Edini slovenski dnevnik < v Zedinjenih državah« ■ ■ ■ Velja za vse fcto... $3.00 -s Ima 10.000 tarocnikov;- Ust slovenskih delavcev w Ameriki The only Sioveniar dL. in the United • M • issued every day ex^p jjj Sundays and Holidays* TELEFON PISARNE: 4687 CORTLANDT. Entered as Second-Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 1879. TELEFON PISARNE: 4687 CORTLANDT, NO. 244. — ŠTEV. 244. NEW YORK, SATURDAY, OCTOBER 16, 1915. — SOBOTA, 16. OKTOBRA, 1915. VOLUME XXIII. — LETNIK XXHL ANGLEŠKA VLADA JE NA POVEDALA BOLGARSKI VLADI VOJNO. ZAVEZNIKA STA ZAČELA PRODIRATI PROTI DOLINI MORAVE. KRAU PETER SE BO NAJBRŽE PRESELIL V MESTO MITROVICO. BOJI MED SRBSKIMI IN BOLGARSKIMI ČETAMI SO NEODLOCILNI. — MANIFEST BOLGARSKEGA KRALJA FERDINANDA. — DIPLOMATIČNE ZVEZE MED BOLGARSKO IN ANGLIJO SO PREKINJENE. — V MITROVICO SO ZAČELI PRIHAJATI BEGUNCI. — RUSI HOČEJO PRITI SKOZI RUMUNSKO V SRBIJO. — ŽUPANI OBME JNIH SRBSKIH VASI SO POSTALI ČASTNIKI. — SRBIJA JE NAPOVEDALA BOLGARSKI VOJNO. — ZAVZETJE PO- ŽAREVCA. POROČILA ZAVEZNIKOV. Srbsko poročilo. Niš, Srbija. 14. oktobra. — Vojno ministrstvo je podalo danes sledečo izjavo: 11. oktobra so nas napadli Bolgari pri Koriei in pri Glavi. — Po vročem boju smo jih pognali v beg in jim prizadeli velike izgube. — Isti »lan so zavzeli Bolgari tudi neko postojanko pri Kiti in vdrii za kake pol milje v naše ozemlje. 12. oktobra so napadli naše po-zieije pri Javoru in pri Livadi. Dosegli niso ničesar, ker smo bili mi v premori in smo razpolagali z izvrstno artilerijo. l.'J. oktobra so napadli našo bojno črto pri Kanegradu in pognali v beg nekaj naših oddelkov. Pri Krivipalenski se vrše vroči spopadi. Bolgarska nas je napadla ne da bi nam napovedala vojno. Enako se je zgodilo leta 1913. Prepričani smo ,da bomo tudi sedaj tako zmagali, kakor smo v drugi balkanski vojni. Carjev manifest. Pariz, Frane i ja, 15. oktobra. — Prediio bodo stopili Rusi na Bal kan, bo izdal ruski ear proklama-eijo, v kateri se bo označil kot zaščitnika vsega slovanstva. bolgarskemu kralju bo pa javno rekel, da je izdajalec. Izgube Avstrije in Nemčije. Pariz, Francija, 15, oktobra. — Avstrijci in Nemci so izgubili do sedaj v Srbiji 20,000 vojakov. Ka kili :10,000 jih je ranjenih. To porodilo je dobil "Temps'' iz Niša. Begunci. London, Anglija. 15. oktobra. — PMMUll ** punci, ditrovii ;orske i so žareli prihajati srbski N lada s«- je preselila v (i. ki leži v bližini erno- Vojna napoved. London, Anglija. lf>. oktobra. — anes je bilo tukaj uradno razgla-no. da je Srbija napovedala Bol irski vojno. Vojno ji je napove ila zategadelj, ker so bolgarske te pred dvemi dnevi prekorači-srbsko mejo in napadle Rado- Ustaske čete. Pariz, Francija, 15. oktobra. — rhovno poveljstvo srbske arma-«' J«' imenovalo za častnike župa-'' onih vasi, ki leže v neposredni ližini bolgarske meje. Župani so lobili iKivelje organizirati usta-ie tolpe in jih oborožiti z Man •rjevitni puškami. Čete se bode e v gorovju in napadale po ie oddelke bolgarske ar-ki bi prekoračili srbsko trn am V slučaju, da bi pretila Xišu ka nevarnost, je že določeno, da bo preselila vlada v Mitrovieo, bližino črnogorske meje. Mitrovica leži ob železniški pro-ki vodi proti Skoplju. Anglija. London, Anglija. 15: oktobra. — Anglija je napovedala Bolgarski vojno. Angleško zunanje ministrstvo naznanja, da se je to moralo zgoditi, ker je Bolgarska napovedala Srbiji vojno. Angleška vlada je obvestila srbsko vlado potom švedskega poslaništva v Londonu, da :io danes od desete ure naprej prekinjene vse diplomatičue zveze med Anglijo in Bolgarsko. Rusija in Rumunska. London, Anglija, 15. oktobra. — Takoj .ko je izbruhnila tretja balkanska vojna, je vse mislilo, da bo ostala Rumunska nevtralna, sedaj pa kaže, da se to ne bo zgodilo, in da bo rumunska vlada najbrže dovolila ruski vladi, da bo poslala skozi njeno ozemlje nekaj svojega vojaštva Srbiji na pomoč. Če Rumunska tega ne bo hotela, ji bodo zavezniki napovedali vojno. Stališče Grške. London, Anglija, 15. oktobra. Grška vlada je odgovorila na noto. kojo ji je izročil angleški poslanik, takole: — Grška vlada bo ostala nevtralna. Res je, da obstoji med Grško in Srbijo pogodba, toda v teh razmerah, ta pogodba Grkov nikakor ne veže, da bi se umešali v vojno. Razni načrti. London, Anglija, 15. oktobra. Še sedaj se natančno ne ve, po kateri poti bodo prišle zavezniške čete, ki so se izkrcale v Solunu, v srbsko ozemlje. Nekateri poročajo. da je del teh čet že v Srbiji, iz drugih strani se pa sliši, da se zavezniki šele pogajajo z grško vlado, če bodo smeli prekoračiti grško ozemlje ali ne. AVSTRIJSKO - NEMŠKO GARSKE VESTI. BOL- Prodiranje Nemcev. Berlin, Nemčija, 15. oktobra. — Veliki nemški generalni štab je iz-lal sledeče poročilo o situaciji na Balkanu: Armad na skupina generala Ma-ckensena prodira v srbsko ozemlje. Nemei so pognali Srbe v beg južno od Belgrada in od Smedere-va. Včeraj so vjeli 450 jetnikov 11 zaplenili veliko strojnih puV'- V< eraj so zavzeli Nemci vse u-trdbe južno od Požarevea. Proti jutru so zavzeli tudi mesto Požare v ae. Prva bolgarska armada, ki je vdrla v Srbijo, je zavzela nekaj višin pri Knjaževcu. Avstrijsko poročilo. Dunaj, Avstrija, 15. oktobra. — Avstrijsko vojno ministrstvo naznanja : Avstrijske in ogrske čete so pro-Irle do Brda in pognale sovražnika v beg. Južno od Belgrada pro-iirajo Nemci proti dolini reke Mo-rave. Srbske čete so na več mestih vdrle v bolgarsko ozemlje, pa so jih Bolgari pognali v beg. — Na naši strani je padlo včeraj 18 mož. 190 jih je bilo pa ranjenih. Srbska vlada. Berlin, Nemčija, 15. oktobra. — Iz zanesljivega vira se je doznalo. da preti Srbom velika nevarnost. (Je bo šlo tako naprej, bodo od treh strani obkoljeni in se ne bodo mogli več ustavljati. Vlada s kraljem Petrom vred. je že pobegnila iz Niša v Mitrovieo, odkoder nima daleč do črnogorske meje. — Najhujše je to, ker preti Srbom s treh strani nevarnost. Uspehi, ki jih imajo proti Nemcem in Avstrijcem jim popolnoma nič ne pomagajo, ker jih je Bolgarska napadla z vzhoda. Srbska armada šteje 300.000 mož. Te čete so veliko preslabe, da bi se vzdržale na skoraj 1000 kilometrov dolgi fronti. — Srbi se zelo čudijo, da jim zavezniki, ki so se izkrcali v Solunu, ne pridejo na pomoč. Srbi in Albanci. Berlin, Nemčija, 15. oktobra. — Neki nemški časopis je dobil iz Budimpešte in Kotora poročilo, da so tudi Albanci začeli napadati Srbe. Več tisoč Albancev je navalilo včeraj na Tirno in jo zavzelo. Srbi so se morali z velikimi izgubami umakniti. Manifest kralja Ferdinanda. Berlin, Nemčija, 15. oktobra. — Kralj Ferdinand je izdal na svojo armado in na svoje ljudstvo sledeči manifest: Borite se za domovino in oprostite naše macedonske urate izpod srbskega jarma. Pomislite samo na to, da sta bolgarski kralj in bolgarska vlada storila vse, kar je bilo mogoče, samo da bi ohranila mir. Toda sovražnik je postal preveč predrzen in tak sosed, kakor je bil zadnji čas Srb, bi bil za našo deželo največja nevarnost. Prepričani smo. da bomo osvojili Macedonijo. S hrabrimi armadami Avstrije in Nemčije bomo napadli Srbijo in jo premagali. Tedaj bo naša naloga popolnoma rešena. Grki in zavezniki. Berlin, Nemčija, 15. oktobra. — Poročilo, da je grška vlada prijazno sprejela zavezniške čete. ki so se izkrcale v Solunu, je neresnično. Prebivalstvo je s tem zelo nezadovoljno in je začelo odločno obsojati to postopanje. Iz Budimpešte poročajo: — Grška vlada bo skrbela za to. da zavezniški vojaki ne bodo prišli iz solunskega pristanišča. Pristanišče straži močna grška armada. Francoske telegrafiste .ki so imeli na neki hiši postajo za brezžični brzojav, so zaprli. Bolgarski in rumunsiu kralj. Berlin, Nemčija, 15. oktobra. — Včeraj je minulo ravno eno leto, odkar je umrl prejšnji rumunski kralj Karol. Bolgarski kralj Ferdinand je poslal sedanjemu ru-munskemu kralju brzojavko, v kateri mu izreka svoje sožalje. — V brzojavki mu je tudi zagotovil,, da vlada med Bolgarsko in Ru-munsko zelo prijateljsko razmerje. Zavezniki si bodo na vse mogoče načine prizadevali, da bi se tudi Rumunska umešala v vojno, pa bodo najbrže zelo razočarani. Izpred Dardanel. London, Anglija. 15. oktobra. Angleži so izgubili do 9. oktobra pri Dardanelah 96/J00 mož. Mrtvih je bilo 18,000 med katerimi se je nahajalo tudi 1100 častnikov. Turško poročilo. Carigrad, Turčija, 15. oktobra. Turško vojno ministrstvo nazna-nja : V bi ižini Anaforte smo priza-deli sovražniku velike izgube. — Neki francoski aeroplan smo tako poškodovali, da se je moral spustiti na zemljo. Pri i;ed-il-Bahru so presenetile naše patrulje zavezniške prednje straže in jih pognale v beg. Zavezniške bojne ladije so brez uspeha obstreljevale naše posto-panke pri KilidTBahru. Z« 1 v ■! 1 "V V iztočnih bojisc. Rusi precej uspešni. Z zapadnih bojišč. Nemd baje napredujejo. Nemci perečajo, da se je posreči-' Nemci poročajo, da so zavzele salo Ruscm pri tretjem naskoku ške čete francoske postojanke pri prodreti nemško fronto pri Vese- Auberive. lovu. PRED DVINSKOM. Neki angleški podmorski čoln je razdejal pred Falsterbo neki nemški rušilec. Berlin, Nemčija, 15. oktobra.— V današnjem poročilu vrhovnega armad nega vodstva glede ope-racij pred Dvinskom se glasi sledeče : Armadna skupina maršal Hin-denburg: — Južnozapadno in južno od D vinska, so vprizorili včeraj popoldne Rusi ponovne močne naskoke. Južno od črte Dvinsk Novo Aleksandrovsk se jih je odbilo ter so imeli Rusi velike izgube. Istotako sta se izjalovila dva druga naskoka, katera se je vpri-zorilo južnoiztočno od Veselova. Pri tretjem naskoku pa se je posrečilo Rusom prodreti skozi naše postojanke v širini enega bataljona. S protinaskokom na tem mestu se je že pričelo. Ena naših zračnih križark je metala bombe na postajo v Minsk kjer je bilo zbrano mnogo vojaštva. Opaziti je bilo pet močnih eksplozij ter en požar. Glede armade princa Leopolda Bavarskega ni poročati ničesar novega. NEVARNOST ZA NEMCE. Ta točka je bila nevarna za Nemce. — Pri Vermelles se je potisni-Angleže iz njih pozicij. Berlin, Nemčija. 15. oktobra. — V današnjem ofieijelnem poročilu se glasi, da se je Angleže zopet prisililo, da so izpraznili postojanke pri Vermelles, katere so preje zasedli. Ohranili so v svoji posesti le del zakopov. Saške čete so pregnale Francoze iz neke utrjene postojanke v Champagne, ki je postala za Nemce nevarna. Ofi-cijelno poročilo se glasi: — Severoiztočno in iztočno od Vermelles se je pregnalo zopet Angleže iz našli pozicij, katere so začasno zasedli. Posrečilo se jim je držati le kos zakopa pri kame nolomu. Iztočno od Auberive, v Champagne. so zavzele saške čete zadnjo utrjeno franeosko postojanko, s katero bi se lahko vprizorilo naskok na naše pozicije. Ujeli smo 300 mož, med temi pet častnikov ter zaplenili več strojnih topov. V noči od 13. na 14. oktober so obstreljevali naši letalci zelo važne postojanke v Charlons in Vi-tre-le-Francois. Torpediranje rušilca. Kodanj, Dansko. 15. oktobra.— Neki angleški podmorski čoln je potopil v južnem uhodu v zahv. ki veže Severno morje z Iztočnim. neki nemški rušilec. Tozadevno!*-- • ..." . . . Tois m na eel ir poronlo je dospelo iz Falsterbo. Švedska. Glasom tega poročila se je vršil boj med angleškim podmorskim čolnom in eno nemško križarko ter tremi nemškimi torpednimi čolni rušilei. Eden nemških rušil-cev je obkroževal angleški podmorski čoln ter ga neprestano obstreljeval. dokler se ni podmorskemu čolnu posrečilo izprožiti torpedo, ki je zadel nemškega rušilca ter ga po močni eksploziji takoj potopil. Ostale nemške ladije so nato odplule v južni smeri, dočini se je angleški podmorski čoln prikazal na površje, a se kmalu zopet potopil ter izginil. Z nemškega rušilca se ni našlo nobenega preživelega na obali ter se vsled tega domneva, da je našla cela posadka smrt v valovih. V Iztočnem morju se je potopilo pet nadaljnih nemških par-nikov od strani angleških podmorskih čolnov. Novo posojilo za zaveznike. Angleški vrhovni sodnik, lord Reading, je objavil, da bosta Anglija in Francija v dveh ali treh mesecih najela v Ameriki novo posojilo in sicer v znesku $250,-000.000. Posojilo bo čisto privat-t no bančnega značaja. Trije francoski parniki torpedi-rani. 'Marseilles, Francija, 15. okt.— Danes so dospele semkaj s pa mikom "Mossul", ki .je prišel iz Soluna, posadke francoskih purni-kov "Yxtnan'% "Provencis" in "Salnte Marguerite", ki so bili v Egejskem morju torpedirani od nemških podmorskih čolnov. Častniki parnika "Provencis" so izjavili, da je bil parnik torpe-diran od nekega avstrijskega podmorskega čolna, in sicer brez vsakega svarila. Na parniku "Yunair' pa je bilo ob priliki eksplozije torpeda ubitih osem mož posadke, dočim je bilo nadaljnih pet mož ranjenih. Velik požar v Chicagu. Velika zaloga lesa Ivlaple & Oak Flooring Co. v Chicagu je pogorela do tal. Povzročena škoda znaša $100.000. Franc Jožef trpi na jokalnih krčih. Pariz, Francija. 15. oktobra. — Poroča se iz Berna. da trpi avstrijski cesar redno na jokalnih krčih ter da je njegovo zdravstveno stanje vsaki dan slabše. Francosko poročilo o obstreljevanju na različnih točkah. Pariz, Francija. 15. oktobra. — V današnjem popoldanskem poročilu francoskega armadnega vodstva se glasi, da se vrše živahni artilerijski boji v sekciji v Ar-onti med Loos in Souchez. Enako so se vršili artilerijski boji v odseku pri Lihons. nadalje med rekama Oise in Aisne. v okolici Ouennevieres ter pri Nouvron. Južno od.gozda Hache je prišlo v zakopili do bojev z ročnimi granatami. Francozi so nadalje obstreljevali nemške utrdbe pri Reillons. V Vogezih je prišlo do živahnih bojev, pri katerih se je uporabljalo vse orožje, katero je mogoče uporabiti v zakopili. Ti boji so se vršili severozapadno od Ba-donvillers. nadalje na višinah pri Linge in Barreukopf. Nemci na Hartmannnsweilerkopf. V večernem poročilu francoskega vojnega ministrstva se poroča močni ofenzivi Nemcev, katero so vprizorili slednjič na dveh mestih. v Champagne in Vogezih in pri katerih operacijah so bili Nemei deloma uspešni. Poročilo se glasi: — Pred Loos, pri Boidenbache ter v gozdu pri Givenehy so se vršili danes celi dan ostri artilerijski boji. V Champagne se je posrečilo Nemcem po močnem obstreljevanju zavzeti zapadno od Auberive neko njih staro postojanko, ki tvori skrajno levo krilo pozicij, katere smo zavzeli v zadnjem času. — V Argonih smo razstrelili neko mino, ki je razdejala sovražno u-trdbo pri Cote. V Lotaringiji smo zopet zavzeli neko pozicijo severno od lieillons, katero so držali .Nemci od 9. oktobra naprej. Odbili smo vse proti-naskoke ter ujeli 50 mož. V Vogezih so vprizorili danes zjutraj Nemci na fronti petih kilometrov zelo oster naskok in sicer med Rehfelsen. zapadno od Hartinannsvveilerkopf ter Sudel-kopf. Sovražnika se je odbilo na skoro eeli fronti in le na vrhuncu Hartinannsvveilerkopf se mu je posrečilo zasesti nekaj zakopov. Naša artilerija je razdejala nemške zakope ter demolirala dve bločni liiši pri Violu. Padlo je 2000 francoskih učiteljev. Od pričetka vojne pa do sedaj je padlo 2000 učiteljev francoskih javnih šol in nadaljnih 8000 jih je nesposobnih za službo. Tozadev- Oboroževalna blaznost. Načrti za povečanje armade in mornarice Združenih držav. — Izdatki za prvo leto. Washington, 1). C.. 15. oktobra. Vojni tajnik Garrison je izdelal načrt, ki je že našel odobren je predsednika Wilson a in katerega se bo v decembru predložilo kou gresu. Soglasno s tem načrtom bodo imele Združene države v teku šestih let trenirano armado 1.000,-000 mož. katero se bo lahko takoj vpokliealo v slučaju vojne. Danes se je objavilo posameznosti načrta, katerega hoče predsednik izvesti, kljub energični o-poziciji v kongresu. Glavna točka programa je list .arjenje nove sile, obstoječa iz mladih mož. Ta siia bo nosila i-ine "Continentals" ter bo vsak posamezni obvezen za službo skozi dobo šestih let. V prvih treh letih l>o moral služiti po tri mesece aktivno, dočim veljajo zadnja tri leta kot "dopust'* z obvez-nor-tjo, da se vsakega lahko vpokliče. Garrison označuje ta načrt kot osnovo njegove nove politike. V treh h-tih bo približno obstajala ta oborožena sila iz 600.000 mož. vštevši regularno armado in milico. V teku nadaljnih treh let se bo povišalo število na 1.000.000 PlOŽ. Prirastek v regularni armadi se bo izvršilo v teku dveh let in sieer tako: Deset novih infanterij-skih polkov; sedem v mirnem va-su in deset v vojnem,. — Štirje polki poljske art i l-»rije: ~>2 kom-panij obrežne artilerije: In kenijskih kompanij in štiri oddelke zrakoplovov in aeroplanov. Skupne strošk<» se računa prvo leto na 1S4.000.000.ali £7'.