3?; 8s m;š,
1
GLASILO SLOVENSKEGA DELAVSTVA.
Izhaja vsak petek.
Uredništvo upravništvo Kopitarjeva ulica štev. 6.
Naročnina znaša:
celoletna . poluletna . četrtletna . Posam. štev.
K 4*—
„ 2*— 11 1-.. 0-10
Št. i.
V Ljubljani, dne 3. decembra 1909.
Leto V.
Zase.
Prestopamo s 1. decembrom' v V. letnik našega lista. Na nedeljskem IV. vseslovenskem delavskem shodu je poročal lv. Podlesnik o delavskem tisku. Zdi se nam primerno, da objavimo v prvi številki V. letnika našega lista njegovo poročilo, ki slove:
Organizacija brez časopisja se mi zdi kot armada brez orožja. Ce potrebuje katera organizacija dobrega časopisja, je brezdvomino to delavska organizacija, to je armada vojakov, ki morajo dan na dan od svojega trudaspolnega dela nastopati v boju za svoje stanovske koristi in pa za svoje vzore. Kje nalj zajema ta armada moči, navdušenja, izobrazbe, kje naj se brani, ako ne v časopisju?
Slaba pa je tista armada, ki mora čakati na milost drugih, da ji; preskrbe orožje. Slab je vojak, ki si pusti od •rijatelja brusit orožje. Sramotno je za organizacijo;, ki si sama iz lastne moči ne more vzdržati svojega glasila. Obupati bi bilo nad našimi delavskimi bataljoni, ako ne bi bilo v njih toliko moči, da bi ilz lastnih sredstev vzdržavati svoje časopisje-. Saj je za delavsko, stanovsko časopisje pri nas na Slovenskem tako slabo preskrbljeno, da ne moremo izmed priporočila vrednih delavskih časopisov tu imenovati druzega kot »Našo Moč« in »Glasnik«.''Prvi je namenjen vsemu slovenskemu delavstvu, poslednji pa je stanovsko glasilo tobačnega delavstva.
Glede »Naše Moči« naj omenim sledeče: seznamek naročnikov, številka ekspediranih izvodov vsak teden, to oboje upije glasno, da v naši delavski organizaciji še ni tiste moči, ki bi morala biti. Ce iščemo; vzroka tej nemoči, potem moramo na zadnje mesto postaviti naročnino, na prvo pa mlačnost. Ta je vzrok, da ni »Naša Moč« med našim, delavstvom tako razširjena, kot bi morala bitk Sramotno za delavsko našo organizacijo bi bilo trditi, da je morda naročnina previsoka. Sramotno bi to bilo, ker bi se reklo trditi o našem delavstvu, da mu je več za lepo obleko, zabavo itd., kot za duševno hrano.
Več ognja torej, več navdušenja, pa se bo povzdignil in razširil tudi naš delavski tisk! Pa še nekaj! Naj že vendar enkrat izgine iz naših vrst misel, da je nekdo dolžan pisati^ časopise zastonj, drugi jih tiskati, tretji razpošiljati itd. Časopisje nudi človeku duševno hrano. I isti,
ki iskrbe za to hrano, niso krivi, da je včasi posoda, v kateri se ta brana nudi, draga. Tilsti pa, ki to hrano -pertreb ujejo-, katerim je namenjena, pa ne smejo misliti, da so; berači, katerim se mora ta hrana podarjevat-i-. Časopisje je orožje, delavska armada si niiora sama preskrbeti to orožje, če si ga ne bo, bo to njena poguba. Zato na delo! Na apostolsko delo za razširjenje dobrega časopisja!
X ' X X
Poročevalčevim besedam nimamo veliko dodati. Res, nujna potreba je, da se delavsko glasilo »Naša Moč« razširi med delavstvom še bolj, kakor je razširjena. Znamo, naša organizacija ni stara. Zato se ne č uidi mo, da marsikateri delavec, marsikatera delavka našega mišljenja ne uvidi1 tiste potrebe, da mora imeti delavski list naročen.
Nov letnik imamo zdaj. Štiri letnike smo prežili. Začetne težave, ki nastanejo pri vsakem listu, smo premagali; Četrti letnik se je končal brez vsakega primanjkljaja. Dosedanje izkušnje so nas izučile, da moramo; postaviti list na zdravo finančno podstavo. Zato smo bili prisiljeni, da zvišamo letno naročnino na štiri krone. Upamo, da nam ostanejo kljub povišani naročnini zvesti stari naočniki.
Častna dolžnost vsakega krščanskega delavca, vsake krščanske delavke j;e, da je sani naročen na list. A samo to nikakor ne zadostuje. Vsak naš somišljenik, vsaka naša sorniš-ljenica naj agitira, da se list razširi. Zato porabite zdaj, ko pričenjamo četrti letnik, čas za agitacijo. Brez vsake nevo-lje bodi povedano, da edino ljubljansko tobačno krščansko delavstvo stori svojo dolžnost nasproti; »Naši Moči«. Idrija, Sava, Trst tuidii izpolnjujejo- svojo dolžnost nasproti »Naši Moči«, povsod drugod pa vlada glede na naš list taka zaspanost, da je to naravnost sramota!. Stare; organizacije, ki so zahtevale list, ne kažejo prav nobenega napredka, nobene zavednosti. Število naročnikov ne narašča, dopisi so bele vrane. Vzbudite se, zganite se, zaspanci!
Ob tej priliki pripomnimo, da naj delavstvo zopet živahnejše dopisuje »Naši Moči«. Hvala vsem dopisnikom, naša želja je, naj sc krog naših dopisnikov še bolj razširi.
»Naša Moč« ostane zbirka delavskih odmevov. Skrbeli bomo za dober listek. Danes smo pričeli z daljšo zgodovinsko povestjo iz
rimljanske dobe. Je velezanimiva. Upamo, da bomo ustregli večkrat izraženi želji po dobrih listkih.
Dobremu svetu smo vedno dostopni. Poznamo bolje kakor naši naj strožji presojevalci listove napake. Mi bi radi podali slovenskemu krščanskemu delavstvu dober list, kar moremo, to storimo. Vsega ne moremo, ker bi morali povečati list, če bi ga hoteli napraviti takega, kakršen je že potreben naši organizaciji.
