------   231    ------
Novičar iz avstrijanskih krajev.
Od sv. Petra poleg Radgone na Staj. 10. julija. Imel sem priložnost pri Mali Nedlji večkrat viditi šolo, kar me je v serce veselilo; kajti slišal sem ne le lepo obrano petje, marveč vidil sem tudi otročiče podučevati v sadjoreji, čisti slovenščini, in kar je skorej neverjetno, tudi s ciriiskimi pismenkami jih pisati in citati, in sicer tako ročno, da se nisem mogel dosti načuditi. In kdo je ta pridni, očitne pohvale vredni učnik? — Jožef Sac! Pa lahko je tudi zapopasti, da se saj tu in tam najdejo tako živo za blagor mladine vneti možje, ako se pomisli, da celi okraj nadtehantištva sv. Jurja na Sčavnici domorodni žarki vseh čednost prečastitega g. dr. Lorenc Vagrin-a razsvetljujejo! — V Ljutomerskih goricah je o Telovem v nekterih krajih toča hudo gospodarila; vendar se je tako popravila in bersti nove poklestena terta pognala, da se zdaj nič več ne pozna; na nekterih mladikah je tudi že grojzdje ocvelo, in ako bo jesen lepa, bode vina dovolj. Le na njivah je škoda velika. Drugod pa je žito povsod kaj lepo, in tudi pšenica, ako so jo v lažno zemljo bili o pravem času vsejali; v suho zemljo vsejana, je pa viditi več paholke kot pšenice. V vinogradih je tudi pri nas kaj lepo, grojzdja je več, kakor lani; ako bota avgust in september lepa, bo zopet obilo prav dobrega vina; za tega del se čudim, kako se zdaj po 110 zlatov (goldinarjev) šter-tinjak, se ve, dvakrat pretočeno lansko vino skupujel — Vinsko posodo že zdaj sodarji po 12 zlatov štertinjak cenijo; srečen je, kdor si je je o sprotiletji po 8 zlatov naročil. — Sadja bo vsake baze nekaj. — Konečno še dostavim, da Radgona ni po svetu neznano mesto; zakaj celo iz Angležkega je nekega pastora z družino vred skozi zimo imela; te dni pa je hotel v napčni domišljiji se v majhni po angležki obliki napravljeni ladjici na vodi v domovino verniti, pa revež je komaj pol ure po Muri jadral, se že vsi kopljejo, in gotovo bi ne bili smerti odšli, ako bi jim ne bili hipoma meljanski mlinarji na  pomoč pritekli.
JaHiap.
Od sv. Trojice na Staj. 15. julija. Predvčeranjim se je en mesar, Janez Prah iz Nezviš v Celje peljal; ali ga je solnčna ali kaka druga vročina prevzela, ne vem; gotovo je, da je na vozu zadremal; dremaje se pripelja do železne ceste v Grobeljnem pri sv. Vidu; bila je ena ranta odperta, druga pa zaperta; konjiček vesel svojega gospoda prek železnice pelja; ko pa do zaperte rante pride, ne more naprej; voz in gospodar ostaneta na železni cesti, kar prišumi železni voz — in v tem hipu zdrobi voz in na drobčke razterga gospodarja, ki je zapustil mlado ženo in dete 9 meseov staro. Zdaj žaljujejo za njim, pa prepozno. Na vozu spati nikoli ni varnol             J. Zurman.
Iz Koroškega. Koroška železnica gre dobro od rok, ker od Marburga do Celovca čez 7000 ljudi dela. Namreč od spodnjega Dravburga do Celovca odseda kaj dobro. Dela v zemlji so že precej gotove in lotili so se zdaj predorov in mostov. Nadjati se je, da bodo te dela do Božiča večidel končane. Začeli so tudi že nektere postajne poslopja staviti.
— V Muhlstattskem okraju so pretečeno spomlad tako pridno hrošče lovili in zaterali, da so jih skup 277 mernikov, 1 škaf in 1 merico nalovili. Ker so po primeri pre-rajtali, da je bilo hroščov v 1 merici 1500, v merniku 36 tavžent, so po številu zaterli 3 milijone, 982 tavžent in 500 hroščev!
Iz Buj v Istri 14. julija. V. F. — V svojem dopisa 22. junija t. 1. sem rekel, da je 6 Lahov k nam došlo, svilnih mešičkov (icokonov) kupovat; danes pa jih morem še Mizo 10 druzih dostaviti. Kupili so jih čez 100 centov po razni ceni, funt po 1 fl. 10 kr., 1 fl. 30 kr., 1 fl 50 kr.; prav lepe, večidel rumene kokone so plačevali celo po 2 fl. 10 kr. Cez 30 centov so za svilo (žido) nakupili kokonov, ktere so že tukaj umorili in potem kokone domu za raz-motanje peljali.^ Večina teh Lahov je bila iz Lombardije okoli Milana. Ženske, ktere so metulje za pleme izbirale, so dobivale po 30 kr. na dan, in to kakih 5 tednov. Iz tega se lahko vidi, da je bujska okrajna, kterane šteje 14,000 duš, čez 23,000 goldinarjev večidel srebernega dna rja samo v Buj ah skupila, brez tistega dnarja, ki so ga za svilne červiče v Kopru prodali. Pa tudi Lahi se bolj hvalijo z isterskim semenom, kakor s tistim, kterega so dobili iz toplejih izhodnih ali južnih krajev. — Krajnci, Štajarci, in kar vas je vseh druzih Slovencov, kterih kraji so za svilorejo pripravni: ali ne govori ta lepi dobiček tudi Vam glasno: Zasadite si murv in poprimite se tako lahke reje zidnih červičev!
Iz Krašnje. — Danes, 16. julija ste šle popoldne po kosilu v lepem solnčnem svitu dve sestri kmetiške hiše iz Zirovš žet na njivo svojega brata. Okoli dveh pride huda ura. Oditi strašni nevihti kolikor toliko, bežite obe sestri z njive pod bližnji hrast. Pa komaj nekoliko časa tam postojite, se posveti, strela treši v hrast, pod kterem ste siroti vedrile, in v tem hipu je bilo tudi po njima. Našli so obe mertve pod hrastom. — Žalost dveinsedem-desetletne matere in dveh bratov si slednji lahko misli. — Nov žalosten izgled, kako nevarno da je ob času hude ure vedriti pod drevjem; pa kaj pomaga, ker tudi nesreča za nesrečo ljudi ne zmodri!
Iz Ljubljane 20. julija. — Tisti imenitni kamen, o kterem smo zadnjič govorili, so začeli zdaj tudi laški, teržaški in dunajski časniki brusiti. Nobeden teh časnikov ne taji, da bi ta kamen ne bil demant, — al eden za drugem piše, da utegne ta kamen tisti demant biti, kteri je pred 3 leti bil pri sv. Paulu v Brazilii nekemu kmetu ukraden, ki ga je v potoku Corregu pod goro Co-lonela najdel. Ker je pa oni demant vagal le 2 portugiške unče, ta pa vaga čez 10 lotov, in ker gosp. Dupoisat spričuje, da je ta kamen že čez 18 let v njegovih rokah, je tedaj tudi ta pravlica ena tistih časnikarskih gosk, kakoršnih vsaki dan obilo plava po časnikih. Gosp. Boiilot, Leduc in Bed in so prišli danes iz Dunaja nazaj v Ljubljano vsi veseli, da je kamen tudi na Dunaj i poterjen in da se bo drago prodal. Gospod Dupoisat in gosp. Ambrož sta ostala za tega voljo še na Dunaji.