'f— Vol. 3, - No. 3 Moy - June 1959 VSEBINA: Pomlad je pa le zvesta..................^3 Romanje na Goro(Ks. Meško), Nadaljevanje 34 Zlet OZAR...............................38 Sv. Vid v Clevelandu .................. 39 Slikovna stran Sv. Vida v Clevelandu....40 PO SVETI1 (Rev. Jošt Martelanc)........ 42 Politični utrinki ( Dr. Miha Krek)..... 43 Kultura in družabnost (gl. 3. str. ovitka!) .... 44 Mladinsko pevsko dr. ‘Slavček’ (St. Osenar) 44 OTROCI NA OZARAH (Rudi Knez). Jožko Ovnič in Tonček Nemec.................45 ŠPORT (Ivo Kermavner) ................ 46 MAL’ ZASMEH (Tone Nemec)................48 OZARE. Birconthly papei fot Slovenians in America. Published under the auspices of the League of the Catholic Slovenian Ameticans. Subscription ptice $2 a yeat. Office of publication: hllf Glass Ave, Cleveland 3, Ohio, l'.S. A. — Telephone CT-l-O^Sd. Application fot second-class mail ptivileges is pending at P. O. Cleveland, Ohio. OZARE. Družinski list za Slovence v Ameriki. Izhaja vsaka dva meseca. Izdaja Slovenska pisarna v Clevelandu. — Naroča in plačuje se na naslov: Ozare, 6116 Glass Ave, Cleveland 3, Ohio, USA. Naročnina za eno leto $2.— Printed in USA NORWOOD MEN’S SHOP John F. Kovačič, mestni zastop 6217 St Clair — UT 1 1393 Oblak trgovina s pohištvom in vsemi potrebščinami za dom. — Dajemo zelene Eagle znamke Najugodnejši plačilni pogoji 6612 St. Clair — Cleveland, 0. HE 1 2978 Trgovina finega obuvala LOUIS MAJER 6408-6410 St. Clair Ave. Avtomobile popravlja in barva SUPERIOR B0DY & PAINT Co. 6605 St. Clair Ave Točaa in dobra postrežba! (^iA.ti£mxLa alifeJce TRIANGLE DRVCLEANING 1136 East 71 - HE 2 1350 Slovenska trgovina s čevlji STANE MAJER 6107 St. Clair - UT 1 5027- Dajemo zelene Eagle znamke! 15619 Waterloo Rd CENTRAL NATIONAL BANK (THE NORTH AMERICAN BANK) 6131 St. Clair Ave 3496 East 93rdSt. MELAHER Men’s VVear 6205 St. Clair • Cleveland, 0. MANDEL’S SHOE STORE "Quality Footvvear” 6125 St. Clair • Cleveland 3, Evropsko pecivo Doboš (ogrske) torte 12516Buckeye LUCY Tel:SK20828 JOHN ZAKRAJŠEK MEAT MARKET 1147 Addison R. - EX 1-1419 NORWOOD BEVERAGE 6104 St. Clair Avenue Vino, pivo, mehke pijače Ricirs AUT0 B0DY k PAINT SU. 1078-80 E. 64-th Str. Cleveland FRANK ČERNE (Eo. 5 0 - P.e.tni-c.a 6412 St. Clair ave, Cleveland, wK0MIN’S PHARMACYW 6430 St. Clair - EN 1 2920 SfMe&GA, HARDWARE 6112-14 St. Clair Ave TRAV E L SERVICE 6113 St. Clair Ave - CLEVELAND 3, OHIO Phone: ENpress 1-8787 Kadar želite potovati - ali po suhem ali po morju ali po zraku; - kadar želite poslati v stari kraj pakete ali denar — vedno se z zaupanjem obrnite na našo pisarno. Organiziramo zlete in romanja v Evropo in druge kraje sveta Poštni predpisi za znižano poštnino za časopise zahtevajo, da uprava lista hrani naročilnice, s katerimi naročniki naročajo list. Tako naročilnico prilagamo tej številki OZAR in prosimo naročnike, ki še niso plačali naročnine, da se poslužijo te naročilnice. Ako pošljete naročnino, izpolnite naročilnico in jo z denarjem pošljite na naslov OZAR v posebni kuverti. Ako še ne nameravate poravnati naročnine, izpolnite naročilnico (napišite svoj naslov in prekrižajte kvadrat pri‘Bill me later’) in brez znamke oddajte na pošto. - Prosimo, storite to! Pomladjt pa te. ztmfa-.. Dragi Tunek! — Maj te to pismo najde zdravega, tebe in celo tvojo družino. Mi smo tudi še kar zdravi. Imamo prelepo pomladansko vreme. Sadovnjaki in gorice so oživele. Veš, da se je spet pripetilo, kakor nekdaj še večkrat, ko ste bili še vsi doma ~ pri veliki maši na vu-zem (velika noč) so se letos vrnile lastovke in dve sta prileteli tudi v cerkev. Med zvončkanjem pri povzdigovanju sta se obe vsedli na križ na glavnem oltarju in ena je začela peti, da se je slišalo po celi cerkvi. — Lastovke so pa res zveste, — je rekel Lojzin Jurek pri kosilu. — In tudi pomlad je zvesta in cvetje in marelice v goricah. To je pa rekel, ker sem ga v začetku minule zime učila pesemco ‘Lipa zelenela je*: Spavaj, draga lipica, večno ne boš spala, nova pomlad zelena novi cvet bo gnala. — Pa bo res spomladi zopet cvetela? — me je takrat nezaupno vprašal. — Seveda bo, — sem mu zatrdila. ~ Ko pa dandanes ni nič tako, kakor obljubljajo. Tako vi pravite. Saj res ni nič tako, kakor obljubljajo. Pri nas bi še morala biti ne vem kaka nebesa, če bi se vse obljube vsaj delno uresničile. In sem pojasnila Jureku: — Pomlad je pa Bogec obljubil in Bogec drši besedo. In mi je verjel. In sedaj mu je vera potrjena. Lipe sicer še ne cvetejo, toda marelice v goricah so celo drevo kot en sam cvet. Brstje v sadovnjaku se je razpočilo. V Meki škrtajo fazani. Vse naokoli diši pomlad.. Tunek, tudi ti bodi zvest Bogu in našim Slovenskim goricami Celo tvojo drušino lepo pozdravlja tvoja mati Ksaver Meško (Nadaljevanje) Sredi med množico je stal Vanček, stisnjen in potan, kapljica v morju, in ni videl ničesar. A slišal je precej razločno krepki glas pridigarjev — prižnica je morala