-000 000 več kot je stala armada v prelekleni letu. Wilson za povečano mornarico. Danes je odobril predsednik Wilson mornariški program tajnika Danielsa. Izdatke za nove bojn. ladije s<- računa na $500.-000,000 ali -ti00.000.000 na leto. torej še enkrat tako veliko kot so bila dovolila za mornarico v zadnjih letih. Konjski rep kot lasa. Dve ženski sta bili včeraj rešeni na obali pri Coney Island in sicer od policista na konju. MaeDo-nough, ki ju je potegnil s pomočjo repa svojega konja iz votle. E-no teh žensk je prijel krč v vodi in ko ji je prihitela njena tova-rišiea na pomoč, so valovi obe od-liesli v globoko morje. Več avtomobilov se ji« nahajalo v tem «"a-su na obrežju in ti so toliko časa trobili, da je prišel policist na konju. Svojega konja je takoj pognal v morje in ena ženska se j«' prijela repa konja, dočim je držala z drugo roko svojo tovari-šieo za lase. Zvesti konj je prišel brez vsakega napora zopet k bream. — Hclandci so streljali na Zeppelin. Rotterdam, Holandsko, 15. okt Štiri Zeppeline. o katerih se domneva. da so se vdeležili napada na London, ki se je za vršil v sredo. se je zapazilo danes zjutraj na različnih delih Holandske. ki so pluli visoko v zraku v smeri proti nemški meji. Soglasno z dobljenimi povelji so holandski vojaki streljali na zračne križa rke. Neka zračna križarka je imela številko "LZ-7T" ter se domneva, da je bila poškodovana. Zračna križarka se je nesla I no gibala, bila videti v veliki sili ter koirV-no izginila v smeri proti Nemčiji. Ali je Villa umerjen? El Paso, Texas. 15. oktobra. — Danes se ji* tukaj razširila vest, da je bil general Villa od enega njegovih poveljnikov umorjen zapadno od Casas Grandes. Semkaj je dospelo nadaljno slično poročilo. da je bil umorjen Hipolit Villa, brat generala, ob priliki neke ustaje v Villa Ahumada. Ctadniki v Juarez pa izjavljajo, da je slednje poročilo neresnično, dasiravno priznavajo, da se je vršila revolta posadke v dotičneni mestu. POZOR ČITATELJI! Papež za oboroženo mednarodno legijo. Rim, Italija, 15. oktobra. — Angleški kardinal Gasquet zagovarja danes v nekem članku, katerega je objavil v "Corriere d' Italia", ustanovitev legije krščanskih narodov, na čelu ji papež, ki naj bi izsilila upoštevanje moralnih principijev in to tudi z orožjem v roki. To je baje stališče, katerega zavzema tudi papež. 2000 gledalcev pri obešenju črnca. Murphisboro, 111., 15. oktobra. Dvajset črevljev visoko ograjo ter sedeže za približno 2000 ljudi se je postavilo krog vislic, na katerih bodo jutri zjutraj obesili črnca -Tor de Berrv, ki je umoril neko Mrs. Martin. Za pristop k obešanju je prosilo 4000 ljudi, med njimi veliko žensk. Vstop pa se bo dovolilo le 2000 osebam. Berry je dobil dovoljenje. da gre na vislice s smodko za deset centov v ustih. Danes zvečer je imel za večerjo piščanca. — Usmrčena učiteljica. London, Anglija. 15. oktobra. Ameriški poslanik je sporočil danes zunanjemu uradu, da je bila v Nemčiji usmrčena Miss Edith Cowell. ki je bila preje voditeljica neke šole v liruselju. Dolžilo se jo je. da je skrivala pri sebi vojaške begunce zaveznikov ter jim priuomogla do nadaljncga bega." Pozor, pošiljatelji denarja! Denarne pošiljažve r Arstnje. bodemo sprejemali kljub vojni s Italijo, pošta gre nemotljeiio pr< io KO LAND I JE in EILANDINA, VTJB. Zadnja poročila nam naznanjajo, da se denarne pošiljatve ne izplačujejo v južni TIROLSKI, na GORIŠKEM, DALMACIJI in deloma v PRIMORJU. — Za dal ISTRE, KRANJSKO vso in enak« Bpodnji ŽTAJER in druge notranje kraje pa poslujo pošta kakor v mirnih časih, seveda traja pošiljanje in izplačevanje kaka dva tedna dalj, nego v mirovnih raa-merah. Od tukaj s« rojakom a« more dtnarja pošiljati, ker jih vednt prestavljajo, lahko pa se pofclj« sorodnikom ali znancem, ki ga o4 tam pošljejo rojaku, oko v »do sa njegov naaior. Denar nam poiljit« po "Domfe stic Postal Money Order", ter pri ložite natančni Vaš naslov in oni oseb«, kateri se Ima izplačati« Cene: Wilson na volišču. . ..Predsednik "Wilson bo oddal ne številke je objavil danes mini-I prihodnji torek v Princenton, N. ster za uk. V splošnem se je vpo-! J., svoj glas. 'klicalo 30,000 učiteljev. Na tretji strani smo začeli pri-občevati članke mladega slovenskega učenjaka dr. Bogumila Vo-šnjaka. — Ker so članki izvanred-no zanimivi in sila pripravni za sedanji čas, srno prepričani, da jih bodo čitatelji vestno prebrali, j Dr. Bogumil Vošnjak, je bil v sedanji vojni avstrijski rezervni J poročnik, posrečilo se mu je pa po- jbegniti iz Avstrije in se sedaj na- njajo, naj rojaki redno gledajo ag ! haja v Londonu. — Dr. Vošnjak naš oglas, •je tudi član Jugoslovanskega od- TV&DKA FKiBI BAX3E&* [bora. as Gortludt Bft, XfCfe ft B» K. $ K. 5---- .so 120----' 18.60 10____ l.fiO 130____ 20.15 15---- 2.40 140____ 21.70 20.... 3.20 150____ 23.25 23____ 3.90 160____ 24.80 30-... 4 75 170____ 26 35 35---- 5 50 180 ... 27 !>0 40.... 6.30 190____ 29.45 45.... 7.05 200.... 31.00 50---- 7.75 250____ 38,75 55.... 8.60 300____ 46.50 60____ 9.40 350____ 54.25 6.5.... 10.1"» 400____ 62.00 70____ io.:»5 450____ 60.75 75____ 11.70 500____ 77.50 80.... 12.50 600____ 93.00 85____ 13.25 700____ 108 50 90.... 14.05 800.... 124.00 100.... 15.50 9iK)____ l3-'.{0 110.... 17.05 1000____ 154.00 Ker se cene sedaj Jako spremi* \i \ L 'SUS NARODA" (Slroenic Dally.) Owrad and published by th« Korenic Publishing Co. 0 («corporation.) % , FEANK SAKSER, President. ' LOUIS BENEDIK, Treasurer. * ^aca of Business of the corporation and addresses of above officers : H^Cortlandt Street, Borough of Manhattan, New York City, N. Y. fta celo ieto velja list za Ameriko in Canado........................$3.00 I1" pol leta....................... 1.60 Uto za mesto New York........4.00 }' pol leta za mesto New York ... 2.00 f* Evropo za vse leto...........4.60 I*.....pel leta . ...t........2.65 V " " četrtl«ia............ 1.70 IX}LAS NARODA" izhaja vsak dan lavsemči nedelj in praznikov. -CLAS NARODA", ("Voice o f the People") s ftnad every day except Sundays and Holidays. ^ " ' *3.oo\_ Subscription yearly Advarttaemmt on Kraemant llopl«i brea podpisa in csobnosti se ne pnobčujejo. Panar *aj sa blagovoli poSiljati'po^ Money Order. Tri »' ramembi kraja naročnikov prosimo.. da se nam tudi prejšnja ' M?aliiče naznani, da hitreje' najdemo naslovnika. I>opisom in pošiljatvam naredite ta naslov: * " "GLAS NARODA" V KI Cortland t St., New York City, Talefoo 4037*Cortlandt. Koncem tedna. Zottijeva ban tla. — Zjokaj se, Slovenija, ker imaš toliko branilcev ! Dopisi. AT New Yorku Izhaja neki list, ki je velik prijatelj Slovencev in v. , ji prijatelj Avstrije. Pravijo, tla človek ne more služiti dvema gospodarjema. Ni čuda potemtakem, ee so se urednikom zmetali možgani, da so samozavestno zapisali besede: — Avstrija bo dala Slovencem avtonomijo, ker sedaj umirajo zanjo. — Človeku, ki je to napisal, svetujemo, da naj m da preiskati svoje duševno stanje. Prepričani smo, da ga bodo poslali v blaznico. * * * Isti list je že pred tremi meseci /hiral "izobražene iu avstrijsko mi-!«•<'•■• ljudi" za urednike, češ, da 1>'> postal dnevnik. Dosedaj m u ni še nobeden sedel na lima-Jiiec in mu najbrže tudi ne bo še tako k malo. Njegova smrt bo podobna njegovemu rojstvu: — V tmiradu se je rodil in v lastnem smradu se bo zadušil. * * * • e hoče kdo natančno in urad-ti d dognati, koliko neizobraženih Slovencev je v Ameriki, naj a praša Zottija, koliko naročnikov ima njegov slovenski list. Upamo da število naročnikov niti tisoča ni doseglo. * * * Bog ve, kaj je z "Novo Dobo" v Pittsliurghu, Pa. Vpravništvo hi moralo biti že vsaj toliko kole-"i.ihio. d;i bi jo nam pošiljalo v •zameno. Mogoče je pa tudi, da je nji u urednik, bivbi Zottijev agent kam drugam odhlačal. * * ' Ljudje, ki so preromali dolgo 7>ot od cesarsko-kraljeve pošte do liberalnega dnevnika, od tam k napre dnemu ameriškemu listu, od tega lista na cesto in s ceste k frančiškanom, od frančiškanov zopet na cesto in od tam k listu italijanskega bandita, si upajo govoriti o kameleonstvu. <'e je kaj ironija, je to! # * * Kdini slovenski operni pevec v Ameriki, ultraliterarni, kremeniti slovenski rodoljub se je prelevil v čistokrvnega Srha in odšel na pevsko turnejo po Ameriki. V Moon Runu, Pa., so "bili rojaki kar razočarani. Tudi on je bil baje tako razočaran, da so bo na po-vratku Moon Runu v velikem loku ognil. * a • Ljudje, ki nimajo čiste vesti, nimajo toliko korajže, da bi stopili k sotiuču in vložili tožbo; to je resnica. • . * Od vzhoda do zahoda je šel glas: — Vse za svobodo sloven skega naroda! — Tedaj so bili lepi časi in vsakemu je gorela boja-željnost v očeh. Ozkosrčnost, sla-volilepnost in zavist so začele podirati stavbo, se predno je bil položen temeljni kamen. * a * Vse se bije za našo svobodo: Avstrija. Nemčija, zavezniki, f>r-tej^ Hiily^ slovenski junaki in Cleveland, 0. — *'Jaz sanjam maj, a pravzaprav jesen je zdaj ', izjavil je nekoč eden naših pesnikov in isto izjavo moram podati jaz, kajti vedeti, da se mudim v Clevelandu in v tej slovensko-ameriški metropoli je prav lahko sanjati pomlad tudi v jeseni ali v trdi zimi. Da vidite tukajšnje rožice, ej! Kot bivšemu vrtnarju mi je ostalo še nekoliko botanike v glavi in tako se še spominjam, da se latinskemu imenu katerekoli cvetlice, ki cvete brez nelia-nja, dodaja pridevnik "sernper-flora", na način, kakor bodo n. pr. zgodovinarji imenovali brkatega "kajzerja" Vilče 4'tagrozni" ali Vilče "taprismojeni". Če bi mrtvi latinski jezik oživel in bi se vnela v tem jeziku debata o slovenskih cvetkah, cleveland-skih, sem gotov, da bi bila vsaka druga beseda, ki bi jo slišali: "semperflora". Ej, bo morda kdo zmajal z glavo in zagodmjal: '"Tone pa res, čimbolj je neumen, tembolj je star" — oziroma narobe! Pa kaj hočete, vsak ne more sv. duha "v štant" vzeti kot jezični doktor, ekselenea Suster šič; svoječasno. Sicer pa, kam bi tudi prišli, če bi vsak hotel samo modrost prodajati. Ko bi jo najbolj rabili, bi jo znalo pa zmanjkati! — Pa da se zmenimo do konca o elevelandskih rožicah. Kakor znano, ima vsaka roža trnje, ki večkrat rani do krvi, in nič drugače ni pri rožah elevelandskih. Čuvaj se nas, si mislijo porodnice, pa kaj jih briga, če uboga žrtev tudi izkrvavi! Edino dobro pri celi stvari je, da imamo na sv. Klare ulici dovolj rešilnih postaj, kjer človeka takoj spravijo k sebi, če "od hudih ran že ves šibak" omedleva. Medicine, katere naj bi vsak pacijent noter jemal, opeval je že pesnik pred desetletji nekako tako: "Oj zlata vinska kaplja ti, Ki sree nam jasni, mladi, Če človek ne bi te imel, Kako bi bil kedaj vesel... " Kakor vsakih, zdravil, vzeti se mora tudi teh ne preveč in ne premalo. Pomagajo pa neoporečno. Vsaj meni so v vseh slučajih, iz-vzemši enega, ko sem neko trdo steno preveč blizu pogledal in krvavel nato iz nosa. — Pa tudi nos se je kmalu pozdravil, ker sicer ne bi bil izvohal, da se bo neke lepe nedelje vršila veselica društva sv. Barbare na Veselovi farmi. Kajpak, da me tudi tam ni smelo manjkati, rojak J. Krom ar me je pa prilifral tja s svojim mo-tovilom. Pobožni romarji so se najbolj gnetli pod širokovejnim brestom, kjer je izviral čarodejen vrelec, imenovan "solze sv. Garn-brinusa", ki vtopi vse skrbi, v potrtih srcih up budi, kot je vedel povedati že Prešeren. Poleg tega jo bilo še več manjših zdravilnih mineralnih vrelcev, ki so vsi učinkovali čudovito. Ta-lač-nim bogovom sta bila, razen pečenega krompirja, "vineric", pr-šta itd. žrtvovana tudi dva ko-štruna ali baeka, na plamteči grmadi, kajpak. Meni je prišla na misel tista Kettejeva: "Ni vinca tako sladkega še v Beli Krajini, kot dražestno so ti sladki poljubčki najini"! Da me boste prav rdzumeli, moram pojasniti, da sem ravno takrat držal v roki kos pražene bedričice enega pokojnih backov. Kaj čuda, če je bilo vse do razposajenosti veselo, posebno še, ker se je vse to vršilo na Veselovi farmi. — Saj bi vam še kaj več napisal iz bajnega Clevelan-da, pa danes res ne utegnem, ker moram iti inšpicirati nekatere "rešilne postaje", če se "medicine" še niso izpridile. — A. J. Terbovec. Myton, Utah. — Tukaj nas je malo Slovencev; dve družini in en samec. Pečamo se s poljedelstvom. Če katerega veseli farma, pride lahko sem. Država prodaja zemljo od deset do dvajset dolarjev aker. Če hoče kdo kako natančnejše pojasnilo, naj piše na moj naslov. Zelo radi bi videli, da bi se še kaj rojakov priselilo sem. Če bi prišla v to naselbino kaka slovenska cvetka, jo bomo z veseljem sprejeli. Pozdrav vsem rojakom in rojakinjam širom Amerike! — Marin Kosinc, Myton. Utah. ROJAKI NAROČAJTE SENA "GLAS NAHODA", NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDR DBZAEAB, Brez volje. (Nadaljevanje.) Pavel Pregelj in dr. Rosenstein sta šla čez griček po bukovju kakor po gotskem domu. Veje so se vzpenjale in v zenitu sklepale kakor vitki stebri. Veter je razgrinjal zelenje, da so po tleh semter-tja skakali razsvetljeni prostorčki. Zakaj so pač stari narodi obha jali svoja bogoslužja ponajvee v gozdovih ? Razumeš to, če poslušaš, kako šušti svetovna duša v listnatem morju... Če velikan pomaje s svojo glavo, ali se ti ne zdi, da se hoče razodeti v prirodi skrito božanstvo!... Zatekaj