Polni upa in polni korajže stopimo v V. letnik. Tiste pšiee, ki se včasih spuščajo na nas, nas čisto nič ne zanimajo, naj si bodo pšice iz vrst nasprotnikov, ki morajo naš list vpo-števati, dasi so ga začetkoma prezirali, ne zmenimo se tudi za pšice lastnih malkontentov, ker prihajajo iz organizacij, ki nasproti listu ne izpolnjujejo svoje dolžnosti-.
Ako hočete imeti tako »Našo Moč«, da boste zadovoljni ž njo, storite to-le:
1. Dopisujte redno. Ne napeti mule in ne kuhati rilca vzvišenih užaljcncev, če rabi uredništvo popravljavnik i;n če tudi redko: uredniški koš. Brez teh stvari n-e izhaja noben urednik in ne more izhajati tudi urednik »Naše Moči«.
2. Agitirajte, da se naš list razširi. Smo sicer prav izdatno napredovali lansko leto v ljubljanski tobačni tvorni-ci, med železničarji po Prometni zvezi ih v Trstu, drugod pa le ni bilo napredka. To ni prav in ni, osobito, če pomislimo, kako napreduje v tisku naš nasprotnik, ki je začel zdaj izdajati zopet rudarsko slovensko glasilo.
Prihodnji dnevi naj se posvetijo agitaciji za naš list: agitaciji od osebe do osebe, od hiše do hiše, od gostilne do gostilne. Kupujte edino le pri tvrdkah, ki -inserirajo v našem listu.
Po vseslovenskim delavskem shodu.
Letos smo- imeti dva vseslovenska delavska shoda: prvega ob Svečnici, drugega minulo nedeljo. Ob 8. smo v cerkvi očetov frančiškanov prosili Najvišjega, naj blagoslovi slovensko krščansko delavsko organizacijo. Glasilo tiste socialne demokracije, ki zavija včasih hinavsko svoje oči, češ, da je vera zasebna stvar, je bilo ob tej priliki nesramno dovolj, da
Carska zločinstva.
i.
Noč je poslala svojega napovednika — mrak; otemneli so žarni oblaki, za katere se je skrilo solnce; meglene sence se drvč po obnebji, zakrivalo nebo in zemljo v mrklo, negotovo mračno svitlobo.
V ozkih ulich vsemogočnega Rima se poriva obilna množica po cesti. V nmogobrojnem mrgolenju liitč čete mimu, sem In tja, kričč in v divjem begu se umikajo na vse strani, kadar se počasno in mogočno pomika- -med g-nječo slon, ki ga vodijo zamorski sužnji. Tu gre vrsta rjavih Egipčanov, glave imajo ostrižene z za-grneno Izidi-no podobo v sredi;; ondi neso belo oblečeni- sužni nosilnico plemenite Rimljanke. Narodi celega sveta se gnjetejo v -eni sami rimski ulici: Hebrejec z dolgo brado, zviti Indijec, korenjaški German, ki se mu dolgi, zlati' lasje vijejo izpod čelade, z orlom okinčane; omikani Grk, ki v zavesti, da presega Rimljane v omiki, jih naziva neolikanci (barbari); vsi jeziki se vse križem glasč in brne. Med vsem tem hrupom vabijo kuharji pod hišnimi obloki k svojim jedilom, brivec kliče po svojih ljudeh. Tukaj kratkočasi kak glumač množico s pohujšljivimi
pesmami, tam predava modrijan v strgani togi o sreči v uboštvu; kljub svoji modrosti pa le škili postrani k nabiralcu sopro-scev, -da mu ne odteguje večjega doneska od pri-beračene sesterce.1)
Hrup polagoma poneh-uje; noč napoči. Ulice se praznijo; trgovci in obrtniki zapirajo svoje prodajalnice. Vračajo se k svojini pena-tom. ‘) K počitku se pripravlja mogočni Rim, kar se tiče javnosti. Noč plava na svojem zvezdnatem vozu in razprostira z zlatom obrobljeno, temino - modro preprogo na nebeški ra-vani.
Življenje na ulicah je potihnilo. Pošteni meščan je poiskal svoj dom, da. se raduje domače sreče v rodbinskem krogu — in vendar kako malo je veljal v tistih časih še' pomen rodbine za neoskrunljivo svetišče! Rim, ponosni; vsemogočni Rim, kamor hočemo voditi našega bravca, ni bil več oni Rim, -kjer je veljala meščanska krepost; kajti Rim, v katerom smo zdaj, šteje ravno stoosemi-nšestdeseto leto svoje povestnice in njegov vladar je Neron.
') Sesterca = 50 tolarjev.
') Penat = domači bog ali dom.
XXX Poleg Tiberovega brega koraka mladenič, zavit v go-st plašč.
Zapustil je menda mesto, da se okrepča v hladnem zraku ob vodi, ter počasno hodi. Tu stoji nekaj poslopij, ma'le, uborne kočice; gotovo mestno' veljaštvo tu ne stanuje. Iz ene teh hišic blišči svetlejša luč; skozi napol odprta vrata vidimo lahko v notranje prostore. To je ena onih gostilnic (imenovanih tabernae), kjer so dobivali nižji stanovi -poleg slabega vina kratek čas -po vlačugarskih sleparjih, pesnikih in po plesalkah.
Mladi potnik gre vnemamo, zatopljen v misli, mimu. Nekoliko časa potem obstoji. »Spehan sem,« reče grško, jezik se je prisušil k nebu; slastno želim kupice vina; kajti krepčila mi treba za jutrišnji dan. Krepčila . Ako opeša ta roka, če ta roka ne more izpolniti obljube, ki sem jo prisegel temnim močem v spodnjem svetu, potem gorje meni: krvava senca mojega brata bo ostala nemaščevana. Dovršiti hočem, kar sem prisegel; vg, furije maščevalke, čule ste me: jaz hočem!«
Obne se in korači h krčmi. Še enkrat obstoji, -kakor bi se bala njegova noga notri stopiti; nato stopi odločno čez prag.
se je norčevalo iz službe božje. Slovensko krščansko delavstvo naj si dobro zapomni divji protiverski socialnadeimokraški izbruh.
