FRANCE STUKL HRANILNICE NA TRATI, V GORENJI VASI IN V LESKOVICI Na loškem ozemlju so bile pred zadnjo vojno naslednje hranilnice: Sorica, Železniki, Dražgoše, Češnjica, Selca, dve v Zireh, Dobračeva, Leskovica, Gorenja vas, Trata, Poljane, Stara Loka, Zabnica in loški zavodi: okrajna, ljudska, mestna in rajfajznovska. Mogoče je bila kje še kakšna. Navedene je likvidiralo posebno poverjeništvo za likvidacijo kreditnih zadrug leta 1947. Te hranilnice so delovale na zadružni osnovi in so bile strankarsko usmerjene. Leta 1983 smo v posebni knjižici, ki jo je založil Zgodovinski arhiv Ljubljana, v 5. zvezku gradiva in razprav obdelali Hranilništvo na Dolenjskem in v Beli krajini in Hranilništvo v Škofji Loki. Ze tam smo v uvodu omenili, da hranimo v arhivu še arhive hranilnic v Gorenji vasi, na Trati in v Leskovici. Zaradi finančnih težav smo se v publikaciji omejili le na zavode v Škofji Loki in Stari Loki. Arhivom ostalih omenjenih hranilnic dosedaj še nismo prišli na sled. Mogoče so uničeni, mogoče so še kje pozabljeni, podobno kot so bili do leta 1978 arhivi loških in starološke hranilnice. Da zaključimo temo o hranilnicah, ki imajo ohranjene arhive, smo se v letošnjih Loških razgledih namenili pred staviti zgoraj omenjene hranilnice. Za ilustracijo smo pri tratarski in gorenj e- vaški objavili še tipičen dokument kot ilustracijo časa in delovanja. Domačinom se oproščam, če sem pri osebnih podatkih kje kaj pogrešil. Podatke sem jemai iz zapisnikov, predvsem občnih zborov. Ti pa so vedno prinašali podatke za nazaj in jiapovedovali za naprej, kar pa se ni vedno zgodilo. Dejansko stanje pa se je seveda spreminjalo in ga je včasih težko izluščiti. Hranilnica in posojilnica na Trati nad Škofjo [Loko r. z. n. z. 1908—1947 Hranilnica je bila ustanovljena na Trati in se je uradno registrirala aprila 1908. Bila je klerikalno usmerjena. Ob registraciji so izdali tiskana pravila. Takoj so pristopili k Zadružni zvezi in med leti 1917 in 1919 k Zadru žni centrali. Združeno območje sta bili občini Trata in Stara Oselica. Od večjih krajev je v ta okoliš spadala še župnija Lučine. Pričetek uradovanja so naznanili pred farno cerkvijo na Trati in v Luči- nah. Objavili so ga tudi v Bogoljubu. Ker je bila Trata večji kraj, sedež župnije in županstva, so občasno imeli v vodstvu hranilnice tudi župana. Vpliv župnika ni bil posebno izrazit, čeprav so župnijo mimo pravil izdatno podpirali. V pri meru likvidacije zadruge bi ostanek čistega premoženja izročili županu za go spodarske podpore zadružnega okoliša ali pa uporabili za ustanovitev in pod poro podobnega zavoda na Trati. V začetku so imeli uradne ure ob nedeljah 87 in praznikih popoldne, po prvi svetovni vojni pa večinoma dopoldne. Revizorji so jim pogosto očitali uradovanje izven uradnih ur. V prvem odboru načelstva so bili: predsednik Anton Uršič- župan in posestnik na Hotavljah, Jožef Brajec, župni upravitelj na Trati, Ivan Alič, posestnik iz Gorenje vasi, Martin Vodnik in Urban Bogataj, posestnika na Trati, in Franc Puc, posestnik na Dolenji Do bravi. Zadruga je bila enako urejena kot njene vrstnice iz Zadružne zveze. Vo dili so zapisnike načelstva, nadzorstva in občnih zborov ter seveda vso računo vodsko in knjigovodsko dokumentacijo. Zapisniki so bolj redkobesedni. Med krizo so pisali daljše zapisnike, vendar večinoma v njih le tarnajo nad hudimi časi. Načelstvo je obravnavalo sprejem novih članov in jim odobravalo posoji la. Pri posojilih so se znali zavarovati. Seje nadzorstva so bile pogosto skupaj z načelstvom, včasih pa posebej. Na občnih zborih, ki niso bili nikoli sklepčni takoj, so obravnavali poročila in zaključni račun. Delili so viške in občasno spreminjali pravila, kakor jim je narekovala Zadružna zveza. Vse posle so vo dili odborniki sami, predvsem predsedniki in župniki. 