino feftre navaditi, de proti vam prijasni ino dobri oftanejo ?
34.	Jakopez je sdaj eno , sdaj drugo od fvoje matere terjal. Zhe 'mu mati nejfo prezej (taki) dali, ali zhe fo 'mu odr-ekli, kadar je kaj neprikladniga imeti hotel, je fe od zhemera jokati sazhel. Jeli je sdaj hitrej dobil, kar je shelel? Ne. „Ravno, kir tak' II-lifh, fo mati rekli, nefmefh dobiti5 ino pomni li kelkokrat fe bofh sopet jokal, telko-krat nizhefa nebofh dobil." Mati fo pi*i fvo-ji befedi oftali, ino kir (da) je Jakopez vi-dil, de s' jokam nikol nizhefa nej opravil, fe je pozhafi jokanja odvadil.
35.	Ena mati To vfakimu fvojih treh o-trokov eno jaboko dali. Franzje mermral, de je menjfho dobil. Berfh fo mati jaboko na-saj vseli. ,,Tak' ti hozhefh vekfho imeti ? fo rekli. Sdaj, keri od vaji fe hozhe s' njim menjati?" Jes, je ta menjfha feftra odgovorila. „Aj, Gerika, le obdershi, kar imafhl Tvoj brat tiga nej vreden. Kdor maliga ne zhafti, vekfhiga ne dobi, Jes hozhem Fran-zovo jaboko na juter hraniti, ino viditi, jeli bo s' njim sadovolnejfhi." Kaj fhtimate (mi-flite), jeli je Franz drugi den tudi mermral, kadar je to menjfho jaboko dobil ?
36. %attf)d of bit ©erfle ,'rt ber 2Kirc& niti)t gern. 2(1$ er rine auf &en fommen faf;, legte er gfeidi ben goffel bet) ©eite, unb mac&fe ein finfferel ®eft'd)t. 2>ie 2ttufter fafj i(m an, „&artM/ bir fd;medft bie ©peife nidjt ? 2>u t)aii auct) nid)t gearbetfet, tt>ie roir, barutn bu feinen #unger, 2lber ifj bod) ein roenig! SJtel roSre nidjt gefunb, roeil bu ®fe( unb 2Jer* bruf fcflft. ©amif bir aber bie ©peife nidjt fdEja* be, fo^friegff bu Ijetife fonfi nidjtl. 3dj roill fit dudj funftig 5fter$ foc&en, bamit bu bic() nac^ unb tiad; baran geroobneft."
£atte bie SJtuffer nidjt recfjt? ©te fagfe ba$ ganj ernfffjaft, o(jne babep ju fae&en, ©a na&m SSartjjrl feinen £offel roieber, unb aj? ©erfle.
37. SUla^f na&m ffdj immer nic&f in 2fdjf. S5alb fiief er eine genflerfdjetbe (jinaul, balb jer« brad) er einen 5?rug ober eine ©cfjuffel, bafo roarf er etroal pom ©eftmfe (jerab. „@p, Šunge, fagte ber SJafer, bu {jafi nidjt fo piel ©efb in ber ©par* bud)fe, baf bu mir bie ©ac&en bejablen fonntefh ©d;lagen unb aušfd>ma{jett mag id) bid) aud) nid)t, aber id) roiH e$ fo mit bir mad&en: 2Benn bu trne« ber einen ifrug, ober eine ©djujfel jerbrtdjfi, mufi bir bie SJtufter in etnern affen $opfe anrtdjfen. ©tofefl bu eine ©djeibe au$, fo mufjt bu bort l)in< ft£en, tpo bid) ber 2Btnb fjubfd) anblafi." ®er 2h* ter [;ie(t SBort. 2ftary lerute bann, baf? e| beffer bie ©adje ganj ju lajfen, unb er tparb far bie 3«funft »orjicfitiger.
s6. Arnejzhek jezhmenove kafhe v' mleki nej rad jel. Kadar njo je na miso pri-nefti vidil, je taki sblizo na ftran poloshil, ino zhmerno (sharko) gledal. Mati fo ga pogledali : „Arnejzhek, kaj tebi tota jed ne di-1 hi ? Ti tudi nejli delal, kakor mi, sato nej-fi lazhen. Ali jej vuner eno malo ! Dofti je-fti bi bilo nesdravo, kir fe ti gabi (gerdi) ino mersi. De ti pa ta jed nebo fhkodovala, tak' denef nebof h drugiga nizhefa dobil. Jes (jas) bom njo prihodno tudi vezhkrat skuhala, de bofh fe je pozhafi navadil."
Jeli mati nejfo prav imeli ? Oni fo to prav refnobno bres fmeha rekli. Arnejzhek je potem drugozh fvojo shlizo vsel, ino jel. jezhmenovo hafho.
37. Markez pri nobeni (nejeni) rezhi nej pafko imel. Sdaj je na okni fhipo (fhaj-bo) fterl, sdaj kako rozhko, ali f klddo ; sdaj is polize kaj vergel. „xlj, mladenez, fo ozha rekli, ti nemafh telko penes (dnarjov) hra-nenih, de bi mogel moje rezhi poplazhati. Biti ino kregati te tudi nezhem, ampak jes bom s' toboj tak' vzhinil (ftoril) : Zhe bofh pale kako rozhko (verzh) ali fkledo poterl , ti mati morejo v' enim ftarim pifkri jefti dja-ti. Zhe bofh na okni fhipo fterl, pofh mogel tam fedeti, kde bo veter na te prav pihal/' Ozhe fo fvojo befedo dershali. Markez je potem fposnal, de je boljfhe vfako rezh zč-lo puftiti, ino je na prihodno previdnejfhi bil.
33- Jtafpar naf;m feinem SJJafer ofterž bie spekfcfte, unb fcfcnaljte bamit itn #ufe, ober itn 2)orfe ()erum. Slnbete SD^a^le »etlegte er ber 3Hut» ter ba$ SEHcffer, ober bie ©dEjeere, ober einen <&d)luf» fel. 2Benn bann ber 2?ater aušfaf)ten toollfe, fo mufjte er er(l lange feine ^eitfcfje fud;en, Unb roenn bie SJlutter etroaž fcfcneiben, nadeti, ober auffpettett tpoHte, mufjte fte ffcfj erfl nac(> ben @ad)en timfra* gen. 2Ca3 fdEjabete aber ba$ ben 2te(fern? -Ob fte ba nidjt uber JCafparn untmflig rourben? iitnber, »po muffet if>r bie ©acfren roieber f)inlegen, roenn i£r irgenbroo etroaS rceggenommen &abet?
39,	Sorenj flelite immer etroač an, baš feinen Stelfern mbrieficn muj?tr. ŠBalb folgte er nicf)t, balb jerbradfr er etroač, unb macfjte ben 2{elter« ©c^aben; je£t roecfte et ba§ f letne fttnb auf, je£t £atte er ©trat mit ber ©cfcroeftejr. (gin anbereš STCafjl n>ar er ntcfct ba, roenn tnan iljn roo&in fi)ic» len molite, u. b. m. @r flagte bann, ba§ bie 2tel« tem fogleic^ jumten. Slber gab er nid)t felbfl 5(n» laf? baju ? $tnber, tf)ut tg>r nicfct ofterš aucf) fo eU roa$? 28te ge£>t eš eux& bann? 25olIet i&r benn nic^t lieber, bafj bie Stelfern adjett freunblid) unb gut mit eudjj blieben? (šp, fo {»utljet eud& bocfj t>or allem, maš ifjnen 33fetbrujj macfcet, unb fuc^et tf}» nen tnelttm)r ju gefallen.
40.	SuFaš unb 3ofjann fafien mit einanber auf ber (Stiege, unb roeinten. Sfrre SJKutter f)atte iljnen uber ettoaš einen fdparfen SSenoeiž gegeben. £ufa£ flagte: „3mmer fc^ma{)(f bod) bie 2)iutter auf un$! SBetin reir etroa$ angefieUt ^aben, fagte
. 38. Gafper je fvojemi ozheti doftikrat bizh vsel, ino po dvorifhi, ali po vc/i s'njim pokal. Druge krate je materi nosh, ali fhkar-je, ali kluzh kam spravil (saloshil). Zhe fo potem ozhe vun pelati hoteli, fo poprej fvoj bizh dolgo ifkati mogli. Ino zhe fo mati hoteli kaj resati, fhivati, ali odpreti, fo mogli fhe poprej sa fvoje rezili prafhati (fpi-tavati). Ali kaj je to ftarifhom fhkodilo ? Jeli nejfo na Gafpera hudo volni poftali ? Otro-zi, kam morete vi vfako rezh sopet (dru-gozli) djati, zhe fte njo kdej vseli ?
39.	Lorenz je fkos kaj fpozhel, kar fe je njegovim ftarifhom mersiti moglo. Sdaj nej bil pokoren , sdaj je kaj poterl, ino ftarifhom f hkodo napravil; sdaj je malo dete sbudil, sdaj fe s' feftroj prepiral. Drugokrat nej bil pri rokah (k' redi, tukaj), kadar fo ga hoteli kam poflati , ino vezh takiga. On fe je potem toshil, de fe ftarifhi berf h jesijo. Pak jeli k' temu nej fam obreft (prilike) dal? Otrozi (deza) ! ali ne ftorite tudi vi vezhkrat kaj takega ? Kako fe vam tedaj godi? Jeli nemate rajfhi, de bi vam ftarifhi vfelej prijasni ino dobri bili ? Tak1 varite fe vfega, kar njim mersi, ino fi prisadevajte njim dopalti.
40.	Lukazh ino Janshek (Jvanek) fta na ftopenjah (f htengah) fedela, ino fe jokala. Blati fo oba savolo njekaj hudo okregali. Lukazh fe je toshil: „Mati naji fkosi kregajo! Zhe kaj pregrefhiva, je Janshek rekel,
SoJjantt, » f<>ntf fc unb tfyut unl fo »irC ©ufel, menn mir un| nur guf auffuijren, unb t&t Fetnen SJerbruf macfjen! .ftomm, mir mollen lieber |)inge(jrn, unb unfere %ef)ier obtiftcn." ©ir tt)a* Jen eš. £>ieSDtuffer fprad) i(jnen ju: „25ffiert eudj nur, unb fepb gufe $inber, fo merbet if;r funftuj immfr eine Itebe SDtuffer on mir (jaben."
41. (Simon jog {eine ${eiber »or bem ©cfcfa* fenge&en in ber ©tube aul. .Ram er bann in bie ^ammer, fo fc&IenFerfe er bie ©dju(je »on ben gu* f en, er fegfe bie ©cfjnaffen, bal £a(šbanb, bie £o* fen, unb ©(rumpfe £eute ba«, morgen bortfrin. S5ep bem 2tuf(tel)en mufte er nun ein £leibungl(fucF um bal anbere fud&en, 4Dft fanb er feine ©djnaffett nidjf, ober eš mar feine .Rappe, ober fein £eibd)en in ber ©tube »erlegt. £>ann marb er gerooftnlic^ nidjf fertig, menn eš fd&on 3eit mar, in bie ©c()u» le ju gefren. 2Ual fagten ba bie 2(e{fern ? Unb roie ging el if>m mandjel 9J?a{jl mit bem $ru(j(luc» Fe? Sfteinet i(>r, baf? er munfcr jur ©c&ule farn, ober baf? er gul lernfe?
32. SJTargaret^en FfeibeJe ffcf; alle 3)table in bet .Rammer aul. ©ie fe^te ffcf) auf i(jre 2ru(?e neben bem 23ette, llellte bie ©cfjulje gfeicfc unfen an, fte Irgfe bie #aube unb bal £al|tud) nebpn fid) auf bie eine ©eite, bal Sribc&en unb Unterfeib« rfjen, bie ©cfcurje, unb ben SJocF auf bie anbere ©eite. 2>e| 9Korgenl burfte fie ffd) nur mieber ^Nife^en, ein ©tucf um bal anbere ju neumen. 2)ie jČammtr mar im SOinfer se(jet0f. £ufc&,
fizcr (ovazhi) naji lubijo, ino nama telko do-briga liorijo, zhe fe dobro sadershiva, ino njih ne jesiva. Pojdi, sdaj rajfhi greva ino i »jim naine pregrehe odprofiva/' To fta vzhi-nila. Mati fo niju nagovarjali: „Pobolfhajta fe , ino pridna otroka bodita, tak' bota pri-hodno vielej lubesnivo mater na meni imdla."
41,	Shimen (Shumek) je poprej , kak' je fpat ifhel, fvojo opravo v* hifhi flekel. Zhe je potem v' kamro prifhel, je fholnje Js nog smahal, fhnole (saponke), vratno ruto (robez is fhinjaka) hlazhe, ino nogavize (shoke) denef tu , juter ta poloshil. Kadar je potem vftai (vftanul) , je mogel fvojo ob-lazhilo eno sa drugim ilkati: Doftikrat f hn6l (saponk) nej najfhel, ali pa njegova kapa ali proflek (profhtaf) je v' hifhi saI6-shen bil. Sato fkoro nikdar nej bil gotov (opravlen), kadar je she zhaf bil , v' fhkolo iti.- Kaj fo na to ftarifhi rekli ? Ino kak' fe 'mu je nčkokrat savolo sajterka godilo ? Je-li fhtirnate , de je vefel (fogoren) v' fhkolo prifhel, ali de fe je dobro vuzhil ?
42.	Margetiza fe je vfelej v' kamri flek-la. Ona fe je na fvojo fkrinjo pri pofteli vfela , ino fholnje ravno fpodaj poloshila j kapo ino vratni (fhinjakfki) robez je djala poleg febe na eno ftran jopizo ino podpri-felz, birtah (predpart) ino janiko na drugo ftran. S' jutra fe je le taj vfefti snala, ino eno sa drugim jemati. Kamra (kamora) po simi nej bila kurjena, Hufh , tedaj je hitila
ba tummefte (te (td)! ©o lernte fte rec&t f;urlig ftdj anfreiben. SJteinet if;r, bafj fte je »on ber 9Jtutter baruber au$gefd)mafjet n>urbe? ober baf fte jema()l$ ju fpat jum gcu^flucfe ober in bie ©d)u(e fam?
43.	(S^e 9Jtargaret[;djen \\)x 2eibd)en anjog, unb ba$ $alštud) umtegte, fammte fte erft bie Jpaare Ijubfd) burd), unb banb fte in eitiem $no* ten feft, ober flod)t fte in einen 3opf. ©ie roufcft bann ifjre Jpanbe red&t fauber, f)nnad) i^r ©effdjt. ©ie tta(;m atle 2Jta&t audj i m 2Binter ein frifdješ SUaffer, im ©ommer babete fte oft ben $opf bar« in. Dal 9ndbd)en (jatte auc^ iinmer eine fri« fd)e, btufjenbe ©effdKSfavbe, ein ^paar f)eGe 2{u« gen, unb rocif?, roie (šifenbein. ©ie fpu
te gruf) unb nad) $ifc()e ben Sftunb fleifiig au$, unb aj? niemaf;(£ fjeijj, ober fo falt, ba|? (te bic 3a^ne fd)rec£te. 3f;r f)attet 2ftargaretf;d)en fef)en fotten! 21 Ile geute, bie fte 511 ©eftdjt befamen, jagten: „©aš i(i ein red)t fatitiereš SJftabdjen."