Popolnoma zadovoljni smio- z izidom IV. vseslovenskega delavskega shoda. Udeležili so se ga zastopniki zvršilnega odbora hrvaškega. Govorili. Medsebojno' se izpoznavali. Udeležba. Kdor je prišel v dvorano, je videl 450 delavcev in delavk. Zakaij ne več? Zato ker pozabljivo vodstvo »Unionovo« ni dalo zakuriti dvorane. Rečemo pozabi j i v o, hujšega izraza nočemo rabiti. Načelnik J. S. Z. dr. Zajc je v navzočnosti urednika Moškerca naročil ravnatelju Bračiču za vseslovenski delavski shod zakurjeno dvorano; če ravnatelj pozabi izvesti naročilo, je sicer to človeško umljivo, pravilno pa nikakor ni. Zaradi mraza v dvorani ljudje niso mogli vztrajati; če bi bil Kristan Etbin vztrajal v nezakurjeni dvorani tri ure, ne verujemo.
Kljub mrazu je bilo razpoloženje dobro. Referati skrbno sestavljeni. Svojo ljubezen in naklonjenost krščanskemu delavstvu je pokazal načelnik Vseslovenske Ljudske Stranke dr. Šušteršič, ki je prišel na shod, govoril na njem, ne da bi bil prej naznanil svojo udeležbo in ki je prišel na shod nalašč z Dunaja, kakor tudi posl. Gostinčar in Krek.
Poročali, so dopoldne inteligenti. Delavstvo jih je izpoznalo. Po shodih naše delavske organizacije naj nastopajo mlade, dela željne naše moči!
Popoldne je bila velezanimliva razprava v dvorani S. K. S. Z. Trajala je tri ure. Tisti, ki je na Slovenskem povzročil vseslovenske delavske shode, je popolnoma zadovoljen s IV. vseslovenskim; delavskim shodom. Veselil ga je osobito nastop delavcev in delavk. Mogoče diskuzija še ni bila na tistem višku, kakor bi morala biti. Morebiti so bili nekateri govori predolgi. A upoštevati moramo, da pride disku-zijska rutina šele sčasoma. Nove misli, nujne, potrebne, so se izprožile in se bodo tudi izvedle.
Tako su'h in dolgočasen res razgovor ni bil. .kakor pri formalnih socialnodemokraških suhih, pustih korenincožroih. Bog nas obvaruj, da bi v teh igračah sledili rdeči organizaciji.
Naš list bo objavil referate. Danes smo objavili Podlesnikov in referat o predmetu: »Kaj nudi J. S. Z.?« Zato smo tudi opustili oficielno poročilo.
Tobačno deiavstvo.
Regulacija penzij tobačnega delavstva je nujna potreba. To vsi priznavamo. V vseli naših spomenicah je naša krščanska organizacija tobačnega delavstva zahtevala odtočno! naj se trajno uredi vprašanje o pokojnini, ker kakor znano, so zdaj pokojnine le začasno urejene. Ta teden so naenkrat zagnali socialni demokrati v naši tobačni tvornici novico, da je glavno ravnateljstvo odklonilo trajno regulacijo pokojnin. Obenem, so razdelili med naše ljudi pole in zahtevali, naj jih podpišejo, češ, da se predloži glavnemu ravnateljstvu spomenica s podpisi, ki zahteva trajno ureditev pokojnin tobačnega delavstva. Značilno za socialnodemokra-ške agitatorice in agitatorji poizkusili po svoji stari, nečedni navadi nahujskati naše ljudi proti
Soba je srednje velikosti; razsvitljena je s svitom nekoliko plamenic, ki nenavadno čarobno olbsvitajo družbo. Na lesenih stoleh sede pivci z lončenimi vrči v rokah; pivci večjidei možje iz ljudstva, a bistro Grkovo oko opazi le tudi nekaj boljše oblečenih med njimi; gotovo iz višjih stanov, ki -sede na strani.
Za kamene.no mizo stoji krčmarica, grda ženska pri petdesetih, v rdeči tuniki in izpolnu-je želje pivcem, ki jim streže s pomočjo ravno tako grde dekle. Kakor hitro ugleda tujca, ki se vsede vstran gostov na enega lesenih stol-čekov, hiti k njemu. A ko mu pogleda v obličje, ko odloži plašč, in sedi le še v priprosti tuniki iz višnjeve volniine, iz nenaden a vzklikne. Gost je bržkone že pozabil na čas in kraj: ker vnovič podpira v globoke misli zatopljen glavo z roko in velika, ko biser svitla solza mu priteče počasi po licih.
»Tujec« reče krčmarica natihoma, »ako si prebivalec o 1 i m p i š k i h višav, ako si Gani-med, ljubljenec bogov, do volu da te kleče počastim; ako si pa otrok zemlje, komur so Mogočni podelili Pari Jovo') lepoto, zapovej,
') Pariš, sin trojanskega kralja, brat slavnega junaka Hektorja, je znan zbog svoje velike lepote, tako, da je postalo celo v pregovor; ako je kdo hotel reči o ‘kom, da je zelo, zelo lep, je rekel: Tako je lep kakor Pariš.