2e leta 1922 so prepove dali tantieme in honorarje odbornikom. Tak člen pravil so pozneje ponovili še večkrat. Obšli so ga vedno na ta način, da so si izplačevali sejnine in potne stroške. Leta 1940 so imeli lokal pri predsedniku hranilnice. Istega leta so zapo slili tajnika Maksa Potočnika s Hotavelj, ki je opravil tovrstno zadružno šolo. Revizorji Zadružne zveze so napovedani prihajali na vsakih nekaj let. Večjih prekrškov ni bilo nikoli. V začetku je bolj slabo delovalo nadzorstvo. Ze leta 1909 je revizor ugotovil, da zavod lepo napreduje in je ljudstvo imovito. Leta 1927 so imeli 26 odstotkov hranilnih vlog v posojilih in so se lepo razvija li. Med krizo so obstali, leta 1935 so zaprosili za odlog plačil. Leta 1937 je prevzela 32 kmetskih dolžnikov Privilegirana agrarna banka (PAB). Podpirali so župnijo, Katoliško akcijo, Vincencijevo konferenco, Kmetijsko podružnico. Mlekarsko zadrugo na Hotavljah in reveže. Delovanje zadruge med vojno je skoraj nedokumentirano, čeprav so živo tarili. Predsednik je pred koncem vojne umrl. Ohranjen je dopis Zveze raj- fajznovk v Celovcu Hranilnici in posojilnici v Gorenji vasi z dne 22. 9. 1943. po katerem naj bi se zadružna hranilnica na Trati obnovila. Za vodstvo so predlagali za predsednika Jožeta Demšarja, za namestnika Franca Tratnika, za člane Ludvika Jercoga, Jožeta Bogataja, Martina Vodnika in Maksa Pivka. V nadzorni odbor so bili namenjeni Franc Potočnik, Fran Eržen, Alojz Prostor, Franc Kos, Johan Podobnik in Franc Bizjak. Teh odbornikov nismo vpisali v seznam, ker je vprašljivo, ali je zadruga v tej sestavi sploh kaj delovala do konca vojne. Član iniciativnega odbora za fuzijo kreditnih zadrug Maks Pivk je na zadnjem občnem zboru zadruge, prvem po vojni, novembra 1945 poročal, da so takoj po vojni obnovili poslovanje. Pri tej hranilnici so zamenjali marke v dinarje takoj po osvoboditvi. Na občnem zboru so izglasovali nova pravila in izvolili nova odbora. Načelnik je postal Franc Potočnik s Hotavelj, odbornika pa Janez Mrak in Maks Pustavrh. V nadzorni odbor so izvolili Jožeta Dem šarja in Martina Justina. Hkrati pa so tudi sprejeli sklep o spojitvi kreditnih zadrug, ki pa se ni izvršil. Zadrugo je likvidirala njena bivša liberalna vrstnica. Dne 29. 4. 1947 so zapisali likvidacijski zapisnik ob navzočnosti Franca Potočnika, strojnika s Hotavelj, ki je bil zaupnik zadruge po nalogu Ministrstva za finance, Maksa Pivka, poštnega zvaničnika v Gorenji vasi, ki je bil poslovodja pri Hranilnici v 88 Gorenji vasi, in predstavnika Krajevnega ljudskega odbora Gorenja vas Maksa Pustavrha. Ob reviziji zadruge 28. 11. 1945 so našli 4773 dinarjev, ki so ostali do li kvidacije. Del zneska je Maks Pivk naložil pri Narodni banki (Mestni hranil nici) v Škofji Loki, ostanek pa so namenili za izplačevanje raznih izdatkov. Ne premičnin ni bilo. Od premičnin pa je ostal le arhiv. Hranilnico so dokončno likvidirali leta 1947. Na kratko poglejmo še vodstveni kader. Pri letnicah izvolitve odbornikov so težave, ker v zapisnikih ni vedno točnih podatkov. Razreševali so jih na občnih zborih, vendar so bile nujne spremembe tudi vmes, zato v oklepajih na vajamo še druge letnice. Leta 1931 so se dogovorili, da bodo redno izmenja vali odbornike, vendar so jih na občnem zboru po odstavitvi takoj spet izvo lili. Večje personalne spremembe so bile le okrog leta 1936. Načelniki: Anton Uršič, 1908—1910; Janez Alič, 1910—1925; Martin Vodnik, 1925—1941 (1945); Franc Potočnik, 1945—1947. Odborniki načelstva: Jožef Brajec, župnik, 1908—1935 (36); Martin Vodnik, Trata. 