44.	2{nton t»ufdj unb Fammte f?c(j fefjr un» gertt; bie SJtutfec mujjte if)n immer mit (jarten SBorten baju bringen.	Sifdje af? er SUarmeS unb Mattel gfeicfr auf einanber. (Šr nagte oft an einem SSeine , baj? bie 3af)ne fnirfcfcten, unb bi^ gern |)arfe šftufie, 3ti>etfdjfenFerne unb bergteidjeti auf. ©er Sunge fafr aucfc immer grun im ©e* ficf)te auž/ er roieš f;o(jte 3a&ne, rod) ubel auš bem SJtunbe, unb fratjte gern auf bem .Kopfe. (Šš molite fein $nabe in ber ®d[>u(e neben ibm ftpen. efelte il;tien f$on, tpenn fte fein
(fe je pafhzhila) ! Tako fe je prav hitro ob-lazhiti vadila. Jeli fhtimate , de je lida sa-to od matere kregana bila ? ali de je kda k sajterki ali v' fholo preposno prifhla ?
43.	Prej , kako je Margetiza fvojo jo-pizo oblekla, ino robez okoli vratu (fhin-jaka) djala, fi je lafe fzhefala, ino v' vosel terdno svesala, ali v' kito fpletila. Potem li je roke ino obras fnashno vrnila. Vfako-krat tudi po simi je ona merslo vodo vse-la , v' poletji pa fi v' (s') njoj doftikrat glavo vmila. Ta dekliza je tudi fkos imela zherliev, ino zvetezhi obra§, biftre ozhi, ino bele sobe, kakor (kakti) flonovo kofi. Ona fi je s' jutra ino po jedi vfelej vufta smi-la, ino nikol nej kaj shgezhiga (vrozhiga) ali tak mersliga jela, s' zhim bi fi sobe pogubila. O da bi vi Margetizo le bili vidili ! Vfi ludje, njo videzhi fo rekli: „To je prav sala dekliza."
44.	Tonek fe je slo nerad vmival ino zhefal j mati fo ga k' temu -vfelej s' ojftrimi befedami pripravlati mogli. Pri jedi (misi) je vrozho ino merslo hitro sa endrugim jel. Doftikrat je kako koft glodal, de fo sobje fhkripali, ino je rad sh' njimi sgrisal terde orehe, flivove kofhize , ino take rezhi. Ti mladenzh je v' oblizbji (obrasi) tudi fkos selen bil, je votle sobe imel, is vuft 'mu je hudo difhalo , ino po glavi fe je rad zhohal (prafkal). Nejeden dezhko nej hotel v' fho-li poleg njega fedeti. Njim fe je she gnu-
$aar »on roetfrm anfa&ett, roeil t$ fo jrrraitfet, unb »oH 3liffe roar.
45. 2ftatt(jia$ gab auf feine £leiber nicf)t 2(ct)t. SBenn rt neue ®d)u()e unb ©trumpfe br» farn, roabete er balb bamit burd) jfoJ^ unb s^>fat* jen; rt roarf mir ber ^appe Ijerum, roifd;te JDlunb unb 3lafe am SKocfermel ab, fcfclof gertt burd) 3a«n unb £ecfen, fepte ftd) ba unb borf J)in, roo e| nafj unb unfauber roar, unb rutfcftfe gern auf ben £ofen an rinem 9?aine ober ipugel ober auf einem 25retc fjinab. 23Jaž meinet it>r, roie feine ^leiber aužfaf;rn? roaž bie 2te!tern ba* ju fagten, roenn fte fo etroač ©eroabr rourben? unb roie il;n bie Žeute tm 2?orfe fjiefjen?
/16. 2fnne, beS 3Jlatfbia3 ©di>roe|rer, fdjonfe ibre .Rleibrr fdjon befter. Sije fte fid) roo l;tn fep* te, fat) fte a (le 2Jtabl Dorfcer auf ben $p(af>. ©ie gab Sicfct, baf fte nid)t roo an|ireiftr. ©ie bur» fiete bep bem Služjieben ben ©faub ffeiftig auž, bradjte bie .Kletber fcubfd) in galten, unb legte ffe an einen fauberen X)tt, ober f;ing fte g(eid) itn ■Rafien auf. 2Barum fa(j Sinusen fo auf ben splat}? SBarum roollte fie nirgenbž an(irrifen? 2Bef?. roegen legte fte bie .Rleiber in galten? u. f. f.
meinet i()r, roie lange il;re $(eiber bauerten, unb roie fie imrner aušfaf;en?
filo (hretilo, gerdilo), zhe fo njegove lafe od dalezh (sdalika) vidili, kir fo kufhtravi, ino gnidavi bili,
45.	Matizhek na Ivojo opravo (oble'-ko) nej pafko imel. Kadar je nove zhrev-le ino nogavize dobil, je sh' njimi prezej (taki) po blati ino po lushah (kalushah) gasil kapo je okoli metal , fi vufta ino nof ob fiiknjim rokavi brifal 5 je fkos plote ino germovje rad plesil, fe tu ino tam vfedel, kir je mokro ino nefnashno bilo , ino fe je v' hlazhah po kaki meji, po kakim bregi, ali po kaki blanji (defki, dili) rad vosil (po-pelaval). Kaj miflite , kake fo bile njegove oblazhila viditi ? kaj fo liarifhi k' temu rekli , kadar fo kaj takiga sagledaii (savarali) ? ino kako fo ga ludje po vefi imenovali ?
46.	Anzhika, Matizhekova feltra, je fvo-jo opravo she bolj varvala. Ona je poprej , kak' fe je kam vfela, vfclej (vfekda) fedefh pogledala. Ona je pafko imela , de fe s' ob-lazhilom nej kdej sadela. Zhe fe je flazhi-la , je fkerbno prah iskertazhila (is-fhetila , ismedla) opravo lepo sravnala, ino na eri fnashen kraj djala , ali pak prezej v' omaro obelila. Sakaj je Anzhika na fedefh tak'gledala ? Sakaj fe s' oblazhilom nej hotela sade-ti ? Sakaj je opravo sravnala v' gibe slosbi-la) ? i. t. d. Kaj f htimate, kak' dolgo fo njene oblazhila terpele ? ino kakfhne fo bile vfelej viditi ?
47.	2ffš bet SafjntMtft im na#en gfec« fen ttmr, roolfte ber - 2?ater bal)in ge^en. SSepbe jltnber bat{jen t(jn, baf er if)nen etroaš SfaueS mitbringrn fndcbtr.	afle jroep roirb e$ mit 511 otel, fagfe ber SSater; einem rotil id) fcfcon et* roaš faufen." a
„HJiir SJater! mir , fd)rie 9J?a«(jiaš, tnetne JKleiber ftnb ode- },errtffeny 2(nncf)en f;at o^nebicf fcfjčne ^leibung, unb tš iflc affeg nod) roie neti." 2Baš glaubt if)ry baj? 2lnnd;en barauf antroortete? 2B<t§ roirb ber SJater baju gefagt l)aben? Unb roern auš bepben roirb er etroaš mifgebracfot fjaben?
48.	€in anbereš 2Raf)l roolltc bie ŠHufter fiuf eine" $ocfojetf"ge&en, ba Bdtf;cn roieber bepbe ©efcfcroiffer, baf? bie aJTutter fte mitnef)iticn mod)« k, „SRm, fo jieljet cud) an, fagte fte." 2fnn* d&en fam balb bubfd) gepu&f. SSTatt^iaš fatn aucfc. >,dt), fd)au bid) einma()l gegen beine 6d)tt>e|ier an, fprad? bie 9ftutfer! ©<t# id) fo einen fdjmut* jigen Sungen mit jur £od)jeit nefjme, roo alfe £eufe faubrr gefleibet ftnb! 2Ba$ rourben fte ben» fen? fottitti, 2fnnd&en! roir geljen, bafi roir nod) jur redjfen Seit eintreffen." ©te Jpod)jeitgaf?c be# jeigten eine greube an bettf 33lčibd)fn, fte bebienten ffe mit gutem (Sffcrt, fu|)rten fte and) jum Sanje ouf> unb e§ ging i()r redit guf.
49.	2ftagbalend)en murrfe, baf bie Sfeltern i|)r nid)t audj fo eine £aube madjen liefen, roie 9lad)barš j£atf;arincf)eri eine f>afte. ©ie SRutfer fagte i1)r: „@d)au, tfafbatincfcenš Slrltern biben ©elb, ba fonnen ffe efroaš bafur faufen. 2lber roir jtnb arme £eute. llnfer Saglofm reicfjet faum
4T. Kadar je v' blishnem tergi fenjem (fomen) bil, fo ozha hoteli ta (tej) iti. Oba otroka fta njih profila, de bi njema kaj no-viga prinefli. „Sa oba mi je prevezh, fo ozha rekli, sa eniga bom she njekaj kupil." Sa me, ozha, sa me, je Matizhek krizhal (vpil), moje oblazhila fo vfe rastergane , Anzhika tak' ima lepo opravo, ktera je fhe vfa, kakor (kakti) nova. Kaj miflite, kaj je Anzhika na to odgovorila ? kaj fo o-zha na to rekli ? Ino kterimu od obeh fo kaj prinefli ?	v
48. Eno drugo krat fo mati hoteli na fvatbo , (fvatufhino) iti, sdaj fta paie oba , brat ino fcftra profila , de bi nju mati faboj vseli. „Tak'fe tedaj oblezhita, fo rekli." Anzhika je kmalo prifhla salo oblezhena. Tudi Matizhek je prifhel. „Aj, pogledaj fe enkrat proti tvoji feftri, fo mati rekli! Jes bi tak' ne-Inashniga dezhka (mladenzha) faboj na fvatufhino vsela, kir (kdej) fo vfi ludje fnashno opravleni! Kaj bi fi oni miflili ? Pojdi, Anzhika, me greve, de fhe ob pravem zhafi pride-ve. tSvati fo nad deklizo velelje fkasali, fo nji s' dobro jedjo poftregli, njo tudiplefat pe-lali, ino njej je prav dobro bilo.
4q. Magdaleniza je mermrala, de nje ftarifhi nejfo tudi tako kapizo napraviti dali , kakorfhino je fofedova Katika imela. Mati fo k' njej rekli : „GIej Katikini ftarifhi imajo penese (denarje), samorejo tedaj sa te-jifte kaj kupiti. Mi pak fmo firomaki. Nafh Perpovedanja sa fhk. po desheli. D
I;tn / bajj roir ur.ž bas? uot(jigr Sffen unb fd)led)te £feiDung aufdjaffen fonnen.	bu barnit nidjt
prrgnugf fepn, fo gc()e unb fuc&e bep rrid>ereri 2fu* »en, bafji fie bid) ju U;nm £iabf nnnef;men. ©a fin g 2Kagbaleud)cn an ju fdjtudjjen, unb ju bit« ten : „2iebc Sftutter! id) bin gern mit allcm jufrie* ben, wenn id) nur bep rud) bletben barf."
50. 3n einem #aufe roaren funf$inber. £>ie« fe vuodten tagtid} etroaš ©utež effen, unb trinfen. ©ie fjatten aud) gern fdjone .Sfeiber, bie pict ©c!b fofieteii. SDie 2le(tern roaren ju gut; fobatb tie j?inber fie um etroaž Hbat^en, fonnten fie ifjnen nidjtž abfcfclagen. ©o gaben fie nad; unb nad? aH i(;t ©e(b auš. £)ann fingen fie an, btef unb jineč ju perfaufrn, 6is" fie enbficf) rceber ©f(b nodj ©nt f;attcn. 233ie f;rifst man fofdjegrute? 2Bie mu§« ten nun bie ^inber leben ? unb roie ttmren fte geflei* bet? 23Joi)er fiun e£, bajj fie in 2{rmutf) geriet|)en ?
51. SBenn anbere ičinber ©e(b ^a6en, fo ge< {jen fte gfeid) jum Q3acfer, eine ©emrnef ju f)ot)len, ober fte geben e§ um X?b(t, iCirfcfcen, Stujfe obet eine anbere 9iafd)tflaare au«. Slber ©regor f)atre cine $3udjfe, ba (egfe er jebm j?reujrr f)inein, if>n ju fparen, bi£ mrfrrere jufatnmen farnen. 2Qie fyeift eine fofcfce 23udjfe? 2Uenn bann ber 3af;r> marft fam, fo (egte ifcm fein 9?ater ettpač ju, unb faufte i&m eine foppe, ein ?paar neue ©tratnpfe,
saflushek nam komaj dojdc fi potrebno jed ino vboshno oblazhilo pripraviti. Zhe s' tim sadovolna biti nezhefh, idi, ino pojifhi fi bogatejfhe ludi, de te sa Tvojega otroka vsemejo (spremejo). Tedaj je Magdaleniza sazhcla fe ihtiti (sdihovati) ino profiti: „Lu-ba mati! jes ilm rada s' vfim sadovolna, zhe le privafoftati fmem."
50.	Pri eni hifhi je bilo pet otrokov (dezc). Toti fo hoteli vfaki den kaj dobri-ga jcfti ino piti. Oni fo tudi radi lepo o-pravo imeli, liera je veliko (dolti) pčnes liofhtala (valala). Starifhi fo bili pre dobri ) kak' berfh fo otrozi sa kaj profili, njlmnejfo mogli nizhefa odrezhi. Tak' fo s' zhafoma vfe Tvoje penese sdavali (potro-fhili). Potem fo sazheli eno 'no drugo pro-davati, dokler nejfo vezh penes, ino ne (neti) blaga imeli. Kak' fe sovejo (klizhejo) taki ludje ? Kak' fo mogli otrozi (deza) sdaj shiveti ? ino kak.' fo bili oblezheni ? Od kod je prifhlo, de To v' firomafhtvo padli (pad-nuli) ?
51.	Kadar drugi otrozi penese imajo , fi na ravnoft k' peki (h' kruhari) po kolazh grejo , ali njih sa fad, zbrefhnje, orehe, ali sa kako drugo sladkarijo isdajo. Gregor je imel eno pufhzo (s-hranizhizo), v' toto je vfaki krajzar s' hraniti deval, dokler bi fe njih vezh fpravilo. Kak' fe sove taka s-hranizhiza ? Kadar je potem fomen (fen-jem) bil, fo 'mu njegov ozha njekaj prilo-
©cfcuf)t, unb bergleicfcrn.	er gefd&ri&ter rour»
be, fauftr er ficf) ein Sammdjen, rtnen SBienenftocf, unb bergffidjen. SUoju ? ©efjef, ba t)attc er eine langere $reube, al$ bie $naben, btr j(jr ©e(b glcicfc »ieber pernafd&en.
52.	2(poloncljen fdjaute berSftufter in ber^u* d&r ju , trne fte foc&fe. Da fam bie 3Tacfj&arrnn , umetroalanjufragen. ©ib&cfct, 2(po(oiid)en! fag> le bieSJtuffer, baft bie<5uppe nid&t ubertaufe.
roiH nur gefc{j»inbe fe(>en, »al bie 9?acfcbarinn t>er» fangf. ^aum ging ffe »rg, fo »ar fcfcon bie 6up» pe in ber £>of;e. Sfpolondjen griff eilig nad!) bem ©dbopfloffef, gof ein »enig faftel SBaffer ju, unb fcfcob ben $afen et»al t>om $euer »eg. 2Bal »a= rc fonfl gef4)eOfn ? 2>ie befle ©uppe »are abge» (aufen. 2(po(ond)en roar faum etroal uber fteben 3af)rr. 2Dar bal nid&t rec&t f)ubfd>, baf fte ber SJIuffer fdjon fo (jelfrn Fonnte ? ©al fam bfofi ba* Ijer, roeil fte ofterl gab, roie bie 3Jlutter bie ©acfceit macf;te.