naši organizaciji in seveda delali s sredstvi, ki jih tako radi uporabljajo: z lažjo in z zavijanjem. Grozno so hiteli pobirati podpise, a naše delavstvo je bilo previdno, ni se vjelo v zvito nastavljeno demokraško past. Socialni demokrati so nameravali uprizoriti tisto svojo staro znano igro, nekaj storiti, kar smo mi po naši organizaciji že vsako leto in tudi letos storili, vreči med ljudi nezaupanje proti naši organizaciji. Mi smo se takoj obrnili na naše poslance in na vodstvo »Avstrijske krščanske tobačne delavske zveze«. Poslancu Gostinčarju so v glavnem ravnateljstvu izjavili, da je zadeva v teku, da pa še ni rešena. Vodstvo »Avstrijske tobačne delavske zveze« je tudi odgovorilo na tozadevno vprašanje, da vprašanje o regulaciji pokojnin tobačnemu delavstvu še ni rešena. Mi smo vedno zahtevali, zahtevamo in bomo zahtevali, da se mora vprašanje o pokojninah trajno rešiti tako, da bo delavstvo zadovoljno. Nikakor pa ne moremo trpeti, da socialni demokrati hujskajo, češ, da se od naše strani glede na to vprašanje ni storilo, kar je naša organizacija dolžna, da stori. Tudi od naše strani se bo "storilo vse, da se velevažno vprašanje o trajni1 ureditvi pokojnin tobačnemu delavstvu kmalu rešil O važnosti in nujnosti tega vprašanja smo vsi edini. Nikakor pa ne gre, da bi morala naša organizacija plesati tako, kakor godejo rdeči petelini in kalkor kokodajskajo rdeče koklje v tobačni tvornici. Pobirajo naj podpise pri svojih, naša organizacija jih bo pri svojih. Tako je edino prav in odločno pritrjamo in se popolnoma strinjamo s sklepom srednega zaupnega sestanka naše organizacije, kjer se je odločno naglašalo, da krščansko socialno tobačno delavstvo noče in ne more imieti nič skupnega s socialnimi demokrati in da za koristi tobačnega delavstva nastopi samostojno tudi v tem vprašanju. Krščansko socialno delavsko zaupništvo je ob tej priliki naglašalo, da z ljudmi, ki napadajo ob vsalki priliki po rdečem časopisju naše zaupnice in zaupnike, ki jih tirajo pred sodišče za vsako besedo; z ljudmi, ki so izdali skupnost tobačnega delavstva, noče in ne sme imeti naša krščansko socialna organizacija nič skupnega. To bodi merilo tudi za bodoče. Vsak zaveden krščanski delavec, vsaka zavedna krščanska tobačna delavka zdaj zna, kaj da naj stori. Z ovadnišiko, opravljivo, brezversko socialno demokracijo nič skupnega. Socialno-demokraške laži in napade na našo stranko ob tej priliki odločno zavračamo. Naša organizacija in naši poslanci so glede na vprašanje trajne ureditve pokojnin storili svojo dolžnost, naj potem socialni1 demokrati lažejo, kolikor hočejo.
Rdeča grožnja. »Rdeči Prapor« napoveduje, da izdajo socialni demokrati kot odgovor »Glasniku« posebno agitačno številko. Etbin Kristanovo glasilo že naprej prorokuje, kako se bodo v njej razkoračili proti nam rdeči generali in priganjači sodelavcev in sodelavk v prostore novega Žabjeka. Tisti popir, ki ga bodo delili zdaj rdeči purmani in goske, naj naši ljudje mirno vzamejo in naj ga porabijo za tisto stvar, ki je potrebna pri nekem človeškem opravku.
Štenkanjel zabavljanje proti našim somi-šljc-nicam in somišljenikom je zdaj zopet na dnevnem redu v naši tvornici po socialnih demokratih. Prav nič se ne čudimo; saj znamo,
česar si poželi tvoja volja. Naj se ti tudi zdi revna pivnica L okus te1) vendar hrani dragocenejšo pijačo, kakor misliš. Ali zapoveš E a 1 e r n a ,') sladko vino iz H i j e , Haspan-sko ognjeno trto,«
Mladenič plane pokonci.
Zares ni bilo zameriti krčmarici, ako je menila o njem, da je le gost na zemlji. Komaj ima šele 18 let; temno - rumeni, ko svila mehki lasje pokrivajo glavo; pravilno podolgasto obličje je nežno, kakor kake deve; obradek in čelo sta lepa i temina; rjave oči' so tako genljlve živosti, kakor bi hotele prodreti v dušo onega, v katerega so se uprle. Nekako smehljanje se vidli okolu polnih mladeničevih usten.
»Nisem drugega, nego ubog sin prahu,« odvrne s krotkim, prijetnim glasom. ».Tonija je moja domovina. Tuj sem hodil cel dan po Ri-
') L o k u s t a (slov. kobilica) znana otro-valka ali struparica, ki je delala iz rastlin umetne pijače, ki so usmrtile nevarne nasprotnike in je za to bila bogato plačana.
‘) Falern je bila na Laškem, kjer je ra-stlo dobro, močno, slastno vino. Zaradi okusnega vina je slovel tudi otok H i j o s (Chios) v Sredozemskem morji med Gredjo in Malo Azijo, in ravno tako tudi Hi spanlja ali Španska.
da rdečim ni drugega mar, kakor kako bi kakega delavca ali delavko, ki ne trobi v njihovo trobilo, spravili pred sodišče. Socialni demo-kratje in demokratinje vidijo ves svoj' delaski napredek v tem, da. spravljajo v nesrečo svoje sodelavke in sodelavce, če jim v upravičeni nevolji nad rdečo nesramnostjo vzkipi kri. Ker so se lotili rdeči delavski izdajalci in izdajice sodne agitacije, zato ne prestane našim ljudem drugega, kakor da popolnoma prezirajo socialne demokrate in demokratinje. Socialno - de-mokraška četica se mora prezirati, vsaka naša somišljenica, vsak naš somišljenik znaj. da daje potuho rdeči svojati, če občuje z biiriško poli-povsko ovaduško socialno demokraško zaslepljeno tolpo.
S tercijani in tercijalkaini psuje salonski junak in bivši častnik, mož fraka iin klaika Et-bin Kristan udeležence in udeleženke IV. vseslovenskega delavskega shoda; Fej taki šnop-sarski oliki. Krščansko delavstvo zna, kaj naj odgovori rdeči psovalni fakinažl. Barabe naj ostanejo med seboj, krščansko delavstvo' naj pokaže hrbet, kadar se mu približa kak socialno - demokraški psovač ali zastopnica rdečega psovainega slovarja.
Med brati in sestrami.
Proti odkrivanju, »Slovenčeva« urednika F. —. in M—. sta sklenila prijateljsko zvezo, da se ne bosta skozi eno leto nobenemu človeku odkrivala, ker hočeta uvesti v hinavski slovenski francoski Ljubljani bon ton po angleškem načinu. Kdor se v tem oziru ž njima strinja, naj to javlja našemu listu, ker .ko dobita 20 somišljenikov, ustanovita tozadeven klub.
