Poštnina plačana v gotovini
Sped. in abbon. postale - II Gruppo 70'
Katoliški
UREDNIŠTVO IN UPRAVA:	Letna naročnina,	Italija	. . Lir 8.000
34170 Gorica, Riva Piazzutta, 18 - Tel. 83-177	Letna inozemstvo		. . » 13.000
PODUREDNIŠTVO:	Letna inozemstvo	USA	dol. 15
34135 Trst, Vicolo delle Rose, 7 - Tel. 414646	Poštno čekovni	račun:	štev. 24/12410
m	
	9
i
m
Leto XXIX. - Štev. 33 (1466)
Gorica - četrtek, 25. avgusta 1977 - Trst
Posamezna številka Lir 200
Nekaj misli o zadevi Kappler Odiseja evropskih manjšin
Letošnji »ferragosto« je obetal, da bo nekaj precej dolgočasnega, saj je celo politika šla na počitnice. Časniki res niso imeli o čem pisati. Pa se nenadoma pojavi zadeva Kappler, ki vznemiri in razburka počitniško razpoloženje ne samo politikov, temveč tudi navadnih državljanov. Saj so vsi o tem govorili, razpravljali, debatirali na obmorskih plažah, v barih, v avtobusih, v kampmgih. Zgodilo se je namreč, da je v noči od 15. na 16. avgust zbežal iz vojaške bolnišnice v Rimu vojni zločinec Kappler, ki je bil obsojen na dosmrtno ječo.
NEKAJ PRETEKLOSTI
V marcu 1944 se je v ulici Rasella v Rimu zgodil hud atentat na nemške vojake. Bataljon nemških oboroženih sil je korakal po ulici, ko je eksplodiral dinamitni naboj, skrit v vozičku za smeti. Na ulici je obležalo 33 mrtvih nemških vojakov. Sledila je represalija, kot so nemške okupacijske oblasti že prej napovedale: za vsakega nemškega vojaka deset talcev. Tedaj je bil poveljnik nemške policije v Rimu polkovnik Herbert Kappler. Ta je dobil nalogo, da izvrši ukaz. Zbrali so v rimskih zaporih 330 talcev, ob koncu pa je Kappler še na svojo roko dodal šest žrtev. Tako so v Ardeatinskih jamah ustrelili 336 talcev.
Po vojni so Kapplerja ujeli in postavili pred vojaško sodišče. To ga je spoznalo za krivega in obsodilo na dosmrtno ječo. Kazen je prestajal v vojaškem zaporu v Gaeti. Lansko leto je prišla vest, da je Kappler bolan, da ima raka. Tedaj so nekateri želeli, naj bi ga pomilostili. Toda javno mnenje je bilo proti temu. Zato so ga premestili iz zapora v vojaško bolnišnico Celio v Rimu. O Kapplerju se ni več govorilo.
BEG IZ BOLNIŠNICE
V ponedeljek 16. avgusta, prav na dan, ko je v Italiji vse na počitnicah, sporočijo po radiu, da je v tisti noči zbežal iz bolnišnice vojni zločinec Herbert Kappler. Bilo je kot strela z jasnega. Kako se je to zgodilo? Vse podrobnosti o njegovem begu niso znane. V glavnem pa je poteklo takole:
Kapplerjeva žena Annelise je imela dovoljenje, da je moža v bolnišnici lahko obiskovala po mili volji. Tudi zvečer 15. avgusta je bila dolgo z njim. Po polnoči je zapustila njegovo sobo in po hodniku odvlekla velik kovček proti dvigalu. Na vrata bolnikove sobe je pritrdila listek s prošnjo, naj bolnika ne motijo do naslednjega dne ob 10. uri. Ko so naslednji dan ob 10. uri stopili v bolnikovo sobo, tega ni bilo nikjer. Postalo je jasno, da je zbežal v kovčku. Pozneje so ugotovili, da je iz Rima odpotoval z avtomobilom in prek Brennerja prišel v Zah. Nemčijo. Še zmeraj se pa ne ve, kje se pravzaprav skriva v tej državi, vsekakor pa je tam.
ČLOVEČANSKE RAZSEŽNOSTI ZADEVE
To je v malo besedah zadeva Kappler kot zgodba. Toti a nanjo moremo gledati z več vidikov, zlasti s človečanskega, političnega in moralnega.
S človečanskega vidika gre za vojnega zločinca, ki je na smrt bolan. V ječi je presedel že trideset let. Gre za to, kje naj zaključi svoje zernsko bivanje. Človečanski čut bi narekoval, naj se človeku pred smrtjo izpolni zadnja želja. Zato so bili številni tudi v Italiji, ki so zahtevali, naj se Kappler izpusti iz zapora. Rimska vlada je pristala v toliko, da so Kapplerja premestili 1?. zapora v vojaško bolnišnico. Minister Forlani je po televiziji pojasnil: Hoteli smo Pokazati tisti človečanski čut, ki ga nacisti nikoli niso poznali. Na drugi strani pa so bili še bolj glasni tisti, ki so zahtevali, naj Kappler do konca prestane kazen za svoj zločin.
Ti dve tezi sta se znova spoprijeli sedaj, ko je Kappler zbežal. Eni zahtevajo, naj 8a Nemčija vrne v Italijo, da prestane ka-do smrti, dingi menijo, naj bi se sprijaznili z dejstvom in zadevo Kappler po-
kopali. Naj dokončni obračun opravi sam s svojo vestjo in s svojim Bogom.
POLITIČNI VIDIK
Je pa tu še politični vidik. Saj je zadeva tudi politična, morda predvsem politična. To se je pokazalo takoj potem, ko je prišla vest o njegovem begu. Ministrski predsednik Andreotti je kot prvo stvar odpovedal sestanek z nemškim ministrskim predsednikom Schmidtom; sestanek bi moral biti v Veroni 20. avgusta, še bolj se je zadeva politično zapletla, ko so nekateri v Nemčiji začeli s pravimi manifestacijami nacističnega značaja v prid Kapplerju. Nastal je vtis, kakor da se pri Nemcih znova prebuja nacistični duh.
To je seveda huda stvar. Zato so reakcije v Italiji tem večje. Stranke zahtevajo, naj se poiščejo krivci in primemo kaznujejo. Nekateri zahtevajo, naj odstopita obrambni in notranji minister. Vlada je vsekakor v velikih težavah. Zato je sklenila, da obrazloži vso zadevo pred parlamentom. Sklicana je zato bila seja parlamentarne komisije za oborožene sile. Pred to komisijo je obrabni minister Lattanzio podal poročilo o celotni zadevi in pojasnil, kakšne korake je vlada že naredila in kaj misli še narediti.
MORALNI VIDIKI
Kot smo rekli, je reakcija v Italiji precej ostra in je zajela tudi navadne državljane in ne samo politikov. Toda suče se predvsem okrog političnega in juridičnega vidika. Prav zato ne more biti stvarna, objektivna.
Herbert Kappler je gotovo vojni zločinec. Toda kako daleč je segla njegova osebna odgovornost in s tem krivda za pokol v Ardeatinskih jamah?
Dnevnik »La Repubblica« s tem v zvezi pripominja: »Ne smemo pozabiti, da je v istem času v Rimu deloval tudi polkovnik Dollmann, ki je po činu in oblasti bil nad Kapplerjem. Zato bi lahko s svojim posegom preprečil izvršitev smrtnih obsodb nad talci v Ardeatinskih jamah. Toda tega ni storil ne on ne Kesselring ne VVoiff, ompak so izvršitev obsodb prepustili Kapplerju. Po končani vojni so si zagotovili osebno svobodo. Dollmann je že 28 let na svobodi in uživa v Nemčiji visok družbeni ugled. Tudi zanj se lahko vprašamo: kako je mogel biti tako zgodaj spuščen na svobodo?«
Potem še vprašanje: Ali je bil atentat v ulici Rasella, kjer je začetek vsega, moralno opravičljiv?
In še pomislek: Koliko sličnih in hujših zločinov so med zadnjo vojno zagrešili zmagovalci, pa niso zanje odgovarjali pred nobenim sodiščem? Le zgodovina jih je zabeležila.
Tudi danes se godijo podobna nasilja marsikje po svetu. Tudi Židje, ki so najbolj glasni ob Kapplerjevem pobegu, jih uganjajo v Palestini. Vendar človeška pravica o vsem tem molči, ker gre za zmagovalce ali za trenutne mogočnike tega sveta. Politično je zato pametno o tem molčati.
Zaradi tega, po našem mnenju, ni najbolj utemeljeno, da se nekateri tako zaganjajo ob krivdo Herberta Kapplerja, ker vse to diši bolj po maščevanju kot po pravičnosti. Bodimo najprej ljudje, potem šele sodniki.
Problematika narodnih manjšin v Evropi je zelo stara in kompleksna. V našem stoletju so prav manjšine odigravale včasih zelo delikatno vlogo in marsikdaj dale tudi vsaj posreden povod za izbruh velikih svetovnih požarov (gl. npr. zadevo Gdanska med Nemci in Poljaki ali sudetskih Nemcev na Češkem za uvod v drugo svetovno vojno!). Danes so narodne manjšine v Evropi spet različno pogojene od raznih dejavnikov. V zahodni Evropi uživajo manjšinske skupnosti širše demokratične svoboščine — enako kot večinski narodi — nimajo pa povsod enako priznanih svojih jezikovnih in narodnih pravic. Tu bi morda omenili samo Francijo in Veliko Britanijo. Slednja ima v svojem sklopu poleg Angležev še Škote, Valežane, del Ircev, Komovalce, torej v glavnem prebivalce keltskega izvora. Položaj je tu precej znan, severna Irska stalno vre, Škoti pa kar živahno reklamirajo staro avtonomijo. Francijo pa si bomo v naslednjih vrsticah podrobneje ogledali. Nima pomena, da bi se v tem razmišljanju ustavili ob položaju v Italiji, saj nam je več kot dobro znan!
Vzhodna Evropa ima tudi veliko narodnih manjšin. Tu sicer položaj ni nič kaj rožnat, čeprav marsikje manjšine sicer uživajo osnovne jezikovne pravice. V vsem jim seveda manjkajo politične svoboščine, kar pa velja v enaki meri tudi za večinske narode! Ce se ozremo na samo Sovjetsko zvezo pa lahko ugotovimo, da ta velika večnarodna država v bistvu malo spoštuje neruske narodnosti, kar velja posebej za oba glavna slovanska naroda — ukrajin-
skega in beloruskega. Znano je tudi, da je zlasti v Stalinovi dobi občutno preganjala in prav uničevala razne narodne skupnosti ali pa jih kar izseljevala v notranjost azijske Sovjetske zveze.