53.	3gna£ (jaffe ben 9tad)mitfag »on brr ©d)u[efrep. ©a fonnte er gfeidj anbern ^naben itn S)orf» f)erutnlaufen. 2lber fein SJater [jie$ ifjn bie čefratifgabr nac^fefen , efroal nad) ber SJorfdbrcft, ober aul einem 25udje fc^on abfc^reiben, aucfc ein unb anberel SKedjenerempeJ madjen. 2Uar er bamit fertig , fo erlaubte il)m ber SJafer, aud) ju anberen jtinbern ju gef)en. 3fpf »ar er nod) einma^I folu« ftig bet) bem ©siefe, roeif er »orftrr ef»al gtfernet, unb bem SJafer SJJergnugen gemadjt £atte. 2>a nun
shili, ino kapo, nove nogavize , fholnje, Jno take rezhi kupili. Kadar fe je Gregor bol fpametval (fzhednil), R je eno jagne, en pajn (kofh) zhebel (pzhel) ino takeh rezhf kupil. K' zhemi ? Glejte, s' tim je imel dal-I ho vefelje, kakor tifti otrozi, kteri fvoje penese berfh na fladkarijo isdajo.
52.	Polonjka je v' kuhinji mater gledala, kak' fo kuhali. Sdaj je fofeda prifhla sa njekaj pitat. Pasi, Polonjka ! fo mati rekli , de shupa nebo kipila. Jes bom hitro pogledala, kaj fofeda ozhe. Komaj fo mati odifhli, je shupa she vrela. Polonjka je hitro sajemnizo vsela, eno malo mersle vode prilila , ino lonez (pifker) od ognja odmek-liila. Kaj bi fe ovazhi bilo sgodilo? Na| bolfha shupa bi bila skipila. Polonjka je bila komaj njekaj zhes (kres) fedem let flara. Ali to nej prav lepo bilo, de je materi she tak' pomagati snala ? To je famo od tega prifhlo , kir je vezhkrat pafko imela, kak* fo mati s' rezhmi delali.
53.	Nazek po poldne nej imel fhole. On bi bil snal, kakor drugi otrozi, po ve-•fi okoli hoditi (tekati). Ali ozha fo 'mu veleli , kar je od fhole nalosheno , prebrati (prefhteti) , po naprejpifi, ali is bukviz kaj lepo prepifati, tudi en ali drugi razhun is-delati (israzhuniti). Kadar je to isgotovil, fo mu ozhe pripuftili tudi k' drugi dezi iti. Sdaj je pri igri f he enkrat vefelejfhi bil, kir fe je poprej kaj navuzhil, ino ozheta
3gnaf3 audfj bafjeim efroaž (mite, fo tf)at er aU len anbern .Sinbem in ber ©cfcute ju»or ; 9Tiemanb laž/ fc(»neb, unb redjnefe fo gut unb fertig, tpie er.
54.	2Benn Jpannd&en auž ber ©d&ufe fjeim fani/ fo roiež if;r bie2Jtutfer gleicf; etroaž ju arbeifeit an : „®tl), roicfie ben gaben in einen^nauel auf." £afpfe ben Srcirn »on ber ©pu(e ab. SJautne bie ©acften jufammen. fietjre baž Simmer auž.
fd&e ben $ifc& fauber ab. ©pule bie tfočfj* unb Sftiicfctopfe rein, unb gief? baž erfie ©pu(id)t in bas? ©cforoetnfc&aff." ©o fann bie 9Jtutter immer auf efroaž anberž, baf fie i[)t ju tfrungebe. ^anncfeeii gett>of;nfe ffd) babep bie ©efcfcaftigfeif an. ©ie lernte aucfc affež gefd;i<ft angreifen, unb flinf atis^ ricfiten. 3n if)rem jrooiffen 3a!jre fonnte fte fc^oa redjt »ietež in ber £auž£a(fung tljun.
55.	„3fjr fet)b bocfi recfjt giucfiicfj , fpradj bie 9?acfjbarinn ju Jpannc&enž 93tuffer. (gureŠocf)« ter i(I nocfc fo jung, unb boc^ fd&on fo emftg unb gefcf;icft , baf? ffe eudfj balb ubrrafl {jelfen fann. SDfein 2Jtabc(jen iflntdjf fo. fefjet, antroortete bie SSftuttet, e$ fam mir bie diriridHung ju ©tat* ten, baf ben (jafben Sag feiite ©cfcuie i(?. 2)a Itef id) §auncf)en nidjt mujjig gc^en , fonbern (jteft fte jur Šfrbeit an , baf fie fid) baratt geroobnfe.
fann id) fie fd)on fo gut brauc^en, a(ž eine Sftagb. t)offe, ftf- faJI aud) mit ber 3eif eine gufe 5paužtturf{)inn abgebrn." §annd;en ^affe eš flfborf, ba|? bie 3?ac(/barinn fie (obte, unb ež freu*
rasvefelil. Kir fe je Nazek tudi doma kaj navuzhil, tak' je v' f holi pred vfimi drugimi otroki nar (naj) vezh snalj nobeden (nejeden) nej tak' dobro ino hitro bral /fhtel), pifal, ali razhunil, kakor on.
54. Zhe je Hanika (Joaniza) is fhole domu prifhla, fo inati njej taki kaj delati veleli. „Pojdi, ino svi nit v' klopko (klop-zhek) , smotaj zviram (konez) is vretena (fhpole). Spravi rezili vkup. Pometi hifho. Miso fnashno sbrifhi. Pom! zhifto pifkre ino latvize , ino vli perve pominje v' pomin-jak.'< Tak' fo mati fkos kaj drugiga smifli-li, de bi njej (nje) delati dali. Hanika fe je pri tem delavnofti (pofhivanja) navadila. Ona fe je tudi navuzhila vfako rezh pripravno (narozhno) prijeti , ino berfh opraviti. V' fvojim dvanajftim leti je she prav dofti snala pri gofpodinftvi napraviti.
55 „Vi fte vencr prav frezhni, je fo-feda k' Hanikini materi rekla. Vafha hzhi (zhi) je f he tak' mlada , ino vener she tak' pridna ino pripravna (narozhna), de (da) vam povfodi pomagati sna. Moja dekliniza nej taka." Glejte , fo mati odgovorili, meni je ta naredba (naprava) pomagala , de pol dneva ne fhole Toti zhaf jes (jas) nejfim Hanike bres dela (poftopati) puftila , temozh (ampak , neg') fim njo k' deli priganjala, de bi fi ga privadila. Sdaj mi she tak dobro flushi, kakor (liakti) kaka dekla. Jes (ja) imam vupan e , ona bo s' zhafoma tudi do-
le jte redjt im $erjen, baj? bie 2ttuffer fo mit if)t jufrieben tpar.
56. 3n einern 2>orfe crric^fcfctt ber £er» ^Pfatrer unb #err SBcrtpaftfr mit einanber rine ©pinn* _ ffube. 2)a famen bie tfinber aufer beti (Sc^uf« tfunben, unb an bem (jalben Sage jufammen, unb fpannen fcfcafroollenel ober baumtpollenel @arn. 2Belc#e fleifjig roaren, Perbienten ficfj bel Sagel brep, pier, aucfj funf .Rreujer. Siefel ®elb leg. len ifjnen bie Slelfern jufammen, ffe liefjien jte befier bapon fleiben, unb Robert tbnen nocf) einen fyub» fcf;en ©parpfennig fur bie 3uFunft auf. 2>a! 25e* (fe aber roar, bafi ft'cfr bie j?inber frubjeitig jur 2(r» beitfamieit unb ©parfamfeit geroobnten, attcf; ntdjt fo mufbrotfftgunb ungefittet rourben, roieel geroobn* anbere bep bem ©aflenlaufen ^u roerben pflegen.
57. @in SJafer rtef an einem SBinter < 2(bett« be feine $inber jufammen: ^omrnef, fe0et eu$ flDfe ba um ben Zifd)." lag ein tucfr barauf, roeld&el erringlum aufroartl btegen lief?. (Srbradj* le bann ein SJierfet Gjrbfen, unb fdjutfete einen Sfreit bapon auf ben Sifcfr. ,,2)a tlaubet bie 2Bicfen, unb affel Unfaubere f>eraul, unb legel bann auf bie eine ©eite bie fcfconeren, unb grofieren, auf bie an^ bere bie fleineren in ipauflein jufammen." Siefe Strbeil lief ber SJater offerg mit Srbfen, fitnfen, unb bergleicljen tpieberboblen, tnenn er eben nid)t$ SJefierel fur feine j?inber ju t^un tpuf te. @r braucfc«
bra gofpodin)*a. „Hanika je zhula (flifhila) , da njo je fofeda hvalila, ino 'jo je v' ferzi vefelilo, da fo mati sh' njoj tak sadovolni bili.
56.	V' eni veli fta gofpod fajmafhter (farmcfhter) ino grafhinfki (grejfki) gofpod oblaftnik sa predenje eno hifho pripravila. Tam fo fe otrozi ob vurah , ino poldneveh , kadar nej fhole bilo, s-ifhli, ino ovezh-jo, al drevno volno (pavolo) preli. Kteri fo pridni bili, fo fi na den tri, fhtiri, tudi pet lirajzarjov saflushili. Tote penese fo njim ftarifhi vkupdevali, njim sa nje bolfho opravo napraviti dali, ino lepi penes sa naprej prihranili. Naj bolfho pakjebiloto, de fo fe otrozi rano (sgodaj) na delavnoft ino privarvlivolt vadili, ino nejfo tak' prevsetni (nepofajeni, ofhabni), ino nemarni (hudobni) pollali, kakor navadno drugi pri fvojem potepanji naltanejo.
57.	En ozha fo v' simi en vezher fvoje otroke vkup poklizali: „Prite; fedite vfi okoli mise." Na totej je bila ena ruha (enpart) kero fo veleli okoli pri krajah gor sefukati. Potem fo zhetertinko (merizo) graha prinef-li, ino ga en del na miso sefipali." Tu shirajte graholko (grafhizo, grah ar) ino vfe fmetje (gloto) , ino devajte lepfhi ino debe-lejfhi grah na en kraj, na drugi pak menj-fhi na kupzhike." Toto delo s' grahom, s' lezhoj, ino s' takimi rezhmi fo ozha vezh-krat pred fe vseli, kadar sa fvoje otroke
fe bie fdjonere §rud&f $eil| jum ©amen , t(jetl$ juin SJerfaufen ; bie fleinere itn Jpaufe jurn SJerfpei« fen/ 2Bal mcint il)r , mal biefel bem SSater fur «nen9Tu£en fd&affte ? unb mie ftd; bieftinber fcabep ben gleif? angemofjnlen ? —-
58. Sofepfj mar ein red&ter $augenid(}(|. 2Bmn er merffe, bajj feine 2lelferit eine Strbeit f)aU fen, mo er if;nen f)clfcn fonnte, fdjlidjj er gleid) ba» pon, unb ging mu fig itn 2)orfe (jerum. rooffte aud) fonfl ben Sleltern nicf;t ge!;ord)cn. £)a flagte bie Sftutfer off.	i(i ein red&te| .Srenj rnif bem
Stingen ; ben ganjen Sag fc()[fubert er im 2>orfel)er9 um ! Slber ju SHitfage unb 2fbenb fomtnf er fcf;on , i(?t, unb trinfrmit unl, unb (joljlt ftd) ein ©tuc? S5rot. 23eo feinrm jperumjiel[)en jerreiff er »iele $leiber. 2Uir burfcn nur immer eirifdjaffen, unb ©elb fur ifjn aulgebrn. f)afnr mad)t er unl t>iel SJrrbrufš; folget nid)f, unb mili unl nicfjt bal ©e« ringfie aibriten l)elfeu.
5(). (finma&l ali bie SJtuffef mieber uber 3oft'p() flagfe, gab if;r ber SBater biej? jur 2tnt# mort: ,/©if^e 3Jtargare!lj ! tinfer j?ned)t ifi fd;ott ein ermacljfener SJIenfd; , unb er mujj bodj tljun, toal mir if)tn fagen. Unb roenn bie3)tagb nid)t al* lel arbeitef, unb tl)ut, mal mir befeljlen, fo jal)« len toir fte aul, unb fdjicfen fte fort. Sfleiufi "bu jiicfcf, baf mir e| ebeit fo mit 3ofeplj mad;en foff« ten ? Stitbere Eeuie geben ja if)re .Sinber aud; ba« unb bort^in in 2)ienff, 2Git fontten i^n efma jurn
nejfo nfekagiga bolfbiga dela vedili. Lep-fho fozhivo fo imeli nekaj sa femen, nekaj sa oddajo (prodajo); drobnejfho sa doma-zho jed. Kaj fhtimate, kaj je to ozheti s-hafnulo ? ino kak' fo fe otrozi poleg (pri temu) navadili pridni biti ?
58.	Joshef je bil pravi nemarnjek (po-tepenz). Zhe je fposnal,, de fo njegovi fta-rifhi kako delo imeli, pri kterem bi njim pomagati imel, fe je taki odtegnul , ino po vefi poftopal (prasnoval)> On tudi fizer(ova-zhi) ftarifhom nej hotel pokoren biti. Sato fo fe mati vezhkrat potoshili : „S' tim dezh-kom je veliki krish 5 zeli den fe po vefi po-teple ! Ob poldne pak ino v' vezber she pride , je , ino pije s' nami, ino fi kof (falat) kruha vseine. Pri fvojem potepanji rasterga on dofti oblazfnla. Sa njega imamo mi fkos kupovati , ino penese isdajati. Sa vfe to nam sadene (dela) dofti jese 5 nej pokoren , ino nam pri deli zhifto nizhefa pomagati nezhe."
59.	Enkrat, kadar fo fe mati zhcs Joshefa drugozh toshili, fo njim ozha toti odgovor dali: »Glej Margeza! najni hlapez je she dorafhen zhlovek, ino vener vzhiniti „ more y kar 'mu rezheva. Ino zhe dekla vfiga tiga ne dela, ino ne napravi, kar njej sapovcva, tak' 'jo isplazhava, ino od-pofhleva. Kaj ne raenifh (fhtimafh), de bi s' Joshefom ravno tako vzhiniti imela. Drugi Iudje tudi fvoje otroke fem
jpafter, ober <inber$ n>of;in oerbingen, Dort famt er frembeS 25rot effen fernen. 233ir {jaben bann Feinen9Serbru£ me&r; fonnen oon bem, roaž ntiran feiner .Koli unb $leibung erfparen, beffer leben, unb ©elb, tt>a$ er unl fo|lete, auf ttn$ uemenben." ftatte ber SSafer nicftf ganj recf)t ?
60. Sofeplj ftcf) ntcfcf befferte, gaben ijjn feine2teltcrn enblid) jum #a(fer, baj? er b»e ©cfcroei« ne J;uff;ete. ©ie bebungen ifjm nebft ber »ter ©ulben jum3af>rlof)ne- ©ie $0(1 tpollfe if>m nict)t recfjt fcfjmecfen, aucf) feine .Kleibung tparb unfer 2Bin5, ©cfcnee, unb 9Jegen balb fcfr(ec(jt. @r tf;at rtic&t (ange guf, er liefi bie ©cfjroeine in ©c&aben gef;en, unb ba ffcf) biegeute bep bem£a[fer befcf)t»er< jen, prugeKe biefer if)n einige 9Jtaf)le berb ab. (Šnb» lid) jagfe rr it)n gat fort. (£r gefraute ficf) nid)t nad) £auje. 3n ©ien(f tnofffe ijjr. aud£) 3tiemanb me^r aufnfl;tnen.	foOffe er nun anfangen ? (Sr muf»
te bettefn gejjen. — ©e^et, fo roeif fam el enblidj mit Sofrp^ , roeH er in feiner $inb&eit ben Steltern nidjtgefjorfamen, unb nidjjtl arbeiten roollte!