biti nasproti vratom, a je ni videl. Kmalu so brisale ženske naokoli oči. Vanček je pogledal včasih navzgor k materi: brisala je tudi solze, čez nekaj časa je ihtela poltiho. Tudi njemu je postajalo v srcu sladko in tesno obenem. Spet in spet je slišal besede: -Marija, Mati najmilejša... Mati usmiljenja polna... Mati čudodelna ... Domislil se je, zaradi česar sta prišla z materjo, in se je ogledal v tistem hipu: ali ne stoji oče že za njima? Ali se je zgodil res čudež, in je privedla Mati čudodelna, Gospa na Gori, očeta resnično nazaj? ... Razočaranje, komaj umljivo, komaj verjetno ob velikem zaupanju, se mu je razlilo čez lice in mu je razlilo čez lice in mu je kanilo kakor strupena grenka kaplja v srce, ko ni zagledal očeta ob sebi, za seboj... Pridigar je končal. Spet je zacingljal zvonček, zapele so orgle, pričela se je slovesna maša. Ničesar ni videl Vanček, zagrnjen od vseh strani, izginjajoč med visokimi postavami okoli njega. A dasi ni videlo oko, je videlo srce, ki je bilo ves čas v cerkvi. Videlo je, kako se dvigajo in valovijo sivkasti oblaki kadila gori. proti zlati monštranci, blesteči se v soju sveč kakor opoldansko solnce na nebu, in gori proti prestolu Matere božje. Prijazno in tolažeče zre milo njeno obličje izmed oblakov kadila in sprejema milostno molitev, kipeče s kadilom pred posvečeni njen prestol. - 0 Marija, Mati milosti polna, usliši, pomagaj... Komaj je odcingljalo k zadnjemu blagoslovu, so se že gnetli verniki iz cerkve, potni, nekateri zardeli, drugi bledi, z lasmi prilepljenimi na mokra čela. Zdaj so prišli na vrsto zunaj stoječi. Polagoma so se pomikali v svetišče mimo iz njega prihajajočih. Vanček se je držal matere za roko in krilo; klobuk mu je nesla mati. Bilo mu je vroče, skoro slabo. A pozabljena je bila vročina, da, niti ni čutil več, kako so mu stopali na noge, ko je stopil v cerkev. Zavzel se je, ves je ostrmel, ko mu je zaduhtelo naproti od kadila, sveč in cvetja, in mu je zaplala pred očmi srebrna in rožasta megla. Sredi megle pa je stal, ne, je plaval zlat prestol, bleščeč, da ga je zaščemelo v očeh in jih je zaklopil za hip, da ne bi oslepel, zroč čudo božje. Na prestolu pa je sedela nebeško krasna gospa, v belem plašču, zlato obrobljenem, z zvezdami posutem, smehljajoča se z neskončno milino, šire-ča roke proti množici, kakor bi vabila vse k sebi, na materino svoje srce; iz vsakega litijskega prsta pa je lila cela reka luči in nad-zemske svetlobe, blagoslova nebeškega in milosti božje. Resnično, kakor v sanjah, ne, še lepše, še čudoviteje. Kako dolgo sta klečala na potečih se kamnitih tleh, kdaj sta vstala in se poslovila, kdaj in kako sta prišla iz cerkve - Vanček ni vedel. Stopal je kakor v snu, z velikim začudenjem v vlažnih, od solz omeglenih očeh, na-smeh, poln blaženstva in rajske radosti na ustecih. In šlo je mimo — kakot tajski sen, od čudo-tvome angelske roke zbujen v čisti duši; kakor prikazen z nebes, ki sanja o njih duša vse dni do konca življenja in še ob smrtni uri in se smehlja še umirajoča v sladki blaženosti in bo sanjala o njih vso večnost ali jo bo gledala iz oči v oči brez konca in kraja vso dolgo neskončnost. Tako se je izpolnilo prvo in največje hrepenenje Vančkovo. Mirnejše je bilo srce po tej božji poti; polno je bilo one nebeške prikazni; nista imela več prostora hrepenenje in nemir. A glej, včasih, ob resnih urah, je povpraševalo vendar, nati-hem in boječe, da ne bi preveč užalilo z nestrpnostjo in z dvomi:: — Ali ne pomoreš, 0 Marija? Ali se oče ne vrnejo? Povpraševalo je, ko je klečala mati spet dolge večere pred sliko Gospe na Gori, visečo v poltemnera kotu, in je ihtela bridko in je vzdihovala med molitvijo polglasno: — 0 Marija, o Mati na Gori, poglej, usmili se... — Kdaj pride pomoč, o Marija, o Gospa usmiljena in mogočna? Bolj in bolj je kljuval nemir v srcu, pekoč, pregrešen dvom, in se ni pustil potolažiti in odgnati. — Stric Urh, kdaj se usmili Mati božja in pomore? Prestrašil se je pismonoša, ko ga je vprašal Vanček nekega dne nenadoma; ker velika srčna tesnoba in težko pričakovanje je zvenelo iz vprašanja fantovega. Molčal je starec in premišljeval. — Stric, ali Marija res noče pomagati? Mama jokajo slednji dan. Urh je poznal vzrok nove žalosti Pavline in in njenih solz. Pisal je rojak iz tujine, da je ležal Jakob nekaj časa bolan. Prehladil se je, ko so ga vrgli neko noč pijanega iz druščine, ki je vedno posedal v nji, v gozd, pod milo nebo božje. Ko je nekoliko okreval, je odšel na-tihero, in nihče ne ve, kam. - Zgubljen! - je ihtela Pavla, ko je bral pismo. - Ne vidim ga nikoli več... O Kraljica nebeška, ali nisem vredna, ali ne maraš slišati? - Ne greši, Pavla. Marija ga privede nazaj, in najsi beži na konec sveta - če je vobče vreden, da te še kdaj vidi. Bridkost je vstajala v poštenem srcu starčkovem. — Glej, tako ženo ima doma, z zlatim srcem, vdano mu ves čas v ljubezni, ki je ni vreden. A on? Po svetu zapravlja