Manjšine so torej še vedno marsikje neljube in tudi predmet barantanja med državami. Dvostranski odnosi in širše mednarodne konvencije sicer včasih pozitivno prispevajo k reševanju teh vprašanj (v Italiji pogodba Gruber-De Gasperi, sedaj upajmo Osimski sporazum), vseeno pa ne morejo povsod nadomestiti izrazito državnih, notranjepolitičnih dejavnikov. To še posebej velja za tiste manjšine, ki nimajo za seboj matičnih držav (npr. Baski, Bretonci, tu Furlani in Sardinci itd.).
KORZIKA — NOVA IRSKA?
Prav zadnja trenja v Sredozemlju nam dajejo povod, da se nekoliko dlje zaustavimo ob zanimivem primeru nanovo prebujene manjšinske skupnosti znotraj francoske države — Korzike in Korzičanov.
Predno si ogledamo korziški primer, moramo samo v par besedah orisati zadržanje Francije do svojih manjšin. Francija je že od nekdaj znana kot izrazito centralistična država, ki ne priznava nikake avtonomije (niti kulturne) svojim nefrancoskim narodnim skupnostim. To velja za Bretonce v severni Franciji, za Baske v južnem delu, za alzaške Nemce na vzhodu. Politično so v tem oziru najbolj dinamični Bretonci, ki so že večkrat tudi glasno dali razumeti svojo politično voljo do določene avtono-
Kongres »Cerkve v stiski«
Konec julija je bil v Konigsteinu pri Frankfurtu v Nemčiji 27. kongres »Cerkve v stiski«. Udeležencev je bilo 450 iz 32 narodov. Pozdrave so poslale znane osebnosti iz verskega, kulturnega in političnega življenja. Tako je Ukrajinec kardinal Slipy povedal: »Kongresi ne bodo ostali v zgodovini samo kot priče pomoči Cerkvam na Vzhodu, ki so v stiski, ampak tudi kot duhovna poglobitev v Cerkvi, katere je najbolj potrebna. Glavna tema tega kongresa je svoboda človeka. Napačna razlaga človekove svobode, kot jo dajeta marksizem in leninizem, je skrivljena in je močan udarec proti Bogu. Na vrednote se opira človeški ponos, krščanska etika, nauk o milosti, vsa naša odgovornost pred Bogom. Drugi vatikanski koncil nas uči, da človek ima pravico do verske svobode. Ta je v tem, da morajo biti vsi ljudje svobodni pred vsako prisilo, tako od strani posameznikov kot družbenih skupin. Nihče ne sme bili prisiljen delati proti svoji vesti v verskih stvareh. Pravica do verske svobode je v resnici osnovana v človeški osebnosti, kar tudi razodeta božja beseda in razum potrjujeta.«
S tem je 'kardinal poudaril vsebino tega kongresa. Zvrstila so se predavanja. Prvo je imel dr. Ulrich Hommes iz Regensburga o »Svobodi, kot jo daje krščanstvo človekovi osebi«. Danes vidimo, da se mnogi čutijo brez svobode. A možno je tudi, da se posameznik dvigne in veseli svojega življenja. Svoboda ne pomeni samo, da se more odločiti za nekaj, saj spada vanjo tu-
Nadzorni odbor zavrnil uporabo slovenščine
Medlem ko je v Rimu ministrski predsednik Andreotti med sprejemom odposlanstva slovenske manjšine zagotovil čimprejšnjo uresničitev globalnega zaščitnega zakona, je deželni odbor zavrnil sklep tržaškega pokrajinskega sveta z dne 19. maja letos, s katerim je svoj notranji pravilnik dopolnil z odstavkom, da se slovenski svetovalci lahko izražajo v svojem materinem jeziku. Kako je deželni nadzorni odbor motiviral svojo odločitev, ni še znano, vendar na osnovi dosedanjih izgovorov lahko sklepamo, da ponavlja stališče, po katerem sta vlada in parlament pristojna za
zaščitne ukrepe v korist slov. manjšine.
To je ponoven dokaz, kako počasi si utira pot v politično zavest večinskega naroda prepričanje, da ima narodna manjšina naravno in po italijanski ustavi tudi pozitivno priznano pravico, da lahko uporablja svoj jezik ne samo v privatnih odnosih, ampak tudi v odnosih z javnimi oblastmi. Za uveljavitev te pravice si zelo prizadeva Slovenska skupnost kot politična predstavnica naše narodne manjšine. Zato je uporabo slovenskega jezika vključila v zakonski osnutek za zaščito slovenske manjšine v Italiji.
di vsebina. Ni mišljeno, da se človek odloči, za kar hoče, ampak da se odloči za nekaj, kar je prav.
Dr. Gabriel Ott iz Bamberga je govoril o svobodi v komunizmu. Že filozofija postavlja svobodo kot pogoj, da je človek človek. Manc smatra svobodo kot zmago oblastnih struktur. Tudi Lenin prizna, da more le politična stranka uvesti svobodo, ki pa je kolektivnega značaja. Ko se prične revolucionarni proces, vodi ta v državljansko vojno. Tedaj so potrebne čistke, svoboda postane burka.
Tudi prof. Lothar Bossle iz Mainza je govoril o mejah svobode na Vzhodu in Zapadu. Ob koncu je govoril še prelat dr. Gerhard Fittkau iz Essena: »O svobodi kot milosti in poklicu.« Vmes so bila poročila iz posameznih držav: Slovaške, Češkoslovaške, Poljske, Indokine, Madžarske in Jugoslavije.
Obširno poročilo o Jugoslaviji je podal dr. R. Grulich iz Regensburga. Posebnost se kaže tudi v odnosih med Cerkvijo in državo v Jugoslaviji. Izšel je obširen še-matizem, ki pove, da je v Jugoslaviji 8 nadškofij, 13 škofij in 4 apostolske administrature, ki so vse redno zasedene. Dostop v semenišča je svoboden. V redovnih družbah je nad 2.800 redovnikov in nad
9.000	redovnic. Tudi zunaj države ima Cerkev nad 100 krajev, kjer ji jc omogočena dušna oskrba za delavce v zdomstvu. Zanje skrbi vrsta duhovnikov, socialnih delavcev, katehetov in pastoralnih pomočnikov. Na drugi strani je pa slika drugačna. Cerkev ne sme nastopati v javnem življenju, veren človek ne more biti na vodilnih mestih, veren vzgojitelj ima težave, če kaže svojo vernost. Tudi v inozemstvu skušajo konzulati vplivati, da bi starši vzeli svoje otroke od verouka. Literatura je pogosto protiverska in proticerkvena. Katoliški tisk se sme prodajati samo v bogoslužnih prostorih.
Na zborovanju je bila vsak dan sv. maša, med katero je imel lepe meditacije p. Henckel-Donersmarck iz Essena, le v nedeljo je bila liturgija po vzhodnem obredu, ki so jo opravili Romuni. Zvečer so bile molitve, ko so predstavniki posameznih narodov molili v svojem jeziku. Ob koncu je kongres sprejel sklepno resolucijo.
mi je in narodnostnega priznanja. Primer zase je seveda Korzika. To je otok, Napoleonova domovina, ki ima že stoletja avtonomistične težnje. Ne gre morda za izključno narodnostno, pač pa za politično, kulturno in socialno avtonomijo tega otoka, ki se ima za najbolj zapostavljen »de-partement« francoske republike. Problem juga, industrije, turizma, ekonomskega izkoriščanja — vse se tu prepleta s starimi avtonomističnimi in separatističnimi težnjami še izza časov genovežanske pomorske republike sem.
Veliki Korzičan je že davno v grobu Invalidov v Parizu, korziško ljudstvo pa mimo vsakršnih zgodovinskih reminiscenc vztrajno terja svoje pravice. Pariška vlada ne kaže zaenkrat nikakih simpatij do teh premikov, vendar vztrajno in budno opazuje, kaj se dogaja na tem otoku v Sredozemlju.
V nedeljo 14. avgusta je bilo blizu mesta Bastia veliko ljudsko zborovanje, ki so ga priredili korziški avtonomisti. Pobudo je dala organizacija »Unione di U Populo Corsu« (Zveza korziškega ljudstva), ki jo vodi Edmond Simeoni. V proglasu, ki je najavljal to prireditev, se govori predvsem o korziškem vprašanju kot o velikem političnem problemu Francije. Isti proglas že postavlja v diskusijo prisotnost Francije na otoku in se zavzema za politično samobitnost Korzike. Zanimivo pa je, da se v tem političnem gibanju zavzemajo ne toliko za kako revolucionarno oboroženo osvobodilno gibanje, pač pa za nekako revolucijo »miselnosti, ki naj privede do preobrata ustanov in gospodarskih struktur«. Zanje — pravi E. Simeoni — je sen o oboroženi revoluciji neuresničljiv intelektualni načrt.«
V svojem programu ima omenjena kor-ziška zveza predvsem politično osamosvojitev in ustanovitev avtonomne korziške vlade, ki naj zagotovi bodočnost dežele. Na nedeljskem zborovanju so udeleženci zahtevali tudi uvedbo dvojezičnosti in lastno kulturno avtonomijo.
Zanimiv je komentar v pariškem »Le Fi-garo«: »Samo po sebi umevno je, da so prefekti, podprefekti in policijske sile v službi na otoku odpovedali počitnice dolgega avgustovega vikenda...«.
PISMO FUENSA FRANCOSKI VLADI
Korziški primer je sicer samo eden, v tem času morda najvidnejši, ki se postavlja francoski vladi v odnosu do manjšin-sko-avtonomističnega vprašanja. Sredozemlje ima že stare izkušnje s primeri avtonomizma — dovolj je spomniti na Malto ali Ciper, da ne omenjamo sploh nekdanjih sicilijanskih separatističnih teženj.
Vse skupaj pa se gotovo uvršča v širši okvir nerešenega manjšinskega položaja v Franciji. In prav v tem sklopu lahko zabeležimo zanimivo pismo Federalistične unije evropskih narodnostnih skupnosti (FU-ENS) francoskemu prosvetnemu ministru.
V	pismu z dne 28. julija letos sta predsednik in tajnik te manjšinske federacije pisala francoskemu vladnemu predstavniku ter zahtevala v duhu spoštovanja človekovih pravic in helsinške listine — ki jo je podpisala tudi Francija — naj se pripravi vse potrebno za poučevanje manjšinskih jezikov v Franciji in to na šolah vseh vrst in stopenj. Obenem se pismo zavzema za uvedbo popolne dvojezičnosti povsod tam, kjer so prisotne narodne manjšine.
Ta pobuda FUENS-a (ki bo imel prihodnji mesec svoj kongres v Železni Kapli na Koroškem) je gotovo pomembna in nadvse hvalevredna. Iz vsega je mogoče razumeti, da si ta mednarodna organizacija vztrajno prizadeva za priznanje pravic narodnih manjšin povsod, kjer te prebivajo.