1908—1925, potem načelnik; Janez Alič, Gorenja vas. 1903—1925; Urban Bogataj, Trata, 1908—1923 (25), 1926—1935; Franc Puc, Dolenja Dobrava, 1908—1909 (1925); Josip Šubic. podobar, Gorenja vas, 1909—1925; Anton Bohinc, 1914—1923; Franc Uršič, župan, Hotavlje, 1925—1935 (36); Anton Uršič, župan, Hotavlje, 1910—1912 (1925), prej tudi načelnik; Franc Potočnik, strojnik, Hotavlje, 1925—1945—1947; Franc Stanonik, mlinar in Žagar, Sestranska vas, 1926—1928; Franc graj, Gorenja vas, 1928—1936; Janez Mrak, trgovec, Gorenja vas, župan, 1936—1945—1947; Andrej Savli, župnik, 1935 (36)—1945; Maks Pustavrh, Dolenja Dobrava, 1936—1945—1947; Jože Bogataj, Dolenja Dobrava, 1936—1937, 1943—1945; Martin Justin, Dolenja Dobrava, 1937—1945—1947; Franc Tratnik, namestnik, 1940—1945; Odborniki nadzorstva: Franc Rajčevič, župnik v Lučinah, 1908—1926; Ivan Dolinar, Lučine, 1908—1930; Jožef Cadež, Gorenja vas, 1908—1939, potem namestnik; Ivan Poljanec, župnik v Lučinah, 1927—1930; Franc Oblak. Lučine, 1929—1935; 89 Ivan Mrak, 1931—1935; Urban Bogataj, 1935—1936; Lovro Frlic, Trata, 1935—1938; Jožef Demšar, Gorenja vas, 1936—1945—1947; Urban Potočnik, mizar, Gorenja vas, 1939—1945; Franc Andrcuzzi, Žirovski vrh sv. Urbana, 1939—1945; Martin Justin, 1945—1947. Vsi odborniki so bili seveda posestniki, pri nekaterih pa sem navedel tudi drugo poklicno dejavnost, če sem jo seveda našel. 1908 1914 1918 1921 1927 1933 1937 Bilanca aktiva = pasiva 60.339 kron 225.606 370.212 1,019.928 1.185.152 dinarjev 2,150.373 2.029.247 (osnutek) Promet prejemki + izdatki 124.420 174.322 243.353 1.638.837 930.365 970.660 436.879 (osnutek) Člani 15 •18 47 39 80 67 70 Na 32. redni skupščini Hranilnice in posojilnice na Trati dne 28. julija 1940 je načelnik med drugim tudi takole poročal: .. . Razmere na denarnem trgu se niso prav nič izboljšale. Lansko leto je bilo upanje, da postanejo izplačljive vse vloge, radi svetovne vojne in ker so ljudje pobrali iz svojih vlog vse, kar so mogli, Zadružni zvezi ni kazalo drugega, kot če hoče ohraniti poslovanje, da počaka na razmere, v katerih se bo lahko pričelo redno poslovanje. Država še danes ni izročila 3v!n obveznic za likvidacijo kmečkih dolgov, katere sicer obrestuje po 8 %>, obljublja, da bo izplačala v 20 letih. Ravno tako še nimamo urejenih računov s PAB, katera še danes ni izročila zadolžnic, obre- stovanih po 3 "/» in ki jih bo vrnila v 14 letih. Denarja, se zdi, da je v našem okolišu radi utrjevalnih del, ki jih gradi armada, nekaj več, ker skoraj vsi služijo pri teh delih kot delavci, videti pa ni, da bi ta denar prinesel kaj uspeha. Kvoto, ki nam je bila določena od Zadružne zveze, smo skoraj izčrpali. Ljudje dvigajo, porabijo pa dostikrat svoj denar za brezkoristne stvari, ne v zadnji vrsti za pijačo. V občini je cela vrsta potrebnih stvari, ki naj bi se ure dile. Ni poljedelskih strojev ni elektrike ni vodovoda. Tudi posojilnica bi mo rala v 32. letu svojega obstoja imeti vsaj nekaj nepremičnin, ni pa vsega tega, ker razmere v katerih živimo, ljudem ubijajo zadružno zavest. Rezervni fond mesto, da bi se večal, pada. Odpisali smo ga pri likvidaciji kmečkih dolgov, le tos pa kaže, da bomo morali izkazati zgubo mesto dobička. Zguba je odtod, ker se višina vlog manjša, posojilnica je bila prisiljena, da zviša obrestno mero, če noče, da bi vlagatelji še v večji meri pobrali svoje pare, na 3,5 °lo, sama pa dobiva za polovico svojih zamrznjenih 2 °lo, ostalo, kar bi se obre stovalo po višji meri, so pa pobrali vlagatelji. Posojila so po 4,5 %, kar je odločno premalo in bo treba to obrestno mero zvišati, če hočemo ustreči vla gateljem. Letos smo to breme preložili tako, da naj vlagatelji sami plačajo ren- tni davek in obrambni sklad, kar je dosedaj plačevala hranilnica. Pisarij je vedno več, novi zadružni zakon je poln birokratične navlake in povzroča obilo novega dela. Zato smo prosili Potočnik Maksa iz Hotavelj, da naj prevzame 90 tajniške posle, ki jih je prevzel v pretečenem letu. Dovršil je dvorazredno Za družno šolo v Ljubljani. Propagande veliko nismo vršili, udeležili so se ljudje predavanja, ob pri liki letne skupščine Mlekarske zadruge Hotavlje. Obe zadrugi trpita