se v gozd! V tem javnem preročišču boš bolje umel. kje je tvoja zveza z drugimi bitji... Pavel in dr. Rosenstein molče odrivata tu grmičje, tam skačeta čez kaluže, v katerih plava Zemljino olje kot tanka siva mrena. Tu sopiliata po koreninah navzgor, tam se spuščata po stopnicah v jarek, kar se Pavel izpod takne, poklekne in se zaleti v bližnje deblo. "No, no! Ne telovadite!" "Toliko suhljadi leži tod kakor v pragozdih, ker se nihče ne po-brine za to kurjavo." "Imajo pač premoga dovolj." "Tako je! Oni dan ga je kmet Re.snik, ki je mejaš našega zahodnega revirja, na njivi izoral cele grude.J' "A tukaj ga menda ni?" "Res ga ni, kar kaže tlak, sestavljen iz črnega skriljevca. ki je poznejši geološki format." V tem pogovoru prideta v Kurjo vas. Novejše delavske hiše so zidane po rebru kakor gredice. Eno poslopje je za dve družini, ki imata povrh vsaka svoj vrtec, kar je zelo primerno. Le to je tam neprilično, da v bližini izsipavajo premogove odpadke, ki se, v ta-kozvanih "Schutthalden" nakopičeni, sami vžgo ter z dimom in smradom duši j o vso okolico. Dr. Rosenstein preiskuje v sobi vznak ležečega bolnika. Odgrne odejo, da pogleda život. Smrt je že nanosila nanj raznobarvne pege, kakor da bi slikariea napikala svojo paleto. Zdravnik šteje ži-liene udarce. "125krat." Šteje kratke dihljaje. "TOkrat." Zapiše zdravila, toda le domačim v tolažbo. Na prostem pa reče: "Meningitis epidemical" "Res?... Ta zagonetna bolezen bojda tukaj pobira mnogo žrtev!" "Da! Raztelesili smo jih letos čez petdeset." "Kaj najdete?" "V malih možganih so rjave, gnile točke in kolobarji kakor v nezdravih jabolkih, če jih prere-žete." Po stranpoti sta zašla v čuden svet. Tuintam so kotanje, polne ilnate vode. Tuintam zeva žrelo, na čigar dnu se joče potok kakor podzemski duh. Tuintam moli siva skala med dvema plastema črne zemlje kakor med dvema kosoma kruha. Štrleči zidi, nagnjeni dimniki, izruvana sadna drevesa pričajo, da je na teh razvalinah nekdaj stala imovita vas. Zdravnik, ki še ni dolgo služboval v Rudniku, osuplo gleda ta nenavadni prizor, katerega je po njegovih mislih povzročil silovit potres. "Gospod doktor, to se zgodi čisto naravno. Ko izpod zemlje izruvajo črni deman1, se vdere skorja, drevesa se sklonijo, prelomijo se njive, hiše poknejo in hlevi, da mora človek in živina iz starih domovanj. Prijetno itak ni prebivanje nad zijavko takorekoč le na pajčini, ko odmeva pod nogami streljanje in rušenje in klje-vanje rudarjev. Komisija uradno prilepi na hišne razpoke papirnate odrezke. Ko zidovje razpada naprej, se počesnejo tudi odrez-ki. Tako približno določijo, v koliko dneli se morajo prebivalci izseliti." "Ni bilo še nič nesreče?" "Pač! Nekdaj sta izginila dva Italijana. Hotela sta ponoči od opekarne k Resnikovi prestavi na prenočišče, kar jima je zmanjkalo trdih tal pod petami." Pavel Pregelj je nalašč skakal čez nevarnosti. Pomladna duša ga je vzprožala. V srcu je nosil nekaj velikega, neznanega, toda usodnega..-. III. Pavel Pregelj je bil prej pesimist in materijalist. Nekega dne se je v Gradcu prepiral s Filipom Zagožanom, ali je sreča, ali je ni. Po mestnem parku je plalo življenje. Skozi kostanjevje se je solnce vdiralo v stožičastili pramenih. V teh so se zableskavali tu rožnati klobuki z medenkami, tam svilnate bluze z zaponami; tu nožnice in ostroge, tam naočniki in zlate verižice. Na klopeh so v gostih sencah .penzionisti potresa vali svoje glave in časnike v rokah. V polnih žarkih na ledinah so letale za malimi vojački in ma-rinci pestunje, čeprav jih je srce bolj vleklo k velikim uniformam. Nad vsem tem vrtenjem, pozdravljanjem, počivanjem so se v zefiru zibali glasovi vojaške godbe, ki je ravnokar svirala pieco s solom za lovski rog. V odljudeni aleji, kjer so za debli poslušali delavci v okajenih srajcah, sta se prepirala dva dijaka o sreči. "Ni je, čisto nič je ni!" trdi Pavel Pregelj ter si viha pšenič-naste brke. "Sreča, veš, to je relativen pojem!" odvrne Filip Zagožan in pokihuje skozi nos, ker je izustil nekaj imenitnega. Filozofu — tako so ga imenovali tovariši — za-žarijo velike kostanjeve oči od tehtne misli. "Sreča, veš, to je relativen pojem! V udanosti v usodo je še nekaj na svetu; zadovoljnosti že manj, popolne sreče skoraj ni!" "Kaj je popolna sreča?" "Čista in nesebična ljubezen !'' "Ah, ljubezen — parfumiran nič!" Prišetala sta se do studenca Plutonovim spomenikom. Pavel pokaže nanj: "Pluton, bog denarja — bog sreče!" Kakor bi se Zagožan sramoval, hoče naprej, toda Pavel ga pridrži. "Če so v sreči res stopinje, kakor praviš, tedaj čuj in si zapomni, kje sem ti rekel to: jaz hočem ali popolno srečo, ali popolno ne srečo !.. . Usoda, le polovičarska ne!"... Ali je takrat govoril preroški? Prvi del njegove želje se mu izpolnjuje do pičice. Neizkaljeno srečo pije kakor jelen studenčni-co. Celo idealistični nazori se ga oprijemljejo, ko sleherni večer posetuje bolno Julijo. Pogovarjata se kakor stara prijatelja. Nekoč mu bolnica omenja mimogrede : "Oh, kaj bi bilo z menoj, ko bi bila pri tej nesreči ohromela?... Drevo se naslanja na drevo, na koga bi se pa jaz?" "Na koga bi se pa jaz?" ponavlja hitro Pavel. "Mati mi je umrla, ko sem bil v devetem letu. Odpeljali so jo v bolnišnico, odkoder so ji postlali v zemljo. Ko smo prišli na pogreb, nam niso mogli pokazati prave materine gomile. Isto noč sta namreč na kužni bolezni umrli dve ženski. Obe sta morali takoj pod grudo. Nihče si ni zapomnil, kje leži naša mati in kje tujka..." "Žalostno!" se oglasi mati Su-šarka, odloži likalnik in zlaga perilo. "Kako ste ji vendar postavili križ?" "Postavili smo ga sicer, dasi ne vemo, je-li na pravem grobu. Kot gimnazijec sem o Vernih dušah venčal oba groba..." Juliji zalesketa solza v plame-nečili očeh in se utrne v čipkasto srajco. Sušarka poneha z delom in posluša s sklenjenima rokama. "Od materine smrti nisem poznal, kaj je prijaznost. Le njeno srce me je res ljubilo. V osmem letu sem bil zbolel hudo. Mati me je nekoč prenesla z ene postelje na drugo. Premikanje me je zabolelo nečloveški. Ugriznil sem jo v nadlehti, da ji je kri takoj pobarvala rokavce. Ljubeznjivo me pogleda njeno oko in njena usta mi rečejo: "To je zabolelo, moj sirotek!" Z očetom si nisva bila prav nikdar na roke. "Moj sin se mora pisati tako kakor jaz!" me je prijel nekoč oče prav ostro, ker sem se pisal z lj- "Papa, dva ela na koncu, to ni slovenski!" "Pojdite se solit z vašo slov3n-ščino! Jaz jo tudi poznam, toda le staroslovenščino... " "Papa, papa", ga prebitim porogljivo. "staroslovenščina se podučuje šele na gimnaziji, katere pa ti nisi videl od znotraj." Napetost med nama se je pri očetu poostrila, ko se je oženil drugič. Mačeha Avrelija pl. Sehvvabendorf je takoj zahtevala, naj j° jaz vselej pozdravim: "Dober dan, milostiva gospa!" ter ji pri tem poljubim roko z globokim poklonom. Nisem se mogel navaditi take gimnastike." J - \ "Kaj pa sestra Ida?" vprašata hkrati mati in hči. "Zlato srce! Jaz sem se rodil na njen god. Zatorej me smatra kot darilo za njeno rešitev. Škoda, da mačeha preveč vpliva nanjo, da si ne upa potegniti z menoj." Sušarka je šla v kuhinjo po razbeljeno železo. Navzlic njeni odsotnosti dokončuje Pavel svojo povest s tresočim glasom: "Pri svojih nimam nikogar... Jaz sem levica brez desnice..." Pomenljivo položi Julija svojo desnico na odejo. Pavel jo prime in vidi, kako se njeni prsti pravilno zožujejo proti koncu. Pogleda v Julijine oči, v katerih trepeta čarobna ginjenost, kakor če maj nikovo solnce gleda z mavričnim pogledom. "Ali mi hočeš biti — dobra?" zategne Pavel, kakor bi hotel izraziti nekaj drugega. "Ali mi hočeš biti — dobra?" Njeno črno oko je zažarelo kakor temna noč, v katero pride najlepša zvezda. A Pavla prime omotica, kakor da bi gledal v glo-belj vrtoglavo, brezdanjo.. Skloni se nad Julijine dišeče lase, na njeno alabastrsko čelo... (Pride še.) Zverska pohotnost. Tri tedne je trajala porotna obravnava v španskem mestu Don Benito zaradi strašnega i ] mora dveh žensk. V vasi blizo mesta je živela neka vdova s svo-| jo edino, nenavadno lepo hčerko Ines. Lepo Ines so obkroževali vsi možki, med njimi tudi poliot-! než Carlos Garcia de Paredes, ki je bil iz odlične, bogate rodbine,! toda grd pijanec in pohotnež; nadalje starejši cinik Castejan. Oba sta zasledovala deklico s ponud-, banii in grožnjami, toda zaman. Sklenila sta, vdreti ponoči v hišo ter si s silo vzeti, kar jima je krepost odrekala. Zvezala sta se s čuvajem. Čuvaj je ponoči sklical mater, naj mu da kozarec vode. nakar sta pohotneža planila v hišo, pobila mater ter vlomila v spalnico hčerke. Ilotela sta jo posiliti, toda deklica se je obupno branila, vsled česar sta se pohotneža tako razkačila, da sta deklico z noži razrezala. Dolgo časa niso mogli zaslediti zločincev, toda konečno so ju dobili. Obsojena sta bila na smrt. Zamaknena deklica. Kako spremene nekatere bolezni duševno in fizično čustvo, o tem pripoveduje zdravnik dr. Wilson v neki knjigi. Neka 121etna deklica je zbolela za influeuco in vnetjem možganske mrene. V tre-! tjem tednu svoje bolezni ni spo-i znala več svoje okolice, fantazirala je in bila zamaknjena; vsako gubo na obleki je videla za kačo. V petem tednu se ji je začelo zdravje vračati, z zdravjem pa se ji je vračal tudi spomin. V šestem' tednu se je razvijala v drugo bi-' tje; citajoč ali igrajoč se v postelji, se je začela tresti ter si delati z rokami prostor okoli sebe, konečno pa je začela prevračati kozolce po postelji. Potem je seda-vala kot popolnoma druga oseba v postelji; njeno vedenje je bilo popolnoma otročje, tudi govorila je v popolnoma pretrganih stavkih kakor otroci ter rabila napačne besede. Smatrala se je sama za drugo bitje ter je govorila o svojem prejšnjem bitju kot o tretji osebi, ki jo je zapustila. V duševnih napadih je glasno govorila in tudi kričala, dočim je bila v normalnem stanju mirna. Svojo tretjo osebnost je imenovala "stari hudič". Tako stanje je trajalo eno leto. potem izginilo, pa se zopet pojavilo čez 10 mesecev. V tem stanju je znala citati in pisati. V svoji četrti osebnosti je bila gluha in nema. To stanje se je ponovilo petkrat. JJrugo stvarstvo v svojem stanju je imenovala "dobro stvarstvo" ali "lepi ljubček". V tem stanju je bila slaboumna in slepa, toda ravno v tem stanju je znala lepo risati, česar v normalnem stanju ni znala. S svojim 16. letom je popolnoma izgubila svojo normalno osebnost. Nobenih večernih predstav. Lcndon, Anglija. 14. oktobra. Ravnatelji londonskih gledališč so sklenili, da ne vprizore več nobenih večernih predstav. HfflHHHl^ s s a s s s s B a a a a a a a a a a a a i a a BOL V HRBTU in v straneh se hitro prežene z rabo S evera s Gothard Oil S- Štefan PIuLko. iz Mu-rieoa. N. Y., nam jo pisal sledeče: "Trpel sem vsled bolcf in v hrbtu in straneh vec ne-co pet let ter sem in cd tem č:isum poiskiisul raz mi zdravila toda brez uspetia. C'ital sem v VaSem Aim:i-nahu o Severovem Gothard-&kem Olju ter &eni e:i preizkusil in £o mi bolečine kmalu izginile. Lahko tudi refem. da je izborno zoper bi.ltčine v noe:ib. Priporočam ga vsi m. ki trpijo vsled krajevnih bolečin.-' (Severoveg-a Gothardskega Olja). Priporoča se kot krajevno zdravilo zoper revmatizem, nevralgijo, izvinjenja, otolkijaje, otekline, otekle žleze, okorelost v sklepih, krče, bolečine in poškodbe. Js mazilo preiskušenc vrednosti. Cena 25 in 50 centov. RANE, etiske, ureze, odprte rane, tveri, bule, o-pekline in ožganir.e se hitro Z3ce::j?, ako sa nadene SEVERAS Healing Ointment (Severovo Zdravilno Mazilo). Cena 25c. Severove Pripravki so naprodaj v vseh leknmnh. Zahtevajte samo Scterove. Zivr-nite nadomestitve. Ako vas ne moro lekarnar založiti, naročite jih od nas. W. F. SEVERA CO., Cedar Rapids, Iowa S S s s B B S S B B B B B B B B B B B B B B B B B B B JTAZNANILO. Rojakom r Lorain, Ohio, la o-kolici naznanjamo, da jih bo ob iakal naš zastopnik JOHN KUMSB, ki je pooblaščen pobirati naročnino za list Glas Naroda. S spoštovanjem Upravništvo Gia« Naroda. KRACKERJEV BRINJEM je najstarejše in od zdravnikov priznano kot najboljše sredstvo proti notranjim boleznim. Cena u "BRINJEVEC" Je: i rteklenle S 6 60 12 Bteklenio 13.00 V ZALOGI IMAMO tndi Clatl domači TROPINJEVEC In SLIYOV-KA kuhma v našJ lastni distilerijl. Naše ccue 6o sledeče: Troplnjevec per gal. $2.25, $2.50, $2.75 In $3.00 Siovovitz per pral................. $2.75—$3.00 Tropin j evec zaboj .................... $ D.OO Bllvovitz zaboj ...................... $13.00 "68" Rye Whiskey 5 let Btar, zaboj .... $11.00 Kadeča Ohio vina per gal.....65c.t 60c., 65c. Catawba in Delaware per gal.......75c.—SOo. Za 5 in 10 gal. posodo računamo $1.00, za 25 gal. $2.00, za večja naročila je sod zastonj. Naročilu naj se priloži denar ali Money Order in natančni naslov. Za pristnost pijače jamčimo. Tite Ohio Brandy Distilling Co. 6102-04 ST, CLAIR AVE., CLEVELAND, PHONE 246 Zastopnik "GLAS NARODA'! 