najlepša leta. Po izgubljenem, Id se je potopil v svetu in v življenju kakor kamen v globokem, kalnem tolmunu, da ga ne zazre nikoli več človeško oko, je plakala mati. In njena bol seje zlivala v srce otroka, videčega trpeti mater brez nehanja in brez tolažbe. Iz srca otrokovega pa je privrela na dan v tesnobnem vprašanju, dvomečem in še vedno upajočem na mogočno pomoč Matere na Gori. Mislil je starec, zmajeval z glavo in strmel zdaj v fanta, zdaj srepo pred se. Kaj naj odgovori, kaj naj stori? — Kaj mislite, striček, ko bi šel prosit še enkrat na Goro? Začudile so se oči starčkove, zganilo se mu je vse lice. — Ti? — Sam? — Sam, striček. Starec je pomolčal in pomišljal. Fantove oči so se upirale v daljavo in so zasanjale in so sanjale nekaj časa, iščoč pot na Goro, kličoče iz polpoza-bljene preteklosti spomine prvega romanja. — Pa pojdi, Vanček! — In mislite, striček, da potem pomore Mati božja? V navdušenju in zaupanju so se zalesketale oči Urhove. — Pomore. Tebe mora uslišati, prošnje otroške ne more zavreči. V sladkem zaupanju so blestele oči Vančkove. — Pa pojdem. Takoj jutri pojdem. Mati gredo na delo v sosedno vas navsezgodaj... Me pridete budit, ko odidejo mama? - Pridem, in kos kruha in kos trdega sira ti prinesem. Za vse drugo poskrbi med potjo Mati božja. — A pot?—Ne vera, če sem si jo zapomnil dovolj? Starec mu je zač el z vnemo popisovati pot, vmes pa je ponavljal: — Ko ne veš naprej, povprašaš. Povedo ti dobri ljudje. Ce povprašajo, čemu da romaš na Goro, sam, otrok, poreci po resnici: za očeta, bolnega, zgubljenega. — A če ni hiše v bližini, ne ljudi, in ne vem, ne kod ne kam? — Pa pomore Gospa z Gore. Roko ti stegne naproti, pokaže ti pot. Vanček se je smehljal od radosti... Seve mu stegne roko naproti, seve mu pokaže pot, saj gre — Da si tem varnejši, vzemi s seboj svetinjico Matere na Goti, ono na srebrni verižici, ki so jo kupili oče materi za dar ob potoki... Veš, kje jo mati hranijo? — Vem. V omari za obleko. — Dobro. Vzemi jo za ta dan in si jo obesi okoli vratu. Ne bo greh, vrneš jo takoj po povratku. In mati odpustijo... Ko bi ne vedel naprej, ali bi bil v kaki nevarnosti, poljubi svetinjico, ozri se v nebo in pokliči Devico. Pogleda z nebes na te in ti pomore. Kaj neznanega in čudovitega je stopalo tisto noč po sobi in se je dotikalo z mehko roko žalostne duše Pavline. Ker Vančekje slišal, kako je vzdihovala mati v spanju in je šepetala in je ihtela poltiho. A kakor izliv veselja je bilo to ihtenje in velika radost je zvenela iz komaj umljivih besed: — Jakob... Jakob... dragi... Kaj skrivnostnega in čudežnega je hodilo tisto noč po sobi in je pristopilo s tihim korakom in milosti polnim pogledom k postelji in je razprostrlo kakor k blagoslovu roke nad detetom, spečim nemirno, da so se smehljala v beli mesečini rdeč a usteča otrokova sladko in blaženo, kakor jih ni videla se smehljati mati brž še nikoli, in je šepetal s tihim, od ginjenosti drhtečim glasom: — Zahvaljena, o Mati, o Marija... Komaj je prihajala zora v rumenkastobeli jutranji obleki, je že vstala Pavla, je skuhala zajtrk, je zajtrkovala, za Vančka pa je postavila skledico v peč, da se jed preveč ne shladi. Zaklenila je vrata, ključ je položila na navadno mesto na oknu, da ga vzame sinček, ko se zbudi, in je odšla na delo. Komaj je zavila za vaške hiše, je stal ob oknu Urh. — Vstani, Vanček. Čas je. Dolg vzdih je odgovoril iz postelje; privzdignila se je nad odejo glava z zardelimi lici in z razkušt-ranimi lasmi. — Kaj je? Čas je, Vanček; mati so odšli. Podvizaj se, pot je dolga. V hipu je izginil spanec iz oči, odbežale so v v trenutku sanje, zibajoče se še pravkar nad posteljo, in so se plaho poskrile. — Res, na Goto! Skočil je iz postelje in je hitel v kuhinjo, da se umije. Prh je vzel na oknu ključ in je odklenil vrata. — Da ne pozabiš svetinjice, fant. — Takoj jo vzamem. V omari je, še snoči sem jo videl. — Hvala Cogu in Gospe na Gori... Brez skrbi, mali, Devica te varuje na poti. Ravno je izhajalo solnce nad gorami, kakor bi se Urh potrka na okno odpiralo nad svetom ljubezni polno, blagoslov sevajoče oko božje, ko je nastopil mladi romar posvečeno, blagoslovljeno svojo pot. Urh ga je spremil skozi vas, da ga ne bi povprašal kdo, karo da gre tako sam, in ga ne bi zadržal. Doli do mlina je šel 2 njim. Kjer 2avije cesta okoli hriba, je postal. — Bog s teboj, Vanček, in Mati. božja. Gospa 2 Gore! Prosi jo goreče pomoči. Ker oče so v tujini nevarno bolni. — Bolni? Vzdrhtelo je malo telo, plašno so pogledale oči, nežno lice se je v2nemitilo, in glas je drhtel. Starček je obžaloval takoj, da je izdal žalostno novico. A bila je Ogovorjena — Bog 2 njoj — Bolni, Vanček. Zato je pač edina pomoč, da poromaš na Goro še enkrat. Angel varih ti je vdihnil to misel, morda Devica sama. Zato te gotovo usliši. — Gotovo, usliši me. Nič dvoma ni bilo v romarjevih besedah, nič strahu v jasno sevajočih očeh, nič slabosti v koraku, ko se je