Na Miklavžev večer v »Union«! Vse, ki hočejo videti res nekaj izrednega, opozarjamo na ta večer. Ne bo to vžitek samo malim, ampak vžitka polni bodo prizori tudi za odrasle. Odbor »Ljubljane« bo-pominožen s člani pevci, da bo tako skrbljcno za največji red in točnost. Darila namenjenim obdarovancem sprejemala se bodo po posebnem odseku samo v nedeljo dopoldne v veliki dvorani »Uniona«. Prosimo, da se na vabila napiše natančno ime obdaro-vanca. Ker se bodo otrokom razdeljevala darila predno jih dobe odrasli, naj se na vsako darilo, namenjeno otrokom; pred imenom napravi velika črka A, na darilo, namenjeno odraslim, pa pred imenom velika črka B. — V nedeljo vsi k čarobnim prizorom Miklavževega večera!
Vrhniškemu delavstvu. Delavec nam piše: Predragi sodelavci im sodelavke! Svoj čas sem imel priliko pogledati v knjige »Okrajne bolniške blagajne na Vrhniki«.Tam sem videl upisa-nih nad en tisoč delavcev In delavk, kateri si moramo z žuljavimi rokami služiti' borni vsakdanji kruhek, bodisi v tovarnah, velikih opekarnah, delavnicah ali' pa s sekiro im tesaičo v roki v obširnih vrhniških gozdih. In vendar je le malokedaj kako poročilo od nas v cenjenem glasilu »Naša Moč«. Ali so morda naše delavske razmere tako ugodne, da nam niti stremiti ni potreba za tem, da si. jih izboljšamo? Grozno bi se motil, kdor bi to trdil. Splošno je mqd vrhniškim delvstvom mnogo nedostaitkov, kateri kličejo po močni n složni strokovni organizaciji s katero bi se dali odpraviti. Naravnost
mu; sem me je zaneslo, naključje; truden sem in žejen; daj mi kozarec Falerna.«
Marljiva starka hiti proč, v bližnjem trenutku se zopet prikaže s kamnitim vrčem, ki' ga postavi, pred mladeniča.
Skrbno ga dvigne mladeničeva desnica, prej da se dotaknejo' njegove ustne dišeče pijače.
»Zenska, •imenovala sl Lokusto,« reče in pogleda krčmarici v obraz. Do grških krajev je segalo to ime s strašnim glasom; sence v H a d u ') ga neki preklinjajo.«
»Brez skrbi smeš piti, moj sinko;« mu seže starka v besedo; »nisem jaz Lokusta, in krčma ima le za to od nje ime, ker Mogočna tukaj biva. Ozri se: tri debeli Nav til, tam stari pijanec Po lin sta vsakdanja gosta; ali' se jima vidi, da bi njima mešale čarovne pijačicc Lokustine v njune večerne kupe? Govorica tudi navadno pretirava dobro, kakor slabo. Res je; moja sestra pozna moči zdravilnih zelišč; smrt in življenje sta v njeni roki; toda ona ni otrovnica. Pij brez skrbi. Bogovi naj ti dodele dober tek.«
Mladenič se ne more dalje ustavljati; premočno ga vabi žeja; željno izprazni kozarec;
') H a d , je spodnji svet, kakor so si ga mislili stari Grki' in Rimljani; tu sem so prišle duše vseh umrlih ljudi, dobrih in hudobnih.
'kričeče so pa delavske razmere v velikih opekarnah. Tu so zaposleni nedorasli mladeniči in deklice od 14. leta naprej injsicer pri neprimerno težkem delu in za sramotno nizko plačo. Za 11 urno delo so poleti zaslužili odrasli delavci 1 K 90 v, nedorasli pa 1 K 20 v do. 1 K 60 v. Le nekateri moški delavci, ki imajo akordno plačo si z velikim naporom zaslužijo nekoliko več. Umevno je, da si za tako plača v sedanji draginji ti reveži ne morejo omisliti; zadostne in tečne hrane vsled česar zaostanejo v rasti' in so slabotni celo ostalo življenje. Ali res ni za nas nobene pomoči? Ali smo za vedno izročeni na milost in nemilost bogatih liberalnih podjetnikov, katerih edina skrb za delavca je, da si z njegovim delom polni žepe in množi svoj kapital. Delavca pa, ko je omagal, postavijo; na cesto, kakor se vrže proč izžeta limona. Zato pa dragi sotovariši in tovarišice, alko; so nam kaj pri srcu naše delavske koristi, ter si želimio boljše in lepše prihodnosti, tedaj delajmo na to z vsemi silami, da se združimo v močno strokovno organizacijo, katera naj goji čut sloge in edinosti, s katero edino nam je mogoče izvoje-vati si pravic, katere nam gredo po božjem in človeškem pravu. Uprašam vas: ali ne čutimo krvavo potrebe take organizacije, katera bi zje-dinila tesneje naše delavske vrste ter iz njih odpravila tisto peklensko hčerko, ki ji pravimo zavist ali nevoščljivost in jo je mnogo opaziti med delavstvom.. In komu izmed nas niso znani oni podlo - umazani delavski Judeži Iškarjoti, kateri se svojim predstojnikom prilizujejo s tem, da jim vsak tudi najmanjši pregrešek ki so ga opazili pri sodelavcih nanesejo do ušes z namenom, da se na ta način vsilijo na kako boljše mesto v tovarni. Oni pa, ki se je trudil sebi in svojim sotrpinom položaj izboljšati pa postane žrtev razmer in je odpuščen iz službe. Žalostno, a resnično!
Ali pa smemo pričakovati! od socialne demokracije izboljšanja delavskih razmer? Ali naj verujemo praznim njihovim frazam, katere trosijo v velikih množinah neke malenkostne osebice iz Hriba, tudi med dobro in pošteno vrhniško delavstvo? Ne! nikdar ne! Mi predobro vemo1, da so v njihovem taboru združeni elementi, katerim niti njih lastni pristaši ne zaupajo. Imajo pač zato dovolj povoda. Saj smo že mnogokrat brali v časnikih o Sleparijah in poneverjanju v socialno demokratičnih društvih. Ubogi delavci, zaslepljeni s praznimi njihovimi obljubami, nosijo skupaj težko prisluže-ne kronce v svrho podpore v slučaju potrebe, a ko vsota naraste, izgine ž njo oni sodrug, ki ji je najbližje. To je pri njih nekaj naravnega. Ako z nogami teptajo božje in cerkvene zapovedi; ako vedno in vedno zatrjujejo, da ni Boga, ne duše, ne večnosti; ali jim potem moremo1 zameriti, če ni pri njih tudi pravičnosti, Zato pa proč od socialne demokracije!