82 Cortlandt Street. New York, N. Y. Frank Petkovšek ^svei Notar (Notary Public) 718-720 MARKET STREET WAUKEOAN, IU. PRODAJA fina vina, Iztrsta« nrirtk«, patentirana zdrayils. PRODAJA 7oin« listke prefect«« L akih črt. POŠILJAJ denar ▼ ttari kr*j sareuljW-in pošteno. UPRAVLJA ▼ Botarskl posal spajajoča dela. Slovenska Društva po vseh Zjedinjenih državah imajo za geslo, da kadar treba naročiti DOBRE IN POCENI društvene tiskoyine, se vselej obrnejo na slovensko unijsko tiskarno "Clevelandska Amerika" Mi izdelujemo vse društvene, trgovske in tiskovine. Naš« tiskarna je najbolj moderno opremljena izmed vseh slovenskih tiskaren v Ameriki. Pišite za cene vsake tiskovine nam, predno se obrnete kam drugam. Pri nas dobite lepše, cenejše in boljše tiskovine. CLEVELANDSKA AMERIKA PRVA SLOVENSKA UNIJSKA TISKARNA "GLAS NARODA" JE EDINI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDRUŽENIH DRŽAVAH. — NAROČITE SE/NANJ > C^lSlS 1Z g^Q^Q^^ 'slovanskih pradedov. V ruski širokosti, v gostoljubnosti dvorcev ru- N a pisal dr. Bogomil Vošnjak, član Jugoslovanskega odbora. Glavna temeljna vpia^a.ija slo jsjovallsj£e?a življa, tako bi moderni Nemci izkoriščali sebi v prid ka-venske narodne eksistence hoeem\... f„„ntl-,*on^a škili velikašev je našla njegova široka priroda nekaj sorodnega, domačega. Ni bilo tudi državnika, ki bi tako razumel in cenil vso o-fgromno moč ruskega naroda.' Ako podležejo sile, ki se bojujejo proti pangermamzmu, uničeni so Slovenci in Jugoslovani. Kakor je črpala Prusija, ponemčujoča polabske Slovane, novo državotvorno silo iz te spojitve nemškega in obravnavati v teh pismih. Ako bi jih pisal v domovini, obesili bij mene avstrijski panduri. Vem, da , v časih v katerih živimo, bi zado-| stoval stoti del tega, kar mi je na duši in kar vam moram povedati za smrtno obsodobo. Pa moja slovenska vest mi pravi spisal si svojo dušo. V mali srečni demokratski Švici, v veliki bogati svobodo ljubeči in svet vladajoči Angliji, v pro-gnanstvu so pisana ta pisma. Posvečena so mojemu rodu, kateremu je njegov stoletni neizprosni sovražnik zamašil usta, da ne more govoriti. tastrofo Jugoslovanstva. (Nadaljuje «eV Avstrija in Italija. ZAGREBČANI SO SE ZELO HRABRO BORILI. — VOJAKI IMA-Rekel si in JO DOVOLJ HRANE. — LAŠKI PILOT NAD GORICO. — NA-PAD NA FOLGARIJO. — ITALIJANSKA VLADA JE ODSTA- VILA VEČ GENERALOV. — "POČASI, TODA DOBRO". PLENJENA ZASTAVA. U- U V O D. Do prvega avgusta tega leta je bilo ubitih in ranjenih dva milijona in pol avstro-ogrskih vojakov. Ako smo optimistični, bi rekli. Boji na Krnu. A' bojih na Krnu, ki so se razvili začetkom junija, se je takoj začetkom vojne odlikoval zagrebški polk, zgodovinsko prosluli Trenkovi pandurji. Kasneje se je na Krnu poseb- mu je bilo. naj vzame vrh Podgo-ra. ki leži na zahodnem bregu Soče pred mestom Gorico. Ragniju je stal nasproti neki generalni major. ki je vzdržal s svojimi Dal-matiuci vse sovražne napade. Na Cadornovo. vabilo se je laški kralj f . r so ga malo močnejše pograbile dalmatinske drenove mišice in ko je Imalo bolj pogledal okoli sebe. je !spoznal, pri čem da je. Ko se je j na licu mesta prepričal, da bo po !hitri Soči odplavala še marsikate-|ra laška buča na večne poljane S miru prej, preden bo Gorica v resnici laška, je pričel zopet preklinjati sedaj laške liste in njihova izmišljena poročila, katerim je tako neumno verjel in prišel v ujetništvo. Žalosten in pobit je odšel pod sigurnim varstvom dalmatinskih bajonetov k bližnjemu poveljstvu. Drugače se mu ni nič hudega dogodilo." Še isti dan je uporabil i\eki naš pilot njegov zaplenjeni in popolnoma nepoškodovani stroj za re-' kognosciranje in je prinesel važne vesti z druge strani meje. ki je bila na zemljevidu, najdenem pri ujetemu pilotu, pomaknjena naj-i mani za par sto kilometrov proč od zelene Soče, utrjene z živim železnim zidom naših braivteljev. Slovens ko katoliško Toda hrabri bojevniki na Krnu |*-*o, je moral gledati težke izgube niso storili svojega samo z orož- j brigade polkov 1. in 2. in brigade jem v roki, marveč so ustvarili tu-jPistoja, ki jo sestavljata polka 35. di nov sistem za grajenje rovov in;in 36. oskrbovanje z živežem in muniei-f Cadojma je ves izven sebe po- no izkazalo ogrsko domobranstvo sam pripeljal pred Podgoro. a meda bo vojna trajala še eno leto. Izgube koncem vojne ne vsak način iu bosensko-liercegovinske čete. "sto pričakovanega vhoda v Cori-ne bodo manje kot začetkom. Za leto dni bi znašale izgube avstro-ogrske vojne brez vojnih ujetnikov pet milijonov ljudi. Pet milijonov je torej "prelilo svojo kri za milo domovino . Slovencev je milijon in pol. Jugoslovanov je v monarhiji osem milijonov. Ako vzamemo te številke za osnovo naših računov, pridemo do strašnih zaključkov. Doslej je torej padlo na bojnem po- j0. Najtežje topove so spravili najzval Ragnija na odgovor, burno lju 75.000 Slovencev in 400.000 Jugoslovanov. Ako traja vojna šejgorske vrhove in zmagali strme j sta se sprla; Ragni je bil odstav-eno leto. bo ranjenih in ubitih 150.000 Slovencev in ^00.000 Jugoslo-| poti z brezštevilnimi serpentina- Ijen. Poguma laškim častnikom ne vanov. Ako računamo, da so ženske polovica prebivalstva, smemo mi. Klavna živina, ki je potrebna'manjka, kar dokazujejo visoke iz-trditi. tla bo vsak peti Slovenec ranjen ali ubit. Iza prehranjevanje čet. se istota-igube štabnih častnikov. Padli so To SO Strašne tekatombe človeških žrtev. Ali ni prirodno, da lco goni na višine in šele ondi za- P« mojih beležkah na laški strani kolje. 12 generala, 1 brigadni polkovnik. Ker so noči jako hladne, je že 9 polkovnikov in do 40 drugih vse moštvo obleklo kožuhe ter si štabnih častnikov. se vprašamo: Zakaj vse to? Ali je ta kri prelita za slovensko narodno samostojnost, za boljše gospodarsko in obče življenje naših slovenskih množic? Kako zmota! Nemčija je hotela to vojno, ona jo je pripravljala!radi ugodnejše temperature gra-tekom štiridesetih let. Vsenemštvo je tiralo slovenske vojake v klav-Jdi svoja zavetja najraje v globo-j Salandra na fronti, iiico. In komu v korist? Ti vojaki morajo ubiti slovensko politično kili jamah. "Corriere della Sera"" poroča dejo. morajo pomagati vsenemštvu do vlade sveta. I Podnevi naši vojaki večinoma iz Trmisa: Vsenemštvo je prežalo na primeren trenutek, da bi zapalilo ta?spe, ker Italijani ponavadi napa- Ministrskega predsednika Sa-strašni mednarodni požar. Sarajevski umor je bil samo hinavska j dajo ponoči ali zjutraj zarana. j landro sta sprejela tukaj oba nje-pretveza pruskim generalom in kapitalistom in vseneinškim kriča-jKer se pa tudi podnevi strelja sjgova sinova, ki sta poročnika, čem. ki so hoteli svetovno vojno za vsako ceno. Zaslepljenci pa naj;topovi, je treba vsekakor biti ču-!Potem se je podal na fronto, da se bi verovali, da je Srbija, da so Jugoslovani temu krivi. I ječ. Megleni dnevi so prazniki na i pogovori s kraljem o važnih dr- Tekoin naših izvajanj nam bo prilika dokazati na osnovi doku-!celi fronti. Tedaj morejo naši vo-ižavnih zadevali in mu predloži v mentov vso krivdo pruskega militarizma in vsenemštva.. Ne samo to jaki popolnoma mirno zapustiti podpis važno listino, tičočo se bodi naša dolžnost, nego pred vsem še druga, V taki dobi, kakor je svoje jarke in se sprehajati, če se italijansko-turške vojske. naš,., se odločuje usoda narodov. Kaka strašna zmešanost vlada glede naših smotrov sedaj na Slovenskem. Razpravljati o našem narodnem položaju, svetovati kam nam je treba kreniti, to je prva rodoljubna dolžnost. Jugoslovani monarhije in češki narod je kakor zaprt v ogr' umi jim ravno ljubi, tudi dvajset korakov pred sovražnikom. Epizod, ki se dogajajo na francoskem in ruskem bojišču med posadkami posameznih sovražnih Salandra se je nato sešel tudi s < 'adorno in generalom Porro. Vr nivši se v Treviso je obravnaval z ministrstvom Ciufellijem nekaj resortnili stvari; na vprašanje. ječi. Ta svet je kakor odrezan od Evrope. Istina ne zašije v to ječo. I jarkov, tu sploh ni. Naši vojaki se j kakšen vtis je dobil o vojnem po-Pa na Češkem je poslednji kmet in delavec prepričan, da je češki|s tem sovražnikom ne spuščajo v Jožaju. je rekel, da se počasi, a do-liarod uničen .ako Nemška zmaga. Slovenci smo v hujšem položaju j nikako občevanje ter na vsa zna- bro napreduje. kakor Čehi. Ali so si tudi naši Slovenci s vest i, da se slovenski voja-; menja, mahanje z roko in druge Ministrski predsednik sy je na ki bojujejo za vsenemštvo? Bojim se, da ne. gestikulacije odgovarjajo s kro-jto s svojo ženo in hčerko za nekaj Naša domovina je postala dežela denuncij. Tu ni mesta za svo-jglo. Italijani se pa skušajo za tojdni podal v dolino Cadole. bodo, odkrito besedo. Svoboda in istina sta postali pastorki. Illimba, nepristojnost maščevati, in kadarj laž, krivica in nasilje vlada ob Savi in Dravi. !mislijo, da naši vojaki praznuje-j Drobne vesti iz Italije. So pa druge dežele na svetu, svobodne, kjer more vsak pisati.| jo ali da se izmenjujejo, začno z j ••Pol. Koriv' poroča, da so v kar hoče, srečne in imovite, ne nesrečne in bedne, kakor naše. Tam!brzostrelnim ognjem. iVeroni oprostili slovenskega du- je vsak državljan svobodne države, ne podanik, kateremu zapove-| Nedavno so naši vojni orožniki j hovnika Cornota ( ?), ki jo slovenski rod živel po tem strašiu-m klanju narodov? Ali bo to dolina sreče in blagostanja, človeški ga dostojanstva in državljanske svobode, ali pa čaka Slovence tam onstran gore še večje hlapeevanje, večja razbitost. odvisnost od tujca, da. morebiti še eelo smrt. Z<\i so. da so prišli časi. o katerih nam govorijo preroki, časi, ko s.' izpolnjuj«- usoda narodov. Narodi stokrat močnejši kot je slovenski. stojijo danes na razpotju, ali naprej k večji sili in mogočnosti. ali v prepad. Xi bilo še časa v katerem jo sfinga zgodovine s tako ueprodirnim. trdim, mrzlim licem motrila onega, ki jo vpraša po tem kaj ho. Ne bo ostal kamen na kamnu. Država, ustave, gospodarska politika, demokracija, etika, vse to bo izšlo iz te eiklopske borbe izpremenjeno. In v teh dneh moreče negotovosti je naravno, da se zamislimo nad usodo slovenskega roda. Niso manjkali v zadnjih letih svareči ght^ivi. da Slovenci tavajo ob strašnem prepadu. Sedaj se je odkril Ta prepad v vsej svoji grozovitosti ne samo Slovencem nego vsem narodom, ki se borijo proti Nemčiji. Ne samo Slovenci, nego največji narodi v Evropi bili so v nevarnosti, da podležejo nemški želji po vladi sveta. V tej dobi nevarnosti slovenski odpor ni bil smotren. neplodno strankarstvo je jemalo narodu najbolje moči in ni dopuščalo. da hi spoznali Slovenci vso opasnost. katera grozi s severa iz tabora vsenemSkega imperijalizma; omejeno samoslovenstvo je hotelo v blaznem verostranstvu ubiti edino našo veliko idejo sedajno-sti — jugoslovansko. To slovensko ladjico brez krmila bi nemški orjak zdrobil kakor otroško igraeieo, da bi se razletela v drobne kose. Velika borba še ni končana, pa za vsakega mislečega Slovenca je jedna stvar gotova. Vse drugo more biti dvojbeno, samo eno je gotovo. Ako Nemčija zmaga, za Slovence ni več sveta, naša usoda je zapečatena. Kakor polabski Slovani bi Slovenci posvečeni narodni smrti, bili vsenemštvu "Volkerduenger", oni gnoj, ki ustvarja v plodni zemlji bujno žetev. Polabska slovanska kri. spojena s težko germansko, tvorila je prusko junkerstvo. Slovansko renegatstvo je jedro današnjega vladajočega razreda v Prusiji in poprusjem Nemčiji. Bismark je bil eden najžlahtnejših, najtipičnih zastopnikv tejra polabskega rene-gatstva. Dostikrat se je v lijem vzbudila stara polabska kri njegovih kraljeva' telesnaTtr^ laške čete, abesinski junaki — tako so poročali laški listi — a po Cardonovih poročilih bi bil tudi Trst že davno v laških rokah, da ni ve- "Neue Tiroler Stimmen" poro-jtra. dežja, toče in drugih vremen-čajo o prvem večjem napadu na škili nezgod. Zatorej ni čudno, da je tem ne-osnovanim in popolnoma izmišljenim vestem verjel tudi neki laški šil artilerijski ogenj, se je izvršil vojni pilot, neki 'signor teneiite', ob pol 3. uri zjutraj po nekem la- j katerega so naši hitro okrstili za škem bataljonu iz Maggio proti 41 Bonaventura di Anialfi", kateri zahodu. Tudi drugi napad z novimi rezervami je bil gladko odbit. Tretji, z veliko trdovratnostjo poskušam napad so izvedli trije ba-talponi, pa so bili zopet odbiti pred avstr. žičnimi ovirami. Po kratki artilerijski pripravi je ob 8. uri laška pehota vnovič napadla. pa se je tudi ta poskus izjalovil. Ob 10. uri je nastopil mir. Naši so imeli le majhne izgube. Odstavljeni laški generali. Posebni poročevalce "'Berliner Tageblat+a ' poroča: Popoln neuspeh, da prodro avstrijsko vojno yrto, je povzročil, da je bila odstavljena cela vrst;; visokih laških častnikov. Odstavili so za kazen pet poveljujočih generalov in pet divizijskih in bri-gadnih poveljnikov. Veliko pozornost vzbuja v Italiji, ker je bil odstavljen general Ragni. o katerem so sodili, da spada med najsposobnejše poveljnike italijanske armade. Vodil je 1. italijanski zbor, turinski, ki je nekaka aža. Ukazano si je zaželel po zraku se sprehoditi do '"laške Gorizzie'" in malo bolj blizu razgledati njeno okolico s slavnimi goriškimi črešnjami. Tako se je dogodilo, da se je ta "signor tenente"' znašel pretekle dni na svojem lepem, novem, čisto novem aeroplanu nad goriško okolico in se zelo iznenadil, ko je o-pazil, da okoli njega breuče in zadevajo aparat neke čudne zrnate zelo muzikalične ose in muši-ce. Torej ne pomaga nič drugega, kakor da treba to zmoto razjasniti. Kako neki morejo, kako si tipajo iz "laške" Gorice streljati na laški aeroplan? "Signor tenente" je dal takoj znamenje, da se misli spustiti, in zares, čez par minut se je spustil njegov lepi ptič na tla. a njegov vodnik je na cirkuški način stopil na trda tla. snel svojo kapico 111 srčno zaželel: "Buon giorno, signori!" Namesto odzdrava so ga pograbile trde roke naših junaških Hrvatov iz Bosne. "Signor tenente"' je nekaj godrnjal in preklinjal po kalabre-ško, ker so nanj streljali, ali ko in ki so se, oziroma se še nahajajo v mestni ženski bolnišnici v Via Preozzi: Kumar Frančiška. Ločnik, 43 let. — Kumar Marija, Ločnik, IG let. Kumar Peter. Ločnik, 6 let. Kumar Karmela, Ločnik, 4 leta. Leban Ana. Podgora. 58 let. Pereko Avguština. Ločnik, 70 let. — Malič Jožefa, Ločnik, 37 let. Bregant Kristina, Gorica, 18 let. — Furlan Marija, Polač, 6(J let. Petrovčič Frančiška, Gorica. 17 let, umrla 13. junija. ATida Marija, Gorica, 21 let. Butkovič Adolf, Gorica, 13 let. Peric Marija, Opatjeselo, 18 let. umrla 21. jun. Peric Olga, Opatjeselo, 3 leta, umrla 21. jun. Vižintin Marija. Štandrež, 18 let. umrla 26. junija. Gorjanc Katarina, Deskla, 48 let, — Komel Mercedes, Gorica, 16 let. Vplikonja Alma. Gorica. 10 let. Velikonja Ada, Gorica, 6 let. Badalič Kristina. Gorica, 38 let. Marušič Marija, Štandrež, 26 let. — Furlani Marija, Gorica. fiO let Pavletič Angela, Gorica, 12 let. Bratuš Justina, Gorica. 56 let. Gorijan Marija, Vogersko, 23 let. — Perša Jožefa, Gorica, 30 Jet. Bergant Jožefa. Podgora, 40 let. — Francovig Adalgiza. Gorica, 22 let. — Vižintin Marija, Gorica, 18 let. Lipušek Marija. Gorica, 52 let. Peric Frančiška, Opatjeselo, 28 let. — Zidarič Štefanija, Deskla, 15 let. — Milost Jožefa, Gorica. 78 let. Ceščut Jožefa, Sovodnje, 16 let. Umrla 6. julija. Petean Katarina, Štandrež, 62 let. — Lipizer Ana, Gorica, 15 let. Zizmond Marija, Št. Peter, 7 let. — Ciglič Kataria, Pevma, 61 let. Peršolja Marija, Gorca, 1 leto, umrla 19. julija. Jakoneič Tereza, Podgora, 52 let. — Grauner Frančiška, Gorica, 21 let. — Tab;:j Cilka, Štandrež. 17 let. Furlan Marija. Štandrež, 16 let. — Pelicon Terezija, Štandrež. 52 let. — Avanzini Ita. Gorica. 38 let. Vodopivec Karmen. Gorica. 18 let. — Stanič Katarina. Gorica, 23 let. Sinič Katarina. Gorica. 62 lot. Batistič Katrina. Sovodnje. 76 let. — Pušnar Uršula. Gorica, 64 let. Fcrkolja Klara, Miren. ::0 let. Zidarič Jožefa, Deskla. 3 leta. Skupaj je bilo 53 oseb ranjenih, od katerih jih je 7 umrlo, 36 o-zdravilo in 10 ,}ih je še v bolnišnici. Ncvi načrti francoskega vrhovnega poveljnika. Viviani je izjavil nasproti več socialističnim poslancem: Joffre uvede novo ofenzivo koncem oktobra, najkasneje pa novembra ko godo angleške sile dovolj močne. Ecj proti prohibiciji. Houston, Tex.. 14. oktobra. — Danes sem dospela poročila g!-,--de rezultatov kažejo, da so dobili prohibicijonisti Calhoun County z večino enega glasu. Proti temu izidu se bo vložilo pritožbo, ker so se očividno dogajale sleparije. Italijani pravijo, da so zavzeli postojanko na gori. Rim, Italija. 