poslovil s kratko besedo in j e korakal dalje po cesti. Starec je stal na ovinku in je gledal 2a njim, da je i2ginil med drevjem. — Bog 2 njim in Gospa 2 Gore. Kakor v sanjah je stopal Vanček svojo posvečeno pot. Radostno je bilo srce. Komaj se je oglasil zdaj2daj lahek nemir, poltiha tesnoba. A umolknila sta takoj in nista kalila sladkega pričakovanja, i2 neomahljivega zaupanja porojenega. — Seveda me usliši. Sanjalo je srce, sanjale so oči, komaj so se 02t-ie kdaj na pot. Vedel je: Mati 2 gore mi stegne roko naproti, pokaže mi pot in me privede bre2 nezgode k sebi. Više in više je plavalo sonce, goreč orel, dvigajoč se z močjo do nebes samih. Bolj in bolj začudeno je strmelo v svet plamteče oko, da so lili topli žarki pogleda v mogočnih valovih na svet, na pot, na malega romarja, klečečega v pobožnovdanih mislih že pred Gospo na Goti. Prišel je v gozd. Križale so se poti in so se raz-tekale na tri strani. — Kod? — Stisnil je svetinjico na prsih, pobožno in poln zaupanja, in je krenil po najbolj uglajeni. Dolgo je stopal skozi šumo. Že je čutil utrujenost v bosih nogah. - Ko bi malo sedel, legel, in bi počil... kratek čas samo... Počil?? — O, Vanček, ali ne ves, kam si namenjen? H Gospe na Gori, glej! in se ti ne mudi? -Ali si pozabil, kaj greš prosit? Na smrt bolan leži v tujini, umira morda... O srce, kako si moglo omahovati za hip, kako si moglo misliti kratek trenutek na počitek?... Odpusti greh, o Matija, storjen v hipni lahkomiselnosti, ne iz hudobije, ne iz pomanjkanja ljubezni... Pogumno naprej! (N^Mjev,,*) Prijave sprejema: Rudi Knez ■ E V Mk. D 13810 Eaglesmere A. LI1-4256 A fc E ■ jjWAi M K OZARE priredijo letos dva zleta. Oba sta namenjena za pouk in razvedrilo. — Eden bo v AURIES-VILLE v državi New York s postankom v Letch-worth State Parku s soboto in nedeljo 25. in 26. julija. Z busom. Vožnja, hrana in prenočišče $26.—. Drugi zlet je v Greenfield Village v Dearbomu pri Detroitu (Fordova muzejska vas). Enodnevni slet s privatnimi avtomobili na nedeljo, ki še ni določena. Autiesville, srce bajno lepe doline reke Mohavk, kjer so prebivali bojeviti rodovi Indijancev, kjer so ti Indijanci umorili tri katoliške misijonarje v letih 1600-1650. Ta kraj, prepojen z mučeniško krvjo,so jezuiti z umetniškim in zgodovinskim čutom renovi— rali in kraj je postal versko najbolj utemeljena božja pot v USA. - Iz Clevelanda odpotujemo v soboto zjutraj (25. julija) in se že dopoldne ustavimo v ‘ca-nyonu vzhoda’, reke Genesee v državnem parku Letch-vvorth. Tu bo prilika za počitek ali kopanje ob šumenju vodopadov. Zvečer dospemo v Autiesville. Zlet v Greenfield Village, kjer je Ford potrošil milijone, da je prenesel zgodovinsko važna poslopja in predmete iz USA, Kanade in Anglije, da je postavil ta ‘muzej na prostem’, bo na nedeljo in bo čas objavljen v časopisih. Ta zlet bo prvi. INa koncu vasi stoji na zelenem travniku Imlln na veter Iz 17. stoletja Greenfield Village l aPo krožni reki vozi starinska ladja| ■ T* Cerkev sv. Vida r.rrjp- MM y\M Fara sv. Vida v Clevelandu je največja (in menda tudi najstarejša) slovenska župnija v USA. Ustanovil jo je Ms gr. Vid Hribar leta 1892. Ime ji je dal po svojem patro-nu. Od kraja so se Slovenci zbirali k službi božji v cerkvi sv. Petra na Superior Ave. Leta 1894 je bila postavljena prva (lesena) cerkev na kraju, kjer je današnja far-dvorana. Kmalu je bila zgrajena lesena šola. Šolo so vodile (in še danes vodijo) Notre Dame-ske sestre. Leta 1907 je prevzel faro župnik Jernej Ponikvar. On je najprej pozidal današnjo šolo. S šolo je ohranil družine v fari. Ko je bila šola dozidana, se je vpisalo (1913) vanjo 1842 otrok. Več let je imela ta šola največ otrok med katol. šolami v clevelandski škofiji. Leta 1930 je zasadil prvo lopato za sedanjo veličastno cerkev sv. Vida. Po njegovi smrti (1952) je bil postavljen za župnika Father Alojzij Baznik, ki je renoviral cerkev, postavil v zvonik štiri zvonove in pozidal mogočno stavbo za farno dvorano. Ta dvorana je danes središče udejstvovanja katoliških društev ‘na St. Clairju’ v Clevelandu. Število učencev farne šole se je spet dvignilo. V tej stavbi je od leta 1953 dalje tudi slovenska (sobotna in nedeljska) šola, ki ji je župnik Baznik postavil za ravnatelja Fathera J. Martelanca. Rev. Jošt Martelanc TRENTON, N.Y. — Frank Dunnington, član državne komisije za izžarevanje, je dejal, da človek prejme veliko večjo količino izžarevanja pri rentgenskih žarkih (X-Rays), ki jih uporabljajo zdravniki in zobozdravniki, kakor pri atomskem dežju. GENEVA. - Anglikanski, pravoslavni in protestantski cerkveni voditelji so na svojem zborovanju sklenili, da bodo nastopali skupno glede papeževega poziva k cerkveni edinosti. RANGOON, Burma. — Burmanski parlament je odobril zakon, po katerem se morajo udeležiti obveznih orožnih vaj vsi možici od 18. do 3^. leta in prav tako ženske. WASHINGTON, D.C. — Glavno mesto Združenih Držav je postalo skoto