na tem, ker poznajo ljudje zadrugo toliko časa, dokler pričakujejo zlatih gradov v oblakih, ko pa stopijo na realna tla življenja, pa dostikrat hitro odpadejo. Živ ljenje nas pa samo tira iz starega liberalizma, ki je oznanjeval »vsak zase, Bog pa za vse« v nov način življenja, ko prihaja resnica »eden za vse, vsi za enega« do popolne veljave. Veliko lažje bi ljudje sprejeli to resnico, če bi jih zadruž ništvo na to že pripravilo in imelo dosti sposobnih delavcev. Tako je pa mogo če, da bo tudi ta čisto krščanska resnica našla ljudi, ki jo bodo znali izrab ljati .. . Hranilnica in posojilnica v Gorenji vasi r. z. n. z. 1908—1947 Hranilnico so ustanovili sočasno s tratarsko. Registrirali so jo prav tako aprila 1908. Ze v prvih pravilih, ki so jih objavili kar v hranilnih knjižicah, so pristopili k Zvezi slovenskih zadrug v Ljubljani, torej so bili liberalna orga nizacija. Registrirali so se za večji okoliš kot njihovi konkurenti s Trate. Po krivali so občine Trata (Gorenja vas), Oselica, Poljane in Javorje. V teh krajih ni bilo posebnih liberalnih hranilnic. V začetku so namenili likvidacijsko maso, če bi do tega prišlo, kar za razdelitev med seboj. Pozneje, leta 1923, so čisti iz kupiček v takem primeru namenili za gospodarske podpore v zadružnem oko lišu oziroma za ustanovitev novega podobnega zavoda. Občne zbore so objav ljali v Kmetovalcu, kratek čas v Domovini, Slovenskem domu in Jutru. Vedno so ugotavljali, da se v poštnem okolišu Gorenja vas ti časopisi premalo bero, zato so od leta 1929 objavljali občne zbore pred cerkvijo na Trati pri jutranji maši. Nekaterim bolj oddaljenim članom pa so vabila za občne zbore vedno pošiljali po pošti. Uradovali so vsako nedeljo popoldne, od leta 1913 dopoldne ali pa ob vsakem času. Prvo leto 1908 so imeli 16 članov. Načelstvo so sestav ljali: Vaclav Alojzij Paleček, trgovec, Jakob Jezeršek, trgovec, Fran Jelovčan. trgovec, Martin Brence, vsi iz Gorenje vasi, in Simon Selak iz Todraža. V nad zorstvu so bili Ivan Pipan, nadučitelj na Trati, Janez Bogataj s Srednjega Brda. Janez Fortuna s Trate, Pavel Oblak iz Gorenje vasi in Janez Peternelj iz Zirov- skega vrha sv. Antona, posestniki. Načelnik je bil do leta 1938 Vaclav Paleček. Odbornikom so izplačevali na grade, ko pa so se jim uradno odpovedali, pa sejnine, odškodnine za zamudo časa in potne stroške, itd. V prvem obdobju sta načelniku pomagala izmenoma dva odbornika. Posebno med krizo je načelnik delal večinoma sam. Zaračuna val si je honorar za poslovanje, varstvo hranilničnega premoženja in obrabo prostorov v njegovi hiši. Leta 1933 je zneslo to kar 6000 dinarjev letno, brez čiščenja prostorov. Podpirali so Gasilsko društvo v Gorenji vasi, Sokolsko dru štvo Gorenja vas-Poljane, Sadjarsko in vrtnarsko društvo na Trati, šolsko ku hinjo, itd. Od organizacij je bilo član zadruge tudi Sokolsko društvo v Zireh. Prva svetovna vojna jih ni posebno prizadela. Leta 1918 so samo nalagali denar, posojil tako ni bilo, kar je bilo ugodno za hranilnico. Močno pa jih je prizadela gospodarska kriza v tridesetih letih. Za nelikvidnost so bili deloma krivi tudi sami. Večino kapitala so naložili pri svoji Zvezi, ki jim je izplačevala lepo kapljicah. O hudem položaju so leta 1933 pisali ministru Kramarju in mi- 91 nistrskemu predsedniku Srškiču, vendar brez uspeha in odgovora. Kako je bilo takrat, si lahko preberete v prilogi. Subjektivni vzrok za nelikvidnost in slabo stanje hranilnice je bilo slabo gospodarjenje. Odborniki so neredno prihajali na seje. Leta 1934 BO zaprosili za odlog plačil. Sami pa so imeli tudi vsa sredstva zamrznjena. Posebno načelnik je vedno jadikoval, kako ga pritiskajo vlagatelji in ker ne dobe svojega denar ja, bojkotirajo njegovo trgovino. Tako hudo pa za odbornike le ni bilo. Načel nik je služil na račun prostorov. Še leta 1937 jim je revizor očital, da so