Ob koncu pa je upati, da bodo tudi vse prizadete vlade razumele potrebo, da končno zagotovijo svojim manjšinam nemoten razvoj in obstanek. To še posebej v perspektivi združene Evrope in evropskih volitev, ki morajo postati pravi mejnik za vse interesirane vlade in manjšine. Tudi za Slovence v Italiji!
Mesec avgust - Marijin mesec Politični jetniki - sramota človeštva
Preden zaključimo mesec avgust, se v ekumenskem duhu za hip ustavimo pri naših vzhodnih bratih, kaj njim ta mesec pomeni. Predvsem je za pravoslavne avgust, z ozirom na Marijino vnebovzetje, Marijin mesec že iz najstarejših časov, to se pravi že celih 12 stoletij, preden so pri nas uvedli majnik za marijanski mesec.
Pred koncilom v Efezu 431 je samo jeruzalemska Cerkev v sirskem bogoslužju slavila Marijino vnebovzetje 15. avgusta. Šele sv. Sergij (u. 701) je ta praznik razširil tudi na zahod. Pred tem časom rimska Cerkev tega praznika sploh ni poznala in je na ta dan obhajala god sv. Tarci-zija, mladeniča, ki so ga poganski sovrstniki ubili, ker je nesel sveto popotnico kristjanom v ječo. Ko je namreč koncil v Efezu (431) proglasil Marijo za Bogorodico ter določil njen praznik dan po božiču, se je kot v svoj vrhunec Marijina veličina strnila v praznovanje njenega vnebovzetja 15. avgusta. Pod tem vidikom so ta praznik sprejele vzhodne Cerkve in naposled tudi rimska. Končno je avgust kot Marijin mesec zadobil še uradni pečat s carigrajskim dekretom cesarja Mavrici j a (u. 602).
Vsekakor poteka avgustovsko Marijino čaščenje pri naših vzhodnih bratih v mnogo odličnejšem slogu, bodisi liturgično, bodisi v ljudskem praznovanju, kot v našem zvodenelem krščanstvu. Že s 1. avgustom pričenjajo strogi 15-dnevni post (Marijin post); prepovedano je meso, ribe, jajca, vino. Ribe in vino so dovoljeni samo 6. avgusta, na praznik Jezusovega spremenje-nja. S 1. avgustom se z venci okrasijo vse Marijine ikone tako doma kot na javnih prostorih. Ob vstopu v hišo gre prvi pozdrav Marijini ikoni, šele nato vsem ostalim. Skozi vseh 15 dni se ob sončnem zatonu po samostanih in župnih cerkvah poje »Paraklisis«, lirična dramatizacija Marijinega uspavanja. Na dan pred praznikom in dan po njem se na višinah prižigajo kresovi v znamenje Marijinega vnebohoda v nebo. Pri prazničnem bogoslužju položi duhovnik trikotni kruh nad kelih in ga dvigne pred ljudstvom z besedami: »Presveta Bogorodica reši nas.« Ta kruh se ob koncu maše razdeli vernikom kot »Marijina popotnica«. S 23. avgustom se Marijino slavje zaključuje z bratskimi obiski med samostani, romanji k Marijinim svetiščem ter veselimi izleti v naravo. Za vsakega dobrega pravoslavca so to prave avgustovske »ferie«.
Z Marijinim mesecem avgustom se zaključi bizantinsko cerkveno leto, Marijin praznik 8. septembra pa jih sprejme tudi ob vstopu v zarjo novega leta.
Ob zaključku tega razmišljanja o Mariji še odlomek povzet iz revije Božje okolje, kako gledajo na Marijo umetniške duše kot je bil Teilhard de Chardin.
Ko govori T. de Chardin o svoji viziji večno ženskega, misli na čustveni element, po katerem se Bog daje človeku in človek Bogu in ki je po njegovem povzet v Devici, »veliki zapeljivki«. Marija je zares s svojo milino pritegnila na zemljo Besedo, ker je bila všeč Najvišjemu. Ona tudi povezuje vso našo ljubezen materije in našo potrebo, da gremo h Gospodu ob nepogrešljivi ženski prisotnosti. V njej je očiščeno vse, kar se nam smehlja. Teilhard govori iz lastne izkušnje, ne da bi se v
UTRIP CERKVE
Sv. oče se je srečal z verniki na veliki šmaren
Na praznik velikega šmarna se je sv. oče Pavel VI. dvakrat srečal z verniki. Najprej je blagoslovil novo kapelo, ki so jo zgradili na obrežju jezera Albano, ob katerem stoji Castelgandolfo. V novi kapelici, ki jo je poleti mogoče spremeniti v pravo cerkev, je sv. oče maševal in imel lep govor o Mariji. Dejal je, da je vnebovzetje Marijino krona vseh skrivnosti o Mariji, ona sama pa je največji umotvor božje dobrote in modrosti. Ona je šla prva v nebesa za Kristusom, zato je mati vseh kristjanov. Ob misli na nebesa se je sv. oče raznežil in rekel, da Bog ve, ali se bodo še videli prihodnje leto. Nekateri so vzeli te besede Pavla VI. kot napoved, da bo kmalu umrl. A menimo, da ni tako mislil. Opoldne se je srečal z romarji, katerim je govoril z okna svoje palače v Castelgandolfu.
•	Dunajski nadškof kardinal dr. Franz Konig je dejal na berlinskem radiu, da se položaj vernikov v državah vzhodne Evrope po konferenci v Helsinkih ni dosti na bolje spremenil. Apostolski sedež to dobro ve, vendar upa, da bodo prišli časi, ko bo Cerkev kot v prvih časih krščanstva izšla iz težkih izkušenj zmagovita.
čem izneveril svojemu posvečenemu celibatu, in nadaljuje: »V meni se je vse razvijalo pod pogledom ali vplivom žene... Noben človek ne more pogrešati ženske prisotnosti, kakor ne more pogrešati svetlobe, kisika ali vitaminov.« Kakor se je Stvarnik v Mariji vnel za svojo stvar, tako se človek v njej zagleda v svojega Stvarnika. Teilhard meni, da bo družba polagoma odkrila vrednoto devištva, ki se dviga nad slabo zaporednostjo generacij, ki se končno usmerjajo k smrti. Marijo pozdravlja kot »biser vesolja«.
F. V.
Narodni evharistični kongres v Italiji
Bo od 11. do 18. septembra v Pescari. Glavna tema kongresa: »Evharistija kot hrana, dana Cerkvi za Gospodov dan«. Poudarek bo to^ej na nedelji kot Gospodovem dnevu. En dan na kongresu bo posvečen Ognjiščarjem (Focolarini), in sicer 15. septembra. Tudi iz Gorice bo ta dan odpeljal poseben avtobus ob 5. uri zjutraj. Ognjiščarji bodo razmišljali o »Ženi v luči Marije Device«. Na srečanju bo govorila tudi ustanoviteljica Ognjiščar-jev Clara Lubich. Sv. mašo bo daroval kardinal Suenens.
Tito na političnih obiskih
Jugoslovanski predsednik Tito se je pri svojih 85-letih podal na zelo dolgo potovanje. Pretekli teden je bil v Moskvi, kjer je imel razgovore z Leonidom Brežnjevom in drugimi partijskimi voditelji. Po razgovorih v Moskvi se je za nekaj dni ustavil ob Bajkalskem jezeru v Sibiriji za kratek oddih. Od tam bo obiskal prestolnico Severne Koreje, nakar bo svojo politično turnejo zaključil v Pekingu.
Kako so potekali razgovori v Moskvi, bodo izdali skupno poročilo šele po Titovem odhodu z Bajkala. Vsekakor se zdi, da ti razgovori niso bili najbolj uspešni in da je vsak sobesednik ostal pri svojem, to se pravi Tito pri tem, da je vsaka partija neodvisna in suverena v svoji poti v socializem, Brežnjev pa je vztrajal pri svoji zahtevi, da mora vendarle biti neki skupni center, ki vsklaja delo partij. Pri tem je mislil, da ta center mora biti Moskva. Titu je treba priznati, da je dosleden in nepopustljiv v zagovarjanju »lastne poti« v socializem.
Deset let zasedbe Češkoslovaške
Pretekle dni je poteklo deset let, odkar je Sovjetska zveza s svojimi sateliti zasedla Češkoslovaško in napravila konec -»praški pomladi«. Desetletnica je potekla na Češkem in Slovaškem brez posebnih zunanjih manifestacij. Petindvajset podpisnikov »Charte 77« pa je kljub temu našlo pogum, da so napravili apel na praško vlado, naj izpusti njih prijatelje, ki so zaprti od začetka letošnjega leta samo zato, ker so bili pobudniki omenjenega dokumenta.
Prišla je tudi vest, da se je v Pragi na trgu sv. Venceslava znova zažgal neki mladenič, kot se je leta 1968 Jan Pallach. Tudi to so nedolžne žrtve diktature.
V	preteklem mesecu maju se je Amne-sty International zavzela za rešitev naslednjih jetnikov:
ROQUE ROMERO (Argentina), tajnik neke sindikalne organizacije v Cordobi, je bil aretiran oktobra 1975. Proti njemu ni bila izrečena nobena obtožba ne sodba. Zaprt je v jetnišnici Resistencija na severu Argentine. Ne sme sprejemati obiskov ne pošte. V zaporu se je njegovo zdravstveno stanje močno poslabšalo, posebno kronično vnetje na očeh, zaradi katerega lahko oslepi. Zaprli so ga verjetno zaradi njegove sindikalne vneme, čeprav je deloval zakonito in miroljubno. V zadnjem letu in pol je bilo v Argentini okoli 400 podobnih primerov aretacije, ugrabitve ali tudi umora delavcev in sindikalistov. Vljudne prošnje za njegovo osvoboditev je treba poslati na naslov: Senor Presidente de la Repub-lica Argentina, General Jorge Videla, Casa Rosada, Buenos Aires, Argentina.
ELIAH MASIANE (Rodezija), štiridesetletni pastor luteranske evangeljske Cerkve je bil aretiran na svojem stanovanju v deželi plemena Dibilishaba junija 1975. Aretirali so ga, ker je šel na policijsko postojanko v Gvvandi pozanimat se o usodi nekega drugega duhovnika. Med zasliševanjem so pastorja pretepli in ga mučili z električnim tokom. Obtožen je bil izmiš-
V zapadnem svetu so številni časopisi posvetili članke tej žalostni obletnici, ki je nadela nagobčnik ljudstvu, ki je pod Avstrijo in pozneje bilo najbolj demokratično in najbolj razvito v Srednji Evropi.
Na Bližnjem vzhodu
V Libanonu so znova vzplamteli boji med kristjani in muslimani. V neki vasi so muslimanski Druži poklali 15 kristjanov, ko so ti prišli iz cerkve. Kristjane so začeli podpirati tudi Izraelci.