zamorsko. Leta 1950 je bilo tam 3^% črncev, lansko leto pa že 53%. ZLIKOVCEV se vsakdo brani. — Kadar tu zasačijo kakega Italjana ne napoštenih potih, ga kratkomalo vrnejo v Italijo. Teh deportacij je bilo zadnje čase toliko, da so postale resna preglavica italjanski vladi. Trudi se, da bi se te deportacije ustavile. PRAGA. — Igralci hokeya na ledu so dobili pokal ,lepega igranja', ker so izmed vseh klubov na svetovnem prvenstvu najmanj krat prekršili pravila igre. NAZARET, Izrael. — Vatikan je odobril načrte za novo cerkev na kraju Marijinega Oznanjenja, ki bo stala čez dva milijona dolarjev. To bo največja cerkev v Sveti deželi. RAČUNAJO, da so davld v USA tako visoki, da mora povprečen delavec delati 7 dni od 22 samo za davke. RIM: V letu 1958 je Sveta Rimska Rota (vrhovno cerkveno sodišče) razglasilo kot neve-veljavnih 119 zakonov, zavrnilo pa je 113 prošenj. LONDON. — Angleški znanstveniki so ugotovili , da je bil Idt, Id so ga našli skoro popolnoma ohranjenega na enem izmed ledenikov na Spitzbergih, star vsaj 2500 let. EDINA DRŽAVA, Id je prepovedala svojim škofom udeležiti se vatikanskega vesoljnega cerkvenega zbora leta 1870, je bila Rusija. Se bo mar zgodovina ponovila? PRVI ŽUPNIJI, Id nosi ime sv. Pija X., v Haagu na Holandskem, je papež Janez XXIII. podaril zlat kelih. PAPEŽ Janez XXIII. je sprejel v avdijenco ameriškega pilota Maksa Conrada, ki je z majhnim enomotornim letalom priletel iz Chicage v v Rim. Isti dan je sprejel tudi skupino šoferjev. Ob tej priliki je prosil vse šoferje sveta, naj se drže prometnih predpisov in vozijo pametno, ker s tem čuvajo človeška življenja. ŠE ENA O PAPEŽU. - Dva majhna ministranta iz Cremone v severni Italiji sta pisala papežu, če bi mu lahko ministrirala pri sv. maši. Sv. oče jima je odpisal in ju povabil, naj mu prideta ministrirat. Mrs.DMGHT D. EISENHOWER, žena predsednika USA, je prejela častni doktorat iz prava ob priliki obhajanja 150 letnice ustanovitve katoliške univerze Sv. Jožefa. RIM. — Pri izkopavanju v predmestju starega Rima so šli pregloboko, toda so odkopali ‘pokopališče’ predzgodovinskih slonov, ki so živeli (oz. umrli) tara pred približno 50.000 leti. VATIKAN. — Ko je papež Janez XXIII. sprejel v avdijenco člane športnega kluba San Pelle-grino, jim je rekel, da pri tem,koskrbijo za telo, ne smejo pozabiti na dušo. BRUSSEL. — Lani je vatikanski paviljon na tamkajšnji svetovni razstavi obiskalo vsaj 8 tisoč Rusov. Veliko jih je prosilo za sv. pismo novega zakona. V nabiralniku v cerkvi so se tudi velikokrat dobili ruski rublji (denar). LONDON. — Londonski mestni svet proučuje načrte, da bi postavili televizijske sprejemnike v londonskih parkih, da bi s tem zvabili ljudi, da bi šli na svež zrak. WASHINGTON D.C. — Ameriška mornarica je objavila, da prodaja 43 starih vojnih ladij kot staro železo. Ladje so že več kot 11 let izven rabe. 43 /fcrUflc&i uthinki- 4 Dr. Miha Krek BERLINSKA KRIZA bo verjetno za letos končala tako, da bo Hruščev sklenil ‘mir’ s komunistično Vzhodno Nemčijo in ji dal vso oblast nad dohodi v Berlin po zemlji, po zraku in po vodah. Rekel pa bo nemškim komunistom, naj za sedaj ne delajo težav zapadnjakom in njihovim transportom. Ametikanci Angleži in Francozi bodo tiho sprejeli to Hruščevo samovoljno postopanje ali se omejili na proteste. Ostali bodo v zapadnem Berlinu in vzdrževali med tem delom mesta in Zapadno Nemčijo dosedanje zveze. Hruščev ne bo vztrajal do konca, da bi za-padnjaki zapustili svoj del Berlina, ampak se bo zadovoljil s propagando, da je on likvidiral vojaško zasedbo ‘imperijalisti pa ne’. Tako bo ostalo do na-dalj nega. Tako se zapadne sile 'ne bodo umaknile niti za ped’, vtaknile pa bodo za klobuk stvarno priznanje Vzhodne Nemčije kot suverene države, Hruščev bo pa prežal za novo priložnost, da jih spravi iz Zapadnega Berlina. „SVETA VOJSKA” V TIBETU. Odkar so komunisti v letu 1950 okupirali Tibet, je tara pač okupacijsko stanje. Ljudje nikoli niso sprejeli komunističnih okupatorjev za svoje vladarje. Sedaj so se uprli in doživeli isto ali vsaj podobno nesrečo kot Madžari. Komunistom se je pripetila samo ta smola, da jim je pobegnil Dalai Lama, tibetanski verski in svetni vladar. To je huda smola. Dokler bo živ, bo Dalai Lama med Azijati pričal proti komunistični propagandi, ki laže, da se komunisti bore za „osvo-bojenje in neodvisnost vseh narodovo, malih in velikih” Tibetanci so se borili. Usoda teh borcev pa je ista, kakor je bila usoda madžarskih in poprej drugih, tudi slovenskih. Svobodni sret jim bo pomagal kvečjemu s kako resolucijo. Tibet je dežela na vrhu klancev srednje Azije. Od tam gredo pota navzdol v Indijo in drugo južno Azijo. Ko se bodo vsule komunistične tolpe po teh klancih, bo svet spet videl, kam vodi politika ‘mirne potrpežljivosti s komunisti’. Res je ‘sveta vojska’ v Tibetu kričeče po kazala azijskim narodom, koliko je komunistom za ‘narodno voljo in svobodo’. Pokazala jim