stari in novi odborniki večinoma veliki in nedisciplinirani dolžniki pri hranilni ci. Vlagatelji niso imeli takrat nobenega zastopnika v odborih. V članstvo sploh niso sprejemali takih, ki bi ne vzeli posojila. Za takšne vrinjence. ki bi lahko pokvarili sistem hranilnice, so namenili precej vpisnine. Leta 1939 je revizor odkril skrito rezervo, ki so si jo hoteli razdeliti odborniki med seboj. To so jim prepovedali. Bali so se, da bi za ta fond ne izvedela davkarija. To rezervo so imeli naloženo v lastni hiši na dve hranilni knjižici z nedolžnimi ge sli Lastni dom in Porozen. Revizor jim je svetoval, naj izvolijo dobro upravo. Leta 1939 so oddali Privilegirani agrarni banki 39 posojil. Ze leta 1938 je pričel pešati stari Paleček. Leta 1937 so dali v zadružno šolo njegovega sina Dušana. Ta je šolo opravil in bi bil rad nasledil očeta. Bil pa je mlad. rojen 1922, zato je imel težave. Lete 1938 so ga izvolili za tajnika. Za kratek čas jim je tajnikoval Žarko Hribar. Na priporočilo Zveze so spet vzeli Dušana Palečka. Leta 1939 je postal načelnik oziroma predsednik Pavel Miklavc, njegov namestnik pa Janez Gladek s Fužin. Miklavc je neredno prihajal na seje. zato so leta 1941 postavili za načelnika namestnika Gladka. Desna roka pa je bil v tem obdobju pred vojno in še pozneje Maks Pivk, poštni zvaničnik s-Hotavelj. Leta 1940 se jim je uresničila želja po lastnem poslopju. Ze prej so včasih zlicitirali kakšno posestvo na račun hranilnice, vendar so ga seveda takoj na prej prodali. Želeli pa so si hišo v Gorenji vasi, veliko, kjer bi z oddajanjem prostorov tudi zaslužili. Iz vlog pod geslom jz zidavo nove hiše ni bilo nič. Je- zerškovo hišo v Gorenji vasi št. 61 pa jim je Zveza pomagala kupiti tako, da jim je odobrila posojilo. Veselje s hišo jim je kmalu zagrenila vojna, tako da niti prepisov niso uspeli izpeljati do konca. Vselitev so jim v začetku pr čevale stranke. Proti koncu vojne so se v stavbi naselili belogardisti. Med vojno je hranilnica delovala naprej. Zapisniki sej načelstva in nad zorstva so ohranjeni še iz leta 1942. Nekaj spisov je ohranjenih za, ves čas voj ne. Preimenovali so se v Spar- und Darlehenskasse Oberdorf, G. m. u. H. ozi roma Spar-und Darlehenskasse in Oberdorf iiber Laak, Siidkarnten. Priklju čili so se rajfajznovski organizaciji s sedežem v Celovcu. Nekaj časa je bil nji hov poseben svetovalec v Kranju, ki pa ni imel kaj početi, zato so njegovo mesto ukinili. Obseg poslovanja ni bil velik. Dolžniki so večinoma poravnali dolgove, ostali pa so kmečki dolgovi. Nemški revizor je leta 1942 priporočal spojitev obeh zadrug v Gorenji vasi in na Trati, do česar pa seveda ni prišlo. Ko je Maks Pivk odšel v partizane, je zakopal ključe od blagajne in je stanje ostalo nedotaknjeno do konca vojne. Ze 5. avgusta 1945 so se zbrali predstavniki hranilnic v Leskovici, na Tra ti, v Gorenji vasi in Poljanah, da bi ustanovili združen zavod. Iz te moke ni bilo kruha. Jeseni 1945 so izvolili nov odbor. Predsednik je postal dr. Milan Gregorčič, zdravnik v Gorenji vasi, tajnik Maks Pivk, poštni zvaničnik. blagajnik gostil- 92 ničar Ivo Sorli iz Gorenje vasi. in odbornika Franc Bevk s Podjelovega Brda in Francka Selak iz Todraža. V nadzorni odbor so izvolili Jožeta Demšarja in Martina Klemenčiča, oba iz Gorenje vasi, in Vinka Freliha iz Sovodnja. Član Iniciativnega zadružnega odbora Slovenije tovariš Anton Peternelj jim je pri nesel nova pravila. Dobili so nekaj denarja, ki ;so ga dali naprej Nabavno pro dajni zadrugi in nekaterim privatnikom. Leta 1947 so imeli v članstvu 50 kme tov. 9 delavcev. 4 nameščence. 