Ameriški predsednik Carter je poslal precej ostro noto izraelskemu ministrskemu predsedniku Beginu, ker je dovolil, da so se Judje naselili v nekaterih novih kibucih na zasedenem ozemlju v Cisjorda-niji. Amerika namreč hoče, naj bi se Izraelci umaknili iz večine zasedenih ozemelj in pustili, naj si Palestinci ustvarijo lastno državo. Ti slednji pa naj bi v zameno priznali izraelsko državo. Težko je reči, ali bo ta nova ameriška politika uspela. Trenutno ni nobenega znaka.
Somalija in Etiopija
Boji med eno in drugo afriško državo se neusmiljeno nadaljujejo. Zadnje dni se borijo za posest utrjenega mesta Dire Daua, Somalci napadajo, Etiopci se branijo. Dire Daua je znano mesto iz časov, ko je Mussolini napadel Etiopijo, in pozneje, ko so Angleži pregnali Italijane iz te dežele. Tudi takrat smo brali o bojih za Dire Dauo.
Nevarnost tega spopada je predvsem v tem, da je možnost vmešavanja tujih sil zelo velika. Ce bi kaka stran imela boj izgubiti, bo gotovo prosila za pomoč kako drugo državo. V tem primeru bo treba videti, ali se bo spopad razširil ali ga bodo po pameti omejili na obe sedaj vojskujoči se strani.
ljenih zločinov in zaprt v kaznilnico Kha-mi. Med drugim so ga tožili, da je pomagal zbirati nacionalistične gverilce, zaradi česar je predvidena v Rodeziji smrtna kazen. Septembra so bile vse obtožbe preklicane, a Masiane kljub temu ni bil izpuščen. Prepeljali so ga najprej v zapor Bu-lawayo in 16. oktobra v kaznilnico Wha Wha. Pastor ima družino s šesitmi otroki in vzdrževati mora tudi starše. Prošnje za njegovo osvoboditev naj bodo naslovljene na: Hilary Squires, Minister of Justice, Law and Order, Causeway, Rhodesia.
LIUBEN GEORGIEV in ANASTASIA HADJI-DIMITROV (Bolgarija), bolgarska zakonca iz Vinice, on 55-letni arhitekt, aretiran 7. septembra 1976, ona, odstavljena iz službe brez opozorila in aretirana dva meseca pozneje. Obtožili so ju, da sta se pripravljala na pobeg čez mejo in da sta skrivala na domu propagandne spise proti režimu. Zgleda pa, da gre samo za pisma njunih treh sinov, ki so begunci v Švici. Organizaciji Amnesty International ni znano, kje sta zakonca zaprta, zagotovo pa je obveščena o slabem zdravju žene. Nobenih dokazov ni, da bi zakonca kaj zakrivila; policija ju je imela na piki, odkar so njuni sinovi dobili politično zavetišče v Švici. Baje so ju zaprli, ko sto tudi sama zaprosila za izselitev v Švico. Prošnje za njuno osvoboditev naj bodo naslovljene na: To-dor Živkov, Predsednik Državnega Sveta, Sofija, Bolgarija; ali tudi na naslov: Svetla Daskalova, Pravosodni Minister, Sofija, Bolgarija.
Vse prošnje je treba pošiljati samo na naslove, ki jih navaja Amnesty International. Prošnje lahko pišete na »aerograme«, ■ki jih v Italiji dobite na glavnih poštah in so veljavni za ves svet. Primer besedila za prošnjo lahko dobite v Katoliškem glasu št. 23 od 9.6. ,1977. Podrobnejše novice o delovanju organizacije A. I. lahko berete tudi v št. 40 od 7. 10.1976 našega lista. Obrnete se lahko tudi na sedež italijanske sekcije A. I., via della Penna 51, Roma. Na isti naslov naj se obrnejo tudi tisti posamezniki ali organizacije, ki bi radi postali člani A. I.
★
KRATKE NOVICE
• Poleg Jožeta Vošnjaka je slovenska Cerkev na Koroškem izgubila še drugega duhovnika. 26. julija je umrl v Škocijanu župnik Jože Koglek, star 71 let. Odločno se je boril za resnico in pravico v težkih koroških razmerah. V škocijanu je zgradil farni dom in prenovil več cerkva v svoji tari.
• V župniji št. Ilj ob Dravi je tiho praznoval svoji srebrnomašniški jubilej tamkajšnji župnik Lovro (Petričič, po rodu beneški Slovenec iz špetra Slovenov. Ker mu je videmska Cerkev delala težave, se je zatekel na Koroško, kjer je bil 13. julija 1952 posvečen v duhovnika v celovški stolnici, slovesno novo mašo pa je opravil na Sv. Višarjah. V župniji Št. Ilj deluje že 18 let. V tem času je sezidal novo župno cerkev, obnovil staro iz leta 1318 in postavil farni dom.
• Na pobudo papeža Pavla VI. bodo od
1.	oktobra letos sprejeli v zavod Pompeo Magno v Rimu, kjer je glavni sedež lazaristov, vse tiste bogoslovce, ki bi zapustili Lefebvrovo semenišče Econe v Švici. Le-febvrovi bogoslovci naj bi svoje študije nadaljevali na papeški univerzi sv. Tomaža Akvinskega, Angelik imenovani.
• Ruski patriarh je prejel od sovjetske vlade za »domoljubno prizadevanje za mir« državno odlikovanje red rdeče zastave dela. Značilno za vse komunistične države je prizadevanje, kljub toliko poudarjeni ločitvi Cerkve od države Cerkev čim bolj navezati nase in jo uporabljati za svoje cilje.
• Na Japonskem misijonsko delo ne prinaša tako številnih spreobrnjenj kot npr. v afriških državah. Leta 1975 je bilo 4.160 krščencev, lani pa 4.394. Število bogoslovcev je bilo lani 87, prejšnje leto pa 66.
• Pred 600 leti (1377) so začeli graditi v Ulmu ob Donavi (ZR Nemčija) cerkev, ki ima najvišji zvonik na svetu. Zvonik je namreč visok 161,60 m. Do višine 143 m vodi 766 stopnic. Cerkev je v rokah evangeličanov.
V Messini primanjkuje vode
Ko je povsod toliko dežja, Messina umira od žeje. Vodovod je daje le vsak drugi dan po eno uro. Krivda je na vodovodu, ki je zastarel in izgublja vodo. Žeja v Messini ni nič novega. Zato že dvajset let delajo načrte za novi vodovod, tudi denar je vsaj delno že nakazan, kljub temu vodovoda od nikoder ni.
Narodne manjšine v Franciji so poslale protest na beograjsko konferenco
Navadno menijo ljudje, da je Francija jezikovno enotna dežela. Toda to ni res. Enotna je samo zato, ker uradna Francija do sedaj ni hotela priznati raznih narodnih in jezikovnih skupnosti v svoji deželi. Te skupnosti so se v zadnjem času povezale v organizacijo »Defense et protection des langues de France« .(Obramba in varstvo jezikov v Franciji). Ta organizacija združuje Okcitance v Provensi, Bretonce, Baske, Katalonce, Korzičane, Alzačane in Flamce.
Vse te narodne skupnosti zahtevajo od francoske vlade, da se uvede v šole pouk njihovega jezika in da dobijo primeren prostor pri televizijskih in radijskih oddajah. Pariška vlada, oziroma njen prosvetni minister Rene Haby je sicer dal razne obljube za izboljšanje položaja manjšin, toda izpolnil jih je le malo. Zato se je DPLF pritožila na Državni svet, ki pa tudi ni še dal odgovora. Zaradi tega so se odločili, da se pritožijo na mednarodno konferenco o izvajanju helsinških dogovorov, ki bo v septembru v Beogradu. Upajo, da bodo s tem, da ponesejo svojo zadevo pred mednarodni forum, prisilili francosko vlado, da bo res izpolnila, za kar se je obvezala.
JjslSi sad ni..."
»Katoliški glas« ne da spati primariju psihiatrične bolnišnice v Begunjah na Gorenjskem, dr. Juriju Zalokarju. V mariborskem krščanskonaprednem glasilu »Znamenje« si nas v štev. 3 od letos v odgovoru na pisanje študentskega verskega lista »Bilten« 1977/4 takole izposodi:
Naš zamejski človek jih je (emigrante) Že, ali pa jih ho še spregledal. Redki so žal nasedli. Tako napr. tisti okoli »Katoliškega glasa« v Gorici. Ta časopis se ne drži mnenja, da »ne kaže pogrevati vojnega problema«, ampak je lani v vrsti številk pisal o preganjanju duhovnikov med vojno, ne da hi seveda zapisal, da so bili vojaki ali organizatorji narodnega izdajstva. Se pravi: najbolj nevarne oblike klerikalizma spet dvigajo glave, mi pa ne bi smeli opozarjati na nevarnost in »pogrevati vojnega problema«.
Primarij Zalokar bi bil dolžan natančno navesti številke »Katoliškega glasa«, na katere se v svojem izvajanju sklicuje, zakaj drugače se tistemu, ki prebira njegovo pisanje porodi vtis, da gre za posploševanje, pa tudi za natolcevanje. Vire, na katere se sklicujemo, je treba navajati. To terja akademska raven pisanja, ki pa se je Zalokar ne drži. Zato se vsiljuje prepričanje, da je svoje »argumente« proti »Katoliškemu glasu« posnel iz napadov v uradnem slovenskem tisku. Na takšen drugoten vir pa se Zalokar v svojem napadanju seveda ne more sklicevati, saj bi bilo zavajanje tudi za nekritičnega bralca le preveč prozorno.
Da je Zalokar kaj čudna figura med zna-menjevci, ki udarjajo po nekdanjem in sedanjem dozdevnem slovenskem klerikalizmu, se nam pokaže tudi iz njegovih naslednjih trditev:
Prav s strani cerkvenih hierarhov imamo več primerov in zgledov, ki kažejo, da taki izgovori (da bi se morala »slovenska« Cerkev, mišljeno ljubljanska nadškofija, opravičiti za medvojno zadržanje nasproti komunistom) nimajo teže. Oba zadnja papeža npr. prav gotovo nista bila kriva bodisi preganjanja Zidov med vojno, bodisi tiste strašne preteklosti v zvezi z razkolom in protireformacijo, kljub temu sta se pred svetom javno in svečano opravičila.
Zalokar tudi tukaj ne navaja virov, odkoder je omenjene trditve povzel. Vsaj glede opravičenja zaradi Židov s strani zadnjih dveh papežev bi radi izvedeli za čas, kraj in način, po katerem naj bi se bila opravičila. Tako lahko o Zalokarjevih zatrjevanjih samo ugibamo. Podobno s protestanti in anglikanci. Nasproti temu pa je opravičenje pravoslavnim oz. njih prvemu patriarhu pok. Atenagori v Carigradu vsem poznano. Toda ne tako, kot ga navaja Zalokar, ampak od ene in od druge strani. Tako s strani papeža kot pravoslavnega patriarha. In pri lem sploh ni pomembno, kdo je v danem trenutku svoje opravičilo prvi izrekel.