je pa tudi, kako ničevo je upanje na ‘pomoč z zapada’. IRAK je dejnnsko že v komunističnih rokah, trdijo vsi poznavalci. Časopisi, radijske postaje, šole, komanda vojske je v komunističnih rokah. Komunistična 'narodna straža’ je dobila orožje. Upiranje komunistom pomeni smrt. Iz vojske in vlade so počistili vse odločne protikomuniste. Predsednik, general Kasero je samo še figovo pero za komunistični težim. Za politiko zapadnih sil je ta razvoj v Iraku huda izguba. Dejstvo, da se Kasem prepira z Na-serjem, ima svoje posledice na arabski svet, toda Naser je preveč zapleten s Sovjetsko zvezo v finančnem in gospodarskem oziru, da bi mogel resno ovirati komunistični pritisk na Irak. V MEKSIKI so komunisti poskusili generalno mobilizacijo. Organizirali so stavko železničarjev. Vlada jih je prehitela in dobila igro. Izgnala je sovjetske diplomate, ki so pomagali v hujskanju in organizaciji stavke. Protikomunistični delavci so organizirali posebne delavske zveze, ki so se postavile komunistom po robu. Vendar dogodek kaže, kako se komunisti čutijo močne v naši neposredni bližini. ITALIJA JE ODLOČILA, da bo sprejela ameriško atomsko orožje. Določena sta zaenkrat dva švadto-na, ozirona dve bazi v Italiji. Italija je sedaj druga evropska država, ki ima to orožje. Prva je Velika Britanija in naslednja bo, kakor računajo in pričakujejo, Turčija. Listi povdarjajo, da je Italija med najzanesljivejšimi in najodločnejšimi zavezniki zapadne zveze in Zedinjenih Ameriških Držav. O tem motamo veliko misliti Slovenci in vsi sosedje te države, ki ne opusti nobene prilike, da odločno izpove svoje želje po naši narodni zemlji, ki da ji je kot mediteranski veliki sili še potrebna. SEVERNO-ATLANTSKA OBRAMBNA ZVEZA je zborovala ob desetletnici. Po ustanovni listini bi ob tej priliki lahko spremenili dogovor ali zvezo celo opustili. Soglasno je bilo sklenjeno, da zveza ostane kakršna je in mora odločno zasledovati cilje in namene, ki je zanje bila ustanovljena. Ob tej priliki je bilo tudi objavljeno, da sedaj zveza predstavlja res ogromno vojaško silo zlasti v zapadni Evropi. Ima 21 borbenih divizij pehote, Id je večinoma vsa motorizirana, 6,000 vojaških zrakoplovov najmodernejšega tipa in z najmodernejšim orožjem. Vojaško zrakoplovstvo Zveze ima v Evropi 175 baz. Zveza razpolaga v Evropi z velikimi zalogami raznovrstnega atomskega orožja. Vojaški strokovnjaki so izjavili, da je sedaj že minil čas za male, pokrajinske vojne v Evropi. Vsak napad se bo najverjetneje razvil v totalitarno vojno. General Norstad je ugotovil, da take vojne Sovjeti ne morejo dobiti. SLIKE za Ozare naj bodo kar mogoče jasne. Tudi naj bo slika taka, da je lepa in zanimiva že sama po sebi. Ko fotografirate otroke, pojdite z aparatom kar mogoče blizu. — Pomagajte nam širiti list s tem, da ga pokažete in priporočite svojim prijateljem, ko vas obiščejo. Mrs. M. v^ Clevelandu nam je minuli mesec pridobila na ta način 3 nove naročnike. Vsi trije so rekli, da bi že preje naročili, pa niso vedeli za list. List je vsem trem zelo ugajal. 44 fcultum V Baragovem domu v Clevelandu so se vršile v zadnjih dveh mesecih sledeče prireditve: 14. in 22. februarja: Filmska predstava (Polet v Izrael, Sijaj pomladi. Čuda zimske pokrajine, Telovadba na olimpijadi v Melbournu v Avstraliji, Invalidi na smučaeh. Razlagal Ivo Kermavner. 7. in 8. marca: Filmska predstava Kralj kraljev. 22. marca: Filmska predstava: Vatikan, Jezus obudi Jairovo hči, Mila miška. 22. aprila: Predavanje o raku (dr. Maks Rak). V postnem času je imel Msgr. Škerbec vsak večer versko predavanje. Družabni večeri so vsak petek od osmih dalje (tarok, šah, čitalnica, pink-ponk. Kuharski tečaj: V februarju je bil završen prvi tečaj. 2. marca se je začel drugi (12 tečajnic). Baragov dom nudi gostoljubno streho raznim društvom in jim omogoča plodno delo. Vodstvo doma. Mladinsko pevsko društvo SLAVČEK je nastalo na pobudo škofa Gregorija Rožmana. Ob priliki proslave praznika Kristusa Kralja v cerkveni dvorani pri Sv. Lovrencu v Clevelandu leta 195^ so otroci zapeli neslovenskih pesmi. Prevzvišeni so izrazili misel, da bi bilo za slovensko pesem koristno, če bi se mladina organizirala v zbor. ki bi gojil slovensko pesem. Misel je bila realizirana. Nastal je SLAVČEK. — Duša zbora je pevovodja Miodrag Savemik, ki je študiral glasbo v Beogradu in Gradcu. Dragi rojaki! — Mladinsko pevsko društvo SLAVČEK vas vljudno vabi na koncert slovenskih narodnih pesmi na binkoštno nedeljo ob 4 popoldne (17. maja) v novi dvorani pri Sv. Vidu v Clevelandu. - Na koncert se hudo pripravljamo. Petja se učimo pod vodstvom g. Miodraga Savernika že dve in pol leta. Vsi smo otroci slovenskih staršev, rojeni tukaj ali pa smo šele pred nekaj leti pri- šli iz domovine. Vse pesmi na koncertu bodo pete v originalni obliki, torej boste slišali tiste mile melodije, katere ste poslušali in prepevali sami v domovini. Iskreno vabimo vse rojake in sploh vse, ki slovensko pesem ljubijo, da se našega koncerta udeležite in nam s tem date pobudo za nadaljne napore in uspehe. — Za vašo udeležbo se vam že vnaprej prisrčno zahvaljujemo! Na svidenje na koncertu! Stane Osenar Ottov naczcvtah (Rudi Knez) Jožko Ovnič (Geneva, Ohio) je pred kratkim obhajal svoj prvi rojstni dan. Čestitala sta mu in pomagala obhajati tudi Pustov Marjanček in Dragica iz Clevelanda. Tudi »Ozarew čestitajo! Jožkov oče: Maks; mati: Milica Zonta. ^.