15. oktobra. — Italijansko vojno ministrstvo poroča. da so zavzele italijanske čete naprej pomaknjene pozicij:-Avstrijcev v severnem obronku gore Staehelberg. SfAtX SAS5TGFNIJO, kateri 00 pooblaščeni pobirati naročnino U "Glsii Nir^iA" in knjiga, tutor tnal ta. vee a rog« ▼ a».5o stroke Ta<1*3oCs posla: Jgsay Li»' Oirar. FnadKt), LaL: Loviti?. Denver, Colo.: Frank Skrabec. Leadviile, Co*o.: Jerry Jaraniš.. Paeblo. Colo.: Peter Cullg, J. II Boj ta, Frank Janeeb in John Gena. Sfiiids. Ccio. In okolica: Loui* Oo (The Bank Saloon). Walsenbnrg, Colo.: Ant. Saftlch. Cllptan, led,: I.ambert Bolsktr. iRdlfins^oliii. Ind.: Aloia Hudnun Woodward, la. In okolico: Loka« Podbregar. Aurora, DI.: Jernej B. Verbid. Osiesbj, 111.: Matft. HribornVi.. Chicago, 111.: Frank Jnrjovea Depne, 111.: Dan. Badovlna«. La Salle, DL: Mat. Komp. Joliet, HL: Frank Lanrlch, John Z*. letel In Frank Bamblch. Mlceral, Kans.: John Stale. Wankegta, I1L: Frank Petkoviek la Math. Ogria. 8«. Chirac«, HL: Frank Ceras la Badolf Fožek. SpriBsf£eldT HI.: Matija Barbaric. Frosfeaat, Kamm. Sa akailea: Frank Keroe. Hdicrjr, Kauas. la «k«iiea: Uartla Km. CUunel, Mitk. tm Psftl ti halts la M. F. K«»tM5, M^msx,Miiefe. B. KJi&ita- flo. Rtu**, Miia. -a ©žioHt^: sc.. u, Lik'jwi«. !*#»•* «53*»® JckiJT. FTJT'^« CalnbotE, Mina.: Z. Zgona, Jaiufl Pttric.b tn Frank 'Aignr. iJjtntb. jrlinn.: Jr.^eiih SLa.raboE. Misn. in oknlics: Ivan Gea*9, L. Kapcib. Joe. J. Fesfcel in Lonla vi. Perašak. Kvekth, Min.: Jurij Kotte. Gilbert, Minn. In olsoUr«: I/, VhshL i£iun.: Ivan PgdSg. Kitzville, Minn, in okolico: Joe Adamich. Kssttwank, Minn.; Geo. Maoris Vlrilnis, Minn.: Frank Hrovan^fL Leuia, Mo.: M5ka Giabriaa. Aidridje, Kent.: Gregor Zobe-', ^ivat Fails. Most, i l-'riafe, S409 N. 6 th Ay a Red Lodj;e, Mont.: J. Koprivček. Roundup, Mont.: Tomaž Faulin. LlrtJe Falls, M. k.: nrznt Sjrtgorka. CisveLiud, Ohio: Frank tf.iitEer, J. Mxiin.'ilS, Ctaj. Lir linger ia Jskos itesnLt tiTjfz«zi:m, O. «« »coilcs: Alois Ba-ianc. Bridgspsri, O.: iran^ Hočevar CcIUnwood, O.: Llath. Slapnit. L.orAiD, Ohio in ekoliea: Jcta Jfcuaa-17S5 E. 'd£. St. Soun^stori, O.: Ant. Klielj. Oregoa City, Orej,: il. Juatic. Aiicsfeejsf. Pa. i« ekoUca: M. SHa- Li*!:j5cnif?, P».: L.»c*ifl Hribar Szaddeek, Pa.: Ivan Germ. Bridjeviiie, P».: Rudolf PleterSek. dnrdiae, Pa. ia ckoijca: John 3Zer-ližaik. i C^Bemansb, Ps.: Ivan Pajk. j Claridge, Pa.: Anton Jerinx. I Csuaocsbarg, Pa.: Jotm Kokiich. IBraachton, Pa. is okolica: A. Dean ) Dj^ragh, Pa.: Dragntin Siavl€. i Danio. Pa. in okolico: Josip Suho?. Mxyyrt, Pa. in okolica: John Proitor. ; City, Pa.: Karl Zal^r la Tt4 ' Lsben. ! ra.1 Anžoa Vai^atiaiiš,. Grecnsfcurg Pa. 5n oKolica: Joseph Novak. Irwin- Pz. ia citiiea: Frank. Dm-fci- Johnstown; Pa.: Frank Gabrenja la i John Polanc. I Marian:ia, Pa: E. Gottlicher. Meadow Lands, Pa.: Geo?;; Set alt«. I Monessen, Pa.: Math. Kikelj. Mooa Bsa, Pa. la •k«liea: Fraal "^fiek. PUtWerch, Pa.: Ignacij Podvajali« Igaaa Magister, Z. Jakfia la U, K. Ja-koblch. Steeiton, Pa.: Anton Hren. IJaiSy Stss^ iPa.: Joseph fikerij. Wont Xewlom. Pa. la okolica: Jc«l* lovas v'Jult^k Fa. r Frank Sasis la J«ceph •tmel. Tf^ic, Utaii: A11 ten Psi«i. Wlaterooarters, Uiai: Loti« B2a-stsli. RiDiamond. Wast?.: Gr. Por^nta, Savensdaic, Wasi.? Jakob Boa- isk ORfh w. T6. Sa «ft«Ua»f Joka Br* aish. Tk«BM, W. V*. la ekelkai 7ru| Kocijan in A. Korenchan. Graftoa, Wis.: John StaxapCeL Kenoha, Wis.: Aleksander Pewilr. Milwaukee, Wis.: Josip Tratnik la Frank Meh. Sheboygan, Wis.: Frank Sepiah U Heronim Svetlin. West Allis, WIi.i TrtnS Bko& II Leni« LonC»rl3. Rock Springs, Wyo.: A. Justin, Valj Stallch lu Valentin Marcina. r# Wyt.i Jortf Mat«fc Inkorporirana dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota. Sedež v ELY, MINNESOTA. ' GLAVNI URADNIKU rredsednik: J. A. GERM, 507 Cherry Way or bos 17, grad« dock, Pa. Podpredsednik: ALOIS BALANT, 112 Sterling Ave., Barberton Ohio. Glavni tajnik: GEO. L. BROZTCH, Box 424, Ely, Mini. Blagajnik:"JOHN GOUŽE, Box 105, Ely, Minn. Kaupnik: LOUIS KOSTELIC, Box 583,Salida, Colo, VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. MARTIN IVEC, 900 N. Chicago St., Joliet, 111. NADZORNIKI: MIKE ZUNICH, 421—7th St., Calumet, Mich. PETER ŠPEHAR, 422 N. 4th St., Kansas City, Kana. JOHN VOGRICH, 444—6th St., La Salle, HI. JOHN AUSEC, 5427 Homer Ave., N. E. Cleveland, O. JOHN KRŽIŠNIK, Box 133, Burdine, Pa. POROTNIKI: PRAN JUSTIN, 1708 E. 28th St., Lorain, O. JOSEPH PISHLAR, 308—6th St., Rock Springs, Wyo. G. J. PORENTA, Box 701, Black Diamond, Waah. POMOŽNI ODBOR: JOSEPH MERTEL, od društva »v. Cirila in Metoda, ftev. 1, Ely, Minn. LOUIS CHAMPA, od društva §v. Srca Jezusa, frtev. 2, Ely, Minn. JOHN GRAHEK, »t., od društva Slovenec, itev. 114, Ely, Minn. Vri dopisi, tikajoči se uradnih zadev, kakor tudi denarne poiiljatve, naj se pošiljajo na glavnega tajnika Jednote, vse pritožbe pa na predsednika porotnega odbora. Na osebna ali neuradna pisma od strani članov ee ne bode oziralo. Društveno glasilo: "GLAS NARODA." tim podkrovom. Tega kovčega ni Posebno denarna pisma. Pečat-prej videl ta. Še danes zjutraj je nega voska že nisem več obvla-šel tu mimo, pa ga ni videl. | dal. Veš, roka se mi že trese in i Glagoljev se je ustavil. Kov- poškropil sem vso kuverto. Tudi eeg ga ni samo zanimal, temveč ga je neprijetno.... drugim moram navdaja! z nekim čudnim nemi- napraviti prostor. Mnogi mi gle-rom ter mu zbudil nekak temen dajo naravnost v obraz in pravijo občutek, kakor bi bil kak spomin takorekoč: — Kaj ne boš že kma-z njim v zvezi. ! lu umrl ter izpraznil svoje rae- Čudno! je mislil Glagoljev. — sto? — Vidiš, pa sem vložil svojo Odkod neki pride ta kovčeg? j prošnjo za odpust. Kaj pa je. saj In hipoma ga je obšla misel: dobim polno penzijo. Res ni dosti. To je vendar----To je naš kov- zelo malo eelo. a moral sem stori- čeg----KovČeg. ki ga poznam že ti tako.... saj sem si že zaslu- trideset let.... To je kovčeg mo- žil. — jega starega.... mojega očeta. Bilo mu je. kakor bi se zgodil čudež. Na kak način je prišel ta — Težko vam bo zdaj tako! — r>n. t ga ne m» ein tajni. — svoje stanovanje moramo p>:«!;ti kovčeg iz mesta Kirešma. kjer je ter si manjft najeti. Večni študent. Ruski napisal Potapenko. — Za Glas Naroda poslovenil F. R. D. — C emu se bojiš, brat? — je vprašal Aristark Glagoljev mladega študenta iz drugega letnika, ki se je pripravljal za neko skušnjo iz prava, ter je bil nekam v strahu, dasi je napravil že v»'r izpitov v zadnjih dneh. — Jaz pa s«* nič ne bojim. Veš, kar tja bom Šel ter se pogovarjal s profesorjem, kakor se s teboj. Študent ga je začudeno pogledal. — — Toda. Glagoljev, saj ničesar ne znaš. Saj niti zvezkov nimaš. — Kako da ne bi znal? Morda in* znam vsebine tvojih zvezkov. To je mogoče res. Toda o predmetu lahko govorim oseminštiridc-set ur brez prestanka. — In boš naredil? — Brezdvomno. Toda. kako dosežeš to? — 11 in! Tega ti ne morem razložiti. Skušnja.... Napravil sem v svojem življenju — ne vštevši gimnazijskih izpitov — čakaj.... d ji se ne bom lagal.... da. mislim, blizu dvesto izpitov. Mladi študent ga je pogledal z velikim spoštovanjem. On sam se je pripravljal šele zn sedmi izpit, odkar je bil vstopil na univerzo. In tudi med njima samima je bil velik razloček, dasi sta bila oba študenta v drugem letniku pravne fakultete. Mladi študent. Borizov po imenu, je napravljal utis dečka. Vsekakor je VI že par mesecev čez dvajseto leto, toda brki so se branili rasti, in na bra tli se je komaj opazilo par plavili las. Glagoljev pa je imel široko, veliko brado, že čop sivih las v nji in gube na čelu, ki se je zdelo radi velike pleše zelo visoko. Skupaj sta se napravila na pot. Bilo je okrog druge ure popoldne. Večina študentov je bila z izpiti že fjotova. le še kakih š^st jili je še v strahu čakalo v dvorani, da pridejo na vrsto. Profesor se je zdel utrujen in navidez ni poslušal odgovorov na vprašanja, ki jih je stavijal prav leno. Le Glagoljev je kazal zelo samozavesten obraz, kar je bilo tembolj čudno, ker je obiskoval predavanja zelo poredkoma ter sploh ni imel nikakih zvzekov in beležnic in drugih podobnih pripomočkov. Profesor ni klical posameznikov po imenu, ampak j m je da jal na prosto voljo, da je pristopil, kdor je hotel prvi. Ni bil siten in hud, pač je bil na glasu za starega profesorja. Posebno se je že mislilo, da bo strog to uro, ko se je dolgočasil. Borisov je vstal, za njim tudi zi. Borisov je pričel odgovarjati, doč i m je sedel Glagoljev v nekoliki razdalji na stol ter z dobro-voljnim nasmehom opazoval druge študente, dolgočasnega profesorja ter bledega Borisova. Prišel je takorekoč na obisk k profesorju ter je le čakal, da mu bo oni na razpolago. Borisov je končal svoj odgovor. Glagoljev se je približal. Profesor ga je zagledal ter se takoj o-živil in med njima se je razvil pogovor. To ni bil nikak izpit, pač pa nekak pogovor med dvema človekoma, ki se medsebojno razumeta. Govorila sta o raznih prava se tičočih vprašanjih. Glagoljev ni bil istega mnenja, kakor profesor; profesor je zagovarjal svoje mnenje. Glagoljev se je vneto prepiral. — Toda dovolite, — je rekel in mahal pri tem iz slabe nava-nekoliko bolj z rokami, kakor se je spodobilo. — če za hip pritrdimo. da imate prav, sledi iz tega cela vrsta nasprotij, ki jih ne bi mogjli nikdar rešiti. Profesor ga je poslušal pazno ter rekel potem: — Na žalost nimam časa, nadaljevati ta zanimiv pogovor, rad bi ga nadaljeval ob kaki drugi priliki. Vaši nazori me zelo zanimajo. Glagoljev je vstal, se priklonil profesorju ter se oddaljil, bobil je odličen red. Iz univerze je šel v revno gostilno h kosilu. Borisov ga je spremljal. — Kako se moreš obnašati napram profesorju tako podomače? — ga je vprašal Borisov, ki je kazal sedaj zadovoljen in miren obraz. ker je dobil dober red. — Čemu pač ne, prijatelj? —. Profesor je pač človek, kakor sem tudi jaz. — Toda učne tvarine vendar ne znaš. Saj niti pojma nimaš o vsebini predavanj. — Toda .prijatelj, jaz sem star osemintrideset let in že štirinajst let na univerzi! Koliko knjig sem že prečital medtem Časom ! Profesor si vendar svojega znanja pač tudi ni sam izmislil. On se jo učil pri drugih in iz kiijii*. Jaz sem tudi čital te knjige ter imun svojo sodbo — to je vse. Po kosilu je šel Glagoljev domov. Stanoval je daleč, na Dcvie-jem polju, a hodil je tja \edno peš. Imel je dolge noge. Težko je bilo z njim korakati. Delni je tako dolge korake, da se je moralo skoro toči. če se ga je hotelo dohajati. Vstavil se je pri mali leseni hišici, do katere se je prišlo po čednem dvorišču in po z vinsko trto obraščenih stopnjicah. Tu je zbudil njegovo pozornost nek predmet. ki se mu je zdel ra prvi pogled neznan. To je bil lesen kov- (ilagoljev in oba sta stopila k mi- čeg z vzbočeuim, s kositrom obi- bil njegov oče ko tpoštni uradnik v službi? Morda je bil le čuden slučaj. Morda ga je gospodinja kupila na starini ter ga postavila semkaj ? Stopil je v hišo. v veži ni srečal nikogar, ter je krenil na desno proti svoji sobi. Ko je otvoril vrata, je opazil na edinem starem stolu v sobi neko ponošeno suknjo in uradniško Čepico. Na tleh pa je stala dvojica visokih čevljev, na postelji pa je bila zleknjeua shujšana postava, z obritim, zguba-nim obrazom in popoplnoma belimi. kratke ostriženimi lasmi. Glagoljev je pazljivo opazoval to postavo. — Moj oče je prišel, — je rekel sam pri sebi., — dočim je stal z na prsih prekrižanimi rokami pred posteljo. — No. tak starec! Pa se je odločil za to! In Kinešmo zapustil! Toda stari, ki je bil očividno truden od potovanja, je spal trdno. I.ežal je na hrbtu ter si je podložil roke pod glavo. Imel je odprta usta ter je nalahno smrčal. Oblečen je bil v staro, že močno obrabljeno uradniško uniformo in ozke, temne hlače. Glagoljev je stopil potiho k mizi. popravil tam visečo suknjo ter sedel na ravno ist istol, ker drugega ni bilo. Gledal je spečega moža ter mislil: Le poglej ! Tt-^ra na ne bi pričakoval. Kake neki se je mogel k temu odločiti? Kako neki je zapustil službo, ki je toliko let ni bil zamudil? Niti e-n"ga dne ga ni manjkalo ves ta čas. Celo svoje življenje ni bil enkrat bolan. Zdrav, kre[r?k mož starega kopita, ki se jih zdaj ne dobi več. In iz stare šole do kosti! je mislil Glagoljev smehljaje dalje. Svojo kinešmo je vzljubil in se vse svoje dni ni odstranil iz nje. Kako se je pač mogel k temu odločiti ? Zelo se je trudil sedeti mirno, da ne bi s kako kretnjo, pri kateri bi stari stol brezdvomno zaškripal, zbudil starega moža. Toda tu se je zbudil stari, pomen-eal si oči ter se vzravnal. Glagoljev je vstal. — Aristarh. ali si tu? Glagoljev je urno stopil bliže; objela sta se. — Kdaj ste pa prišli? Cemu? Na kak način? Kako ste se odločili k temu? — je spraševal Aristarh. — No. tako brez posebnega povoda. Prišel sem semkaj, da bi si ogledal Moskvo.... Napravil sem mal izlet.... No, ali ne morem tega? Ali je mar prepovedano? Stari se je smehljal, a očividno ni govoril odkritosrčno. Na glasu se je poznalo, da ni povedal vsega, in Glagoljev je občutil to. pa ni hotel tega takoj izdati. Bo že sam začel govoriti, je mislil ; ne bo zdržal. Vprašal je po materi. — Živi pač tako! — je odvrnil stari. — Pozdravlja te in poljublja. — — In sestra? — Omožila se je. — Kaj še! S kom pa? — Gotovo se spomniš nekega Nalimova, uradnika pri pošti? — A. onega sivolasega? — No, kako sivolasega? Rdečkaste lase ima, ne sive. Sedemindvajset rubljev in petdeset kope j k dobiva mesečne plače. Mnogo sicer ni. a živi se. — Toda vi.... Res. kako vendar ste se mogli odločiti, da zapustite Kinešmo. svoj poštni u-rad, svoj presedeni stolec? Tega ne pojmim. — Ha-ha.... Pustil sem se____ no, da. . . . hm, hm. . . . pustil sem se penzijonirati! — je priznal stari slednjič. — Tako je torej! — Da, Aristark, stopil sem v pokoj. Petinštirideset let sem služil. Hotel sem se zdržati do pol stoletja, pa mi je prišlo že pretežko. Glagoljev je postat zamišljen Navidez je bilo preprosto rečeno: — stanovanje pustiti ter si drugo manjše najeti; a na jeziku očeta so imele te besede poseben smisel. V tej mali hišici je živel že petinštirideset let, odkar se je o-ženil in stopil pri pošti v službo. Vsak kotiček mu je bil znan ter ga je spominjal dogodkov v življenju. In da bi z materjo pustila zdaj ta prostor, dočim jima morda ostaja le še malo let življenja! To jima mora biti pač težko in neprijetno. Molčal je, tudi stari ni ničesar rekel. Obema je bilo neprijetno. Potem je vprašal Glagoljev: — Eh, da, kaj pa dela stric. Gordij Matjejevič? Ali je še vedno samec in se še vedno obnaša umazano ? — Tako se ne sme govorit: o stricu. Aristarh! — je odvrnil oče s povdarkom: — Ne, tega se ne sme! Ne obnaša se umazano, ampak njegov značaj je pač tak. Da, da, vse je pri starem. Opravlja svo je posle. Štiri leta je mlajši od mene. Sam zase živi in gospodinji si sam. Vse je le mr-zlo ter nič ne pije. In vedno trpi na želodcu, n-bogi človek. — Kako ne bi na tem trpel, če se iz skopuštva le napol naje?.... — Torej ste zdaj v pokoju. Da. da. — Glagoljev je nenadno živahno vsVdl ter znčel z novim glasom: — No. očka, kaj pa še. lie? Kar ven z besedo, le izgovorite se. Vidim. da vam še nekaj leži na.srcu. — Stari mož je postal zelo