Tega obojestranskega opravičevanja Zalokar seveda ne navaja. Nasprotno, ko je verski list »Družina« nedavno znova priobčil spomenico ljubljanske duhovščine izleta 1945, v kateri izraža obžalovanje za dogodke med vojno, pripominja isti Zalokar: »Toda danes (to) ne more več zadostovati.« Tistikrat pa je potemtakem zadostovalo? Kaj pa se je takega zgodilo od tedaj do danes, da ono obžalovanje ne mo-re več zadostovati?
* mimestmt
t in W til * H «...
■	»	i	».	MK:	.1»
Pred začetkom novega šolskega leta lahko sporočimo staršem, da dela pri novem poslopju za slovenske osnovne šole v ulici Čampi lepo napredujejo. Prostor je sicer nekoliko oddaljen od središča mesta, toda na zračnem in zelo sončnem kraju, ki je poleg tega še miren. Lastnosti, ki so danes dragocene. Stavba je že pokrita, kot je videti na sliki. V njej bo poleg učilnic še več drugih prostorov, ki so danes nujno potrebni za uspešen pouk. Pričakujemo, da bodo vsa notranja dela in oprema dovršena v teku prihodnjega šolskega leta in bodo morali otroci v ulici Croce potrpeti samo še eno leto v sedanjih začasnih in za dober uspeh zelo neprimernih učilnicah.
OKNO V DANAŠNJI SVET
Tabor siamskih soriških skailiai
Skupina goriških skavtinj pri kapelici v Rifugio De Gasperi
Nebo je bilo nizko in sivo; že cel dan je lilo brez prestanka; prostor je izgledal zaprt in temačen; potok je komaj zadrževal vodo, nižje doli ob mostu pa je ta že stopila iz svoje struge in poplavila stezo, da se ni videlo meje med potokom in cesto. Šotori so se upogibali pod težo obilnega dežja, vse okrog njih pa je bilo pusto.
Tak se nam je predstavil tabor ob prihodu. Nič dobrega se ni obetalo in vse smo obupano pogledovale navzgor. Naslednjega dne pa se je nepričakovano prikaza-
lo	sonce in vsem hudim začetnim slutnjam navkljub nam ga ni manjkalo celih štirinajst dni tabornega življenja.
Z novo silo in najboljšimi upi smo se oprijele dela. Tabor je bil sicer že dograjen, saj so pred nami taborili skavti, vendar smo hotele tudi same postaviti kaj novega, da bi se poznalo, da je tabor sedaj v rokah novih gospodarjev. In res smo opazile, da je naš tabor postajal dan na dan lepši, tako da se nam je prostor, tako mrk in neprivlačen ob začetku, zdel do konca eden najlepših.
Posebno nam je bila všeč okolica, zato smo se povzpele na razne planine, ki so bile precej oddaljene od našega tabora in končno še v Rifugio De Gasperi.
Spoznale smo veliko novih ljudi, saj smo skušale priti v stik z vsemi raznimi skupinami mladih, ki so taborile v bližini ali stanovale spodaj v vasi. Posebno lepo je bilo naše srečanje in taborni ogenj s skavti iz Gemone; omembe vreden pa je tudi naš obisk in igre v Prato Carnico, kjer smo spoznale skupino italijanskega športnega združenja. Eno popoldne smo posvetile tudi stikom z vaščani, pri katerih smo poizvedovale o življenju, navadah in o vsem, kar je bilo v zvezi z njimi in njihovim .krajem. Naša raziskava je postala posebno zanimiva, ker so nam domačini tako radi odgovarjali in se izkazali za izredno ustrežljive, saj so nam pripovedovali in razlagali stvari, ki so bile za nas povsem nove.
Precej časa smo posvetili tudi raznim medsebojnim pogovorom, ki so bili včasih duhovnega značaja in združeni s pripravami na mašo, včasih pa so imeli kot temo naše najbližje in najbolj občutene probleme. Posebno starejše skavtinje so aktivno sodelovale in spregovorili smo o krizi raznih skupin v mestu in na vasi, o težavah posameznega mladega človeka ob vključitvi v družbo, o njegovi osamljenosti ter iskanju novih smeri, novih idej in novih izhodov. Posebno zanimivo je bilo v okviru omenjenih pogovorov tudi predavanje in debata o mamilih. Ta problem, ki
se nam zdi včasih tako oddaljen, pa se nas že od blizu tiče, je vzbudil veliko zanimanje tako pri starejših kot pri mlajših.
Seveda ni manjkalo na taboru iger, petja in raznih pohodov orientacijskega ali zabavnega značaja; pripravile smo tudi že tradicionalno modno revijo in večer televizije, pri katerem po navadi obračunamo z voditelpjicami, s kuharico, si tistimi med nami, ki kakorkoli izstopajo in z vsem tabornim življenjem nasploh.
Drugi teden so se nam na taboru pridružile veverice, ki so se hitro in brez težav vključile v našo skupnost. Čeprav so imele velikokrat poseben program, so pri skupnih točkah zelo rade sodelovale in tako dokazale, da lahko nanje računamo tudi v bodočnosti.
Dva tedna sta minila, ne da bi se zavedale in zadnji dan nas je pri pospravi tabora spet zalotil dež, ki nam je nato delal družbo vse do odhoda. Nismo se prav veliko jezile nanj, saj nam je toliko časa prizanašal, da mu tega posebnega pozdrava ob zaključku res nismo mogle zameriti.
Brinjevka
Okrožnica ljubljanske nadškofije je objavila naslednji spominski članek o skladatelju Alojziju Mavu:
Dne 23. julija 1977 je pri lazaristih v Ljubljani umrl Alojzij Mav (DMZ), skladatelj in duhovnik ljubljanske nadškofije. Rodil se je 21. junija 1898 v Grobljah v župniji Mengeš. Gimnazijske študije je opravil v zavodu sv. Stanislava v št. Vidu. Ker je od blizu poznal misijonarje lazariste, ki so v domači vasi imeli svoje misi-jonišče, je leta 1920 vstopil k njim. Bogoslovje je študiral v Ljubljani in bil 29. junija 1924 posvečen v duhovnika. Najprej je bil misijonar v Celju, od leta 1930 pa je deloval na Cukarici v Beogradu do leta 1939, ko je prišel v Ljubljano, kjer je večinoma stanoval pri frančiškanih in bil tamkaj dirigent na koru. Rad je pomagal tudi na koru ljubljanske stolnice. Leta 1960 je bil sprejet med kler ljubljanske nadškofije. Ko je zadnja leta zelo bolehal in bil več let prikovan na posteljo, so ga sprejeli sobratje lazaristi in po bratovsko zanj skrbeli do zadnjega diha. Lepo so mu stregle sestre usmiljenke. Pokopal ga je na ljubljanskih Žalah nadškof dr. Pogačnik, v slovo pa mu je spregovoril provincial lazaristov dr, Franc Rode, ki je lepo orisal nje-
Nedeljsko neurje nad Trstom
Slabo vreme, ki je v soboto in nedeljo zajelo celotno deželo, se je posebno zneslo nad Trstom in okolico. Močni nalivi so dosegli višek v nedeljo popoldne, ko je lilo dobesedno kakor iz škafa. Na Opčinah je zračni vrtinec odkril dve hiši, podrl več dreves in povzročil še drugo škodo. Ulice v središču tržaškega mesta so se spremenile v deroče hudournike, tako da je voda preplavila pritlične prostore trgovin ter skladišč. Ko je odtekla, je pustila za sabo kamenje in blato.
Meteorološki zavod je sporočil, da tolikšnih padavin v razdobju 24 ur ni bilo v Trstu več kot sto let, to je od 1859, ko je v enem dnevu padlo 125 milimetrov dežja. Med 17. in 18. avgustom 1959 je padlo 100 mm padavin, v nedeljo 22. avgusta letos pa 110 mm. Skupno je v soboto popoldne in v nedeljo padlo 170 mm vode, kar je vsekakor rekordna višina za te kraje.
Dve žrtvi cestne nesreče v Boljuncu
V	nedeljo 21. avgusta se je na magistralni cesti Ljubljana-Zagreb blizu Novega mesta pripetila huda prometna nesreča, ki je zahtevala dve smrtni žrtvi iz Bo-ljunca, mater in sina. Ivana Stariha por. Pregare iz Boljunca je ta dan s svojima sinovoma 14-letnim Robersom in mlajšim Davidom šla domov na obisk, ker je bila doma iz Vidošičev pri Novem mestu. Na cesti pri vasi Karteljevo je pa iz neznanih vzrokov s svojim Fiatom 500 trčila v avtomobil Taunus, ki ga je vozil neki jugoslovanski državljan. Ta se je z družino vračal v Nemčijo po počitnicah. Pri trčenju jo je hujše izkupil mali Fiat. Šoferka Ivana in sin Robers sta bila na mestu mrtva, David pa huje ranjen, vendar je sedaj že izven nevarnosti. V Taunusu so bili samo lažje ranjeni.
govo življenjsko pot, ki je bila pot umetnika, iskalca lepote, človeka rahločutnega odzivanja. Naši cerkveni in tudi svetni glasbi je dal bogate sadove svojega glasbenega talenta. Saj so nekatere njegove pesmi tako tankočutne in v srce segajoče, da so se našemu ljudstvu nadvse priljubile. Združeni pevci so mu zapeli dve pesmi v cerkvi, ob grobu pa so zapeli njegovo pesem: Marija, mati moja. Rajni je bil zares nadarjen glasbenik, ki pa ni nikoli glasbe študiral. Prvo vzgojo je dobil pri prof. Vojtehu Hybašku v Št. Vidu, nato mu je bil blagohoten mentor msgr. Stanko Premrl. Njegov glasbeni opus je zelo obsežen. Naj počiva v miru!
Čestitke albanskemu škofu
Sv. oče Pavel VI. je poslal čestitke albanskemu škofu msgr. Antoninu Fishti, ki obhaja 50-letnico mašništva. Msgr. Fishta se je rodil leta 1922, za škofa pa je bil posvečen leta 1957. Albanske oblasti mu seveda ne pustijo opravljati škofovske službe. Kje je pravzaprav sedaj škof Fishte, nihče točno ne ve. Albanija se je, kot znano, proglasila za »državo brez Boga«. Zato tam ni dovoljena nobena veroizpoved.
Prebivalstvo v tržaški pokrajini upada
Po zadnjih statističnih podatkih je bilo
v	tržaški pokrajini konec junija letos uradno bivajočih 297.440 ljudi, V primerjavi z letom 1971, ko so pri splošnem ljudskem štetju našteli 305.115 prebivalcev, se je število prebivalstva na Tržaškem zmanjšalo za 7.675 enot.