£a.ia rveiLa a.«, frani •C mEa.cioA.tn.iR aoi JCaiEaioi po-pe^Re po^o, da -tadoAii nam neRa. OA^et^-e in fuzija in Amc.R in '^.•aao.a -0 ooeR in -O A^c-cou A^teoa me^ mPa.daA.ti j*. do.P^% ^n ^o^aRo nam poeR tnat -ta^.t>TeAa ^.-eRena pamEad. (3A a paPja, da^ta^e. dd\te. in /ladoAti dsuA&a a^ao. ' .1 pl.iniiu-.ih srmceco sije, Qot pojejo dtobtie ptičke, nn plnnincah luštno je. goc cvetejo rokice. Na obeh slikah je Ione Nemec ml., sin našega sourednika. Sedaj je z mamo (Ančka Krulc) na počitnicah pri stari mami v Minnesoti. Tonček je bil rojen 10. julija 1958. Na sliki zgoraj: teta Ivana, mama s Tončkom in stara mama Pepca. — Na desni Tonček pošilja pirh očku v bolnico: »Tega pa tebi, očka!” Ivo Kermavner ZDRAV DUH V ZDRAVEM TELESU V vhrunskem športu igra velikost in teža športnika zelo važno vlogo. Velikani se posvetijo igri košarka, mečejo disk in skačejo v višino. Majhni in lahki si radi zberejo orodno telovadbo (kakor na primer Japonci, pri katerih je najboljših deset telovadcev komaj l,č>0 m visokih ter imajo samo po 60 kilogramov teže povprečno). Sicer imamo pri telovadbi tudi večje tipe, ki dosegajo velike uspehe, kajti tam je šest različnih panog, kjer mora vrhunski telovadec pokazati svojo sposobnost. Toda tam,kjer je samo ena panoga, je — kakor rečeno — velikost in telesna teža važna. Tako dosegajoRusinjessvojo težo svetovne rekorde v metih krogle, Amerikanec Anderson dviga težke uteži kot bi se igral. Skratka, v športu se dosegajo veliki uspehi, ki pa so po večini, če jih gledamo s stališča telesne vzgoje, zelo enostranski. Še bolj enostranski pa je šport dandanes, če ga gledamo s stališča starih Grkov, katerim je šlo za celotno vzgojo, za duševno in telesno. ..Zdrav duh v zdravem telesu.” Petnajstletni ameriški študent Joe Faust iz Cul-ver City pa je v tem pogledu popolnoma drugačen. Z velikostjo 1,81 m in težo 71 kg je za svojo sta- rost kar malce preveč. Toda njegove duševne sposobnosti so popolnoma v pravilnem razmerju s telesnimi; v šoli je v svojem razredu prvi. Ta študent je postavil svetovni rekord v skoku v višino. Doslej se še ni zgodilo, da bi 15 letni mladenič skočil 2,04 m visoko. Višino 2,08 je s prav lahnim dotikom podrl; ampak jo namerava še letos preskočiti. V tej deželi imamo še drugega izrednega atleta. To je 17 letni Dallas Long. Njegovih duševnih sposobnosti poročilo sicer ne omenja, pač pa njegove velike sposobnosti v metih. 11 funtov težko kroglo je zalučal nič manj kakor 21,11 m daleč. Ta fant je 1.93 m visok ter tehta 110 kg. Z normalno 7.25 Maks Bolkart (Zapadna Nemčija) eden najboljših smučarskih skakalcev Višek akrobacije v dekliški telovadbi. -47 Dave Ashman (USA) je v obojreocnem potegu postavil nov svetovni tekoid s 150,5 kg. kg težko kroglo, ki jo uporabljajo odrasli, je že davno prekoračil 18 inetersko mejo. — Vsi ti uspehi so sad treningov in dela na športnem polju v ameriških visokih šolah, kjer ta mladina študira. Poleg omenjenih je še nekaj drugih mladeničev od 16—18 let, Id skačejo 7,69 m daleč in 2,08 v višino, 4.44 m s palico itd. NOV SVETOVNI REKORD v dviganju uteži je postavil atlet „peresne” teže M. King iz Jamaike in sicer v obojeročnem težnem dvigu s 122,5 kg. S tem je ta atlet zboljšal prejšnji rekord Rusa Minaevva za cele tri kg. Pri tem je zanimivo dejstvo, da je omenjeni atlet doslej edini na svetu, ki je dvignil več kot dvojno svojo telesno težo. Ta rekord je bil od 1. 1939 dalje nič manj kot dvajsetkrat zboljšan. V DVIGANJU UTEŽI je postavil nov svetovni rekord sovjetski atlet Rudolf Pljukfelder v poltežki kategoriji v potegu s 138,5 kg, kar je pol kg več od prejšnjega, ki je bil ravno tako njegov. ŠVICAR FLORIJAN CAMATHIAS je postavil na 100 km-ski vožnji nov svetovni rekord na BMW motorju s prikolico na dirkališču Monza. Za omenjeno progo je porabil 30:52,8 minut in je dosegel povprečno 194,300 km na uro. Dosedanji rekord Italijana Albina Milanija je znašal 189,733 km na uro. Prvotno je Caroathias nameraval to rekordno vožnjo raztegniti preko ene ute, toda je moral radi neke poškodbe na karoseriji svojo namero opustiti. NEKDANJI TRENER jugoslovanske nogometne reprezentance M. Čirič, ki je bil nekaj časa zaposlen kot trener pri klubu Razio Rim, se je vrnil v Beograd in bo po vsej verjetnosti prevzel trenersko mesto pri Partizanu ali FK Beograd. Prihodnje leto bodo v Rimu olimpijske igre. Športniki bodo imeli priliko si ogledati umetniške spomenike starega in novega Rima. Na sliki je