V Ljubljani so za naše delavstvo' neumorno delavni možje ustanovili »Jugoslovansko Strokovno Zvezo«, katere namen je: vzgojiti člane in skrbeti za izboljšanje njihovih službenih in gospodarskih razmer na temelju krščanskih načel. Sveta dolžnost vsakega zavednega delavca bodi, da pristopi kot član te velevažne organizacije, katera nudi svoji melanom; toliko ugodnosti, kot še dosedaj nobeno drugo slovensko društvo1 ne. Ako se družijo bogati podjetniki, da si z roko v roki tem lažje pritiskajo na podrejene jim delavce, naj bi mi roke križem
goreče, nanovo poživljajoče mu šine vino v žile. Ustane in hoče oditi.
»O, kaj vže greš?« ga vpraša krčmarica in ga zadržuje; »zdaj, ko se pravo življenje v Lokustioi krčmi še le prične? Ali ne vidiš ljudi med mojimi gosti, ki niso navadne baže. Glej ondi moza v sivi togi, ki je ravno prišel z mlajšima prijateljema; to je bogati Scevij. Niso prišli zastonj, kajti občudovati hočejo petje Ari-cije, bisera Tiberovega obrežja.«
»Moje misli so resnobne, temina je moja pot; zato ne ljubim a m b u b a j s k e ') druhali; odgovori mladenič.
»Za J u p i't r a‘) zdaj moraš šele ostati. Čudil se boš; ne dobiš bolj poštene deklice v celem Rimu, kakor je Aricija. Gorje mu, kdor bi se drznil njeno čistost le z enim pogledom skaliti, kajti ljubljenka ljudstva je. Le potrpi malo časa, videl jo boš in osramočen preklical svojo besedo.«
') A m b u b a j s k a druhal = sleparji, raznovrstni laži - glumači, pevci, tplesači itd.
0 Za Jupitra = tako so se zaklimjeva-li, priduševali ali zagotavljali stari pogani; v imenu najvišjega boga nebes, Jupitra, alti podzemskega kralja Plutona.
(Dalje prih.)
držali? Ne, mi hočemo da prešine kar najgloblje naše vrste načelo: »Vsi za enega, eden za vse.« Zato kličem še enkrat s pesnikom Gregorčičem:
»Na delo tedaj, ker resnobni so dnovi,
A delo in trud, nam nebo blagoslovi!«
Vrhniški delavec.
Javornik. Zadnji »Naprej« se jezi nad anonimnimi pismi, ter pozvilje direkcijo, naj taka pisma meče v koš, gotovo zaradi tega, ker jih pošiljajo rdeči. Kakor je nam znano, pa sodru-ga Šlibarja pismo ni romalo v koš,.ok je hotel na nesramni način požreti svojemu sotrpinu bolniške šilite. Menda zaradi tega, ker je mož star. Bolj verjetno je pa, da je on kot član načelstva bratovske skladnice hotel s tem poravnati, kar je on po krivici vzel iz bolniške blagajne. Več let zaporedoma je vsako leto dobival bolniške šilite za dva meseca, letošnje leto pa za tri mesece. Večino svoje »hude« bolezni, je preležal v šnops - apoteki. Imamo tudi priče, ki so slišale, ko ga je kontrolor opominjal, da naj bode doma ako je bolan, pa je rekel, da mu je zdravnik ukazal okoli hoditi. Ej, Šlibar, ali ti je ikaj znano, kako si se hvalili po tovarni, da si pripomogel Jaku, da je dobil 300 kron od bratovske skladnuce, ter da sta se potem več dni kopala v šnopsu ? Ko sta izlezla iz te mla-kuže, si menda potreboval več dni spanja, da si prišel k zavesti. Vse seje čudno dobro izteklo, želodec poln šnopsa, postelja pa polna nesnage, da je žena iimela opraviti več dni ž njo. Hvalil si se, da si dvema odjedel bolniške šilite. Za plačilo srno objavili tvoja dobra dela. Taki so naši rdečkarji'. Vpili so: »Le volite naše v bratovsko skladnico«. Zdaj pa vemo, zakaj je Šlibar tako agitiral. Mera tvojih lumparij je polna.
Sava. Rdeči shod je bil na Savii dne 2&. t. m. Osrečil na je na tern hodu Etbin Kritao. Govoril je o draginji. Pa bila je čudna razlaga o draginji, ker je le »lajerkostn« gonil, kako dobro baroni žive, kaj in koliko vrst jedi snedo. Pravega vzroka ni povedal, namreč, koliko judje zaslužijo na borzi, k« žito draže. Etbin ima pa za največji vzrok draginje, ker so na Kranjskem samostani. Na Gorenjskem je vsled tega taka draginja, ker imamo na Brezjah frančiškane. Etbin Kristanu se je sanjalo na tem shodu, da so menihi na Brezjah največji kapitalisti. Navzel se je Ferrerjevega duha. Rad bi bil ukazal svojim rdečim backom: »Pojdimo na Brezje, ter zažgimo te kapitaliste.« Seveda je še to grozdje pri nas prekislo. Hudoval se je nad škofom. Ob istem času, ko je on bruhal iz želodca škofa, ja sodrug Brun opravljal liberalen kšeft s tem, da je prodajal liberalno brošuro. Ne vemio sicer, kdo mu je to naročil, gotovo imajo polovico dobička rdeči, polovico pa liberalci. Brun je pa pri tistih, ki slabo zaslužijo, ima pa procente od »ta zelene«. Jezil se je nad Bienerthom, ker je ob poletnem času poslal poslance domov brez dijet. Pa četudi se rdečkarji jeze nad njim, ga le podDirajo v zbornici. Vprašal je sodruge, če so zelo jokali, ko je naš cesar Bosno aneksiral. Enemu se je pa vseeno prenumno zdelo to klobasnije, ter je rekel Et-binu: »Jaz sem takih čenč že dosti slišal,« ter šel ven. Koliko bo sedaj ceneje nam Etbin ni povedal, ker tudi sam noče vedeti. Gotovo bo pa pisal na Dunaj rdečim poslancem, naj pretrgajo zveze z judovskimi borznimi špekulanti.