Vzrokov za upadanje prebivalstva pri nas je več. Predvsem velja omeniti zmanjšanje števila rojstev, po drugi strani pa se veča umrljivost, kar je pripisati dejstvu, da je vedno večje število prebivalcev z nad 65 let.
Staranje prebivalstva potrjujejo tudi statistični podatki o številu zaposlenih. Od navedenih 297.440 prebivalcev je bilo uradno zaposlenih konec julija letos 91.372. Konkretno to pomeni, da je 205.708 ljudi, ki nimajo pogodbene zaposlitve (gospodinje, študentje, upokojenci), to je 72,5%, Kljub nespornemu upadanju števila stalnega prebivalstva, pa so še vedno velike potrebe po stanovanjih, kar pomeni, da hočejo ljudje živeti v vedno bolj udobnih stanovanjih in po možnosti izven mestnega središča.
Pokojna Ivana je bila dobro znana v Boljuncu in celem tržaškem Bregu, ker je bila žena mesarja Marina Pregarca. Preostalim izrekamo sožalje, za rajne pa molimo za večni pokoj.
Umrl je Riko Pertot
10, avgusta so v Barkovljah pokopali rodoljuba Rikota Pertota, ki je preminil v visoki starosti 94 let. Na zadnji poti ga je pospremila velika množica vaščanov, znancev in prijateljev. Pogrebne obrede je opravil župnik Lojze Župančič, o življenju in delu pokojnika pa je spregovoril inž. Stanko Starec.
Rajni je izhajal iz stare barkovljanske rodovine, njegovo življenje je bilo trdo, a v celoti posvečeno rodnim Barkovljam in slovenstvu. Zaradi fašističnega preganjanja je moral zapustiti rodno zemljo, za katero se je boril, da bi imela boljšo usodo. Ko se je spet vrnil domov, je vse svoje sile posvetil svojemu ljudstvu in njego-
vi	kulturni rasti in ohranjevanju narodne zavesti. Zato ga je zelo bolelo, da slovenske Barkovlje izginjajo v poplavi tujcev.
Sedaj počiva v rodni zemlji, -vse okrog katere pljuskajo tuji vali. Zgled klenega rodoljuba Rikota Pertota je jamstvo, da ti valovi ne bodo še povsem preplavili naše zemlje.
KASTA - Slikarski ex tempore
Krožek absolventov Trgovske akademije v Trstu prireja 7. ex tempore za slikarstvo, ki bo letos v nedeljo 4. septembra pri Laj-nerjih nad Rojanom (ul. Molini 16). Vabilo velja tudi za mlade slikarje do 15. leta.
Tehnika in slog sta poljubni, prav tako je dovoljena črnobela tehnika. Mera platen: največja stranica lahko doseže 120 cm, vendar celotna površina platna ne sme presegati enega kvadratnega metra.
Vsak udeleženec lahko predstavi v žigosanje dve platni ali osnovi, vendar bo izročil le eno samo izgotovljeno delo. Žigosanje platen ali osnov bo 4. septembra od 7. do 13. ure. Dela bo treba izročiti brez podpisa, brez okvira in stekla najkasneje do 15. ure.
Dela bodo razstavljena v Tržaški knjigarni, ul. sv. Frančiška 20, od 10. do 24. septembra. Vsak zmagovalec ene izmed nagrad ali tisti, ki je prejel pohvalo žirije, mora opremiti svojo sliko s podpisom, z okvirjem ali steklom ter s svojim naslovom in ceno dela. Tako opremljene slike je treba izročiti Tržaški knjigami najkasneje do 13. ure v petek 9. septembra.
Zmagovalce ter avtorje del, ki bodo prejeli pohvalo, vabimo že sedaj na otvoritev razstave, ki bo v soboto 10. septembra ob 18. uri v prostorih Tržaške knjigarne.
Naši prazniki
Krajevne sekcije Slovenske skupnosti Opčine in Repentabor, v občini Dolina m na Proseku-Kontovelu priredijo sledeče praznike s kulturnim in zabavnim sporedom:
■ 28. avgusta na Opčinah
B 3. in 4. septembra v Dolini
■ 11. septembra na Proseku
Priprave so v polnem teku. Vabimo naše ljudi, da se praznikov udeležijo v čim večjem številu in tako pripomorejo k njihovemu uspehu.
Nabrežina
Praznik sv. Roka. Minil je, kakor drugi letošnji prazniki ob velikih nalivih in nevihtah. Kljub temu je bila lepa udeležba pri tridnevnici, ki sta jo vodila dr. Humar in pater Bogomir, in zlasti v nedeljo.
Za letošnjo 650-letnico smrti sv. Roka je bilo somaševanje petih duhovnikov. Dekan msgr. Kretič je prikazal življenje kristjanov, ki naj bi bilo sveto, saj je to nekaj povsem naravnega in možnega za poklic kristjana. Msgr. Virgulin pa je v italijanščini opozoril na moderne bolezni duše in poudaril, da telesna bolezen ni najhujša.
Mešani zbor pod vodstvom ge. Alme Sedmak je ne samo lepo prepeval med mašo, temveč se tudi pripravil na procesijo, ki naj bi bila z Najsvetejšim. Pripravljena je bila tudi godba na pihala, skavti, prvoob-hajanci, narodne noše in hiše so bile okrašene; pa je seveda naliv vse preprečil.
Veselo pritrkavanje je tudi v nedeljo zvečer priklicalo lepo število ljubiteljev slovenske cerkvene pesmi, ki je bila posvečena spominu pred kratkim umrlega skladatelja Alojzija Mava. Pod vodstvom dirigenta Venčka Budina in organista Marka Vuka je mirenski mešani zbor odlično zapel
11	pesmi s solističnimi vložki, katere je podala operna pevka Vilma Bukovčeva iz Ljubljane. Za nas je bil ta koncert nekaj
SEKCIJI SLOVENSKE SKUPNOSTI OPČINE IN REPENTABOR
prirejata na vrtu Finžgarjevega doma na Opčinah v soboto 27. ob 18. uri in v nedeljo 28. avgusta ob 16. uri
NAŠ PRAZNIK na Jernejevo
Nastopili bodo: plesna skupina BO-BO iz Kopra, moški zbor Tabor z Opčin, godba na pihala iz Nabrežine, ansambla Galebi in Taims ter cerkveni zbor z Opčin. Priložnostni govor bo imel deželni svetovalec dr. Drago Štoka.
Oba večera bo deloval buffet z domačimi jedmi in pristno kapljico.
čudovitega in bil zares na visoki umetniški ravni. Gregor Pertot, ki je povezoval posamezne točke sporeda, se je v imenu vseh zahvalil in pevcem čestital, dekleta v narodnih nošah pa so izročila cvetje med dolgim ploskanjem.
Po slovesnem blagoslovu, ki ga je podelil dekan iz Komna, smo imeli (zaradi slabega vremena) srečolov za cerkvene potrebe v dvorani, katero nam je vljudno ponudilo društvo Igo Gruden, števerjanski fantje so nas s svojim ansamblom še nekoliko pozabavali, mirenski pevci z operno pevko in našimi prijatelji so pa v prijetni družbi doživljali lep večer.
Ne smemo pozabiti in se zahvaliti vsem, ki so okusno okrasili cerkev zunaj in znotraj in tudi zvonika, za kar je poskrbela občinska uprava.
Naj še dodamo, da v mali župnijski dvorani razstavlja svoje in druge fotografije z raznih natečajev Robert Daneu iz Sv. Križa. Razstava bo trajala do ponedeljka 29. avgusta.
1.634 mladih išče zaposlitev
Na Tržaškem se je v roku do 11. avgusta, kot predpisuje zadevni zakon, prijavilo na uradu za delo 1.634 mladih od 18. do 28. leta starosti, ki se želijo stalno zaposliti. Dobra polovica teh je moških (okr. 54 %), ostalih 46 % so ženske. Največji odstotek med mladimi brezposelnimi je med diplomiranimi na univerzi ali na višjih srednjih šolah (65 %), ostali imajo diplomo obvezne srednje šole, 5% pa jih nima niti petega razreda osnovne šole.
Razporeditev vpisov v sezname mladih brezposelnih po posameznih občinah je naslednja: v tržaški občini 1.465, v miljski 94, v dolinski 19, v repentaborski 2, v zgo-niški 5 in v devinsko-nabrežinski 49.
Končno naj povemo, da se je v celi državi prijavilo 647.165 mladih brezposelnih, pretežna večina — 465.497 — v južni Italiji.
Zaskrbljenost kmetov v zvezi z industrijsko cono
V okviru kmečkega tabora, ki je bil na veliki šmaren na Opčinah, je bila tudi okrogla miza o problemih kmetijstva v luči Osimskega sporazuma. Glavno poročilo o tem je imel dr. Alessandro Zenchi, predstavnik zveze zadrug in posojilnic v Furlani j i-Julijski Benečiji. Potem ko je omenil dolgoročne načrte za sodelovanje na področju kmetijstva na osnovi 10. člena Osimskega sporazuma, je izrazil nekaj pomislekov glede uresničitve proste industrijske cone, kar bi za kmetijstvo lahko bilo negativno, ker bodo pri izvedbi proste cone pobrali mnogo zemljišč. To bi moglo imeti tragične posledice za razvoj kmetijstva v tržaški pokrajini, ki ga je treba nasprotno zaščititi, kakor je treba sprejeti ustrezne ukrepe tudi za zaščito kmetov samih.
************ ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ »nm« ♦«♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦«
V	nedeljo 11. septembra
bo na Opčinah pri Trstu
29. MARIJANSKI SHOD
Začetek ob 15.30. Ob 16. uri procesija po vasi s kipom fatimske Matere božje. Sledi sv. maša na prostem. Prisrčno vabljeni vsi Marijini častilci od blizu in od daleč.
Pok. Franc Hrovat
18, junija je v Ilirski Bistrici umrl g. Franc Hrovat, rojen na Srpenici (Lošca) 1. maja 1900. Zlato mašo je praznoval na Srpenici julija 1973.
V mladosti zdrav ko riba je s prijatelji večkrat prehodil Julijske Alpe. Po novi maši pa je bil v službi samo par let kot kaplan v Postojni. Od tedaj je po ponovni operaciji v glavi bil upokojen in je živel kot samostanski duhovnik pri notredam-kah v Ilirski Bistrici.
Pokojni g. France se je odlikoval po veliki vernosti, pobožnosti in dobrodelnosti, o čemer vedo povedati vsi, ki so ga poznali. Posebno je bil občudovanja vreden zaradi vdanega prenašanja bolezni skozi 50 let. Njegove molitve in zasluge naj pomagajo še nam. Hvala tudi notredamkam, ki so lepo skrbele zanj. Pokojni ima sestro redovnico in nečaka Ludvika Rota, ki je izseljenski duhovnik na Nemškem.
DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV Donizettijeva 3 - Trst
Draga »77
Park Finžgarjevega doma na Opčinah Narodna ulica štev. 89 (Marijanišče)
SOBOTA 3. SEPTEMBRA
— ob 17. uri
Otvoritev in prvo predavanje: Slovenska misel, vzpluj!
NEDELJA 4. SEPTEMBRA
— ob 9. uri
Služba božja na prostem. Celebrant dr. Lojze Ambrožič, pomožni škof v Torontu (Kanada)
— ob 10. uri
Drugo predavanje: Luči in sence v pokoncilski prenovi.
— Ob 16. uri
Tretje predavanje:
Med srhom in žarom evangelija.
Po vsakem predavanju debata. Na piedvečer studijskih dni bo v dvorani Jožeta Peterlina v Donizettijevi ulici 3 v Trstu
TISKOVNA KONFERENCA
na kateri bodo predstavljeni javnosti letošnji predavatelji.
Illllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllilllllllinilllltllllllll
Skladatelj Alojzij Mav
Romanje na Barbano
Tudi letos bo 15. septembra romanje zamejskih Slovencev na Barbano. Posvetimo ga 60-letnici prikazanja Matere božje v Fatimi. Koncelebrirana maša bo ob 11. uri; pred mašo bo priložnost za spoved. Popoldne ob 15. uri pete litanije M. B. z odpevi in blagoslov. Kot vedno, naj vsaka župnija poskrbi za svoj avtobus.
SSk o rimskem srečanju z vladnim načelnikom
Pokrajinsko tajništvo Slovenske skupnosti v Gorici je izdalo poročilo, v katerem izraža svoje zadovoljstvo nad uspešnim srečanjem predstavnikov slovenske manjšine v deželi Furlaniji-Julijski Benečiji s predsednikom vlade Andreottijem. Še posebej poudarja pozitivnost zagotovil za konkretne korake v smeri skorajšnje manjšinske zaščite. SSk nadalje opozarja na dejstvo, da je prav slovenska stranka tista, ki je med prvimi pripravila primeren zakonski načrt za zaščito v poosimskem duhu. In prav v tem smislu je SSk spet pokazala na svojo prepomembno vlogo edine slovenske politične stranke v Italiji.
Umrl je učitelj Radovan Kodrič
V Vidmu je zaradi neozdravljive bolezni umrl učitelj Radovan Kodrič. Pogreb je bil v Štandrežu 10. avgusta. Pogrebno mašo je imel g. Marjan Komjanc ob asistenci domačega župnika msgr. Žorža. Pogreba so se udeležili številni učitelji in učiteljice ter prijatelji in znanci pokojnega.
Radovan Kodrič je bil doma iz Solkana, kjer se je rodil pred 53 leti. Med vojno je bil v jugoslovanski vojski. Ko je izstopil iz armade, je prišel za učitelja na Goriško. Tu je služboval na raznih šolah, zadnja leta pa v Sovodnjah. Družini naše sožalje, pokojnemu naj Bog nakloni večni mir.
Tekmovanje pritrkovalcev
V goriškem predmestju sv. Roka obhajajo ob godu svojega zavetnika vsako leto shod v cerkvi in izven nje. Izvencerkveni program obsega tudi tekmovanje v pritrkavanju. Letos se je priglasilo osem skupin pritrkovalcev, ki so se poskusili v svoji umetnosti v torek 16. avgusta, na sam praznik sv. Roka. Prvo mesto so odnesli pritrkovalci iz Budanj na Vipavskem; drugo nagrado so dobili pritrkovalci iz Škocjana pri Domžalah na Gorenjskem, tretjo pa oni iz Villessa.
Pri nastopih je opaziti iz leta v leto višjo umetniško raven. Ta stara naša zvonarska umetnost ima še dosti ljubiteljev posebno med starejšimi, ki so nanjo navezani in jo ljubijo. Manj zanimanja je opaziti pri mladih in pri goriških meščanih, saj je bilo pravzaprav na trgu pred cerkvijo le malo poslušalcev. In vendar je ubrano pritrkavanje resničen užitek.
Sovodnje
Zlata in srebrna poroka. V sredo 10. avgusta sta na Sv. gori v krogu svoje družine in sorodnikov obhajala zlato poroko Mirko Hmeljak in njegova žena Marija Vi-žin. Mirko je naš domačin in vodi gostilno »Pri Mirkotu«, Marija pa je doma iz Kromberka,
Isti dan je hčerka Vera obhajala srebrno poroko z možem Tončetom Nanutom. Oba sta dobro znana, saj vodita gostilno »Pri Nanutu« na Tržaški cesti v Štandrežu.
Takšni primeri so res redki. Znanci in prijatelji želijo vsem še dosti skupnega življenja. Mirkotu, ki bo prihodnji mesec obhajal tudi 80. rojstni dan, želijo igralci, ki ob sobotnih večerih igrajo z njim bri-školo, da bi še veliko let skupaj igrali v zdravju in »mladosti«.
Dol
V nedeljo 28. t. m. bomo slovesno obhajali praznik Marije Kraljice kot že pretekla leta. V četrtek, petek in soboto bo bo 19. uri sv. maša za duhovno pripravo in priložnost, da opravimo dobro spoved.
V	nedeljo ob 10.30 bo peta maša z ofrom. Domači pevski zbor že pripravlja nove melodije. Zvečer ob 18. uri bo zopet sv. maša z udeležbo več duhovnikov. Povabljen je in pel bo cerkveni zbor iz Nabrežine. Zato vabimo Marijine častilce, da se slavja udeležijo v čim večjem številu!
Doberdob
Knjige za dijake. Doberdobska občina je sklenila, da bodo tudi prihodnje šolsko leto dobili dijaki-nižješolci šolske knjige na posodo. Dijaki 1. razreda jih lahko dvignejo v občinski knjižnici, kakor hitro bodo na voljo. Dijaki 2. in 3. razreda pa bodo
Kot smo že poročali, je stavba starega Alojzijevišča dotrajana in 111 bilo več mogoče bivati v njej. Zato je alojzijeviški odbor razmišljal, kje bi dobili primerne prostore za novi zavod. Odločil se je za hišo pok. dr. A. Pavlice, ki stoji na ulici Don Bosco blizu Zavoda sv. Družine. To stavbo so sedaj preuredili in dvignili za eno nadstropje. Dela gredo h koncu in v septembru bodo gotovo končana. Z novim šolskim letom bo tako Alojzijevišče moglo nuditi fantom zelo primerno in moderno stanovanje. V zavodu bodo gojenci stanovali in študirali. Kapelo bodo imeli z drugimi v Zavodu sv. Družine. Gospodinjstvo bodo še naprej vodile šolske sestre. Zidarska dela je opravilo podjetje Zdravko Klanjšček. — Na sliki je pogled na novi zavod z zapadne strani.
Evropsko srečanje
o koralnem petju »Auditorium«, ul. Roma
Mednarodno tekmovanje
v zborovskem petju telovadna dvorana UGG
v Gorici od 6. do 11. septembra
dobili primerno podporo, kot vsako leto, v znesku, ki ga bo predlagala ustrezna komisija in ga bo nato odobril občinski svet.
Občinska uprava se istočasno pritožuje, da številni dijaki, ki so lani dobili knjige na posodo, teh ob počitnicah niso vrnili. Kar prejmeš na posodo, ni tvoje in je treba po uporabi vrniti.
Ob spominu rojstnega dne cesarja Franca Jožefa
V	Jasihu (Giassico) pri Krminu je ustanova Civilta Mitteleuropea zadnjo soboto in nedeljo letos že drugič priredila spominsko slavje za rojstni dan predzadnjega avstrijskega cesarja (18. avgust).
Po deželi so viseli plakati v štirih jezikih (ital., furl., slov. in nem.) ter vabili na prireditev. Igrala je tirolska godba, imeli so tekmovanje v plesu. C. kr. (cesarsko kraljevi) vojaki in mornarji so imeli vstop prost.
Bomba in protestni shodi na Koroškem
Zaradi omejitve dvojezičnosti na nekaj obrobnih občin prirejajo Koroški Slovenci po večjih krajih protestne shode. Poleg Dobrle vasi se je tak shod vršil pred kratkim tudi v Škocijanu ob Klopinjskem jezeru.
Nekaj dni pred tem pa je v tem kraju eksplodirala bomba in poškodovala spomenik proslule nemškutarske organizacije Heimatdienst, ki so ga stražili trije orožniki. Kljub temu je bomba ob spomeniku počila, poleg tega pa so prav tisto noč, »zaradi varčevanja«, izključili žaromet, ki je osvetljeval spomenik. Znaki kažejo torej na to, da so oblasti in storilci dogovorjeni. Bomba naj bi poskrbela za primerno vzdušje, za pretvezo, da prepovejo slovenske demonstracije na Koroškem.
Ker je bilo vse skupaj preočitno, protestnega shoda v škocijanu niso prepovedali. Ni pa izključena možnost za kasnejše ukrepanje. Naslednji protestni shod je napovedan v Pliberku.
Medtem so napovedano sodno obravnavo proti mladincem iz Sel, ki so lani zažgali preštevalno skrinjo, preložili za nedoločen čas. Obravnava je bila na Dunaju. Proti tajniku Narodnega sveta Filipu Wa-raschu pa se bo vršila v Solnogradu. Napovedana je bila za 10. oktober, prav za dan koroških plebiscitnih proslav, kakor žrtveni dar nemškutarskemu maliku. Po zadnjih poročilih pa naj bi jo prestavili za dan ali dva prej, da se preveč ne razkrinkajo.
V	Celovcu so imeli nedavno lesni velesejem, na katerem sta bili zastopani tudi jugoslovanski republiki Slovenija in Hrvaška. Ob tej priložnosti je koroški deželni glavar imel govor, v katerem je napadel Jugoslavijo, češ da se vmešava v avstrijske notranje zadeve. Obtoževal je koroške Slovence, ker ni prišlo na Koroškem do skupnega reševanja manjšinskih zadev.
Vse kaže, da v Avstriji nemškonacionalne sile počasi goltajo še tisto, kar je od povojne demokratičnosti ostalo. Avstrija znova drvi tja, kjer sta končali že monarhija in prva republika.
Prve dni avgusta je skupina starejših skavtov odpotovala za teden dni v slovensko beneško občino Tipano. Tipana je ena izmed slovenskih občin v Benečiji, katero je prizadel lanski majski potres. Naj omenimo, da občina Tipana obsega naslednje vasi; Viškorša (Monteaperta), Brezje (Mon-temaggiore), Karnahta (Cornappo), Plasti-šče (Platischis), Prosnid (Prosenicco).
V	občini Tipana živijo Slovenci, ki so bili do lanskega potresa osamljeni. So preprosti, kmečki, večji del pa so izseljenci, ki delajo po svetu, domov pa se vračajo v času dopusta. V tem obdobju vasice spet oživijo in mi smo v tem kratkem času, ki smo ga preživeli z domačini, spoznali njih navade, probleme ipd.