nemiren ter je zmajaval z glavo. — Ne, kaj naj bi še imel? Drugega nič, res ne. — Ej- ej. samo reči nočete. No torej, morda bom sam uganil, e? Vi in mati sta si mislila: — Zdaj sva v pokoju in pokojnina je pičla. Najin sin pa je končal študije v dveh fakultetah ter že tretjo pričel. Ali ni že dovolj študiral? Ali ne bi bilo zanj že čas, da vstopi v službo in podpira svoje, stare stariše? Tako je, ali ne? — Kaj vse govoriš, kaj govoriš. Aristarh! Taki izrazi, taki izrazi! — je vskliknil stari, in oči so mu begale naokrog, kakor pri zasa-čenem vlomilcu. Aristarh ga je o-pazoval natančno in ni nič več dvomil. (Konec prihodnjič.) V gorah ob zgornji Soči. "Berliner Tageblatt*' priobču-je naslednji dopis svojega posebnega poročevalca: Iztrga se iz veličastne skalne divjine in se takoj neugnano vrže nekaj sto metrov navzdol, kakor bi bila v jezi planila iz materne-ga naročja. To je pod Mojstrov-kiuim prelazom, in če se prav o-pazuje to divje penjene, se zdi, kakor bi bila to le preobrazba iste titanske sile, ki je zmetala te skalnate stene sem gor, pognala kvišku stolpe vrhov in zarezala v gore te grape in skalne globeli. Besno se spenja mlada Soča proti vsem skalnim oviram, s penastimi tacami jih razbije nad voje ter si skozi raztrgane gorske boke izsili svojo pot. Reže, žaga. rije neprestano naprej, proti morju: maloštevilni kmečki domovi preplašeno zde med njo in stenami, ozke, priproste brvi vise nad njo, kakor bi bile ostale iz pradavnih časov. Peua leti gor k trliljenim tramovom. Ko pa pride reka dalje nav idol. se zdi, kakor bi bila sedaj zadostila svojemu prvemu divjemu nagonu in hoče naprej razvijati svoj najlepši dar: svojo barvo. Ta barva je dar bogov, najlepša rečna barva na svetu. Iz katerih gorskih globin jo je neki dobila s seboj, to modrozeleno barvo, ki se zdi, da so se v njej raztopili ma lahiti in safiri, vmes pa teče mo drina neba in v temnejših vrtin- I . . cih počasi krožijo turkeevi drolV-ci? — I To je po resnih profilih Karavank in Karnijsko-julijskih alp prvi pozdrav Italije, barva hrepenenja, sveti prapor dežele, ki je stoletja vzbujala nemški zanos. I Ko sem pred nekaterimi poletji hodil ob Soči. ob njenem srednjem teku, tedaj je v meni neprestano šepetalo, ne. pelo je. pelo kakor van I) veko v nebeški zbor: ''Potnik, temnozeleni potnik v solnč-no deželo!" To je bilo na poti iz Sv. Lucije v Gorico, kjer leži danes na tisoče italijanskih mrličev pred avstrijskimi postojankami, kjer je na stotine sinov dežele hrepenenja odplavila modrozelena reka. da strohne med skalovjem ali izginejo v pesku Adrije.... Trenta se imenuje soški kot med Mangarton na eni ter Prisoj-nikom in Razorom na drugi strani. Tu je ena najbolj osamljenih alpskih pokrajin. Nekaj revnih slovenskih vasi tiči pod nebotič-nimi apnenčevimi stenami. Merilo Interlaekna ali Ischla nima tu nobene veljave. Tu ni nobenih letovišč. nobenih zdraviliščnili pristojbin. nobenih hotelov, nobene dobro skrbovane planinske koče. niti cest. Tu ni nobenega polja, samo gozdovi se vspenjaajo na bokih gora, gor do golih, belih skalnatih zidov, kjer jim zmanjka temelja; na majhnih travniških krpah se pase živina. Vse druge življenjske potrebščine. ki jih ne daje goveja živi na ali ovce, morajo ljudje iskat: nižje v dolini, v Bovcu, ki je majhno mesto, ali pa jih morajo pri uesti iz Kranjske gore. Toda Bovec je danes podoben mrtvemu mestu. Prebivalci so ga skoraj popolnoma zapustili, brez življenja je v solncu in dežju. P( njem begajo zapuščene mačke, k se nočejo ločiti od hiš. V Bovcu ni ničesar dobiti. Ta ko ostane prebivalcem zgornje so ške doline glavna pot čez Predi1 v Trbiž ali Kranjsko goro. Doli na je podobna vreči. Pa to je ča-rodejska vreča, ki se kljub vsemu vedno zopet napolni. Lahom s< morajo solziti oči po vsem, kar jf v tej vreči najti; topovi in voj ne kuhinje, obleka in čevlji, kova čije in pekarne in živila za mnoge tisoč ljudi. Kajti dolina je vsled vojne postala zelo obljudena, veliko bolj nego je'bila v mirnih časih. Revm vasi ne zadostujejo, zato so si morali ljudje zgraditi nova mesta i; desk. cele ulice barak se vlečejc po ozkem dolinskem dnu ali pleza jo po stenah navzgor, kepaste ko če iz tramov in strešne lepenke vise na skalnih podvesah. Ljudje in konji hočejo imeti streho, kajti v tem deževnem poletju je velika stiska za suhe prostorčke in ž« prihajajo hladne noči. Tisoče, de-settisoče je treba v tej dolini nasititi in napojiti, in da je to mogoče je dan za dnem se ponavljajoči čudež. Kajti prelazi. preko katerih gredo ti čudeži, niso oni lahki, prijetni prehodi, ki so našim dolomitskim potnikom v prijetnem spornimi, po katerih hodijo elegantne mlade dame v svilenih blu zah in čevljih za tennis. Nobene prijazno vijoče se serpentine ne vodijo na te gore. To so mučni in strmi pohodi k prelaznim višinam do 1700 m in čez. najprej sta re karavanske poti. potem komaj še ozka jezdna steza brez vsakega ozira na pljuča ljudi in živine. C'ez eno teh revnih poti priha ja vsak dan živež za desettisoče. se goni težko sopeča. klavna živina. vlačijo topovi in drdrajo vozovi z munieijo. # Če se gre od Bovca ob zgornji Soči navzgor, najdemo ondi. kjer Soča ukroti svojo največjo raz-brzdanost, literaren spomin. Nekaj hiš je tu. priprosta gostilna in naj priproste jše prenočišče za planince. To je Baumbaehova koča. Ime novana po pesniku Rudolfu Baum-bachu. V planinskih krogih je znana kot izhodišče za pohod na divje gorske velikane kroginkrog: Kanjavee, Razor, nevarni Jalove. Prisojnik. bovški Grintovec. Iz stranske doline Zadnice pa gleda sem čez kolovodja teh fantastičnih velikanov. Triglav. Na njegovih pragovih, njegovih peščenih plazovih, njegovih snežiščih je doma pravljica o Zlatorogu. Sedaj leže bolniki v Baumba-chovi koči. Med golimi stenami spalnega prostora, ki je videl veliko ranega vstajanja, veliko veselega pričakovanja poletnihN gorskih krasot, leže na vojnih posteljah — samo en ranjenec in nekaj bolnih. Tu je več bolnih nego ranjenih, le redkokdaj imajo zdravniki opra-1 viti s strelnimi ranami, tu in tam ranitve s kamenitimi drobci; naj-češči so katari v želodcu, grlu, črevili in razne očesne bolezni. { Ljudje od delavskih oddelkov so, Bošnjaki, Nemci, Ogri, Rusi-ni. kakor že pride. Vsi imajo truden, tih. potrpežljiv pogled, nekaj — ne morem si pomagati — kakor živalska udanost v usodo.1 Za vojake jih niso mogli rabiti, za delo so pa šo dobri, kot vodniki tovorne živine, nosilci ali graditelji poti. Vsak ima svojo majhno hibo, radi katere ni mogel postati vojak. Nihče nima popolnega zdravja. I služba v delavskih kolonah je vsaj tako težka kakor vojaška služba sama. Ni malenkost, dva do trikrat na dan nositi bremena, težka 30—10 kg, 400 do 500 metrov visoko. Konji, ki se morajo uporabljati tudi kot tovorna živina, imajo uposeb-nost, da ravno na najbolj strmih mestih izgube razsodnost in se vspenjajo hitro, sunkoma. Za seboj potegnejo tudi svoje vodnike brez ozira na sapo in srčno kap. Ob sestopu so boječi in negotovi, drsajo se in plazijo s šibečimi zadnjimi nogami. Tuintam je videti v teh gorah tudi nagrobne križe ljudi iz delavskih kolon. Ob pristopu na n ko planino sem pod strmo st« no našel grob Ogra. ki ga je ubil kamen. Mnogokrat pa je zapisano na križu samo ime in "umrl od tega iu tega.'? Ne morda: "padel za domovino"' ali "umrl junaške smrti", kakor se čita na vojaških grobovih. In vendar je bila tudi to vojaška smrt in junaška smrt. iCENIK KNJIG katere ima ▼ zalogi SLOVENIC PUBLISHING CO. Y) 82 CORTLANDT ST. NEW YORK, N. V, // T --—-J MOLITVENIKI: Duhovni boj t—.60 Marija Kraljica <—.60 Vrtec nebeški t—.40 POUČNE KNJIGE: Ahnov nemško-angleški tolmač, vezan *-r.50 ingleško-slovenski in slo- vensko-angleški slovar i—.40 Berilo prvo, vezano t—.30 Berilo drugo, vezano t—.40 3erilo tretje, vezano t—.40 Cerkvena zgodovina t—.70 Dobra kuharica, vezano $3.00 DomaČi živinozdravnik t—.50 Evangelij — .50 Fizika 1. in 2. del .—.45 Hitri računar, vezano •—.40 Katekizem vez. veliki t—.40 Katekizem vez. mali ■—.15 Nemščina brez učitelja, 1. in 2. del. vsak oba $1.00 )bčna zgodovina $4.00 Pesmarica, nagrobnice $1.00 Poljedelstvo ■—.50 Popolni nauk o čebelarstvu, vezan $1.00 Postrežba bolnikom :—.20 3adjereja v pogovorih t—.25 šchimpffov nemško-sloven- ski slovar $1.20 Schimpffov slovensko-nem- ški slovar $1.20 Slovenski pravnik $2.00 Slovenska Slovnica, vez. $1.20 -Slovenska pesmarica, 2. zvezek po —.60 *>pisovnik ljubavnih pisem —.40 Trt na uš in trtoreja —.4 G Umna živinoreja —.50 {Jmni kmetovalec !—.50 tirovnik, narodne pesmi, 1., 2. in 3. zvezek, vez., po —.50 ZABAVNE IN RAZNE DRUGE KNJIGE: Baron Trenk s—.20 Belgrajski biser s—.20 Beneška vedeževalka *—.20 Bitka pri Visu —.30 Bodi svoje sreče kovač —.30 Boj s prirodo -—.15 Božični darovi «—.15 Burska vojska ;—.25 Cerkvica na skali i—.15 Ciganska sirota, 93 zvezkov $5.00 Cvetke t—.20 Don Kižot t—.20 Dobrota in hvaležnost —.60 Fabiola e—.35 George Stephenson, oče železnic f—.20 Grizelda t—.10 Hubad, pripovedke, 1. in 2. zvezek po s—.20 flustrovani vodnik po Gorenjskem i—.20 Ivan Resnicoljub (—.20 Izanami, mala Japonka i—.20 Izidor, pobožni kmet t—.20 Jama nad Dobrušo t—.20 Jaromil ■—.20 Jeruzalemski romar ■—.45 Kristusovo življenje in smrt vezano $3.00 Krištof Kolumb —.20 Križana umilejnost >—.40 Kaj se je Makaru sanjalo f •—.50 Lažnjivi Kljukec —.20 Leban, 100 beril (—.20 Maksimilijan I. t—.20 Marija, hči polkov* —,20 Mati, socijalen roman $1.00 Mal om est ne tradicije i—.25 Miklova Zala —.35 Mirko PoStenjakoviS (—.20 Na divjem rapadu, yea. »—.60 Na jutrovem <—.81 Na krivih potih t—.99 Na različnih potih t—.29 Narodne pripovesti, 1. in 3. zvezek po —.20 Naseljenci s—.20 Na valovih južnega morja —.15 Nikolaj Zrinski .—.20 O jetiki «—jfl Odkritje Amerike, vea. t—.80 Priha j ač .—.30 Pregovori, prilike, reki —.23 Prst božji .—.29 Randevouz _—.23 Revolucija na Portugalskem —.20 Senila »—.18 Stanley v Afriki ,_.2Q Sherlock Holmes, 3., 4., 5. in 6. zvezek po -— Sveta noč t—.28 Srečolovec ;—.20 Strah na Sokolskem gradu, 100 zvezkov $5.00 Strelec —.20 Sanjska knjiga, velika t—.30 Štiri povesti .20 Tegetthof —.25 Vojan na Balkanu, 13 zve«. $1.85 Zlate jagode, vez. —.30 Življenjepis Simon Gregorčiča .—.50 Življenja trnjeva pot t—.50 Za kruhom —.20 življenje na avstr. dvoru ali Smrt cesar je viča Rudolfa (Tragedija v Meyerlingu) —.71 SPILMANOVE POVESTI: 1. rv. Ljubite svoje sovraž- nike —,2f 2. zv. Maron, krščanski deček t—.28 4. z v. Praski judek —.29 6. zv. Arumugan, sin indij- skega kneza —.29 7. zv. Sultanovi sužnji —.25 8. zv. Tri indijanske pove- sti —.30 9. zv. Kraljičin nečak —.30 10. zv. Zvesti sin —.20 U. zv. Rdeča in bela vrt- nica —.30 12. zv. Boj in zmaga r—.30 L4. zv. Prisega huronskega glavarja t—.30 15. zv. Angelj sužnjev t—.30 16. zv. Zlatokopi —.30 18. zv. Preganjanje indijan- skih misionarjev —.30 19. zv. Mlada mornarja r-.S-f TALIJA. Zbirka gledaliških iger: Brat sokol t—.28 Pri puščavniku f—.20 Raztresenca i—.30 Starinarica ■—.20 Županova Micka =—.30 Idealna Tašča t—.2« RAZGLEDNICE: Newyorške, s cvetlicami, humoristične, božične, novoletne in velikonočne, komad po .—.08 ducat po t—SL§ Z slikami mesta New Yorka po —.21 Album mesta New Torka krasnimi slikami, mali •—.3? ZEMLJEVIDI: Avstro-Ogrske, mali —.1® Združenih držav, mali —.10 veliki ^-.29 vezan —.50 Balkanskih držav —.15 Evrope, vezan —.50 Vojna stenska mapa $1.54| Zemljevidi: New York, Colorado, Hlinoi8, Kansas, Montana, Ohio, Pennsylvania, Minnesota, Wisconsin, Wyoming in West Virginia in vseh drugih držav po OPOMBA: Naročilom je prilo žiti denarno vrednost, bodisi v gotovini, poštni nakaznici, ali poštnih znamkah. Poštnina je nri i« vr&čtuuuu, --------~ - ^ NOVICE IZ STARE DOMOVINE. KRANJSKO. Za oslepele vojake. Županstvo občine Kropa je poslalo deželnemu odboru znesek 100 kron kot čisti donos po županstvu prireje no veselico v korist oslepelih vojakov. Iz Rusije se je vrnil Jožef Ška-iVr, doma iz Gotovelj, kot prvi Slovenec-invalid, ki je bil rešen ruskega ujetništva. V ruskem ujetništvu. Po 13. mesecih se je oglasil iz ruskega ujetništva že za mrtvega proglasili Josip jlaeher. Lazeč, p. Dra-ga. okraj Kočevje. Iz italijanskega vojnega ujetništva s<- je oglasil Jožef Zorman. doma iz Zgornjega Brnika št. 108 pri tVrkljah na Gorenjskem. Piše pa tako-le svoji skrbni materi Mariji: "...in Vam dam vedeti, da si-iti zelo ranjen na obe nogi. Hoditi ne morem nič. Ranila me je dne 26. julija granata. Mislim, da ne bom nikoli več prav lahko hodil. Zadaj v kolena me je zadelo in pa kamenje je priletelo v me tako. da sem obvezan na vse strani. Pisati pa tudi ne morem kaj prida, ker me roka boli. Slovenec e»ein sam med ujetniki, drugi so le Nemci in Madžari. Z Nemci se že malo pomenimo. V ognju pa sem bil samo dva dni, pa nisem nobene reči pokusil. Kruha imam tukaj dosti. Drugič Vam bom napisal naslov. Več ne morem pisati; ker nimam nič papirja, pa tudi nobene vojne dopisnice več, saj vrste, kje da sem... " Pogrešani vojaki. Pogreša se od meseca januarja Anton Dečman, pešpolk. 2. stotnija. Po njem poizveduje njegova žena Frančiška Dečman v Savljah št. 10, pošta Jezica pri Ljubljani. — Pogreša se Angel Kralj, šestošolee, ki jo nastopil 16. marca vojaško službo kot čmovojnik 58. pešpolka in je bil ranjen v Galiciji dne 2. junija, kakor pravijo nekatere o-sobe. Po njem poizveduje Štefan Kralj, Gorenje Duplje št. 11), pošla Tržič na Gorenjskem. — Po-so »Io/.ct Matjaž, 4. Joniobr. pešpolk, 5. stotnija. Zadnjič je pisal 2b. avgusta 1914. Po njem poizveduje njegova mater Marija Matjaž, Rateče št. 140, pošta Bela poč. — Pogreša se Josip Kozina, računski podčastnik pri 17. pešpolk u. l*o njeni poizveduje svojci v Ljubljani. Padli vojaki 17. pešpolka. Me-st-ea julija so padli slodeči: Crnovojnik Fran Likožar. Št. Jurij pri Kranju. — Desetnik Josip Birtič. Dobrova pri Ljubljani. — Martin Some. umrl na koleri. — Crnovojnik Jernej Sedej, Vrhnika. — Pešce Janez Trape, Stari trg pri Ix)-gatcu. — Crnovojnik Janez Fran-tar, Cerklje pri Kranju. — Crnovojnik Janez Perseh s Štajerskega. — Crnovojnik Fran Zupan, Št. Jernej na Dolenjskem. — Fr. Za Ur. Rob pri Laščah. — Crnovojnik Janez Krevs, Mirna peč.— Crnovojnik Peter Korošec. Rob pri Laščah. — V avgustu sta u-mrla za kolero: poddesetnik Josip Krzen, Selce nad Škof jo Loko. ter pešec Delbon Girgoni, Krmin. Vojaki so umrli. V raznih ljubljanskih bolnišnicah so umrli sledeči vojaki: Lepin Komik in Feo-dor Ma*rejev, ruska vojna ujetnika. — Josip Horak, vojaški delavec, 28 let. — Anton Zehet gm-ber, topničar težke havbiene divizije, 22 let. - Aleksander pi. Hoffmann, nadporočnik. — Ivan Kol-košovskv, pešec. — Aleksander liauer, ogrski honved. — Janez Jasciičak, poddesetnik. — Eugel-hert Stadler, topničar domobranske havbiene divizije. — Radivojj Radio, pešec. — Rudolf Svoboda, desetnik. — Janez Štefko, Pavel Cihoii in Nikolaj Stralja. ogrski pešci. Umrli so v Ljubljani: Matevž Mani, retšetar-hiralec, 27 let. — Ivan IIvala, posestnik-hiralee, 72 let. Ivan liergant. hiralec, S2; let. — Karel Klopeič, sin železniškega čuvaja, 10 mesecev. — Marija Colnik. žena železniškega nadsprevodnika, 4!» let. — Marija Kogoj, čevljar jeva hči, 15 mese-cev. Jaroslav Kocka, sin gimnastika, J mesece. — Zdravko Jazbec, rejenec. 