Kaj nudi J. S. Z.
(Poročilo na IV. vseslovenskem delavskem shodu.)
Kakor mora vsaka strokovna organizacija nuditi svojim članom v položajih, ko si taisti s svojim lastnim delom ne morejo prislužiti tega, kar je za vsakdanje življenje neobhodno potrebno, pomoč, tako jo nudi tudi naša J. S. Z. Taki slučaji, ko si delavec ne more za vsakdanje življenje potrebnega prislužiti', so mnogo brojmi in ravno tako so tudi podpore, ki jih bodo dobivali člani J. S. Z., mnogovrstne.
Največkrat pride delavec v položaj, da si ne more potrebnega prislužiti po bolezni. Radi tega je pa tudi najvažnejša podpora, ki jo nudi J. S. iZ, svojim članom: b o 1 n i š k a p o d -pora.
Vsak član J. S. Z., ki je resnična bolan in ako je izpolnil dva predpogoja, ima pravico do te podpore. Predpogoja, ki ju mora izpolniti vsalk član, ako hoče biti deležen bolniške podpore, sta, da je prvič dotičnik skozi šest mesecev plačeval prispevke rednega člana in da drugič tisti dan, ko je zbolel, ni bil več kakor za štiri tedne s svojimi tedenskimi prispevki; na dolgu. Ako je izpolnil član ta dva predpogoja, potem ima z osmimi dnem bolezni pravico do bolniške podpore, ki znaša v I. razredu dnevno 50 vinarjev; v II. raredu dnevno 75 vinarjev;
v III. razredu dnevno 1 K; v IV. razredu dnevno 1 K 50 vinarjev; v V. razredu dnevno 2 K. -— Izvzeti od te podpore so samo oni, ki so si sami zakrivili bolezen po pijančevanju in ponočevanju. Ta izjema je iiz dveh ozirov pravična in utemeljena. Prvič človek, ki sam sili v bolezen ipo brezumnem uživanju, gotovo ne zasluži podpore, in drugič radi tega, ker je to določilo v stanu marsikoga od pijančevanja in ponočevanja odvrniti ali ga pa saj v tem omejiti!. — Izvzeti od bolniške podpore so nadalje oni člani, ki so pri vstopu v J. S. Z. prekoračili 50. leto starosti. Opravičeno je to določilo v tem;, da ljudje, ki so prekoračili omenjeno dobo, močno nagibajo k boleznim in bi taki z ozirom na malenkost vplačanih doneskov preveč oškodili blagajno na škodo drugih članov. — Posebno določilo se tiče bolniške podpore porodnic. Določilo pravi;, da dobi porodnica, ako je bila tri četrt leta članica J. S. Z. im ni bila za časa poroda več kakor štiri tedne na dolgu s svojimi tedenskimi prispevki, bolniško podporo skozi en teden. Ako pa zdravnik potrdi, da bolnica po preteku jednega tedni še ni sposobna za delo, zamore se ji bolniška podpora podaljšati.
Drugi slučaj, ko si delavec ne more tega prislužiti, kar rabi za vsakdanje življenje, je ta, da delavec izgubi delo in da ne dobi takoj drugega dela. Tudi za ta slučaj, ko delavec izgubi brez lastne krivde delo, kakor n. pr. da je tovarna prisiljena omejiti ali pa celo popolnoma ustaviti delo, nudi J. S. Z. svojim članom pre-važno podporo za brezposelnost. Pravila določajo: Vsak član, ki je brez lastne krivde izgubil delo in ki je izpolni onadva pogoja, ki veljata tudi za bolniško podporo, ima pravico do podpore za brezposelnost, katere višina je jed-nalka bolniški podipori..
(Dalje prihodnjič.)
Priporočamo našim rodbinam
KOLINSKO CIKORIJO.
Želodčni liker
R
m
je najboljše krepčilo želodca 1
Blizu in daleč Vse ga pozna, Kdor ga ima,
Ima zdravje doma!
Ljidska kakovost Kabinetna kakovost
liter K 2 40. „	„	4-80.
Naslov za naročila: „FL0RIAN“, Ljubljana.
Postavno varovano.
"A. ŽIBERT -
i LJUBLJANA j H
PREŠERNOVA ULICA
PRIPOROČA SVOJO VELIKO
ZAL0Q0 ČEVLJEV
DOMAČEGA IZDELKA.
10
S
Mki nakup zniža ceno Veliki promet omogoči veliki nakup
Vsled tega gledam edino na veliki promet in prodajam blago po najnižjih cenah. Ne visoke cene, ampak veliki promet je moj dobiček, ker se blago hitreje proda, stranka je zadovoljna ker sveže blago po ceni kupi. Pri nakupu manufaktur-nega (gvantnega) blaga dobi se za moške ali ženske fino ali prosto blagovolite se poslužiti tvrdke
R. Miklauc
Ljubljana, Stritarjeva (Špitalska) ulica 5, to je glavna podružnice tvrdke
"■■V
so: pri Škofu, Pogačarjev
hj (Sadni tr$) » voli ki mestni
hiši pri M klavzu, Medena
   — —
= ulica =
V vseh teh trgovinah se bodete prepričali v veliki zčlogi blaga vseh vrst v nizkih cenah in prijazni postrežbi zz
Pazite natančno tta imenovane tv^dkei
Na deželo se pošiljajo vzorci poštnine prosto
dosežejo odrasli in otroc bolni in zdravi, — Polovico stroškov prihranite v gospodinstvu na kav, sladkorju in mleku,ako pijete its- SLRDIN, sji to je dr, p1. Trnkoczy - ja sladni čaj.
En zavoj velja 50 vin. Dobiva se povsod. Po pošti se naroča najmanj pet zavojev po povzetju pod naslovom v glavni zalogi .'.
Lekarna pl. Trnkoczy
v Ljubljani zraven rotovža. .-.