1 užitkarja, 7 organizacij in 1 geslo. Še so bili pripravljeni delati, toda ukinitev takšnih zavodov je bila na pragu. Hranilni co so likvidirali na isti dan kot tratarsko in leskovško. Zastopnik ministrstva za finance je bil Franc Potočnik, strojnik s Hotavelj. Navzoči so bili še Maks Pivk kot poslovodja, dr. Milan Gregorčič kot predsednik in Maks Pustavrh od Kra jevnega ljudskega odbora v Gorenji vasi. Denarno stanje se je ujemalo. Hra nilnica je zapustila stanovanjsko hišo v Gorenji vasi št. 61 z drvarnico in 600 kvadratnih metrov vrta ter razne premičnine v pisarni. Zaradi hiše se je na- čelstvo in nadzorstvo sešlo še po likvidaciji maja 1947, vendar so takrat za stonj protestirali in objokovali hranilnico. Načelniki: Vaclav Paleček 1908—1939; Pavel Miklavc 1939—1941; Janez Gladek 1941—1945 ?; dr. Milan Gregorčič 1945—1947. Odborniki načelstva: Vaclav Alojzij Paleček. trgovec, Gorenja vas, 1908—1939; Jakob Jezeršek, trgovec, Gorenja vas, 1908—1914; Fran Ksaver Jelovčan, trgovec, Gorenja vas, 1908—1935: Martin Brence, Gorenja vas, 1908—1920; Simon Selak, Todraž, 1908—1920; Franc Osredkar, krojač in pismonoša. Sestranska vas 1914—1929: Pavel Perescutti, mesar, Gorenja vas, 1920—1926; Pavel Oblak, Gorenja vas, 1920—1938; Ivan Sorli, pek, Gorenja vas, 1926—1928; Peter Podobnik, krojač, Gorenja vas, 1926—1928; Franc Telban, trgovec, Sovodenj, 1926—1928; Josip Cadcž, Trata, 1928—1931; Franc Demšar, Gorenja vas, 1929—1932; Matevž Inglič, Gorenja vas, 1929—1938; Josip Ferlan, Dolenja Dobrava, 1931—1935; Janez Bogataj, Srednje Brdo, 1932—1938; Maks Pivk, poštni uradnik. Hotavlje, 1935—1945—1947; Matija Kržišnik, Kladje, 1935—1939; Andrej Selak, Todraž, 1938—1945; Janez Gladek, mlinar, Fužine, 1938—1945; Pavel Miklavc, Kopačnica, 1939—1945; Ivo Šorli, pek in gostilničar, Gorenja vas. 1939—1945—1947: Ivan Kokalj, Podgora, 1939—1945; Ivan Likar, Hotavlje. 1939—1945; 93 dr. Milan Gregorčič, Gorenja vas, 1945—1947; Franc Bevk, Podjelovo Brdo, 1945—1947; Francka Selak, Todraž, 1945—1947. Odborniki nadzorstva: Ivan Pipan, nadučitelj, Trata, Sestranska vas, 1908—1914; Janez Bogataj, Srednje Brdo, 1908—1932; Janez Fortuna, mlinar, Trata, 1908—1914; 1919—1925; Pavel Oblak, Gorenja vas, 1908—1920; Janez Peternelj, Zirovski vrh sv. Antona, 1908—1913; Lovrenc Perko, nadučitelj, Podane, 1913—1926; Janez Ferlan, Gorenja vas, 1914—1919; Jakob Brejc, Brebovnica, 1914—1917; Valentin Filipič, Zirovski vrh sv. Antona, 1914—1920; Ignacij Čadež, gostilničar, Srednja vas, 1917—1920; Lovro Ferlic, Trata, 1920—1925; Simon Burnik, kovač, Hotavlje, 1923—1925; Josip Ferlan, Dolenja Dobrava, 1925—1931; Josip Čadež, Trata (Lajše), 1925—1926; Pavel Oblak, Podgora, 1925—1926; Pavel Perescutti, mesar in gostilničar, 1926—1930. 1935—1945; Ciril Jereb, mizar, Gorenja vas, 1926—1928; dr. Milan Gregorčič, zdravnik, Gorenja vas, 1926—1928; 1931—1932; Lovro Oblak, Trata, 1928—1933; Matevž Inglič, Gorenja vas, 1928—1929, 1938—1945; Janez Gladek, mlinar, Fužine, 1928—1938; Fran Bizjak, trgovec, Hotavlje, 1929—1932; Alojz Prostor, Srednja vas, 1930—1931, 1938—1945; Franc Osredkar, krojač, Sestranska vas, 1931—1937; Pavel Miklavc, mizar, Kopačnica, 1932—1939; Maks Pivk, pismonoša, Hotavlje, 1933—1935; Josip Ferlan, Dolenja Dobrava, 1935—1937; Franc Eržen, Žagar, Sovodenj, 1938—1945; Andrej Selak, Todraž, 1938—1945 ?; Janez Mrak, 1938—1945; Ivo Šorli, gostilničar in pek, 1938—1939; Janez Podobnik, čevljar, Podjelovo brdo, 1939—1945; Matija Kržišnik, Kladje, 1939; Jožef Demšar, 1945—1947; Vinko Frelih, čevljar, 1945—1947; Martin Klemenčič, čevljar, 1945—1947. Računski zaključki 1908 36.271 krone 5.300 1909 45.237 7.720 1910 61.029 26.100 1911 76.679 40.310 1912 86.344 42.314 1913 110125 46.064 Promet Cisti dobiček Članov 81.190 59 16 77.905 58 25 177.097 23 40 145.697 842 55 141.943 476 9 167.587 503 63 94 1914 1916 1917 1918 1919 1920 1931 1932 1934 1935 1936 1937 1938 Prejemki 87.929 91.580 175.418 169.291 308.890 611.157 Bilanca aktiva-pasiva 1,706.637 din 1,680.292 1.612.086 1,577.627 1.486.082 1.433.726 1,385.227 Izdatki 87.929 82.230 160.474 159.385 299.175 606.033 Promet prejemki + izdatki 1.800.058 619.760 588.124 476.014 361.044 413.169 822.397 Leta 1939 so imeli 95 članov. Leta 1947 pa še 72. ZVEZA SLOVENSKIH ZADRUG V LJUBLJANI T. Z. Z. O. Z. št. 5892 datum: 24. 