vodnjak (Fontana) Trevi. hOffftal'jo. mth tt Tone Nemec bolniška strežnica bolniku — Zakaj pa nisi nič jedel? Ali je kaj narobe s kosilom? Ni tega tvoja mati doma nikoli kuhala? — Seveda je! Skoraj vsak dan. Saj smo pa tudi imeli najbolj rejene prešiče v vasi. JEKETIJEK Uradnik, Id se mu ves dan ni posrečilo dobiti telefonske zveze s svojo ženo doma, sekretarki: — Pošljite moji ženi telegram, naj si za božjo voljo privošči malo počitka in omogoči telefonu, da bo zvonil, kajti nujno moram govoriti z njo. TOLAŽBA Šef neke tovarne delavcu: Vem, Johny, da se s plačo, ki jo imaš pri meni, ne moreš potočiti. Ampak zapomni si dobro — nekega dne mi boš hvaležen. »JUST RIGHT!” - RAVNO PRAV! Ob priliki velikega družinskega praznika bogate družine je tudi sluga, črnec, dobil košaro darov, med darovi steklenico viške. Ko zvečer prinese darove domov, pokusi viško... pogleda steklenico... — Kakšna je? — vpraša žena. — Just right! Ravno prav. — Kaj se pravi to? Ali je ali ni dobra? — reče ona. — Ravno prav. Če bi bila boljša, mi je ni bi dali, če pa bila slabša, pa je sploh ne bi mogel (riti. VODORAVNO: 1) Orodje —5) Starorimski bog morja — 9) Kemična prvina — 10) Ameriško Brezje — 11) Duhovniški pripravnik — 12) Slovenski samoglasniki (po vrsti) — 14) Skupina — 17) Reka v Egiptu — - 18) Zanka — 20) Brezkužnost — 22) Čustvo (v 2. sklonu) — 24) Nikalnica — 26) Vsi moramo enkrat ... — 29) Je dober kadar ni denarja — 32) Prvi ubijalec — 33) Počutna želja — 35) Domača žival — 36) Mesto v Sloveniji — 38) Ekvator — 39) Popotnik 40) Enota (v 2. sklonu množine) — 42) Angel. NAVPIČNO: 1) Dramatsko društvo v Clevelandu — 2) Pomita (2. sklon) — 3) Žensko ime — 4) Jo rabimo pri radiju in televiziji — 5) Hrvaški Miklavž — 6) Vstavi EJLU — 7) Slovenski Alkazar — 8) Sovjetski oblastnik — 13) Dva enaka samoglasnika — 15) Naduha — 16) Apno (pridevnik) — 18) Moško ime - 19) Sorodnik - 21) Ni lačen - 23) Žaljiv izraz za duhovnika — 26) Graja — 27) Od sonca ožgan — 28) Iskren (zamenjaj črki ‘k’ in Y) — 29) Organist— 30) Rimska provinca ob Črnem morju — 31)1-me iz grškega bajeslovja — 34) Francoski spolnik — 36) Oziralni zaimek - 37) Vrsta blaga. Nagrada za prvo pravilno rešitev: OZARE za 1960. BUSINESS R E P LY M A I L First Class Pormit No. 15460 Cleveland,O. 6116 Glass Ave., CLEVELAND 3, Ohio Please enter my subscription for OZARE for one year - $2.00 □ Payment enclosed □ Bill me later Name Address City Zone —State IZ KULTURNEGA ŽIVLJENJA V CLEVELANDU 15. matca (1959) je podala Glasbena Matica pod vodstvom dirigenta Sublja svoj velikonočni koncert. Bil je na višini kot vse njene prireditve. Koncertni program je bil pester; dal je dirigentu in pevcem priliko, da pokažejo svoje talente. Krona programa je bila Puccinijeva enodejanka SESTRA ANGELIKA. Skladba ni ravno lahka. Človek je čutil tekom podajanja, koliko truda so v podajanje položili dirigent in pevke. Le škoda, da udeležba ni bila taka, kot bi jo Matica zaslužila. Ali je res že začelo pojemati zanimanje za resno petje? 5. aprila je imel Korotan pod vodstvom pevovodje Milača svoj običajni letni koncert. Korotanov zbor je od zadnje prireditve številčno močnejši, v njegove vrste so prišle nove sile. To je dobro, toda pevovodja ima svoje muke z vednim obnavljanjem zbora, kar se je končno moralo izražati tudi pri podajanju obširnega koncertnega programa. V koncertnem programu so bile dobro zastopane umetne in večinoma koroške narodne pesmi. Zbor sain je prišel bolje do veljave, kadar je nastopil v mešanem sestavu. Solisti so bili kos svoji nalogi. Zboru se pa vidi, da je bolj doma v podajanju udarnih in temperamentnih napevov kot pri podajanju sanjavih. 19. aprila je Slovenski oder igral veseloigro ON IN NJEGOVA SESTRA. Za igralce je bil to precej trd oreh; njihovo število v tej šaloigd ni malo, potek dejanja včasih precej zamotan, vsebina sama pa vzeta iz gledališkega življenja, torej palično tuja našemu občinstvu. Vkljub temu so igralci dobro izpolnili svojo nalogo in se res potrudili, da so se ljudje zabavali tudi pri prizorih, ki so jim morali biti na prvi pogled tuji. Pohvala gre posebno glavnim igralcem, ki so nosili vso težo podajanja. Ugotoviti smo pa morali isto kot pri Matici. Mnogo starih obiskovalcev iger SO ni več. Niso še vsi pomrli, niso vsi bolni; kako to, da jih ni več? SO kot tak temu gotovo ni kriv, saj ima dobre igralce. 2f>. aprila je priložnostna igralska družina 'Združeni igralci’ vpdzorila opereto MEZNARJEVA LIZ-KA. Družina je vložila nadpovprečno veliko truda in požrtvovalnosti, da je ob omejenih orkesterskih in oderskih možnostih dala občinstvu priliko, da se zabava tudi j>n opereti, ki je sama po sebi plitve vsebine. Občinstvo jo je nagradilo s ponovnimi izrazi res odkritosrčne hvaležnosti. . . A. Grdina in Sinovi POGREBNI ZAVOD 1053 EAST 62nd STREET HEnderson 1-2088 17010 LAKE SHORE BLVD. KEnmore 1-5890 TRGOVINA — POHIŠTVO 15301 VVATERLOO ROAD KEnmore 1-1235 Gx*