Kri! Moč! Zdravje!
ruštvo 11 Liji
Kongresni trg Sl. 19 re9- zadru9a z °m- p°r- Kongresni Irg Sl. 19
sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. ure po 43/4%. to je: daje za 200 kron 9 kron =====	30	vinarjev	na leto. =====
Druge hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se njih obrestovanje prekinilo.
Rentni davek plača hranilnica sama. Hajsiprncjša prilika za steflenje-
Kanonik A. Kalan 1. r., predsednik.
Kanonik K. Sušnik 1. r-
podpredsednik.
i S HM i=i nH [l=]| i
Velika zaloga! Nizke cene!
M\ velike zaloge znatno znižane cene!!!
Ugodna prilika za nakup: vezenin, pričetih in izvršenih žen. ročnih del, idrijskih čipk, vstavkov, svile, volne, bombaže i.t. d.
Velike izbira drobnega in modnega blaga:
rokavic, nogavic, ovratnikov, kravat i. t. d. Predtisk in vezenje mont gramov ter drugih risb.
- Primerna darila za godove in druge prilike -
Priporoča se z velespoštovanjem
FR. IDOL, Ljubljana, Mestni trg 18.
Gričar $ IHejač
== Ljubljana -
jj frenrnoua ulira it. 9
a i
H H
« -
I
priporočata suogo napečjo zalogo izgotovljenih oblek za ' gospode, dečhe in otrohe
novosti s:
u konfekciji za dame
H
H
M
Pozor slov. delavska društva!
Kupujte svoje potrebščine pri znani in priporočljivi domači manufakturni trgovini
JANKO ČESNIK
(pri Češniku)
LtdUBLrJANA
Liinganjeva ulica - Stritarjeva ulica
v kateri dobite vedno v veliki izberi najnovejše blago za ženske in moška oblačila.
ti
Postrežba poštena in zanesljiva.
 Cene najnižje. =====
n
“ 1 Pil.
, n vesalu Neme in He ceste
priporoča sledeča zdravila:
Balzam proti želodčnim bolečinam, steklenica 20 vin., 0 steklenic 1 krono
Kapljice za želodec, izvrstno, krepilno in slast do jedi pospešujoče sredstvo, steklenica 40 vin., 6 steklenic 2 kroni.
Kapljice zoper želodčni krč, steklenica 50 vin., o steklenic 2 kroni 50 vin.
Kapljice proti zobobolu, steklenica 20 vin.
Mazilo zoper pege, lonček l K.
Obliž za kurja očesa, bradavice in trdo kožo, mala škat-ljica 50 vin., večja 1 K 20 vin.
Odvajalne krogljlce, škatljica 80 vin
Posipalni prašek, proti ognji-vanju otrok in proti potenju
nog, škatljica 50 vin., 6 škatljic 2 kroni 5<» vin.
Protinski cvet, proti trganju po udih, steklenica 1 krono Ribje olje, steklenica 1 krono. Salicilni kolodij za odstranitev kurjih očes, bradavic in trde kože, steklenica 70 vin Tinktura za želodec, odvajalno, krepilno in slast pospešujoče sredstvo, steklenica 20 vin., 6 steklenic 1 krono Tinktura za lase, steklenica 1 K Trpotčev sok, izvrsten pripomoček proti kašlju steki l K. Zele/.nato vino, steklenica 2 kroni 60 vin, in 4 krone 80 vin. Zeleznatc krogljice, proti bledici (Bleichsucht) mala škatljica 70 vin , velika 1 krono 60 vin.
Edina in najkrajša črta v Ameriko!
S
Q\ M
1/3 VO
HHVRE ] NEW~YORK
 francoska prekmorska družba. --—
Veljavne vozne liste (Šifkarte) za francosko ljnjo čez Havre, ter liste za povratek iz Amer ke
v domovino in brezplačna pojasnila, daje samo
—— ED. ŠMflRDA —=
oblastveno potrjena potovalna pisarna v Ljubljani, Dunajska cesta št. 18 v novi hiši »KMETSKE POSOJILNICE« nasproti gostilne pri »FIGOVCU«.
|I
prodalalna v tzstni hiš! Kslodvorslia ulica ZG
lajvečja izbira raznovrstiena Ha Sol: Movliei obleh limitu Hi, vela izhira Ulm la eeft vseh
za izseljence, sren ur m verižic in vseh lalnleriisi predmetov priporočam
Denarni promet v 1.1908 čez 72 milijonov K.
Hajboljša. najsigurnejša prilika za štedenje!
fluST Lastna glavnica kron 420.537-92
sssaunnn
Stanje vlog
čez 20 milijonov K.
LJUDSKA POSOJILNICA
 	..	=	registrovana zadruga z neomejeno zavezo	—:,■,■-■=
Miklošičeva cesta 8, pritličje v lastni hiši nasproti hotela ,Union‘ za franč. cerkvijo
brez kakega odbitka, tako da prejme vložnik od vsakih 100 kron čistih 50 na leto.
ni
sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. ure zjutraj do 1. ure popoldan ter jih obrestuje po
Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se njih obrestovanje kaj prekinilo. Za nalaganje - 1	—	po	pošti	so	poštno-hranilnične	položnice	na	razpolaganje.	-------------------
Dr. Ivan Šušteršič, predsed. Josip Šiška, stolni kanonik, podpred. Odborniki: Anton Belec, posest., podj. in trg. v St. Vidu n. L. Fran Povše, vodja, graščak, drž. in dež. posl. Anton Kobi, posest, in trg. Breg p. B, Karol Kauschegg, veleposest, v Ljubljani. Matija Ko’ar, stolni dekan v Ljubljani. Ivan Kregar, svetnik trg. in obrt. zbor. in hišni posest, v Ljubljani. Fran Leskovic, hišni posest, in blag. »Ljudske posojil.«, Ivan Pollak ml., tov., Karol Pollak, tov. in posestnik v Ljubljani. Gregor Šlibar, župnik na Rudniku.
luan 3«)$ in $in v Ljubljani
Dunajska e«$ta $t.
priporočata sucjc bogato zalego ZZ
A uoznijj l^eles
■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■
^iualni stroji za rodbino in obrt
Izdajatelj in odgovorni urednik Jožef Gostinčar.
Tisk Katoliške Tiskarne.