6 tednov. — Danica Zavadlov. hčf begunke. 8 mesecev. — Antonija Jeločnik. stav-čeva žena, 34 let. — Frančiška Florjančič, služkinja, 24 let. — Helena Danič, žena železniškega delavca, 33 let. Umrl je na Bledu Julij pl, Paver, znani avstrijski raziskovalec severnih |>okrajin. Truplo so prepeljali na Dunaj. Tilnik si je zlomil pred deželno bolnišnico v Ljubljani neznan bolnik, ki §o ga hoteli pripeljati v deželno bolnišnico. Splašili so se konji. Bolnik je bržkone hotel skočiti z voza, a pri tem je tako nesrečno padel, da si je zlomil til nik in tekom 10 minut umrl. K cenam za živine in meso. Do ločene so maksimalne cene za živino po 2 K. oziroma 1 K 80 vin., meso je pa po 4 K. Glede mesne cene velja ta cena le kot najvišja dovoljena cena za najboljšo kvaliteto brez priklade. Slabša kvaliteta s prikladami bi se morala ceneje prodajati. Kar se pa tiče maksimalnih cen za živino, čita mo v "Kmetovalcu": "Kmetijska družba se je odločno izrekla proti določitvi maksimalnih cen za klavno živino, ker stoji na stališču, da je maksimalne cene enakomerno postaviti v celi Avstriji za nadrobno razprodajo mesa, ker se potem cene klavni živini same od sebe uravnajo, a deželna vlada je vendar le dne 29. julija t. 1. določila maksimalne cene za klavno živino, kar bo po mnenju glavnega odbora imelo za posledico, da meso v deželi vendar le ne bo ceneje in da se bo klavna živina rajše v druge dežele prodajala. Glavni odbor je zato sklenil deželno vlado na to posledico opozoriti in jo prositi, da nared bo v prid kmetovalcem in konsu-mentom izpremeni.'' Deželni zavarovalni uradi. Po družnica Nižjeavstrijskega deželnega življenjskega in rentnega zavarovalnega zavoda, ki jo je ustanovil kranjski deželni zastop kot uradni deželni zavod in ki ima svoj sedež v Ljubljani na Marije Terezije cesti št. 12, prevzema zavarovanja za življenje in otroške dote. Zavarovanje za življenje je lahko združeno tudi za smrt v vojni, če plača zavarovanec enkratno majhno doklado. 4 odstotke od zavarovane svote. Šolske vesti. Naučni minister je prestavil profesorja na II. državni gimnaziji v Ljubljani dr. Ivana Lokarja na državno realko v Idriji. — Profesor na državni realki v Idriji dr. Matej Potočnik je tudi za šolsko leto 1915—1916 dodeljen v službovanje na državni gimnaziji v Kranju. — V 9. či-novni razred je pomaknjen učitelj na državni obrtni šoli v Ljubljani Jožef Tratnik. Nova cerkev na Viču. Z Viča poročajo: Slikanska dela v tukajšnji župni cerkvi so že dovršena. Dne 31. avgusta so se odstranili zadnji odri iz cerkve. S tem je že na zunaj impozantna zgradba tudi znotraj srečno dovršena, llaču-naje s sedanjimi vojnimi okoliščinami, nismo pričakovali, da bo letos tudi slikarsko delo dovršeno. P. Placidu se je zahvaliti, da se je kljub viharnim časom slikanje mirno nadaljevalo in da danes cerkev stoji sredi lepe župnije v vsej notranji krasoti. Zupna cerkev sv. Antona na Viču je po svoji dovršenosti ena prvih v škofiji. Očetje frančiškani so v primeroma zelo kratkem času preskrbeli toli lepo hišo božjo. ŠTAJERSKO. Padel je na bojnem polju crnovojnik Janez Perseh, rojen 1893, s Štajerskega. (Kraj. od kjer je doma, se v uradnem poročilu ne naznanja.) Služil je pri 17. peš-polku. Razpisano je poštarsko mesto v Št oreh pri Celju. KOROŠKO. Padel je na severnem bojišču črnovojniški enoletni prostovoljec četovodja pešpolka št. 7 Fr. Hro-vat. šolski ravnatelj v Št. Ulrihu. Ilajni je bil odlikovan s srebrno hrabrostno svetinjo 2. razreda. Pokopali so ga v vasi I vanje ob Dnjestru. S pošte. Razpisana so mesta: v lieljaku 2, kontrolorsko mesto z dohodki 9. činovnega razreda; v Brnei < 111 -1 > odpravniško mesto s točasnim pavšalom za služabnike 931 K. Na poti k soprogu smrtno ponesrečila. Iz Beljaka poročajo: Gospa Franke, soproga telovadnega učitelja, je hotela te dni obiskati svojega soproga, ki služi kot nadporočnik. Pri vožnji čez Podkoren so se splašili konji in gospa je smrtno ponesrečila. Njeno truplo so prepeljali v Kranjsko goro iu od tam v Beljak. . PRIMORSKO. Vojaki so umrli. V bolnišnici Rdečega križa v Gorici so umrli sledeči vojaki: Krebelj Andrej iz Kopra, tetanus. — Mrgutič To-lža, Orebie, tetanus. — Janovič Trpinn. Perzagno pri Kot or u prestreljena pluča. — Mahič An- ton, Pulj, prsni strel. — Kovanda Jakob. Vatkov pri Netolieah, granatni strel. — Celic Jakob, Imotski v Dalmaciji, granatni strel. — Celan Mantin, Iinotski v Dalmaciji, razne poškodbe. — Poseli Fr z Ogrskega, granatna rana. — Kibala Nikolaj iz Galicije, granatna rana. — Kukalj Mile, Knin v Dalmaciji, trebušni strel. — Matkovič Ivo, Imotski v Dalmaciji. trebušni strel. — Skerlj Ivo, Brdice pri Postojni, prestreljena pljuča. — Irandus Brakno Mati1 ja. Sinj, granatna rana. — Konig Rihard, Dunaj, trebušni strel. — Zanoeehi Pietro, Pavia. trebušni strel, korporal v italijanski armadi. — Draxler Jurij, Ogrsko, zadet v glavo. — Lončar Stjepan. nepoznat, granatna rana. — Tro-škot Simeon, Benkovac v Dalmaciji, prestreljena pljuča. — Kotič Josip, Ogrsko, granatna rana. — Jukič Pero, Livno kod Celebiča. Bosna, prestreljena prsa. — Jurič Pero od Nikole, Tran, Split, granatna rana. — Pende Fran, Ogrsko, granatne poškodbe. — Boža-nič Ante, Komiža, Lesina, Dalmacija, prsna rana. — Hasenauer J.. Ogrsko, zadet v glavo. — Parašič Ivo, nepoznan, trebušni trel. — Branica Mate, Harin-Šibenik granatni strel. — Bakotič Luka Imotski. Dalmacija, zadet v glavo. — Španija Matija, Kotor. Perlan, trebušni strel. — Vukotič Ivo, Knin, Dalmacija, granatne poškodbe. — Kolovrat Nikita, Imotski, Dalmacija, granatna rana. — Farago Jožef, Ogrsko, granatne poškodbe. — Canko Jožef. Ogrsko, granatna rana. — Prka Gjorgje. Imotski, Dalmacija, prestreljena prsa. — Marinšek Alojzij, nepoznan, šrapnelski strel. — Bistrian Ivo, Ogrsko, zadet v glavo. — Pais Jurij, Ogrsko, granatna rana. — Demian Salon, nepoznan, granatna rana. — Vojvodu* Vicko, Zaton Dubrovnik, zadet v hrbet. — Pavlovič Ivo, Komatac Dubrovnik, trebušni strel. — A-damovee Štefan, Ogrsko, zadet v glavo. — Peric Jožef, Brestovica. Sežana, meningitis. — Sabo Jožef. Ogi'sko, tetanus. Umrl je za kolero pešec Delbon Girgoni, rojen 1881 v Krminu. Umrli so v bolnišnici usmiljenih bratov v Gorici sledeči: Ko-mic Anton, 60 let star, iz Štever-jana; vzrok smrti: rak v grlu.— Srednik Anton, 80 let star, delavec iz Kojskega ; vzrok smrti: starostna slabost. — Furlan Dominik. 64 let star, kmet iz Ločnika; vzrok smrti: jetika. — Selaunicli Jakob, vratar novega semenišča. 68 let star; vzrok smrti: sušica. V italijanskem ujetništvu. Bo-goslovee Ciril Podržaj v Ljubljani je prejel naslednje pismo: Cremona. 28. julija 1915. Instituto ManLni. Dragi prijatelj! V najboljšem stanju in v najlepšem krogu znanih duhovnikov, učiteljev, županov itd. z naših Brd in Furlanije, sem od 8. jalija s svojim očetom kot 41 Prisonnier de guerre" (vojni jetnik) v Cremoni (Lombardia, gornja Italija). V molitvi, branju, pisanjfu in igranju krogel in šaha čas hitro mine. O vsem tem je bil goriški nadškof že obveščen in prosim, da sporočiš tudi "Slovencu". Srčno pozdravljajoč Tebe, svoje predstojnike in tovariše, prijatelje in vse znance. Tvoj Ludovik Zorzut. — V italijanskem ujetništvu se nahaja v družbi več uradnikov in duhovnikov Vinko Balidelj, nad-učitelj v Št. Martinu v Brdih. Piše, da se jim godi razmeroma dobro. Naslov: V. Band-elj, R. Co-mando Deposit o Fanteria 65, Cremona, Lombardia. Italia. Pogreša se Fran Berginc, 97. pešpolk. 6. stotnija. Za>dnjie je pisal 29. maja iz Galicije. Po njem poizveduje njegova ntater-begun-ka Marija Berginc bei .Tlerra Gut-jahr a . d. Vestbahn, Niederoster-reicli. Pogreša se jako mreogo družin s Primorskega, po katerih poizvedujejo posamezniki potom slovenskih listov. Padec trdnjave Brest - Lit ovsk so praznovali Goricam s tem, da so razobesili avstrijske, mestne in deželne zastave. Slovenskih zastav ni bilo videti. Naravno, saj so vendar zastave in trakovi belo-modro-rdeče barve prepovedani! Vesti s pošte. V pokoj je stopil nadoficijal Alojzij Dichtl v Trstu.' Služboval je svoječasuo kot ofici--jal v Divači. Mož je bil vesten u-. radnik, a strogo nemškega mišljenja, dasi mu je -domačija v j Slovenskih goricah. — Umrl je | Martin Navratil, nadoficijal v. Trstu. — Razpisano je odpravili-, ško mesto v Roeu v Istri s točas-1 nim pavšalom za služabnike 931 kron. Duhovniške vesli. Novomašnik Sava Zor je imenovan kaplanom v Komnu, novomašnik Herman Trdan kaplanom v Prvačini, novomašnik Pavle Jelovčan pa kaplanom v Podbrdu. BOSNA. Talci v Bosni. Sarajevski "Hrvatski Dnevnik"' poroča: Po odredbi poveljujočega generala in deželnega poglavarja v Bosni in Hercegovini so te dni odpustili iz Arada na Ogrskem 569 bosensko-•liercegovinskih podanikov. 395 so jih pa odpravili v Žegar pri Bi-haču. Razen tega so že od januarja t. 1. odpuščali iz Arada bo-sensko-hereegovi ^ske podanike in je bilo do aprila izpuščenih 146 oseb. Vseh 715 oseb se je vrnilo na svoje domove. Razen tega pa je bilo do danes 60 oseb oproščenih talniške dolžnosti ter so se istotako vrnili na svoje domove. Rad bi izvedel za naslov svojef Rad bi izvedel za svojo sestro JO-svakinje MARIJE KODRI C. \ SIPINO BARTOL. Doma je iz katera je ušla svojemu možu Loškega potoka in je omožena Martinu Kodrič, oziroma moje-u bratu, iz Imperial. Pa. Sla je z nekim Frankom Brus in vzela s seboj svojo hčerko. Kakor sem seznal. sta nekje v Colo-radu. Prosim cenjene rojake, če kdo ve zanjo, naj mi naznani nje naslov, ali naj se pa sama oglasi, ker imam ji poročati nekaj važnega. — John Korič. Jeanette, Pa. (16-19—10) NAZNANILO. Rojakom v državah Ulinoia It Wisconsin naznanjamo, da jih bo dt obiskal nai zastopnik t. ŽENITNA PONUDBA. Iiad bi se seznanil s Slovenko ali Hrvatico, staro od 40 do 50 'et. Mora imeti nekaj denarja, mora biti dobrega značaja in prijazna z ljudmi. Jaz nerad hvalim svoje sposobnosti, temveč le rečem, da imam nekaj skušnje, sem dober mehaniker ter vajen različnih del v hiši in zunaj. Katera se hoče prepričati o meni, naj vpraša rojake v Racine. Wis. Pišite ali se pa osebno javite na: John Razporieh, 1219 —8th St., Racine, Wis. (16-18—10) Mr. FRANK MEH kateri je opravičen pobirati narofe nino za list "Glas Naroda" in iz dajati pravoveljavna potrdila. Bo SAMO DO 31. OKTOBRA. Do konca tega meseca smo se jakom ga toplo priporočamo. odločili razprodati po ZNIŽANI Tforavniatvo 'GlaaNaroda* CENI ŠE 6000 AKROV našej -- NAJBOLJŠE ZEMLJE v kosih!' od 40 do 160 akrov skupaj, ki le-j žijo ob glavni železniški progi in1 postaji ter ob mestu AVausaukee. j Wis.. Marinette County, ki nudi; vse potrebne ugodnosti, kakor: šole, cerkve, trgovine, mlekarne.; žage. banke in mnogo drugih in-| dustrijelnih podjetij, in kjer je tudi že lepo število rojakov slovenskih farmarjev naseljenih. } NAVADNA CENA omenjeni! zemlji je od 20 do 35 dolarjev na' aker, a DO KONCA TEGA ME-j SEČA jo zamorete kupiti po ZNIŽANI CENI, in sicer od $10 do[ $18 aker. Kupni pogoji so: ^100j ali več na vsakih 10 akrov, ostalo na letne obroke po dogovoru. Ne zamudite te ugodne prilike, ker se vam ne bode nudila nikdar več. Podrobnosti in pojasnila dobite brezplačno. Pišite, ali bolje pridite, dokler so znižane cene v veljavi, na: A. MANTEL, Wausaukee, Marinette Co.. Wis. LISTNICA UREDNIŠTVA. Oliver, Wis. — Zakaj bi se prepirali? Vi boste vedno trdili, da LCNDER. Prosim cenjene ro- je Oliver grdo mesto, vaš nasprot-jake, če kdo ve za nje naslov.1 nik pa ravno nasprotno. Zakaj bi da ga mi javi, ali naj se sama's takimi stvarmi dolgočasili čita-oglasi. — Joseph Bartol, Box'tel je? 88, Chatham, Micli. (15,-16—10) Vodnik sreče. Zdravniška knjiga, kako se hitro doma' ozdr&vati vaeh bolazni, posebno spolnih' Vsakemu zastonj. J. F. Dolenc, Box 819 Milwaukee, Wis. HARMONIKE bodisi kakršnekoli vrste izdelujem In popravljam po najnižjih cenab, a delo trpežno in zanesljivo. V popravo zanesljivo vsakdo pošlje, ker sem že nad 18 let tukaj v tem poslu in sedaj v svojem lastnem domu. V popravek vzamem kranjske kakor vse druge harmonike ter računam po delu ka-koršno kdo zahteva bre2 nadaljnlD vpraSanj. JOHN WENZKL, 1017 East 62nd St.. Cleveland. Ohio. Dr. Riehterjev PA1N-EXPELLER za revmatične bolečine, okorelost in negife-čaost sklepov in mišic Pristni prihaja v zavoju, kot je naslikan tukaj. Odklonite V3e zavoje, ki niso zapečateni z Anchor varstveno znam- £ ko — 25 in 50 centov v lekarnah ali naravnost od F. AD. RICHTER & CO. •gj 74 -80 Waiting ton St. New Yark, N. Y. dobit« "GLAS NAHODA" akori itiri mesec« dnevno, iivzemši nedelj in po- "^Pf ■tavnih praznikov. "GLAS NARODA" Uhaja dnevno na šestih straneh, tako, da dobit« tedensko 36 strani berila, v mesecu 156 strani, ali 624 strani v štirih mesecih. "GLAS NARODA" donaša dnevno poročila z bojišča in razne sli-ke. Sedaj ga sleherni dan razpošiljamo 13,0001 — Ta Številka jasno govori, da je list zelo razširjen. Vm ojobj« lista j« organizirano in spada v itrokovne unij«. 50,000 KNJIŽIC Ako trpite na katerikoli moški bolezni, pilite po našo brezplačno knjižico. V tej knjižici laliko citate, kako sc možje, ki trpijo na bolezni kot je zastrupljena kri, mozolji, stare rane, kožne bolezni, razne zastarele In nalezljive moške bolezni, naduha, neprebavnost, zapeka ali konstipacija, katar, zlata žila, revmatizem, okorela jetra in želodčne tsr mehurae bolezni, vspešno zilravijo privatno doma in z majhnimi stroški. Trpite li na bolečinah v križu in v zgibih. na glavobolu, izgubi teka, kislini v želodcu, poVračanju hrane, bljuvanju, žolčneni riganju, nečistem jeziku, smrdljivi sapi, slabem spanju in slabih sanjah, utrujenosti in naglem razburjanju, nervoznosti, razdraženosti in :-labot;ti ob jutrih. črnih kolobarjih pod očmi, izgubi volje, sramežljivosti in plašnosti v družbi, bojazni in na prepadenostiTi simptomi pomenijo, da ste pri slabem zdravju in da potrebujete zdravniške pomori in nasveta. Kaša knjižica, katera se lahko imenuje kažipot k zdravju, vsebuje dobre podatke in nasvete za bolne ljudi. Zaloga znanosti je in lahko vam pomaga k zdravju, moči in kreposti. Pošljite kupon za brezplačno knjižico. DR. 3. RUSSELL PRICE CO., S. 902, 208 N. Fifth Ave., Chicago, 111., U. S. A. , Gospodje:—Pošljite mi takoj svojo brezplačno knjižico. Ime................................................................................................... Naslov............................................... iiwiaiaii———■— (16.18,20,22.25127—10) NAZNANILO. Cenjenim naročnikom v Pni ijlvaniji sporočamo, da jih bo i kratkem obiskal aai potOTalai u ■t-opntk VRNIMO SE. noxxo J/xsn, ki je fooblatten pobirati parol niso ia izdajati tozadeva* ftto dila. Sedaj w mudi v *ttMar|ft Pa., im okoli«L Uvirafltr« Za iMbino oglasov ii odgovor *q at srtWitvfi m« ipimJifr* Mi vsi se radi spominjamo dni, L o smo bili polni zdravja in moči, ko je bilo videti, da ima svet za nas pripravljeno le srečo in veselje. Kaj nas je napotilo, da smo izpremenili svoje navade, da smo zapustili srednjo po^ zmernosti v vsaki stvari? Vrnimo se k staremu načinu življenja, k priprosti hrani, k večjemu telesnemu delu, k svežemu zraku in posebno pazimo, da bo naš prebavni sibtem v dobrem stanju, da preprečimo konstipacijo in nje komplikacije, slabost in nervoznost. Kakor hitro opazite kako nerednoat, vzemite TRINER-JEVO ameriško fliiip grenko vino To sredstvo je zelo uspešno ker poveča prebavne funkcije ter nam rad i tega vrne prejšnje splošno zdravje, dokler ne pademo zopet nazaj v stare slabe navade. To sredstvo tudi Olajša bolečine v notranjosti, odpravi konstipacijo, ustvari tek, ojači prebavno moč, vzdrži organe pri delu, odpravi nervoznost. Oživi in ojači, da nove eneržije, prepreči in olajša konstipacijo, odpravi glavobol, daje pomoč deklicam in ženskam v njih bolestih ter je zelo dobro pri bledičnosti in klorozi. '1^'vvlN* VR1NEROVO H0RKE vino ili! Cena $1.00 V lekarnah JOS. TRINER, izdelovalec «1333-1339 S. Ashland Ave., Chicago, 111. Ce se hočete izogniti bolečinam, imejte pri roki Triner-jev Liniment ter drgnite telo z njim, kakor hitro čutite najmanjšo bolest, ali revmatično ali nev-ralgično. Cena 25 in 50c., po pošti 35 in 65c. Mr ~ wmmmus GLAS NARODA. 