Prebivalci so delavni, vztrajni in sploh ne čakajo pomoči, ker so jih pretekle skušnje izučile, da kar bodo sami sejali, to bodo tudi želi. Vendar je opaziti, da del domačinov utaplja svoje skrbi v pijači. Saj so bili do lanskega potresa popolnoma zapuščeni, obsojeni na osamljenost.
Kakor že lansko leto, smo tudi letos starejši skavti organizirali delavni tabor v Tipani. Domačini so nas veselo sprejeli,
OBVESTI t A
Ravnateljstvo nižje srednje šole »Ivan Trinko« v Gorici sporoča, da se bodo začeli popravni izpiti čez I. in II. razred 1. septembra s pismeno nalogo iz italijanščine.
Romanje, združeno z izletom, ki ga prireja, kot smo že poročali župnija Gabrje-Vrh, bo v soboto 3. septembra. Avtobus odpelje s Travnika ob 5.30, iz Gabrij (pri vodnjaku) ob 5.45, z Vrha ob 6. uri. Če se kdo še želi prijaviti, naj to stori še ta teden. Prijave iz prijaznosti sprejema tudi uprava našega lista. Cena 6.000 lir na osebo. Pot izleta: Val Cellina, jez Vajont, Lon-garone, Alleghe (romarski cilj), prelaz Fal-zarego (2118 m), Cortina d'Ampezzo; povratek ob reki Piavi preko Vittorio Vene-to do avtoceste v Coneglianu.
Licej F. Prešeren v Trstu. Ravnateljstvo sporoča, da se pismeni popravni izpiti pričnejo 1. septembra ob 8.30 z nalogo iz slovenščine. Razpored drugih pismenih izpitov dobite na oglasni deski.
Korošci pri VValdheimu
Glavni tajnik OZN Kurt Waldheim je nedavno sprejel zastopnike obeh osrednjih organizacij koroških Slovencev, ki so mu predočili položaj na Koroškem po zadnji zakonodaji, po .kateri oblasti odrekajo njih večjemu delu vsake manjšinske pravice. Sprejem je bil v Celovcu.
ker nas že poznajo in ker si takih obiskov vedno želijo. Tokrat smo bili le teden dni in smo pomagali njihovim fantom organizirati »Velikošmarenski praznik«. Pripravljali smo oder, kioske, plesišče. Praznik je trajal štiri dni. Prva dva večera so igrali »Veseli števerjanski fantje«, ki so bili tudi lanski gostje. Odzvala se je velika množica ljudi, ki je vesela in zadovoljna poslušala slovensko petje.
Naša naloga je bila v tem, da smo imeli v rokah praktično izpeljavo praznika: od vstopnic do dela v kioskih. V prostem času pa smo obiskali, skupaj z domačimi fanti sosednje vasi in prepevali slovenske pesmi. Ljudje so se zelo radi zbirali okoli nas in z nami peli.
Po končanem prazniku smo prostor pospravili. Na obrazih domačinov se je poznalo, da smo se jim priljubili in da jim je bilo slovo težiko. Obljubili smo jim, da se bomo še vrnili, kajti takih stikov potrebujejo, da se v njih prebudi narodni duh, katerega so jim v preteklosti skušali zatreti. Ta duh pa je vedno tlel v njihovih srcih, kot nam jasno kaže današnje rahlo, a vendar stalno prebujanje. - Marko
Neurje v Sloveniji
Nedeljsko neurje je prizadelo tudi Slovenijo. Na Koprskem je škoda ogromna. Voda je preplavila tovarno Tomos in mnogo drugih skladišč in trgovin. Podobno je bilo v Izoli, škodo cenijo na sto milijonov ND. Neurje je nadalje prizadelo Zasavje, .kjer je posebno velika škoda v Hrastniku in Trbovljah, potem Ribniško dolino s Kočevjem.
DAROVI
Za Katoliški glas; Ivanka Sancin, Trst, v spomin Antona Mamola 5.000; Eulalija Šorli 15.000 lir.
Za Katoliški dom: N. N. 50.000; Marijina družba, Gorica, 20.000 lir.
Za Alojzijevišče: Angela P., Trst, 15.000 lir.
Za Zavod sv. Družine: družina Pregare v spomin pok. Vladimirja 15.000 lir.
Za SKAD - Gorica: N. N. 5.000 lir.
Za skavte: N. N., Števerjan, 50.000 lir.
Za Marijin dom pri Sv. Ivanu v Trstu:
Štefanija Sola v spomin pok. Ivane Abram vd. Seriani 5.000 lir.
Za Marijin dom v Rojanu: namesto cvetja na grob mame Frančiške družina Susič
5.000 lir.
Za cerkev sv. Jožefa v Rlcmanjih: družina Pregare, Ricmanje, v spomin na pok. očeta Vladimirja 20.000; družina Berdon, Ricmanje 10.000; Leandro Kuret, Ricmanje
10.000 lir.
Za kapelo bi. p. Leopolda: N. N., Trst, 500.000; tN. N., Rojan, 10.000; Marija Žerjal, Trst, 10.000; družina Zahar-Petronio, Pulje-Ricmanje, 5.000; N. N., Trst, 10.000; ob 50-letnici smrti pok. mame Antonije Guštin darujejo hčere 20.000 lir.
Za misijonarja Ivana štanta: Verena Sedmak 5.000; Alma Venier, župnija Sv. Križ 100.000 lir.
Za misijon p. Kosa: N. N., Opčine,
5.000 lir.
Za lačne po svetu: Sv. Vincenc, Trst, 30.000; Eulalija Šorli, Trst, 5.000 lir.
Vsem plemenitim darovalcem Bog povrni, rajnim pa daj večni pokoj!
Naši romarji so se vrnili iz Fatime
V	torek zvečer so se po sedmih dneh potovanja in po obisku Fatime in Lizbone na Portugalskem ler Madrida v Španiji srečno vrnili na svoje domove naši romarji iz Trsta in Gorice. Bilo jih je 44. Vsa pot je potekla brez neprilik. Vreme je bilo ves čas lepo, le v Fatimi je bil en večer slaboten dež. Tudi vožnja z letali je bila prijetna. Vsi udeleženci so odnesli zlasti iz Fatime najlepše vtise. O vsem bomo obširneje poročali v prihodnji številki našega lista.
★
\M10lrsU
Časnikarski programi ob nedeljah: Poročila ob 8., 12., 19; kratka poročila ob
11., 14; novice iz Furlanije-Julijske krajine ob 11., 14., 19.15. Ob 8.30 kmetijska oddaja, ob 9. sv. maša.
Časnikarski programi od ponedeljka do sobote: Poročila ob 7., 10., 13., 15.30, 19. Kratka poročila ob 9., 11.30, 17., 18. Novice iz Furlanije-Julijske krajine ob 8., 14., 19.15.
Spored od 28. avg. do 3. sept. 1977
Nedelja: 9.00 Sv. maša iz župne cerkve v Rojanu. 9.45 Vedri zvoki. 10.30 Danes obiščemo Ravanco. 11.05 Mladinski oder »Vžigalnik«. 11.35 Nabožna glasba. 13.15 Slov. ljudske pesmi. 14.10 Operetna in lahka glasba. 15.00 Nedeljsko popoldne.
Ponedeljek: 8.05 Tjavdan. 9.30 Obletnica tedna. 9.40 Koncert. 13.15 Kulturna beležnica. 14.10 Mladina. 14.20 Glasba. 17.05 Deželni orkestri. 18.05 Srečanja. 18.20 Slovenski zbori.
Torek: 8.05 Tjavdan. 9.30 Nekoč je bilo.
9.40 Koncert. 13.15 Kulturna beležnica. 14.10 Mladina. 14.20 Glasba. 16.30 Za najmlajše.
17.05 Slov. glasbeni mojstri. 18.05 Klasiki moderne demokracije. 18.15 Zbori.
Sreda: 8.05 Tjavdan. 9.30 Liki iz naše preteklosti. 9.40 Koncert. 13.15 Kulturna beležnica. 14.10 Mladina. 14.20 Glasba. 16.30 Za najmlajše. 17.05 Deželni solisti. 18.05 »V domu junakov«, drama.
Četrtek: 8.05 Tjavdan. 9.30 Nekoč je bilo.
9.40 Koncert. 13.15 Kulturna beležnica. 14.10 Mladina. 14.20 Glasba. 16.30 Za najmlajše.
17.05 Komorni koncert. 18.05 Obrazi slov. povojnega pripovedništva. 18.15 Primorska poje 77.	^
Petek: 8.05 Tjavdan. 9.30 Potresi v zgodovini naše dežele. 9.40 Koncert. 13.15 Kulturna beležnica. 14.10 Mladina. 14.20 Glasba. 16.30 Za najmlajše. 17.05 Deželni skladatelji. 18.05 Štanjelski grad. 18.20 Domači zvoki.
Sobota: 8.05 Tjavdan. 9.30 Nekoč je bilo.
9.40 Koncert. 13.15 Kulturna beležnica. 14.10 Tekmujte s Petrom. 17.000 Iz Beethovnovih del. 18.05 »Dva starčka«, enodejanka. 18.45 Vera in naš čas.
★
Za cerkev na Opčinah: Angela Škerlavaj v počastitev svojih dragih pokojnih za zastavo sv. Jerneja 10.000; Marjan Sosič in Viktorija 10.000; hči v spomin na pok. očeta za zastavo sv. Jerneja 5.000; družina Brundula v spomin na moža in očeta 20.000; Dario Budal ob poroki 10.000; razni 27.000; N. N. 10.00 lir.
Sožalje
Slovenska zamejska skavtska organizacija, prizadeta ob izgubi svojega člana Ro-bersa in njegove mame, izraža gospodu Marinu, bratu Davidu in sorodnikom iskreno sožalje.
★
Užaloščenim svojcem učitelja Radovana Kodriča izreka iskreno sožalje Okoliški šolski svet Doberdob in učiteljstvo.
OGLASI
Za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski 100 lir, osmrtnice 150 lir, k temu dodati 14% davek IVA.
Odgovorni urednik: msgr. Franc Močnik Tiska tiskarna Budin v Gorici
Izdaja Katoliško tiskovno društvo
ZAHVALA
Ob težki in prerani izgubi našega nepozabnega
VLADIMIRJA PREGARCA
se zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali. Posebna zahvala naj gre darovalcem cvetja dragim vaščanom, Stalnemu slovenskemu gledališču, osebju radijske postaje Prst A, zdravstvenemu osebju, doc. dr. Dušanu Miillerju iz Ljubljane ter prijateljem duhovnikom, ki so mu stali ob strani.
Zena Valerija, sinova Alekslj in Viljem ter ostalo sorodstvo
TIPANA 1977