61. Jofepfj tpofffe anfangficfj in ber 9Tacf;bar--fc&aft befteln. Slber, roal meint r, roie i(;n bie £eute empftngen, unb roal fte fagten ? @r jog bann etrcal raeiter, »o man it)n nicfct mefjr fannte: ©a
ino ta v'flushbo davajo. Madva (mi dva, mia) ga snava k' paftirji, ali kam drugom (k' inam) dati (vdinati)j naj fe tam tujega (ludfkega) kruha jefti vuzhi. Madva potem nebova vezh telko vemjeke (jese) imela j snava s' tim, kar na njegovim ftrofhki (shiveshi) ino ob-lazhili privarjeva, bolfhi shiveti, ino penese, ktere fva sa njega 'sdavala, sa naji oberni-ti." Ali ozhe nejfo prav imeli ?
60.	Kir fe Joshef nej pobolfhal, fo ga tedaj ftarifhi k' paftirji dali, de bi fvinje pa-fel. Oni fo 'mu sraven shivesha (ftrofhka) fhtiri goldinarje (rafnfhke) isgovorili sa eno letno plazhilo. Shivesh 'mu nej hotel prav difhati , ino njegovo oblazhilo je tudi od vetra, fnega, ino deshja v' kratkem ftroh-nelo (slagodnelo). On ne dolgo dobro fto-ril (djal) j on je fvinje v' fhhodo iti pufhal, ino kadar fo fe ludje pri paftirji (zhedniki) potoshili, ga je toti enekrate prav pretepal. Sadnjizh ga je zhifto prozli fpokal ('fti-ral). Domu iti fe nej vupal. V' flushbo vseti ga tudi nifhe (nehzhe) nej hotel. Kaj mu je bilo sdaj sazheti ? On je mogel bera-zhit (fhterzuvat) iti. Glejte! tak' dalezh je sadnizh Joshef prifhel, kir v' fvojih zhifto mladih letah (otrozhnofti) ftarifhom nej hotel pokoren biti, ino nizhefa delati.
61.	Joshef je s' perviga v' fofedfki be-razhiti (fhterzuvati) hotel. Ali kaj fhtima-
/ te, kak' fo ga ludje fprijeli, in kaj fo rekli ? On je potem dalej ifhel, kir (kdej)
rr(;ie(t er mand)e$ 2ftal)f erttmš , 6fter$ ob« ntd)tš< „2Baš Iauf|i bu ju un3 fjir? |)ie£eš.	attbei«
nem X?rfe beffeln. SBenn bu ein gufer 3ungr biff, unb eš notf;ig toetben bir bie £eurr f$on et* maš geben." 2(nbere fagten : ,(2l5ir muffm fur bie Slrinen in unfrrm ©orfe forgen." 2B:eber anbere: ,/|p bu roarefi ju rinigen 9(rbei(en fdbon grofgenug. SBarutn geljff bu nid&t in£>ienft ? dš roirb no d) ein Iirberlicf)er ©aubieb auš bir ttierben \" 2)a$ traf aud) fo ein. 23ep fcinem $erum(freifen fatn er ba unb bort in fpaufer, roo Sttemanb, ober -efroa nur ein $inb bafjeim mar, ober er fanb fonf} eine ©e* IrgenF;eit einjufd)!eid)en unb ju (Ief)(en, £)a nafrm er t)eimiid) mif, tt>a§ er fonnte, bis er batb ertappf, nnb an baš Eanbgeric^t gebracl)f trurbe. ©ef)et, fo farn Sofepf; t)»m SSettcIn gar nori; jum ©tei;len, mie e§ gerooijnUd) gefd)ief;f. ©er Jperr ©d)u.((e()rer n>irb eud; erjci()(en, roie e| i(jm bcpm 2aubgerid[)te
fling.
6». ©a ^anfrafe nodj Fictit »ar, tiej? if;m bie 2Kutter afie gel;Ier ungeftraft angeljen. ©ie fprad): „(šr ifi nod) ein .Kinb, unb perffefjt el nid)f beffer. 2Cenn er groper roirb, fofl er fd;on gefc^et« berroerben." freplicl;! ©o getrofjnfe er ficl) bie gel;ler t>on $inbi)eit auf an, fte roucfcfen mit i(;m auf, unb rotirben nad) unb nacfi immer groper. 3ift}t £orfe bie ŠJJlutter einen bojen ©treid; uber ben anbern »on if;m. Stfrntt fte ibn ermafjnfe, fronte er i()r nur, unb (;tng tl)r bofe IKcben an. ©a jam« tnerte fte: „?(d; tvač macfjet mir ber Sunge fur
ga ludj<5 ncjfo posnali. Tam je nekokrat kaj dobil, vezhkrat nizhefa. „Kaj fern k' nam hodifh ? fo rekli. Idi v' fvoj kraj fherzuvat. Zhe li verli rnladenzh, ino zhe £otrebujefh , bodo ti ludje she Isai dali " Drugi fo rekli: „Mi moremo sa vet hke fi-tomake fkerbeti." She drugi : „Aj , ti bi bil sa nekako delo she sa dofti velik. Sa-kaj ne grefh flushit? Is tebe fhe bo sreli tat!" To fe je tudi sgodflo. Pri fvojem potepanji je tu ino tam k' hifham prifhel , pri ktcrih nej nifhe, ali le en fam otrok doma bil, ali on je kako drugo priliko no;-fhel noter slesiti, ino vkraditi. Tedaj je f krivaj s' faboj vsel, liar je mogel , dokler je v' kratkem popaden ino pred deshelfko fodbo gnan bil. Glejte, tak' je Joshcf od fhterzuvanja zelo do tatvine prifhel, kar fe navadno sgodi. Gofpod vuzhenik bodo vam povedali, kak' fe 'mu je pri deshellki fod-bi godilo.
62. Kadar je Pongraz fhe mali bil, fo 'mu mati vfako pregreho persanefli, prave-jozh : „0n je fhe otrok , ino bolj ne safto-pi. Kadar bo vekfhi srafel, fe bo she fpa-metval (fzhednil)." Kaj pakde(berfh zhaf) ! Tak' fe je od malega na pregrehe navadil , tote fo sh' njim v' red rafle, ino po zhafi fkos vekfhe naftajale. Sdaj fo mati flifhili hudobijo na hudobijo od njega povedati. Zhe fo ga opominjali, njim je le klubluval , ino hudo odgovarjal. Sdaj fo fe toshili (fo
SJerbrufi ! Ijilft aucfc nicf)ts mefjrbfp if;m! £df. te id; il;n boc£ gejogen, t>a er nod; flrin mar!"
63. $(orian bracfcfe einma&l ein fleineš ©cfcnappmefifer mit nad) Jpaufe. ©er 2Jater fragte „ i(;n : „2Bo f)afl bu bal SDieffer (>er?" @r antroor« tete furdijtfam, er fjabe el gefunben. 2tfo battn 1 geflef; eš nur gleidj. glorian (lolterte : „3n ©e* fe«ba(fiang ©tube/' ©er SUater na(jm i(m bep ben Šlrmen , unb fu^rfe i(jn bafrin. fanb ft<£, baf> er bal 2Jtefferd)en, roelcfoeS ber £od)ter ©eba» (liani ge&orte, oom ©eftmfe naljm, unb eingeflecFt (jatte. @r mufte el auf eben bie©telle roiebrr Ijin* legen. ©er SJafer gab if)m g(eid) einen fd)arfen SJermeil, unb aH er nadj £aufe fant, beftrafte er ifjn fdjarf. „©u unglucffeligel $inb , fagte ber 5Šafer, mal fonnte aul bir merben, roenn bu bir bal ©tef;(en angemoI)nte(l !"
64. ©a gufaš nod) ein $inb mar, molite er feiner <Sc£;tpeficr mancfcel 23ta()l etmal neumen, ©ie flopfte if;tn aber auf bie §inger, unb fagte: ,,©al i (i mein." 2tf# er gfaubte, baf? i(jm 3e« monb fein ^pfetfdjen genommen (jatte, fagte fie: „@e(t, bal i(i bir nid;t lieb. ©u mufit audj 3lie» mattben etmal neumen." @in $aar 9)ta()[ flingen ber SJIuticr einige $(einigfeifen ab. ©ie (ieOte ei# ne ftf;arfe llnterfudjung an, unb fanb fte unter 2w fal ©pir(fad)tn. ©og(ei$ jmang fte i(m, fte roie* ber bortfjin ju (erten, mo er fte meggenommen (jatte. ©ie I;ieb i(;n bann mit ber SKutlje fdjarf auf bie £dnbe, unb fpra$: „9?imm nicfctf tpeg, mal nicfcf
bit
nerolvali) : Ah I kaj mi ga ti dezhko persa-dene ! Pri njemu tudi nizh vezh nepomaga. Da bi ga jes (ja) le bila ojftro dershala (ftra-huvala), kadar je fhe mali bil.
03- Florijanek je enkrat fklepez (fklep-ni nosh) dormi prinefel. Ozha fo ga pitali (prafhali) :' Odkod imafh toti nosh ? On je boje odgovoril, da ga je najfhel. Kej pak ? le taki obftoj, Florijanek je rekel: V' Ba-ba-fhtija-novi bifhi." Ozha so ga sa roko prijeli ino ta pelali. Rasodelo fe je , da ie on noshek, kteri je Bafhtiianove hzhere bil, is polize vsel, ino v'shep (arshat) vteknul. On ga je mogel ravno ta nasaj poloshiti. Ozhe fo ga prezej (k' zhafi) ojftro pofvarili, ino kadar je domu prifhel, fo ga slo kafh-tigali : „Nefrczhni otrok ! fo ozhe rekli, kaj bi snalo is tebe poftati, zhe bi fe krafti na-vadil."
64. Kadar je Lukazh fhe otrok bil, jc fvoji feftri nekokrat kaj vseti hotel. Ali ona ga je po perftih kerhnila, rekozh : To je mojo. Kadar je miflil (fhtimal) de 'mu je kdo pifhalko (shverglo) vsel, je ona rekla : Glej ! io ti nej lubo (po voli). Ti tudi ni-komi nemafh nizhefa vseti. Eno dvakrat fo mati nekaj rezhi sgrefhili. Oni fo vfe zhi-fto fprejifkali ino nje med Lukazhovoj igra-zhoj najfhli. Taki fo ga mati prifilili rezhi drugozh ta djati, kir (kdej) 'jih je vsel. Potem fo ga s' fhiboj ojftro po rokah fpe-kli (ofhverkaii, fhuknuli) rekozh: „We od-Pcrpovedanja safhk.po dcsheli. E
bir gebort. SJjuft bu tS nod& einmabf, fo tuifl id) bid) nod) fd)arfct befirafen." 2tuf fofdje Strt fern* fe SuFal fru^jciticj / ba|? e$ nid)t erfaubt i|l, rtroal grembel ju neumen.
65. It(rid) nafcbte gern. Grr fdflid) fid) f)e'm' Itd;bie 6peifcfammer, unb ffrid) fid) 23utfer auf, ober tunfte bie ffirotfdjnitten in ben SJlifc^rabiTi. . 9Hand)el 9Kaf)l Fam er uber bie geborrfen 3n>etfd>« Fen, 2{epfel» unb 58irnenfc()ni0e. SJcbefe i(jn bie SDlutter be|jtt>egen an, fo log er ftd& auf bie 2ftau« fe, ober auf bie ,fta($e aul; benn mer fiiebft, ber lugt gern. 2US Ulrid) grofjer rourbe, roarb er aud> Fecfer. dr fpurte nad), roo bie 2(e(fern eftral ©elb ^atten, unb entroenbete 2(nfang| einen ^reujer auf eine ©emmet; nad)l)et na(jm er fdjon me()r. @r fing je£t an, ben Stadjbarn in bie ©arfen ju (?ei< gen, um £>bff ju (tebfen. 33alb roagte er e§ fo* gar, burd) £od)er unb §enf?er in ifrre #aufer ein^u« fd)Ieid)fn, unb ju entfremben, tnal i(;m faugte. ©eftet, fo Fam Ulrid) immer treifer, reiebal ©prid)« trorf fagt: SPtit bem $leinen fangt man an, mitbetn ©roftcrn bort man auf. ^inberl [)utf;et eucfe ja, ju Jpaufe, ober in ber ©d)ufe ober roo immer bal ©eringfie ju entroenben.
66. Sftidjael ffeffte balb biefel, balb jene! <jn. @r fd)Iid) fid) bann	tt>eg, um befme»
gen nicfct angeFlagf ju tperben. SBarb er bcc^ ba*
ncfi nizhefa , kaj (kar) nej tvojega. Zhe to fhe enkrat fturifh (ftorifh), te bom fhe oj-Itrej kafhtigala." Tak' fe je Lukazh rano navuzhil, cle nej dopufheno trohe (nizhefa) ludfkega (tujega) vseti.
65.	Ur h (Vorih) je rad flakuval. On fe je fkrivaj (fkrivfhi) v' kuhenfki hram (s-hranizo) smusnil (fmuknul), ino fi kofe (falate) kruha s' putrOm namasal, ali v' fme-teno (verhnio) pomahal. Nekokrat fe je tudi zhes fuhe flive, jabozhne-ino grufhknje kerhle (reshne, platizhe, klojeze) fpravil (podal). Zhe - fo ga mati sa to nagovorili, fe jenamiflii, ali na mazhke isgovoril; sakaj (kijti) kdor krade, rad lashe. Kadar je Vorih vekfhi srafel ; je tudi dersnejfhi poftal. On je saflčduval, kej fo ftarifhi kaj penes imeli , ino je fpervega kaki krajzar (krish) sa kolazh (shemlo) vkral, po zhafi pak vezh vsel. Sdaj je on sazhel fofedam v' ograde (verte) hoditi fadja kraft. V' kratkem fe je vupal fkos luknje ino okna v' hrame plesi-ti, ino vkrafti, kar fe'mu je povidilo. Glejte! tak' je Vorih fkos dalej prifhel, kakor prigovor (pravozh) pravi : S' malim fe sazh-ncf , s' velkim fe neha (henja, jenja). Otrozi ! varite le doma, ali v' fholi, ali kej drugej (kdej inde) trohe (te nar menjfhe ftvari) vseti.
66.	Mihalek je sdaj to , sdaj tifto po-zhel. On fe je pptem fkrivaj odtegnul, da bi nebil satoshen. Zhe je sa to vener bil
E z
um befragf, fo fffKfe rt fi'd& an, al| meitrt er nidjfl* batton mufjfe. @r fagte, er fep ba unb bor( gerce* fen, unb mandjel 9Jta|)l fc&ob er gar bie ©cfiulb auf anbere. ©o gel;t el gcmeiniglid), roenn ^inber 355fel tf)un, bann moBen fte etmal »erbergeu, bann lugeu fte. ©elt, bal ©ute burften fte fefron geffe* ! 2Bal ifi alfo »on ben $inbern ju Ijalfett, bie gern lugen? Sftidjael roarb enblid) uber ber Sttge ertappf. 25on bem 2tugenbli<fe an glaubfen i|jm bie Sleltern nicfotl mef;r, er močite aucl) ein anberel 2Jia(>t »orroenben, mal er molite. ©ie fagfen: „£>u l)afr unl fd;on »orgelogen; eiwm Sugner glaubt man
67. 2ftidjael fant eintge 2)iaf;l in Soljann! £aul ju beffen ^inbern. <Sr |)affe bep bem <Bd)uU gcf)en 2Sefanntfd)aft mit tynen gemaclif, unb fte lit« len i^n gern , meil er »ielel ju fefcma^eit unb ju er« ja^len mufjte. Slber So&antt merffe balb, baf ber Sunge mitunter log. ©leid) fdjidfte er ifjn fort, unb*»erbot|> i{fm, ferner in bal £au! ju fommen. G?r fagfe bann ju feinen $inbern: „@ef;et nid&t mel)r mit biefem Sungen um, unb bringet ifm ja nid)t mel;r f)er, . er lugt! SDal jeigt an, baj? er ba|)eim gern lieberlidj ifi, unb offer! mitunter mau* fef, 2)a muf? er ftd) bep feinen Sleltern ()inaullu* gett. ©o gemoljnfe " f<d; &al Suflen an: 2Ber gern lugt, ber fiieljlt gern. 9Kerft eud; bal!"