6. 1935 P. n. Hranilnica in posojilnica Gorenja vas Vašemu cenjenemu dopisu z dne 23. t. m. smo se zelo začudili. Saj ste nam podobni ultimatum poslali že lansko leto in smo Vam že lani odgovorili, da se ne da napraviti nič drugega kakor iti pod zaščito in zaščiteni čakati boljših časov. Prav isto kakor Vam se dogaja tudi nam. Kakor Vi, tako tudi mi ne moremo izsiliti od ljudi potrebnega denarja, ker ga nimajo in so vrhu tega po večini tudi zaščiteni. Čim vložimo proti taki zadrugi tožbo, takoj pobegne pod zaščito in re zultat za nas je, da moramo namesto dobiti, denar celo dati za koleke in sodne stroške. * Kljub vsem neprilikam Vam pa tako izplačujemo, kolikor pač moremo. Prepri čani smo, da bi Vi nam ne plačali toliko, če bi nam bili Vi n. pr. dolžni enak zne sek. Kakor drugod skrbe za vlagatelje, za obveze proti Zvezi pa se ne menijo, tako bi gotovo tudi Vi položili Zvezo na dolgo klop in postregli samo svojim bližnjim vla gateljem. S tem Vam nič ne očitamo, temveč Vas prosimo, da se postavite na naše stališče ali na stališče dolžnika, da boste lažje presojali, s kakimi težavami se mora Zveza boriti. Glede Vaše grožnje Vas opozarjamo, da lahko nosite ključe na sodišče, vendar jih sodišče ne bo sprejelo, ker se njega to nič ne tiče. Ako pa svojo namero vendarle hočete izvršiti, tedaj je možno to na dva načina. Ali da skličete občni zbor in mu izročite svoje mandate, ali pa, da prosite deželno sodišče, da otvori stečajno likvi dacijo posojilnice. V prvem slučaju boste odložili mandate sami sebi in jih boste morali zopet sami sebi sprejeti, v drugem slučaju pa boste dobili komisarja v ob liki tega ali onega advokata, ki bo opravljal Vaše posle namesto Vas in Vam se veda solil blagajno z visokimi računi. Obvez nasproti posojilnici pa se ne morete izogniti na noben način, zato bi si s pobegom pri njeni upravi nakopali kvečjemu škodo in še hujše očitke od strani upnikov. Verjemite nam, da bi tudi naši funkcio narji radi odložili mandate, če bi bilo s tem komu kaj pomagano. V krizi je pač tako kakor v vojski. Ali vzdržim in končno zmagam ali pa se vdam in sem s tem že pre magan. Tretjega izhoda žal ni. Potrpite torej in mislite na svetopisemski izrek o sedmih debelih in sedmih suhih kravah. Na svetu je bilo in bo vedno tako, da je 412 1.994 1.118 2.670 5.061 103 98 86 83 84 89 95 nekaj časa dobro, nekaj časa pa slabo. Ker je zdaj že dolgo časa slabo, lahko torej pričakujemo zopet dobro. Prosimo Vas, da tudi to pismo pokažete vsem odbornikom, da ga prečitajo in pripominjamo, da Vam bomo tudi v bodoče nudili toliko, kolikor bomo pač mogli. Zadružne pozdrave: podpis nečitljiv Hranilnica in posojilnica v Leskovici r. z. n. z. 1897—1947 Arhiv hranilnice je kaj skromen. Ohranjena je knjiga pristopnic, nekaj poročil o stanju računa pri Zadružni zvezi v Ljubljani in revizijsko poročilo iz leta 1939. Hranilnica je bila ustanovljena leta 1897. Njeni vodje so bili vsakokratni župniki v Leskovici. Ustanovil jo je Anton Pfajfar. njemu je sledil Matevž Kos. Pozneje jo je vodil Janez Kenda, kurat iz Novakov. Od leta 1938 je hranil nico vodil Jožef Kapus. Največ članov se je vpisalo v prvem letu delovanja le ta 1898, kar 36. Razen privatnikov so bili člani še Kmetijsko društvo v Lesko vici, župna cerkev v Leskovici in po letu 1901 Kmetijsko društvo v Oselici. Po nekajletnem zagonu je pristopalo le po nekaj ljudi na leto, včasih samo eden. po prvi svetovni vojni pa kakšno leto tudi nobeden. Zadnji vpisi članstva so iz leta 1939. Vseh vpisov je bilo od ustanovitve do leta 1939 179, kar je sicer bolj malo, saj so zadružniki tudi izstopali in umirali. Leta 1939 