1C. OKTOBRA. 1015. I \ \ Marija Grubbe \ i ZaGlanNarodaprevelG. P. £ Spisal J. P. JAKOBSEN. i-o- 24 (Nadaljevanje) — Ulrik Frederik, — je rekla čisto inirno. — jaz sem tvoja soprogi j>r«>«l Bogom in ljudmi. Zakaj me ne ljubiš več? Sledi mi in pu^ti to žensko tu notri. Sledi mi. Ulrik Frederik, ker vendar veš, k;iko vročo ljubezen gojim do tebe in kako strašno hrepenim in si želim tebe. Pojdi z menoj! 1'lrik Frederik ji ni odgovoril. Ponudil ji je roko ter jo pospremil iz vrta k vozu. ki ni bil dale.- oddaljen. Pomagal ji je v voz ter si ogledal preje opravo. Kočijažu pa je rekel: — Kakor hitro boš na kozlju poženi konje, kolikor morejo teči t. r se ne ustavi preje, dokler boš doma. Saj me vendar poznaš! Koeijaž je sedel na svojem mestu in Ulrik Frederik je stal ob strani, kot da l»i hotel vstopiti. Voznik pa je pogual z bičem konje in voz se je odstranil. Nekaj časa je mislila Marija na to. da bi ukazala kočijažu, naj ustavi. Hotela je prijeti za uzdo ter skočiti iz voza. Naenkrat pa se je polastil onemogel mir ter neznanski stud. Omahnila je nazaj v vozu ter ostala čisto pri miru, zroča pred sebe, ne oziraje se na hitri tempo vožnje. Ulrik Frederik pa je ostal pri Violi Karen. » * o. * * N«i večer, ko se je vrnil Ulrik Frederik domov, mu je bilo malo t vto pri sn u. Ni bila ravno bojazen, a ona čudna napetost, 1: i s* polot i človeka, kadar pride do spoznanja, da gre nasproti številnim neprijetnostim in zagatam, katerim se ne more izogniti in skozi katere mora iti. M tri.ja se bo gotovo pritožila pri kralju in slednji bo mu vpri-zoril dolgočasna očitanja, katera bo moral poslušati prav do kon-< i. Marija se bo pa odela v majestetični molk žaljene nedolžnosti, ka!> r.'^;i bo skušal na vse načine ignorirati. Razpoloženje tam, gori bo postalo zelo napeto in kraljica bo izgledala bolno in trpeče. Dvorne dame. ki ne vedo ničesar, ki pa vse slutijo, bodo sedele mirno t f le sempatam dvigale glave, bolestno-vprašajoče. Tako si je mislil Ulrik Frederik, a se je pri tem temeljito zmotil. Kralj LNi je sprejel z nekim latinskim rekom, ki je bil neovrg-1 j i v i dokaz. n^re in Ulrik Frederik se je temu čudil in to ne brez nezaupanja, ker ni vedel pravzaprav, kako naj si razlaga ta čudni molk. Skoro bi imel raj še. da je ona govorila. Ali naj jo prisili, da govori, se ji zahvali za to. da je molčala ali naj napravi tako .kot da se kesa ter napravi prizor skesanega grešniki*, katerega se je lotil kes? Ti ''a ?>i iii prav upal storiti, kajti zapazil je. di!o s. pa ni niti ene stvari in ni se mogel iznebiti misli, »la stii n u jejo ona neizgovorjena očitanja v najglobljem peklu, kjer fe n»noži sovraštvo kot se širi gadja zalega. I>u. ona ga je morala sovražiti, morala je misliti na osveto. '-.jli tal:<- sramote, katero ji je pripravil on, ni mogoče pozabiti. To pož.-ljcuje po osveti. katero si je domneval, pa je spravljal v zvezo z onim čudnim nastopom, ko je dvignila svojo roko proti njemu in -pomnil se je obenem svarilnih besed Burri-ja. Vsled tega e .i i- ogibal bolj kot kedaj preje ter si je še bolj jasno želel, da bil š'a njih pota narazen. Matija pa ni mislila na osveto ter je pozabila na Karen Viol in na : i-ga. V oni minuti brezmejnega studa je namreč ugasnila njena ljubezen, j.- izginila kot sanje, na katere se pozabi in ki se nikdar več ne vrnejo. Na gradu pa .je raslo število gostov od dne do dne. Vaje za bidet bile v polnem teku in Marija Grubbe se jih je z vso unemo vdrl« /e\ala. Izza onega nastopa v Lvnge je bila veliko bolj prijazna. dostopna in vesela. IVe'.- j. bilo njeno občevanje z okolico bolj zunanje ter ni vzbudilo n jene pozornosti. Umaknila se je v svoj majhni svet ter opazovala .Ingodke kot iz daljave, kot neprizadeta. Sedaj pa je živela - sv. toni. Da niso bili njeni dnevi tako polni poslov, bi padel njeni okoliei v oči njen izpretuenjeni značaj. Bila je redna in mirna got o\' ist. katera se je je lotila ter je bila čudovite finese v svojem j ovoru t« r previdne pazljivosti v svojem obnašanju. Nihče pa ni lega zapazil. Ulrik Frederik se je večkrat presenetil pri '. ni, «la jo je občudoval kot neznano, njemu povsem tujo osebo." M« d gosti, ki so prišli na grad tekom meseca avgusta, se je nahajal tudi Sti Ifoeg. mož njene sestre. Par dni po njegovem dohodu, krog poldne, sta stala oba na griču v gozdu, s katerega je bilo videti preko celega mesta ter za njim preko plošnjate ravnine, ki se je razprostirala za mestom. V« liki. počasi se premikajoči deževni oblaki, so se zbirali na nebu in v ozračju je ležal vzduh, sličen onemu po ovenelem listju. S ; hi vetrič. ki je bil komaj v stanu, da je vzdržal v teku mlin. ki s«> je nahajal na razpotju, je vršel v kronah dreves. Gosteje in gosteje so se zbirali oblaki in pričele so padati kapljice d< / ja lastavke so pričele letati prav ob tleh in nad temnimi strehami hiš v mestu so se zbirale večerne modrikaste megle. <>b poti s.' je okorno gibal voz in z drugih strani je bilo čuti pritajeno smehljanje, šumenje svile ter lajanje naročilih psičkov. To je bil dvor na svoji popoldanski promenadi. Marija in Sti Iloeg sta se ločila od drugih ter sta šla na grič. Sedaj sta stala molče ter zrla na panoramo, ki se je razprostirala pred njima. Sti Iloeg je bil takrat malo preko trideset let star. Bil je postav, n mož. velik in slok. rdečih las ter podolgastim. ozkim obrazom. Po obrazu je bil pegast in imel je zelo ozke obrvi, ki so se lepo boleči nad očmi. Celo je bilo visoko ter nad temeni zaokroženo. Nos je bil ozek ter malo zakrivljen in usta so bila oblikovana. Najznačilnejši pa je bil njegov otožni smeh, katerega je večkrat za-pazati pri velikih razuzdancih. smeh. v katerem leži neskončno povelj en je, ki je polno obzirnosti, a obenem krviklepno. Tak je bil Sti Hoeg. Tak je bil namreč v onem času. — Madame, — je rekel, — ali niste imeli nikdar želje, da bi sedeli za vratmi kakega samostana kot jih je najti v Italiji in tam naokrog ? — O ne. Bog obvaruj! Kako bi mogla priti na take katoliške misli ? — Torej ste zelo srečna? Pijača življenja je za vas čista in sveža ter je sladka na vašem jeziku. Ogreva vam kri ter vzbuja dobre misli. Nikdar ni grenka, pusta in postana. Ali ne občutite nikdar nič neprijetnega?.... Potem sem se zmotil v vas! — Ha, — se je smejala Marija, — če bi me mogli privesti do tega. da bi se vam izpovedala! Sti Iloeg se je smejal ter jo povedel k majhni klopiei, na katero sta sedla. Ves čas se je pozorno obračal vanjo. Ne veste, — je rekel počasi in kot v zadregi. — da je najti na svetu tajno zvezo, katero se lahko imenuje družbo melan-holikov? To so ljudje, katerim je dana že po rojstvu druga narava. Ti ljudje imajo večje srce in hitreje krožečo kri ter zahtevajo ter si žele več ter žele. bolj strastno in poželjenje je žgoče in divje, veliko bolj. kot se dogaja pri navadnem plemstvu. Ti ljudje so urni kot nedeljski otroci, njih oči so bolj odprte, vsa njih čustva finejša ter pijejo s korenikami svojih src veselja in naslade življenja, dočim se steza jo drugi po njih z grobimi rokami. Prestal je, vzel v roko klobuk ter se igral z dolgo perjanieo. (Nadaljuje se). Velika zaloga vina in žganja. MARIJA GRIILL Prodaja belo vino po............... 70s. gallon frno vino po................ 50c. ,, s Drožnik 4 pallore za .................... $11.00 £ Brinjevec 12 steklenic za................ $12.00 „ 4 gallone (sodček) za.......... $16.00 ^ Za obilno'naročbo ae priporoča < Marija Grill, ? 5308 St. Clair N. E., Gevelaud, Ohio MODERNO UREJENA TISKARNA GLAS NAROM iBSESe®* I L* j VSAKOVRSTNE TISKOVINE IZVRŠUJE PO NIZKIH CENAH. • . . • 9 • DELO OKUSNO, • • e e • • IZVRŠUJE PREVODE V DRUGE JEZIKE, v • * M UNIJSKO ORGANIZIRANA. POSEBNOST SO: DRUŠTVENA PRAVILA, OKROŽNICE — P AMPLE TI, CENIKI I T. D. vsa naroČila pošljite na: SLOVENIC PUBLISHING CO. 82 Cortlandt St., New York, N.Y. Tr-see ^'xi * ■ j ....... - VAKftASlS*. Cenjenim naročnikom t Utah, Colorado in New Mexico »poročamo, da jih bo v kratkem obiakal nad potovalni eastopnik, Mr. GTO FESDDL, ki jt poofelai&ftn pobirati narodi no in izdajati tozadevna potrdila. Upravništvo "Glaa Naroda" Prosti nasvet in iefsr-iscijs priseljenim « - a Buta« «* Iitvutoite lM2K£iratio»" sa 4ršav« K«w York varajo l* pomaga priaclj«*- cSjKu ki v bili osleparjtai, 0*05»a-id ali ■ kateriso j« slab*? Kr explain o m 4 nje »aaveia pil selj«««m, kateri so bili oslepaz-o4 baakirjer, odvetnikov, tr-govMv a zemljišči, prodajalci"? p&roWodnih Liatkov, spremi j cval • s« ftgiacfci s* iž^,Tljaa«k# iiatia*. Sorodniki maj bi se seatali s 2s BI15« MaiHta zli -pxi ©arjj« OM«e. ayhi DmAMTMJESil {$tat§ Department of SURE A U OF INDUSTRIE! AKO IMMIGRATION. Urad t sieatn. Ner/ Yorlnl} &msi T^A St.. odprt vssM d*x 5 tju Kj^rarJ 4o e. JS * sssr^a +4 t. li4 Veliki vojni atlas vojskujočih se evropskih dmv in pa kolonij- I 3-dh posestev vseh Telesi?, Obsega i 1! zemlfcddof, fe-. mm fOtJb straneh in vsaria stran je 10» pri 134 palca velit*; Cčsh samo 25 cctttev." Manjši vojni %tlas f Gfcaegi.-. tfovfit resv.n^i EamljfivIcJo - ^ tp S Bt'ascb, 7P»ka str»n S pri 14 paleev Cena samo IS centov. ^ Ti! aomljeridi eo narejeni v raznih barvah, da ca , ^ak -J lahko spozna. Označena bo V3a večja meeta, število pre- % bivalcev držav in posameznih mest. Ravno tako je povsod Iradi označen obset površine, katero zBvzemajo,;poBtmitsi?o5ke, ■ brke in brado. > | Ako "e rabi to i mazilo. | 6tejo v 6 te- f^ | dnih krasni, ' Koeti in dolei lasje. kakor • tudi moikim kracne brke In brada in nebo- /c ! do odpadali in j i ne osiveli. Re^matisem, koptibol aJi tnranje "r ro-; kali. aotrah in križu v 8 dneh popcinoma ozdravim. rane. opekline, bul«, tare. km3tc i a grinte. potne noge. kurje c«i, brodoTice, ozebline v par dneh J popolnoma odstranim. Kdor bi moja zdravila brez ! uepeba rabil, mu jarri Mm za $5.00. Piti te takoj po ' cenik in knjižico, pošljem zastonj. iIAKOX WASčiC( & attfe at- CceveiM«, Otto. &OJAK1 NAROČAJTE 81 NA NAJY1BCJ5 STjOTSfm DKiSTms: m CDB. maz&m. m vojna mapa vojskujočih se evropskih držav, V^llkiost 21 pri 28 palcih: Cena 15 centov, gjfe^ Z&dej je natančen popis koliko ob3ega kaka draava, koliko ima vojakov, trdnjav, bojnih ladij i, t. d, V zalogi imamo tudi Stensko mapo cele Evrope $1.50. Veliko stensko mapo, na eni strani Zjedi-njene države in na drugi pa celi svet, cena $1.50. Zemljevid Primorske, Kranjske in Dalmacije z mejo Avstro-Ogrske s Italijo. Cena je 15 centov. Pri nas je dobiti tudi velike zemljevide posameznih držav, kakor naprimer od Italije, Ilnsije, Nemčije, Francije, Belgije in Balkanskih držav. V3i so vezani v platno in V3ak stane 50 centov. Naročila in denar pošljite na t Slovenic Publishing Company, 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. Kaj pravijo pisatelji, afenjakl ln državniki o knjl«l iL Batoaer "Doli z orožjem!" Lzv Nikolajevi* Tolstoj Je »Ltal: Knjigo sem ■ velikim uiifc- Sioin prebral ln v njej našel veliko koristnega. Ta knjts* *•!» vpllra n& človeka in obsega nebroj lepib misli.... Friderik »L Bodenstedt: Odkar je nmrla mad»ma Btael cd Silo na svetu tako slavne pisateljice kot je Suttnerjeva. Prof. dr. A. Dodei: "Doli z orožjem je pravo ogledalo nedanjsv-sa Ca ml Ko človek prečita to knjigo, mora nehote pomisliti, da se bližajo CloveBtvu boljfil čari. Kratkomalo: zelo dobra knjiga. Br. LutL JakobovKki: Tc knjigo bi Človek najrsjSe i>oljublL V »ino srca me je pretreslo, ko sem jo prebral. čt&jerskl pisatelj Peter Bose^ger piše: Se£el sem v n^ksta ^ozdu pri Krleglach ln sem bral knjigo z naslovom T>oll a orof- 'em!" Prebiral sem Jo dva dneva neprenehoma in sedaj lahko rečem, da sta ta dva dneva nekaj posebnega v mojem življenju. Eo sem Jo prebral, Rem zaželel, da bi ne prestavilo knjigo v vs* knltnrne jezike, da bi jo Imela vsaka knjigarna, da bo je tudi v Bolan ne smelo manjkati. Na avetn eo družbe, ki razširjajo Sveto Pismo. Ali bi se ne modo ustanoviti družbe, ki bi rasiirjala te knjigo? Heuttz Hart: r-=3 To je najbolj očarljiv* knjig*, kar atm ki* (daj bral____ O. Neumann Hofer: — To je najboljša knjiga, kar so jlb spl-saU ljudje, ki se borijo sa svetovni mir.... Hans Land (na shodu, katerega je Imel leta 1890 v Berlinu) 1 Ne tsr* tiavil knjige, samo Imenoval jo bom. Vsakemu jo bom po &u&L Naj bi tudi ta knjiga naffia svoje apostolje, ki bi BI inj« krlžemsvet in uCill vse narode.... Finančni minister Dnnajewski je rekel v nekem svojem govoru v poslanski zbornici: Saj je bila pred kratkim v posebni knjigi opisana ca pretresljiv način vojna. Knjige ni napisal noben voja-Ikl strokovnjak, noben državnik, pač pa priprosta ženska Be rta pL Suttnerjeva. ProslmTVas. posvetite par ur temu delu. Mislim, fla se ne bo nlkdo več navduševal za vojno, če bo prebral to knjiga CENA M CENTOV. Htnitjtt J« prit Slovenic Publishing Co., «2 Cortlandt Street, New York City, H. 7. Zanesljivo pride sedaj denar v staro domovino. Do'iobrega sem se prepričal, da dospejo denarne pošiljatve tudi seda." zanesljivo v roke naslovnikom; razlika je le ta, da potrebujejo pošiljatve v sedanjem času 20 do 24 dni. Torej ni nobenega dvoma za pošiljanje denarjev sorodnikom in znancem v staro domovino. 100 K velja sedaj $15.50 s poštnino vred. FRANK SAKSER 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. 6104 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. \ _ /