68. fiucie marf in ber $udje eine grofe ©c$iuffel »on ter ©telle ^erab. 3e£t molite fie bie
popltan (prafhan), fe je dershal (delal), kakor da bi od kaj takega nizhefa nevedil. On je rekel, de je tu ino tam bil, ino nekokrat je lirivizo (krivino) tudi na druge sver-nil. Tako fe svekfhima (vezhdejl) sgodi, kadar otrozi hudo delajo, hozhejo sakriva-ti, ino lashejo. Jeli, kaj dobriga obftati, bi fe nebali! Kaj ie tedaj od takih otrokov fhtimati (dershati) , kteri radi lashejo ? Mi-lieza (Mihaleka) fo sadnizh na lashi dobili. Od feh dob (rnal) 'mu ftarifhi nejfo vezh verjeli, zhe fe je drugokrat kolikorkoli (kakhte), sagovarjal. Oni fo rekli: Ti fi fc nam she slagal, lashnivzi fe ne verje."
07.	Mihalek je ene krati v' Jvanovo hifho prifhel k' njegovim otrokam. On fe je pri v' fholo hojenji sh' njimi sesnanil (sesnal), ino oni fo ga radi imeli, kir je do-Iti shlabudrati (guzhati) ino povedati snal (vedil). Ali Jvan (Janes) je kmalo (na fko-rem) fposnal, de je dezhko smef lagal. Na mah (berfh) ga je odpoflal, ino 'mu prepovedal, vezhkrat k'hifhi (hrami) priti. Potem je k' fvojim otrokam rekel: „Ne tovarfhite fe s' totim dezhkom, ino ga fem vezh ne-vodite, 011 lashe. To kashe, de je doma nemaren, ino smef vezhkrat kaj smekne. Na to li more pri fvojih ftarifhah s' lashrm pomagati. Tak' fe je on lagati navadil. Kdor rad lashe, rad krade. Sapomnite fi to."
08.	Luzija je v' kuhinji eno veliko fkledo is polize vergla, Sdaj je hotela zhre-
©cj&erben eifig aufffauben, unb baeon fcf)(eic6ert. ©ie befanit ftcf; aber, bafj bie ©c{;u(b auf i£re ©4m>e|?er, ober auf bie 2)tagb Fommen Fonnte; bie 2Jlu(fer rourbe tfe bocfc jufept ju Kebe (leden, bann mupte fte (ugen. „3Tein, bac&te ffe, lugen roitf icf) nict)t! ^Sie anbern foden and) nidjt unfcfjutbig aul* v Qtfd)mat)t tmbett, ba icf) ben §el)ler begangen t)a> be," ©te roeinfe bitterntf). <g| mar i(;r fo bange, M bt'p ber 2Hutter fe(jen Ju#a(Ten. Sodb ging fte £in, unb baty: „Siebe 2ftutter, jurnet bocf) nidjt! ©a icf) bie grofje ©c&uffel fcerabfangen rooflte, acf>, »ar id) ungefcfcicFf, unb tiejp fte faden !" ©ie 2Jtut» ler fagte: „jcf) fod tt>of)[ bofe auf &ic& fepn, baj? tu mir fo (Sdfjaben macf)efi. 2(&cr roeil bu beinen gejjfer fe(6(t aufricfjtig ge(iefj(i, roiff icf; bir errjei* £en. @ib nur ein anberel 2Jta&l beffer %d)t."
6Q. 9ftattfjial lief eifenbl jur Sftutter, unb jeigte il)t an, bag fetne @d)t»e(ier etroal jerbroc&en t)abe. „©ie|), fagte bie SRutter, bu tnacfrefl mir jefst SSerbruf, baf bu mir bal anjeigff. llrtb roenn tc^ nun ftinge&e, unb £ildjen aulfdjefte, fo \)at fte and) SJerbrujjj. ^Ijilipp unb bie 2?tagb fjaben fte aud) gern; e| roirb fte perbriejjen, ba|j bu beine ©djroefler gteidj oerrat&en ()aff. ©ie roerben bir rl oorrucFen, unb bicfj einen ©djrt>at3er freifien; ttnrb fcidj bal nid&t perbriefen? ©c&au, fo macfcefi bu mit beinen Sfnjeigen mir, beiner ©cfrroefler, bem 23ruber, ber 2Kagb unb bir felb(i 2Jerbruf. #a'f bu benn eine greube, baj? iefr auf Silcfjen jurne? ©ie ift boc^ bein (tebel ©c()tpe|ferc&eii! ©e(t, bu
pinje hitro pobrati, ino fe na tihem odtegniti. Ona pa fe je pomiflila , de bi fe vte-gnila njena feftra, ali dekla obdolshiti (pokri-viti) j mati bi njo sadnizh vener pred fe poli-lizali (posvali), tedaj bi mogla lagati. „Ne, fi je pri febi miflila, lagati nezhem ! One dve tudi nefmete po nedolshnim (bres krivize) kregane biti, kadar lim jes pregrefhila." 0-na fe je milo jokala. Njej je teshko (shmet-no) bilo, materi pred ozhi ftopiti. Vener je ta ifhla ino prolila : „Luba mati, ne jesite fe ! Kadar lim po veliko fkledo fegnula, fim lieprikladna bila, ino njo puftila pafti." Mati fo rekli : Jes (ja) bi na te-lehko huda (jesna) bila, kir mi tako fhllodo delafh. Ali Jtir fvojo krivino (pregreho) fama rel-nizhno fposnafh, tak' bom ti odpuftila. Le drugo krat bol pa! ko imej."
69. Matizhek je hitro k' materi tekel, ino njim povedal, de je njegova feftra nekaj fterla. „Glej, fo mati rekli, ti mi sdaj jeso delafh, kir mi to povefh. Ino zhe sdaj ta grem, ino Lisiko f kregam , tak' bo tudi ona hude vole. Filip ino dekla 'jo tudi rada imata, oba le bota jesila, de fi ti tvojo feftro taki isdal. Ona bota ti to opo-nafhala , ino te sa shlabudravza imela. Kaj fe to tebi nebo samersilo ? Glej, tako ti s* tvojoj toshboj meni, tvoji feftri, brati, delili, ino febi famimu vernfeko delafh. Ali fe 'ti velelifh , de fe jes nad Lisikoj jesim ? Ona je le (vener) troja luba feftriza ! Jeli, ti
felb(f fc&rfi ja audb oft; roirb ti bit bann gefaffen, roenn fie bir e| »ergilf, unb bidj g(eic() anjeiget? „©d;au l roal bu fr.I>|i ntd;t gern I;a(l, ba$ t&ue aucfc anbern nidjt."
70. 2tl5 3afo6 nodj ein £nabe roar, pflegte er gern au$ @pa|? mit anbern ju ringen. @r for* berfe fte berauš: „,ffomm, (af? fe{>en, roer au$ un$. bepben (idrfer ifi!" @r (;atte bann eine greube, roettti er einen auf ben Soben bradjte, unb iad;te if;n ©iefer aber fcfcainte ftd; , unb (iej? eS ficfc »erbriefien. 2Ua$ Jjaltet if;r nun t>on 3a?o6$ greu« be? 2Uar ffe gut, unb fd)on, roenn er einein ari* bem baburd) ©d;atn unb SJerbrufj inacfcte? Oeffer n>ef)rte f?d& aber ber eine fe£r, unb tuurbe {)i£ig, ober 3afp& ({jat i{jm ju [;arf. f)ann fing er an im (Šrnffe jn raufen, fcfoalt 3afob aus", unb fiief? mit £anben unb juften auf U)n. ©o famen fte jltle^t mit jerrauffen £aaren , btutigen šftafen, unb jet« fra^ten (Seftcjjtern auSeinanber.
©e(jet, fo ging arn Snbe ber ©paji in btffern (Srnfi aui.
71. Sa 3afob ali tfnabe ofter^ fo rang, fo ternte er mefjrere 2Jorf^ei(e, anbere (ifitg anju> pacfen, ifjnen bie Sujje unfer ju fcfrlagen, unb ber« gfeicfjen. ©o ttmrbe er nacfj unb nad) im Slingert geubter, aud) fecfer. 2>abep roar er grob »on $nos d&en, unb fo naljm er ti jept mit jebem auf. 2Bo e$ ©elegenfjeit gab, forberte er biefen unb jenen (jerauš, ober neefte, unb fronte tljn, bi$ er jutn Siaufen fam. 60 mac^et eš ein bofer #unb, ipo
tudi farn vczhkrat kaj pregrclhifh; ali fe bo tebi dobro sdelo , zhe ti ona poverne, ino te hitro satoshi ? ,,Glej { kar farn rad neraafh, tudi drugim ne Ituri."
70.	Kadar je Jakopez fhe otrok bil, fe jc s' drugimi rad sa fhalo metal. On njih je naprej klizal : ,,Pojdi fem , fkiifiva fe , lleri naji je mozhnejfhi!' On fe je potem vefelil, zhe je eriiga na tla vergel, ino ga je safmehaval. Toti pak fe je framuval ino sa slo vsel. Kaj fhtimate vi od Jakopezo-viga vefelja ? Ali je bilo prav ino lepo , zhe je sh' njim eniga drugega v' framoto ino je-so fpravil ? Vczhkrat le je uni (ovi) mozh-no branil, ino vnet (fijan, vrozh) poftal, ali Jakopez ga je preterdno fukal. Tedaj fe je sazhel sa refen tergati (teplli) , je Ja-kopeZa klel (pfuval) ino s' rokami ino nogami fuval. Tako fta fe sadnizh s' kufhtra-vimi lafmi, kervavimi nofl, ino s' oprafka-nimi obrasi rasifhla.
Glejte, tako fe je fhala na sadno s' britkoj relnizoj konzhala.
71.	Kir fe je Jakopez kakor otrok vezh-krat tak' metal , fe je vezh napredkov na-vuzhil druge saleslivo poprijemati, njim noge podbijati, ino vezh takfhega. Tak je po zhafi v' metanji bol navajen ino sders-nejfhi poftal. Sraven tega je bil mozhen(zel hruft) v' kofteh , ino fe je vfakiga lotil. Kej koli je prilika (priloshnoft) bila, je on eniga ali ovega naprej posval, ga drashil ino
er einen anbern ffe&t, tnurref unb bettt er t^n an, SJann jerbeifien fie ftcf; einanber, aber er fe(b(i fjin» fet oft fjeufenb nad[) jpaufe. iSleinet i()r nicf;f, baj? eš Safoben ofter gerabe fo ging?
72. Safob bitbefe ftd^> etroaš barauf ein, baj? er ein folcfjer Siaufer roar. 2J5ar baš nia&f bumm? @ein SSafer, ber e$ tnerffe, roarnfe t£n:„©ib %d)t, tš roirb einina{i( ein Unrcc^tcr uber bicf) Fommen." 3d) {jabe immer ge&Srf: ,,2)er gr&jjte SRaitfcr
frdgt fcic meiflen (3d;Iacje i>a'»on." roi«
berfufjr if;m a ud). 2(m JCiri^fage famen bie $un» gen auš ber 3tacfcbarfcf;aft jum Sanje. 3afob fonn» te e<? nicf)t (affen , fte nad) feiner ©eroof)nf)eit ju necfen. ®ie f;attcn aber fcfjon 2Bein getrunfen. 2Daš gfaubet if)r, roaš eš ba	<Sie bracfjen
in ber SUutf) bie ©tut;(fufe auš, unb fiefen uber it)n \)et. SaFob rourbe f;a(b tobt nad& £aufe getra« gen. @r ftarb aucf) einige 2Uocf)en barnacf). ©e« f)et, baš ifi fe^r oft baš (Snbe ber bofen Sungen, bie ficfc al| flein baž faufen angeroo^ntn,
73. Eeopolb rei£fe bie £>unbe gern, unb fet' lete aucf) anbere $inber baju an. -Ob ftcf) bie £un» be baš nicf)t inerften? 2Bo er an einem $aufe oor« bepging, beflten fte if)n affe an, unb roodten aufifjn foš. 2>ie £unbe roaren aucf) itn ganjen £)orfe fel)r bofe, unb eš rourbe ba unb bort ein $inb t>on ifynen gfbijfen. 2Ucr roar ©c^ufb barau? Sfber ba fac^te

'mu klubluval, dokler je do terganja prifh-lo. Tako dela hudi pef, kcj koli drugiga vidi, nad jim gerzhi (rnerzhi) ino slaja. Potem fe fkoleta (sgriseta) ali doftikrat on fam domu prifhanta (priplanta) ino prizvili. Jeli ne fhtimate, de fe je Jakopezi vezh-krat ravno tak' godilo ?
72. Jakopcz fe je s' tim fhtimal (ba-hal) , de je takfhi metavez bil. Kaj to nej bebafto (neumno) bilo ? Njegov ozha to fposnavfhi fo ga opominjali: „Pafko imej, enkrat bo en mozhnejfhi zhes te prifhel." Jes fim vfelej (vfekda) flifhil : „Naj hujfhi metavez naj vezh bunk (vdarov) odnefe." Tudi njemu ie je to sgodilo. Ob zerkvo rum obhajili fo mladenzhi is fofedfke na plef prifhli. Jakopez nej mogel puftiti, de bi njih po fvoji navadi ne drashil. Oni pak fo slie poprej vino pili. Kaj menite , kaj fe je sgodilo ? Oni fo v' zhemerih (iesi) noge is ftolov fterli, ino nad njega planili. Jako-peza fo na pol inertvega domu nefli. On je ene tedne potem tudi vmerl. Glejte , taki je slo doftikrat konez hudobnih mladen-zhov, kteri fe she mladi na tepenje vadijo.
7 3. Leopold je rad pfe drashil, ino tudi druge otroke k' temu napelaval. Zhe li pli tega nejfo sapomnjli ? Kej je memo (mimo) enega hrama ifhel, fo nad njim lajali, ino fe proti njemi saganjali. Pli fo tudi po vli vefi hudi bili t inu tu ali tam kakiga otroka ogrisili. Kdo je bil nad tem kriv ? Ali
ber unperfianbige Seopolb nur. (§e6f %d)t, rcie eg i(jm enblid) ging: ©fin 2>ater fcfcicfte if^tt eintnajjf in bie 9Jtu()Ie. ©a tpar ber grofe £unb, ben er ofterl an ber jlette geneeft ()atte, ebett (ol. (§r faf) Seopotben fautti, o roe(>, fo fte! er iljn t»ut[)enb an, unb rourgfe i()n. (Sr rourbe it)n jerriffen (laben, roenn ber 2Jtu(Ier nid)t ben 2fugen6(icf baju gefom* men roare. ^inber! trie rooflt it)x el per(>utfjcn, ba£ bie #unbe nid;( bčfe auf eufl^ roerben ?