je štela zadruga 34 članov. Posebno v prvem obdobju za župnika Pfajfarja je bila večina član stva nepismena in jih je župnik podpisal ob navzočnosti še ene priče ali kar sam. Članstvo je bilo iz: Leskovice. Davče, Debeni, Krnic, Kopačnice, Lajš. Novin, Novakov. Robidnice, Studorja, Trebije, Volake, itd. v glavnem krajevno omejeno. Iz revizije dr. Branka Jana leta 1939 je razvidno, da so malo delovali. Žup nik je uradoval le v soboto dopoldne. Poslovanje je bilo sicer pravilno, toda zaradi zastarelih obrazcev še v kronah in zaradi raznih popravkov je dajalo vtis površnosti. V letu 1938 je zadruga imela 121.615 dinarjev aktive in prav toliko pasive. Vse kaže, da je delovanje zamrlo že leta 1941. Uradno so hranilnico likvidirali leta 1947. Likvidatorji so bili od obeh hranilnic iz Gorenje vasi in Trate. Zapisnik je podpisan istega dne kot za likvidacijo tratarske hranilnice, katero je zastopal Franc Potočnik, strojnik na Hotavljah, kot zaupnik po nalogu ministrstva za finance. Maks Pivk je zastopal gorenjevaško hranilnico, Maks Pustavrh pa KLO Gorenja vas. Ob pregledu uradnih knjig so ugotovili primanjkljaj 20.000 dinarjev, reva loriziranih na 2000 din. Ta znesek je župnik prejel od Zadružne zveze, ni ga pa knjižil. Neke malenkostne pare pa so bile še v železni blagajni. Drugega pre moženja razen blagajne in poslovnih knjig pa zadruga ob likvidaciji ni imela. 96 Viri Hranilnica in posojilnica na Trati nad Skofjo Loko, 1 fascikel, 1 škatla; 0,2 te koča metra, 1908—1947, sumarni popis. Ohranjeno: Zapisniki občnih zborov, sej načelstva, sej nadzorstva 1908—1946, re vizije 1931—1945, spisi 1909—1947, pristopnice, zadolžnice, hranilne knjižice 1908 do 1946. računovodske knjige 1921—1940. Hranilnica in posojilnica na Trati nad Skofjo Loko, 1 fascikel, 1 škatla; 0,2 te koča metra, 1908—1945, sumarni popis. Ohranjeno: Pravila 1908, seje načelstva, nadzorstva in občnih zborov 1908 do 1941, 1945; računski zaključki 1908—1938, revizije 1909—1940, pristopnice, prošnje za posojila, dolžniki 1908—1939, hranilne vloge 1908—1945, spisi 1908—1940, 1945. Hranilnica in posojilnica v Leskovici, 1 mapa, 1898—1941, sumarni popis. Ohranjeno: Knjiga pristopnic 1898—1941. spisi v zvezi z obračuni in računi 1910—1940, revizija 1939. Zusammenfassung DIE SPARKASSEN IN TRATA, IN GORENJA VAS UND IN LESKOVICA Vor dem Krieg vvaren im Bereich von Skofja Loka ungefahr 18 Kreditgenos- senschaften. Archive sind erhalten fiir die Anstalten in Stara Loka und in Skofja Loka. Diese haben wir in einer Sonderpublikation im Jahr 1983 behandelt. Erhalten sind gleichfalls die Archive fiir die Sparkasse in Leskovica, in Trata und in Gorenja vas — Ortschaften im Poljane-Tal. Die alteste vvar die klerikal orientierte Sparkasse in Leskovica aus dem Jahr 1897. Die Sparkasse in Trata stand ebenfalls unter dem EinfluC der klerikalen Partei, wahrend jene in Gorenja vas liberal eingestellt war. Die beiden letztangefiihrten wurden gleichzeitig im Fruhjahr 1908 gegrundet. Wahrend der Wirtschaftskrise in den dreiBiger Jahren gerieten sie in eine Krise, die von der Spar- und Darlehenskasse G. m. u. H. in Trata leichter iiberstanden vvurde als von jener in Gorenja vas. Diese schloB sich zu sehr lokal ab. Einzelne Mitglie- der waren vor allem auf ihre eigenen Vorteile bedacht, so daB die Tatigkeit der Anstalt schon an den Rand des GesetzmaBigen gelangte. In den letzten Vorkriegs- jahren lebten beide Anstalten wieder auf. Die Sparkasse von Gorenja vas kaufte sogar ein eigenes Haus an. Der zweite Weltkrieg lahmte die Tatigkeit beider Spar kassen. Nach dem Krieg vvurde gemeinsam mit Poljane die Wiedererneuerung der Sparkassen und die Vereinigung in eine gemeinsame Anstalt geplant. Die gesetzliche Auflosung derartiger Anstalten im Jahr 1947 bedeutete jedoch das Ende auch fiir unsere drei Genossenschaften. , LoJki razgledi 97