74. SJafentin (jatte ein 2?ergnugen an bem ©teinroerfen. 2Bo er eine $a!3e, einen irjunb, ober einen 23ogel fa1;, jielfe er nad!) i()m. Oefter roarf er 6lo§ in bie Suft, um 311 fe()en, rote (jod), oberroie roeit ber ©teiu floge. SDer SJafer Perbotf; el i()tn : „3unge,, laj? bal OBerfen bfeibrn. Du roir(i nod) ein redjtel Ungtucf anjfeffen?" <5inma()( fam ber ŠKac&bar, unb befdjroerte fid), SJafentin f;abe i(jtn in bal §en(Ier geroorfen. (Sr Pertangte SSergufung, unb roarf ben 2le(tern por, baf? fte ben 3ungen nid&t beffer jogett. ©ie fd)amfen fid) fet)r, bafi i(men ber 9tac()bar fo ettoal portverfen fonnte. 2iber |Mt tud) oor, rote fte bann uber SJalentin aufgebrac^t rourben, unb tval i^ut roiberfuljr!
7 5. SJafentin unterfief? bal 28erfen eine 3eit lang. 2(bcr nadjfjer, roenn er gtaubte, bafj i(m 3tiemanb fet)c, tljat er el bocfc roieber. dr roarf l/uitm im Jpofe uber bie niebere 2J?auer (jiuaul. ©erabe fam ein 9Jtdbd[jen baf?er, bem b« ©tein bal
nefpametni Leopold fe je k' temu le fmejal. Pafko dajte, kak' fe 'mu je sadnjizh godilo : Njegov oaha fo ga enkrat na mlin po-flali. Tam je ti veliki pef, kteriga jena lan-zi (ketni) pripetiga vezhkrat drashil, ravno ispufhen bil. Komaj je Leopolda sagledal, joj! tak' je rasferden na njega planil, ino ga je davil. On bi ga bil rastergal, zhe bi mlinar prezej na pomozh ne bil prifhel. O-trozi ! kak' fe vi hozhete obvarvati, de pli na vaf hudi ne bojo ?
74.	Kamenje luzhati je Valentinovo ve-felje bilo. Kej je mazhko , pfa , ali tizha vi-dil, je na njega nametil. Vezhkrat je farno k' vifhko luzhal, de bi vidil, lsak' vifoko , ali kak' dalezh bi kamen letel. Ozha fo 'mu to prepovedali: „Mladenzh , pulti luzhanje ! Ti bofh fhe veliko nefrezho napravil." Enkrat je fofed prifhel, ino fe potoshil, de 'mu je Valentin s' luzhanjom okno fterl. On je hotel fhkodo poplazhano imeti, ino je Ita-rifbam oponafhal, de mladenzha bol ne ftra-lnijejo. Oni fo fe slo framuvali, de njim je fofed kaj takega oponafhati (ozhitat) snal (imel). Ali pomiflite , kak' hudi fo potem na Valentina bili, ino kaj fe 'mu je prigo-dilo !
75.	Valentin je na en zhaf luzhanje puftil. Potle pak, kadar je menil, de ga nifhzhe nevidi, je to vener sopet Itoril. On je vsadi na dvorifhi zhes nisek sid luzhal. Ravno je proti prilhla ena dekliza, kteri
Sluge fraf, bog el (jeraulfprtfsfe. ,©, bal »ar etn llngluc?! 2Ja(entin murbe balb burcfj ben ©iener abflc()o{)ff unb fc^orf mit ber Hulfie gejudjtigef. ©eine Stelfern mu$ten bem 9ftdbdjen Diet ©elb be* jahten. Unb bie geute, bie i!)n nadjmajrtl fafren, fcfcalten ade uber i&n: „2)a ge{jt ber lieberlidje 3un* gr, ber bal aritie 2Kabd)en um it)t Sluge bradjfe!" @r felbff erfd;racf, fo oft fie i(jm irgenbrco begegnetr. 2>a er fd)on alt mar, mid) er if;r nodj aul, unb ba$te; ,/2Bal I)abe i d) angeffellt !"
iC). Stfcnn Sfnbreal bal 23iel; einfreiben fa&, fo jlellfe er (id) mutljmillig auf bie ©trafie. @r fd)vie el an, maif ©teine barunter Ijinein, unb jag* te el mit ber ^eitfdje, ba§ eine! bal;in, bal anbe* re bortf;in lief^ f)ie Žeute fdjalten if;n bann, baf? er il;nen bal 25ie{> fo Perfdjeute. (šinrge broljfen iljm audj: x/@ib 2ld)t, el mirb bidE) noc^ ber (gber l)auen, ober ber ©tier auf bie £orner friegen!" Slber ba lad)(e er nur baju. Gčr mar gar fecf. ©odj einma^l, ba er el roieber fo rnadjte, fam eine mu* tfuge $u£) auf il;n jugerannt, unb flief tfrn nieber, (£r murbe fo con ber $erbe jertreten , baf? el ein Sammer mar, i£n anjufeben. ©eine Slugen lagen bid' JjerDor, er firecfte bie 3unge fjeraul, unb bie ©ebarme f;ingen il>m aul bem Seibe.
77. 3n einetn ©orfe madjten (id) bie $naben rine ©d;liffenbafjn. ©je mafjlten (id) eine ab^an*
je kamen v' ok» priletel, tle je isteklo. Ah, to je bila nefrezha! V' kratkem je po Valentina berizh prifhel, ino on je 9' fhiboj oj-ftro tepen bil. Njegovi ftarifhi fo mogli dc-klizij dofti dinarjov (penes) plazhati. Ino ludje, kteri fo ga potem vidili, fo fe zhes njega kregali : „Tu gre tifii nemarni mla-denzh, kteri je vbogo deklizo ob oko fpra-vil!" On fam fe je vftrafhil, helkoltrat njo je kej frezhal. Kadar je sbe ftar bil, fe je fhe deklize ogibal, miflejozh: Kaj lim jes Iloril!"
70. Zhe je Andrejzhek shivino domvi gnati vidil, fe je prevsetno (hinzhlivo) na zefto poftavil. On je nad njo krizhal, med njo kamenje luzhal, ino s' bizhom plodil (na-ganjal), de je na vfe kraje rasbeshala. Ludje fo ga potem kregali , de njim je shivino tako fplafhil. Eni fo 'mu tudi shugali (pro-tili, grosili, obetali): „Zhakaj ! tebe bo fhe marefez (merjafez) vgrisnul, ali bik na roge nafadil." Ali on fe je k' temu le fmejal j sakaj je bil fdno predersen. Enkrat vener kadar je pale tak' delal, fe je ena huda kraAra proti njemu sagnala (sapodi-la), ino ga s' rogmi poderla. On je od zlirede tako fpohojen bil, de njega je grosa bila pogledati. Njegove ozhi fo debele vun ftale , jesik je imel vun ftegnen , ino zhreva fo 'mu is trebuha (lampa) vifde.
77. V' eni veli fo fi dezhki faninez (derkalizo) napravili. K' temu fo fi onj en
gtge ®afle baju. $ut)! ba ffogen bie <5cQ(itten baj? e| rine §rrube mar. 2£0er bie 3tad&č>arn moli« ten e| nid)t leiben. ©te janften immer mit bm ^naben, unb mrnn jte ba ober bort rinen erroifd)fetl, fd)uttelten< fte if;n bep ben £aaren. Stfarum gonn* ten fte ifrnen bie grettbe nid)t? @ebt 2ld)t: (gin* ma£l ftel bort ein $fftb, unb bradj bal SSein. @ttt anberel	molite eine alfe $rau in bie $ird)e
gel;en, fiel unb t>errenf'fe fidj ben 2lrm. SBober fam el, baf? gerabe an bem -Orte SJief) unb Šeufe fo ungfutflid) mtirben ? 2Ber mar @d)ulb baran? 2Ba* ren el nid)t alfe J?naben, bie ben !2£rg fo fd)lupf« rtg mad)en fralfen? $inber! mo molit ifrr eure ©djiitfen Otnricfjtrrt / baf? meber eud) felbff, noeft
anbern ein ©djaben begegne ? •
78. diniiialjl gingen mef)rere ^inber auf bal (?il fd)feifrn. ©I mar fef;r fatt. £>a fcfjliffen einU ge maefer bctrauf, baf fte ju fcfcroifjen anftngen. SDann ffefffen ober fe£fen fte fid) t)in, um ftcfc ab* jufufjlen. f)iefe befamen einen febroeren #ti(fen. (Šiner, ber ficfj bie 2Ce(le auffnopfte, Friegt eine ge* faf;rlid)e Sungenenfjunbutig. (Sin anberer, ber bie spetjfappe abnaijm, er^telt einen gluj? mit fd)merj» licfcen 3af;n^ unb .Obrentrelje, 2)ie ubrigen $in=> ber, bie jtifdjaufen, baudjfen flrifiig in bie ipanbe, unb l;oben balb ben einen, balb ben anbern §uf? auf. 21(1 fte nad) Jpaufe famen, gingrn fte gleid) jutit ■Ofen, bie erflarrten ©lieber baran ju bilten, unb jogen ftd) bamit groflbeulen ju. 9Tur einen ^na« ben lief? feine SOTuttcr bie gufe in ein falte! 2Baf«
klanz (breg, nadolno vulizo) 'svolili. Huj ! tam fo farri derkale , de je vefelje bilo. Ali fofedi tega nej fo hoteli terpeti. Oni fo dezh-ke vfelej f kregali, ino zhe fo tu ali tam kte-riga v' pelt (roke) dobili, fo ga slafali (fkezh liali). Sakaj njim nejfo tega vefelja pervofhf-li (persheleli) ? Poflufhajte ! Enkrat je tam en ktmj padel (opal) , ino li nogo fterl. En drugokrat je ena ftara gofpa hotela v* zirk-vo iti, je opala , ino li roko svinula (svila). Od kod je bilo to , de fo ravno tam shvi-na ino ludje tak nefrezhni bili ? Kdo je bil na tem kriv? Ali nejfo krivi bili vfi dezhki, kteri fo fteso tak ponfko (fklisko) napravi- I li? Otrozi! Kej ozhete vi vafh faninez (der-kalizo) napraviti, de fe nebo neti Vam, neti drugim kaka fhkoda (kvar) pripetila (primerla) ?
78. Enkrat fe je vezh otrok vkup po-ledi derkat (vosit, ianinliat) if hlo. Prav je merslo bilo, Eni fo fe tak' slo (jako) fa-ninkali, de fo fe potiti (snojiti) sazheli. Potem fo fe vltali, ali feli, de bi fe ohladili. Toti fo hudi kafhel dobili. Eden, k,te-ri li je proflek (pruf htaf) odpel (odkapzhal) je nevarno shganje (vnetje) na pluzhah dobil. En drugi, kteri je kofmato kapo is glave vsel, je dobil nahod s' bolezhino na sobch ino vuhah (vufhefah). Ti drugi otrozi, kteri fo lamo gledali, fo po goltem v' roke hu-kali, ino sdaj eno, sdaj drugo nogo odsdig-vali. Kadar fo domu prifhli, fo sravnega li' pezhi fhli terde vude (krepene kotrige) JPerpovedanja sa fhk<po desheli. F
fer fcjjrn, unb bir #anbe {>ineinfauc&rn. 45 b« jcfcnatterte unb ^eulte n, aber ba$ falte SBafter jog tfjm ben grofi aul!
79. ©refc&en ging im SBinfer duš ber ©c&u* Te uber ba$ $elb nac& £aufe. (§§ roe^te if;r etrt fd&arfer 2Btnb mit ©cfrmeegefiober entgegen." 21(5 fte baš£au§ erreid)te, lief fte g(ei<# jum-Ofen, unb j)ielt tfjr ®efid)t l)in. (Š3 tt>ar eben fcfjarf eingel;eit« jef. 2>a erfror fte ftd& ben 2lugenb(i<f. £>ie #aut fing ju brennen an , fprang ba unb bort auf, unb tnurbe rauf). 2)a$ EKot^e auf ben SBangen fief fupfrig, unb biešftafe blau an, Ž>a$9Jlabcf)en mar Dorber recfrt (»ubfcfe , je£t fat) fte au$, roie geute, bie fiarf 2Dein unb23ranntrocin trinFen. — .Kiuber ! roenn tf)r auS ber £alte frineinfommef, (jalfet eud) ein menig im 2Jorf;aufe auf, gefrt nic£t gfeicfc in bie marine ©tube, am aHerroetrigfieu jum {jeifjerj£>« fen £in.
80. Šfnton tcar auf ber ©afie, ttnb faf) ben gnabigen iperrn mit bem graufein jjerbepfommen, Stnbere ^naben roaren gfeicfc baoon getaufen. Slber 2tnton blieb (lefKn, er nafrm fein £aubcfren fyubfcb unter ben&rm, unb faf; bie^errfcfeaft freunbtid) att. 5Da$ geftef bem gnabigen £errn unb bem grduleitt recfct roo&l. ©ie fragten i!)n : „9)tcin $inb ! roir fteijjt bu ? ©ef)fi bu aucfo in bie ©dEjule ? 2Bas ma* c$en fceinr Sfeltern t>af)dm ? u. f. ro, &nton ga&
gret) ino fo s* tim smersline dobili. Samo emmu dezhku fo njegova mati veleli noge v' prav merslo vodo poftaviti, ino roke v' njo potopiti (podrusniti). O ! tu je on der-getal> ino krizhal, ali voda 'mu je merslino isvlekla.
7Q. Gerika je po simi zhes (kres) polje is Ihkole domu ifhla. En ojfter veter je njej fneshovje proti metal (pihal). Kada je domdofegla, je berfh k' pezhi tekla, ino fvoje lize pritifkavala. Ravno je bilo slo sakurjeno , ino ona je taki osebila. Kosha je njo sazhela shgati, tu ino tam pokati, ino fe gerbavati (ojftriti). Rudezhina na li-ži je bakrena (repezha) poltala, ino nof je savifhnelel (modro nabubnul). Dekliza je bila poprej prav sala (fletna) , sdaj pa je bi* la, kakor ludje> kterivino ino shganje (shga-nizo) slo pijejo. Otrozi! kadar is mrasa (sime) domu pridete, pomudite fe en malo (zhafek) v' veshi (prikleti), ne hodite berfh v' toplo hifho , naj menj pak k' vrozhi pezhi.
80 Tonek je bil na viilizi, ino je vi-dil shlahtnega gofpoda s' gofpodizhnoj priti. Drugi dezhki bi bili taki odbeshali. Ali Tonek je tam oltal> fvojo kapizo lepo pod pafduho djal, ino go podo prijasno pogledal. To fe je shlahtnemi gofpodi ino gofpodižhi-ni slo dobro sdelo, Ona fta ga pitala : „Mo-jo dete ! kako ti je ime ? Ali ti tudi v' fhko-lo hodifh ? Kaj troji ftarifhi doma delajo ?"
F 2
ifcnen auf affeS &ubfd£> 2fntroort. ©te lohten ifjn bann , baf rr ein fo artiger .Knabe fep , unb rec&t t>ra»e Sfeltern (jabe. $inber ! roie rooUet if>r e§ mu* c$en , roenn i|>r bie gnabige #errfdi)aft, ben £errtt spfarrer, bie $rau SJerivalterinn , ober fo 3emanbm fomrnen fejjel ?
01. .Oefterš, roenn $rembe in'š ©orf famen , bejeugte ftc^> Štnton ebenfoartig. ©ielac&elten tf>m bann freunblicf) ju, unb fragten iljn etroa j „2Bo ifl baš ©djfof/ ber spfarrfcof, biefeš ober jene$#au» ? .©ber, roo gefjt ber2Beg ba unb bort (>in 1" 2(ntort freute ftcfc, baf er ben gremben ben 28eg jeigeti fonnte, er ging g(eicf) mit. ©ie rebeten unter 2Be» geš mandjerlep mit i&m, banften if;m bann recfjt freunbficf) , unb meinet t(>r nicfjt, baf er biSroeilen etroal ju fdjenfcn befam ? (Sr roottte ei abernicfct an* neumen, (Sr fagte, eš fep if?m fd;on ein SJergnu* gen, baf er fte f;abe fuf;ren fonnen. 2(1$ bie^erren in baš ©cfclof, ober in baš $>farrf;au$ famen, lob* ten ffe t§ fe(jr, baf eš in biefem ©orfe fo attige ^inber ge6r.
8«2. SSinjenj faf 6ep feiner SJtuffer in bet ©tube. roar an einem gepertage 9Tad!jmiffagS. f)a famen bepbe *pat£en auš ber 9Tad)b(irfd&aft auf etnen 95efud&. 2>ie Štutter fprang gleicf) auf, fte freunblicf) ju grufen. 2lber23injenjruf)rte ftcfe nidjt »om^ledPe. (Jr muf te erft gema^net roerben; ,, Vfup! tcu bi|i unartig. 3timm gefcfjroinb bie .Sappe ab , unb gib bem £errn ^)at^en unb ber $rau *pat(>inn bie #anb, fcfcau fte fcu&f^ on, roenn bu antroorteff,
i. t. d. Tonek je njima na vfe lepo odgovoril. Ona fta ga no to hvalila , de je tak* vluden dezhko , ino de prav verle ftarifhe ima. Otrozi!, kak' ozhete vi vzhiniti, kadar bote shlahtno gospodo, gofpoda fajmafh-tra, gradofko (grejfko) gofpo, ali koga takega priti vidili ?
81.	Vezhkrat, kadar fo ptuji (tujinzi, ludfki) v' vef prifhli, fe je Tonek ravno tak' vludno fkasal. Oni fo fe 'mu prijasno nafmehavali, ino ga pitali: »,Gej je grad y gej farof, gej toti ali tifti hram? Ali kam je toti, ali tifti pot ?" Tonek fe je vefelil, de je tujinzom fteso pokasati snal , on je prezej (taki) sh' njimi ifhel. Po poti fo oni ene ino druge rezhi sh' njim govorili, po tem fo fe 'mu prav prijasno sahvalili, ino jeli nefhtimate, de je nekokrat kaki dar dobil ? On pak nizhefa nej hotel vseti, rekozh : „Se she vefelim, de fim zefto (pot) pokasati snal." Kadar fo gofpodi v' grad ali v' farof prifhli, fo slo hvalili, de fe v' totej vefi tak' vludni otrozi najdejo (nahajajo).
82.	Vinzenz je v' hifhi pri fvoji materi fedel. Bilo je en prasnik (fvetek) po poldne. Tedaj fta prifhla oba botra (kuma) is fofedfke na objifkanje. Mati fo taki vfta-nili, ino nju prijasno posdravili. Ali Vinzenz fe nej is mefta genul. Mati fo ga mogli opominjati : „Pfui I ti fi nevluden. Hitro kapizo is glave vsemi, ino gofpodi ino go-fpej botri (kumi) roko podaj j nju lepo po-
u. b. g. £>6 ba$ ben $af$rn geftcr, baf? ftdj ©in* genj erflfomafjnen laffenmujjte ? ©iebad)terc ©er ■Snabe iff grof genug, er folfte fd>on fel&fi fo ge» fcfceib fepn. ©eine 2(elfern foHten nur oftec jur 2(r(igFeit antpetfen,
85. (§Š Famen bilroerten Seute in bie ©tu« te, mit bem SJater ober mit ber SJTutfeT ju reben, £tppdjen mar nod) ein £inb, er gob nod) nidbt bar* ouf2(c^f, @r tnar immer (aut unb unruftig. fpielfe er mit etroal, je£t ftng er an ju pfeifen, 6a(b ging er f)in , unb fragte bie Sftutfer: „®e£en wir noct) nicfct jurn (šffen ?" Slber Srautdje« feine ©djroejier roar maučd&enfHff. ' ©ie rcinFfe Sipp«. c&en, unbfagte ifjm leife in'|.£>fjr: „©e$) bod) nic&t fo unru(jig! ©ie 2eufe roerben benfen, bu fepeflrecfct unartig. ifomm, fepe bid) ba ju mtr £er, unb feg Jjubfd) ftifl, bafj fte mit bem SSater reben fonnen. ©ie geute merften bal , unb eš geftel t&nen fe()f wl)lj baj? Sraufcfeeit fcfcon fo pertfanbig roar.
84. ©er Ffetne granj {jortr gern Don ©efpen« flern. .©ie 2J?agb mufjte il;m fo ettpal erja^en, roenn fte beg 2tbenb| bep bem ©piitnen faf. ©a fperrte er SJtauI unb Stugen auf, unb £ordi>te. ©er ©d)auber Frod) i{>m ben SKucfen ()inan. (šrgefrau* te ftdj bann Fatim fcfclafen ju gef)en. @r fd;aute uberafif im $in|!ern um, ob er nicfrtl fe^e. ©te STCagb merfte bal, unb Fragte einige ŽDtaJjl fd&a(f-fcaft an ber tfammertjtfr, ober eš fprang ein 2Ndu$*
glej, zhe kaj odgovorifh." i. t. d. Ali je to botroma dopalo, de fo mati Vinzenza fhe opominjati mogli ? Ona fta li miflila: Dezhko je she dofti veliki, on bi imel she fam tako zheden (rasumen) biti. Njegovi ftarifhi bi ga vezhkrat mogli k' vludnofti ravnati.	-'
83.	V' zhafi (kda kda) fo ludje v' hi-fho prifhli s' ozhetom , ali s' mater j oj fe pogovarjat. Filipek je fhe otrok bil, ino na to nej pafko imel. On je fkos bil glafen ino nemiren. Sdaj fe je s' kako rezhjo igral (gural) j sdaj je shvishgati sazhel, sdaj je i-fhel mater pitat : „Ali fhe ne gremo jeft ?" Jerika pak , njegova feftra je bila lepo tiha. Ona je Filipeki mignila (kimnula) ino 'mu tiho v' vuho rekla: „Ne bodi tak' nemiren. Ludje fi bodo miflili, de fi jako nevluden (saroblen). Pojdi, vfedi fe fem k' meni , ino lepo tiho bodi , de bodo s1 ozhetom govoriti mogli." Ludje fo to savarali (fposna-li) ino njim fe je to prav dobro sdelo, de je Jerika she tak' rasumna bila.
84.	Franzek je od pofhafti (nozhnih fpak , ftrafhnih perkasen) rad nekaj flifhil. Dekla 'mu je mogla kaj takega povedati , kadar je v' vezher (svezher) pri predenji fe-d<šla. Pri tem je s' vuftami ino s' ozhmi sijal, ino poflufhal. Grosa (fhumla) ga je po zelem shivoti obifhla. ]Sa to fe je komaj vupal fpat iti. On je v' temi na vfe kraje gledal, jeli nebi kaj vidil. Dekla to sava-
t&en ober bie £a£e oben u6er ben S5oben. 2)a per* frocb ftcO granj t»ott Sfngfi unfer bie 2)t&e, <Orf» terl traumte el t&m, bag er ben ftaglic&en ©eifi fe* £e, bann fu(jr er pl§£lic(> Dom ©djfafe auf, ©e* fcet, biej? {jatte granj bapon, baf? er ftc& fo etmal erjafclen lief, ©te 2Kagb \)<xUe aOr* nur erbicfjtet, um e| \\)m furc$terli$ ju mac&en.
85. (Siildjen macfcfe etnmaljl um 2JIi(fernad&< »om ©cfclafe auf. mar. i(jr, ali menn man an ber tfammert&ur angeflopft Ijafte, ©ie ridjtete ffcf) im ffiette auf, unb ^ord&fe. (Si ppd&te roieber red)* laut. (Slildjen getraute ftcfc faum 2lt{)em ju £o(>len, Heber eine SUcite pocfcfe e| jum britfen 2J?a{>le (an« <je fort. 3e£t ftet glilcfcen bep, ba£ iljre SSafe fcfjmer franf liege. ©te bad&fe, fte fet> gefiorben , unb i(jre ©eele melbe ftcf) por ber Sfcfit an. @if £atte ofterl gefrort, baf bie 25er(?orbenen bal (fjun foUen. ©ie fd;lof Doffer 2tng|i unter bie £>ecfe , fing an ju fd^mi^ert, unb tf;at bie u&rige 3tac&t fein Sluge mefcr ju. 2Bal mar el ? Der «pubel fcg auf ber £{>urfd&melle. £>ie fiac^en i£>n, @r fr te , unb (iief mit bem tfnoc&et an bie S&ur an, rec&tfo, ali menn Jemanb anflopffe, 2)a (Slil* d;en fruf) fcinaulgejjen molite, fanb fte ben Sunb noc0 ba fi£en,
ravfhi je ene krate vkanlivo (sapelivo) po hifhnih dverah poprafkala , ali pak je kaka mifh ali mazhka sgorej po dilah (po isbi, po nahilhji) fkakala. Sdaj fe je Franzhek poln ferzhne tefnote pod odejo sakopal. Vezhkrat fe 'mu je fenjalo, de je gerdiga duha vidil, na to je naglo od fpanja gorfko-zhil. Glejte ! to je Franzhek od tega imel, de fi je take rezhi naprej povedati dal (pu-ftil). Dekla fi je vfe to farna smiflila, de bi njega prav fplafhila (v' ftrah fpravila).
85. Lisika fe je enkrat ob polnozhi is Ipanja sbudila. Njej fe je sdelo, kakor de bi kdo bil na hifhnih dverah poterkal. Ona fe je v' pofteli gorvfedla (sravnala) ino po-flufhala. K' drugemu je sopet prav glafno sropotalo. Lisika fe je komaj dihati viipa-la. Zhes eno dobo (zhaf) je tretjo krat dolgo ropotalo. Sdaj je Lisiki v' mifli prifhlo , de njena teta slo bolena leshi. Ona fi je miflila , de bi bila vmerla , ino de fe njena dufha pred dvermi glafi $ sakaj ona je vezhkrat zhula, de mertvi tak' delajo. Polna Jerzhne tefnote je ona pod odejo slesila , fe sazhela potiti, ino zelo nozh nej vezh oka (ozhefa) fiifnula. Kaj je bilo ? Pef je na pragi fedel. Buhe (bolhe) fo ga pikale. On ie je zhohal, ino s' gleshnjom dveri dotikal, ravno, kakor de bi kdo terkal. Kadar je Lisika s'jutra vun iti hotela, je pfa fhe tara fedezhega najfhla.
86. (5inma(j( fufjr 0tupred&f 2lbenbl fpat burcfc rinen 2BaIb	@l mar fe()r ftn(ter. ©ie^pfer*
be (jatfen fd)on ben ganjen Sag gejogen , unb bie Sabung mar fdjtrer; bal §u(>rmerf ging alfo ge» macfc. 9Juprcct)t furtfcfefe fid) , unb frieb bie $fer« be ffarf on. 2l6rr enblid) blieben fte boefo (hijen , unb molilen nic&t me(>r meiter. ©ie ftngen bepbe an ju Feudjen unb ju fdjnurren. SKupretfHen ftel gleicfj bep, bafj fte ein ©efpenflperfpuren. @l po#» le i()m bal £erj , unb bie ^nie jitterfen. @r ftng an ju beljen. 2(11 aber bal nid)t (jalf, fo badfrte er, el fep ein gufer ©ei(i, ben er mit gludjen per* treiben muffe. @r fcfjrie bann gemaltig, unbpeitfc^j-te auf bie *pferbe (ol, baf fte Pon neuern anjogen. j?inber! faget mir, tra! ()ielr bie^pferbeauf? 2Bar« um gingen fte nicljt, ba 9Jupred)t berete, unb mar* um *ogen fte tpieber an, ba er fTuef)te? 2Bar SKu* predjt nidjf ein rinfdftiger Sftenfd), bafi er an einen ®ei|f bacile, unb bie armen $()iere fo ubertrieb ? SCie (>dtfe er el mad)en foden, bafi fte ganj fac^te fortgegangen tpdren?
87. Ulricf) flagte bem #errn *pfarrer, baf i(jn jur STacfcf ber 2llp reite. SCenn er fo ju 35ette lie» ge, unb fcfelummere, fpringe el trie eine$a£e, ober ein #nnb ()erauf, unb brfiefe if;n. ©er *pfarret fprad) i()m ju: „3d) fef)e el eud) an , baf i(>r ein btcfel 93lut ()abet. 3(jr efftt mo(>[ aud; (iarf ju 3tad)l, unb lieget auf bem SŽucfen, bann tri/t bal 85lut jum Jperjen, ber SJtagen brucft eud;, unb i&r frieget ben $ratnpf im 3mrrd;fe(le. ©al angfliget
815, Enkrat je Ropert svezher posno fkos en lef(log) pelal (s1 vosam ifhel. Je bila terda tema. Konja fta she zeli den vosila, ino teshko nalosheno imela, sato je vosh-nja pozhafna bila, Roperta je ftrah bilo, ino on je konja slo priganjal. Sadnjizh fta fe vftavila, ino neifta hotela dalje iti. Oba fta sazhela hripati (fopihati) ino perhati (ferzati.) Roperti je taki mifel prifhla, de nozhno fpako (pofhaft) zhutita, (Serze 'mu je nemozh-no bilo (fe 'mu je plalo), ino kolena fo trepetale. On je sazhel moliti. Ali kadar to nej pomagalo, fi je miflil , de je dober duh, kteriga s' kletvizo pregnati more. On je potem slo krizhal , ino konja pretepal, de fta b' novizh potegnula. Otrozi! povejte mi, kaj je konja vftavilo (saftavilo) ? Sakaj nej-fta hotela vlezhti, kadar je Ropert molil, ino sakaj fta potegnila , kadar je klel ? Jeli Ropert nej pripraft zhlovek bil, de je na pofhaft (duha, pprkasen) miflil, ino vbogo shivino tak' prefdil ? Kak' bi bil imel vzhi* niti, da bi s' zhafoma bila dalje ifhla ?
8". Vorih fe je gofpodi farmefhtri to« sliil, de ga po nozhi mora tlazhi (ftifkava). Kadar tak' v' pofteli leshf, ino drema, fko-zhi nekaj kakor ena mazhka , ali pef na njega , ino ga tlazhi (ftifka). Farmefhter (faj-mafhter) fo 'mu prigovarjali: ,,Jes nad vami fposnam , de vi gofto kri imate. Vi morebiti, tudi dofti vezherjate, ino na herbti le-ehite) kri (kerv) na to k' ferzi ftopi, slie*
eudj itlt (Sdblafe, unb ifjrfcaltet e$fur benSflp. ©e« bet Sldjt! fobalb if)r baš roieber empftnbet, fofl"et bal <perj eudj fdjnell utnjufe^ren. (Sffet 2lbenbS roenig trocfneš 58rot, SSo^nen, unb bergleidjen, roa$ bea SJIagen brfidfef; lieget nic(>t auf bem SKucfen : bann fcfret, ob if)r nidfjt jut 2lber laffen fofltet, 2Jor al« lem aber glaubet nid)t mef;r an ben 2llp. (Sš ift nur ein SJtabrcfcen, rcomit man bie Fleinen $ittber fcfjrecFet." Ulridf) folgte biefem Kat|)e, unb tputbe UebelS ba(b lož.
88. 2>et fletne 9Kid&el frgfe eine$ 2Korgen$ ju feineui SJafer: 3dj fcabe tnic& J^eute red&t gefurcl)tef, e| mSc&te eine #eje jum ©cfcluffel« lod; ^ercinfd&Ciefen.
98. 2Uer £at bir fo etroaS erja{>lf ?
9K. Unfere 9Jtagb, gefiern 2lbenb3.
23. tfomm, id) roill bir einmabt ben ginget burd) bal ©d&fufiellocfr jieljen. (®r oerfud)te e§. 2)er £leine fing an ju fd&repen , eš tfjat if;m roelje). ©iej), trie fofffe ein alteS 2Ueib erfi mit bem £o« pfe burdjFornmen ?
2JT. 3a bie #e;ce fann ftd; gar lang unb fpif* jig madjen.
2J. ©o ? (@r T;o^lfe einen glocfen SUerg l)er« btp , unb fagte ju bem Fleinen 9Hicf)el; „2)a ma« d:e e§ lang unb bunn, nue eine©d)nur, unb fdjiebe eš burd)!" Ser $leine jupfte baš SBerg mit bem gin« ger aužeinanber, unb brcnete eš mit ben floc^en^an« ben).	'	v'
lodea vaf teshi, ino vi v' mreshizi kerzh dobite. To je vaf v' fpanji ftif kavalo, ino vi to sa moro dershite. Pafko dajte I kak' berfh bote to pale obzhutili, pregovorite (raslutite) fe naglo na drugi kraj oberniti. Jejte na vezher malo fuhega kruha , boba, ino takih rezhi, ktcre shelodez tifhijo) ne leshite snak j potem gledajte, ali je vam treba na shili pufhati. Pred vfim pak na moro vezh neverite. To je le smiflenka, s* keroj ludje male otroke ftrafhijo. Vorih je toti fvet nafleduval, ino fe nadloge v' kratkem snebil (sprollil).
88. Mihalek je eno jutro k' fvojemi o-zheti rekel: „Nizoj fim fe jako bal (bojal), de nebi kaka zoperniza fkosi kluzhenfko luknjo noter prilesila."
O. Gdo ti je kaj takega povedal ?
M. Nafha dekla, fnozhi.
O. Pojdi fem , jes bom ti enkrat perlt fkos kluzhenfko luknjo potegnil. — (Oni fo to fkulili. Otrok je sazhel krizhati, ki ga je bolelo). — Glej! kako bi ena ftariza s' glavoj fkos' priti mogla ?
M. Ali zoperniza fe sna prav dolga ino tenka napraviti.
O. Tako ? (Oni fo eno kodelzo pre-diva prinefli, ino fo k' Mihaleki rekli: „Sdaj napravi kodelo dolgo ino tenko, kakor eno shnuro (vertizo) ino 'jo fkosi potegni!" Mi-' halek je kodelo s' perftmi narasno spipal ino s' dlanami pofukal).
2?. tfomm ijfr, }e$t roill id) bit bie gingef aud) foau3einanberjie()en, unb bremen, bafffebutclj bal ©cfclu|fellod) gef)eiu — ($lid;el fprang auf bie ©eite unb lad)te.)
2>. JDteinft bu, bie £eje modH<* fo mif jpaut unb $nod)en (irecfen laffen ?
23T. ©er rourbe bie žufl jum ©urd)fd)[iefrtt »ergeljen.
2J. ®elf, roenn fte Fommen Fonnfe, roareešifjt ja (eicftter, bie £l)ur, ober ein genffer aufjumad;en ?
2TC. greplicf).
23. 2Herf|t bu , baf bidj bie SRagb jum S8e» fien (jaben roollte ? ! roenn fte bir roieber fo et* roaš Sllbenieš erjaf)!t, lad&e fte brat) au$.
89- $anld)en ijafff gefdjeibte Selfern. ©iefe erja{;lten il;m nte efrcaž oon ©efpenfiern , £e|en, unb bergleidjen. ©ie oerbotljen ež au$ bem ©effn* be, bainit et nid)t furdjtfain rourbe. ©ie Slclferit fonnten ifrn 9*ad)tš (jinfc&icfen, rooljin fte roollten, begegnefe d;m nie etroas*. <Sintna()l ging er 2lben&3 jum 3tad)barn l)inuber. ©ie fafen bep bem ©pin* nen, unb erjat)lten ftd) eben t>on ©eiffern. ©a lad)* te er nur. $plo£lid) fing eš uber ber ©tube an ju Iraben , roie ein Spferb. 2lHe fafšen perftummt ba< 3tur £anšd;en (er roar bamublš funfjef;n3abre alt) munterte fte auf ju fel;en , roaš eš roare. @r ging mit bem 2id;te porauš, bie anbern folgten i^m nad). 2Beld) ein ©d)red'en, alšftebie ©tiegef)inaufFame}i \ Sin baflicf>e£2$0<fšgeftd)t mit jroep potnem, einem Siarte, unb ein $Paar funfelnben Stugen, bieaušbetn ©unfel fcerporblicFcen. 2l0e entfe^ten ftd;, unb
O. Pojdi fem,, sdaj ti bom perfte tudi tak' narasno potegnil, ino pofukal, de bodo fkosi kluzhenfko luknjo mogli. — (Mihalek na Hran fkozhivfhi fe je fmejal).
O. Jeli menifh, de bi fi zoperniza kosho ino kofti tak raftegniti dala ?
M. Njej bi vefelje fkos lesiti prej-
fhlo.
O. Jeli, zhe bi njej priti mogozho bilo, bi fi dveri ali okno lesbi odperla?
M. Je de (berfh zhaf, vem de).
O. Ali sdaj saftopifh (rasmifh) , de te je dekla le sa norza imeti hotela ? Aj J zhe bo ti pale kaj tak' nefpametnega pravila , fe ' njej prav (jako) pofmehuj.
8g. Janshek je imel zhedne Jtarifhe. Toti 'mu od nozhnih fpak (pof hafti), od zoperniz, ino takih rezhi nefo nikol kaj pravili. Tudi drushini fo oni to prepovedali, de bi on plafhen (plah, ftrafhliv) nepo-ftal. Starifhi fo ga snali po nozhi kam koli poflati, njemu fe nikdar nizh nej prikasa-lo. Enkrat je svezher k' fofedi ifhel. Tam fo pri predenji ledeli, ino fe ravno od duhov pogovarjali. K' temu fe je Janshek le fmejal. S' naglega je nad hifho nekaj fhta-pati sazhelo , kakor konj. Vfi fo omamleni (sanemleni) fedeli. Sam Janshek (Jvanek) (on je tedaj petnajft let ftar bil) je njim prigovarjal , naj bi 'fhli gledat, kaj bi sgorej bilo. On je s' luzhjo naprej fhel , ti drugi sa njim. O kaj sa en ftrah jih je obifhel j
eilfen bie ©tiege (jinab. 2tber £an| &lieb jurucF ; er ging barauf lol, pacfte bal@efpentf bep benJpor* nern , unb fuf>rte el bie ©tiege (jtnab. gr lacfcte aul ooffem ipalfe. (i$ roar bie 3iege, bie im ©tal* le lolgetpprben, unb auf ben SSoben gefitegen tvar.
90. SDer Fletne SUeif fam einmajjlf ganj letfc jur Sjiur bereingefc{)lic()en, ©eine SRutter merfte ti, fte fragte: „2Bo fommfl bu ^er, SJeit?
2J. 25om ^ranjen (jeruber,
S)?. 9tun l;abet i^r mit einanber gefpielet ?
58. 3a — SSerflecfen.
9}?. 2)u bi(l ja nicfct munter! geftel bir bal ©piel nid&t?
93. jO ja.
2)1. ^omm, unb erjafrle mir ettpal bapon, (2Jeit ging ganj fcfcudjtem bi").
2)T. SUarum bli<f|i bu fo jur (grbe ?
©d&au mic& an ! (Gsr traute pc^ nidEjt, el Fa* mpn i^in S^^nen in'l Sluge),
SDI. ©efiel) e| mir, bu (jafj etroal ange(fe(Tt ?
S5. 2ldj ! §ranj J)at midf) perleitet! (<Sr U* Fannte jefct allcl).
2Jt. ©elt! if)r per(?ecFet eucfc, bamit eucf; fflifr matib fel;e ?
23. (©c&luc^enb). 3a,
kadar (o po ftopenjah (fhtengah) gor prifh-li! Ena gerda ltoslova glava s' dvema roga-ma , s' velkoj bradoj, ino fvetlimi ozhmi, ktere fo fe is teme (mrazhine) lvetile. V/i fo fe savseli (sgenuli) , inp po fhtengah naša) hitili. Janshek (Jvanek)pak je oltal, nad pofhaft {fpako) ifhel, njo pri rogleh popal, ino po fhtengah doli vlekel. On fe je is pol-niga gerla fmejal. Bila je kosa, ktera fe je v' hlevi odvesala, ino na (trop (nahifhje, isbo) prifhla.
90. Videk je enkrat zhifta tiho pri dverah noter prilesel. Njegova mati to vi-divf hi fo pitali: Videk, od kod pridefh ?
V. Od Franza.
M. Ali fta fe vkup igrala ?
V. Je, —• fkrivala fva fe.
M. Ti nejli vefel (fogorep) ! kaj ti to-ta igra nej dopadla (povidila) ? V. O, je!
M. Pojdi fem , ino mi od nje kaj povej. (Videk je zhifto plah k' njim ifhel).
M. Sakaj tak' na tla gledafh ?
Na me poglej.! (On le nej vupal, fov-se (floise) fo 'mu v' ozhi (topile.
M. Obftoj mi, ti fi kaj pregrefhil ?
V. Ah! Franz me je sapelal. (On je sdaj rfe obdal).
M. Jeli! va (via) (ta fe sa to fkrivala, de bi vaj nifhe nevidil ?
V. (Sdihajozh) fkrivala, je(fvafe je).
Perpovedanja sa fhk. po desheli. G
JSl. 2Bie [roar bir aber, ba bu baž 586fe ge* t^att batttft?
2J. 2Jom §erjen 2(ng(?.
951- 6ie(j ! SJerflecfe bid) , roo bu roillfi, ber liebe ©ott roeif t§, roenn bu SBofeS tljuft. @r lafff btdE> eine §urc(jf anfommen, unb »erroeifef bir e§.
2J. 45, id& roid e$ ntd&t meljr tftun!
9)T. 2Ba$ roiberfafrrt bit, roenn ic& bir e(roa$ »crroeife, unb bu t|)u(i e$ roieber ?
2J. Sudjtigung.
9JT. gurd&tr, baf bidj ©ott nic&t audj jud)* lige! ®ie$mafyl f)at bi d) granj ju etwa§ fefyt 25o« fen »erleitet. @eb nidjt me(jr mit ifjm um, »er* ftedfe bidb ja nicfotmebr! ©pie(e, roo bir Jebermann jufe^ett fann, fo roirfi bu nidjt$ SJofeš babep tljun.
91. ©ieSJtutter beffraffe SJeifen nic^f. STber fte J)ieit i§m fdjarf »or, roa$ ifjm begegnen i5nn» te, roenn er ba$ SSofe roieber tfjdfe. „Der unb jener (jaben el aud) get^an, fagfe fie, e$ i(i i(j« nen fo fd)(imm ergangen. b , ba$ roare ein itn* glucf, roenn bir aud) fo etroal roiberfuljre! Sit roeift, ©ott fjat eš fo eingeridbfef, baf auf ba$ 33ofe UebelS folgt!" »ti man balb barauf jum 3tadEjfe(fen ging, motite 2Jeit »orbetjjen. (£r tonil« te eS ted&t fd&5n. Stber bie SJtufter befajjl 9{6<J* efcen ju bef&en. 3?ad) $ifd;e roinfte ffe Seifen
M. Ali, kako ti je bilo , kadar fi hudo ftoril ?
V. Is ferza tefhko.
M. Glej! fkri fe , kam koli hozhefh , -lubi Bog ve, zhe kaj hudiga ftorilh. On da (pufti) tebe ftrah biti, ino te fvari (pokara).
V. O, ja nikol nebom vezh tega ftoril!
M. Kaj fe ti sgodi, zhe te jes sakaj volo pokaram, ino ti pale tifto ftorifh (vzhi-nifh)?
Y. Vi me ftrahujete (kafhtigate).
M. Boj fe, de te Bog tudi nebo ftra-huval! Toto krat te je Franz na veliko hudobijo napelal. Ne tovarfhuj vezh sh' njim, ine fe vezh nefkrivaj! Igraj fe tam, kir te vfaki zhlovek viditi samore, tak' nebofh nizhefa hudega poleg vzhinil.
91. Mati nejfo Videka kafhtigali. Ali ojftro* fo 'mu pred ozhi poftavili, kaj bi fe 'mu prigoditi snalo , zhe bi drugozh pregreho (hudo) vzhinil. „Toti ino tifti je tudi to vzhinil, fo oni rekli, ino njemu fe je tak' hudo godilo. O, to bi bila nefrezha, zhe bi fe tudi tebi kaj takega primerilo (pri-godilo)! Saj vefh, Bog je vfe tak' naravnal, de na pregreho hudo naftopi (nafledu-je)l" Kadar fo fkoro potem vezherjat ilh-li, je Videk naprej moliti hotel. To je on prav lepo snal. Ali mati fo Rosiki veleli moliti. Po vezherji fo Vedeki na ftran
bep <Seite, unb fragte: „Uttt tvaš bitttft t>u tni(fy, roenn bu einen §ef)(er begangen {>a(i?"
2J. ©ajj tf;r mir t>erje$en roollet?
S5it(e|i bu tnicfc aucft um einen Stpfct, ein SSutterbrot, u. b. gf.
2J. ŠKein.
2JI. 2Bal mujjf bu oor^er tfjun, ef)e bu me» ber fo etroal oerlangefi ?
2J. Wk]) beffern.
2*t. Um rcal f annff bu benn jept jum lieben ©o tt bet(jen, bem bu miffaffen £afi ? 93. ©af? er mit j>erjeif)e.
2K. Sfcue bal {jerjlidE)! 2lber ju Sifc&e er» laube icf) bir nid&t ju bef&en, bil bu bicfc eine 3«' langred[>t gebeffett i)afl!" ©f&et, fo lefjrte bie9Jlut* ter ben fleinen 23eif, bafj e| ©ott »or adem gefafle, tt>enn tfinber fromm jtnb , unb ftcf) gut auffufrren , unb ba|? er bal ©ebetf; ber bofen STCenfc&en nid&t an^ore,
@ n b e.
mignuli (kimnuli) ino ga pitali (prafhali): „Kaj me profifh, zhe fi kaj pregrefhil ?"
V. Da bi mi odpuftili.
M. Ali me tudi sa jaboko, sa kruh s' putrom, ali sa kaj takiga profifh ? V. Ne.
M. Kaj morefh poprej vzhiniti, kakor drugozh sa kaj takiga profifh ?
V. Se pobolfhati.
M. Kak' morefh ti sdaj k' lubeml Bogi moliti, ki fi ga ras-shalil ?
V. Da bi mi odpuftil.
M. Vzhini to is ferza! Ali k' jedi ti moliti ne dopuftim, dokler fe en dolgi zhaf prav ne pobolfhafh." Glejte! tako fo mati Videka vuzhili, de fe Bogu pred vfirn dopade, zhe fo otrozi brumni, zhe fe dobro sadershijo , ino de on molitve hudobnih ludi ne vflifhi.
K o n e z.